GLAS LJUDSTVA Srce in jezik sta majhna, vendar izpričujeta človekovo veličino. Turški pregovor Številka 49 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150,- ŠIT) petek, 12. decembra 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Olimpijske igre 2006 bi bile največji čezmejni projekt EU in bi koroški mladini odprle tudi jezikovni horizont. Janko Zwitter, Volina SKUPNOST STRAJA VAS Dunaj: Frasnelli navdušil narodne skupnosti - ___________ O + O Predsednik NSKS je spregovoril pred deželno vlado. Objavljamo njegov celotni govor. Strani 4 in 5 IZ NAŠIH OBČIN V Zahomcu se pripravljajo na kandidaturo olimpijskih iger brez meja leta 2006. Stran 7 KULTURA Teden slovenskega filma je v Celovcu potekal skoraj brez javnosti. Kje so razlogi? Stran 10 SPORT Karateki SAK so odlično izvedli koroško deželno prvenstvo. Kljub temu jih tarejo problemi. Stran 15 Jože Wakounig Komentar Našega tednika Kaj je ZNP? NSKS, EL, SJK, KKZ, ZSO, SPZ, pomen teh kratic gotovo pozna vsakdo, ki količkaj sledi slovenskemu časopisju, ki se količkaj ukvarja z našo narodno politiko.Toda, kaj je ZNP? Pred poltretjim letom, maja in junija 1995 so bile volitve za novi Narodni svet koroških Slovencev. Takrat so izvolili tisti, ki so to hoteli in so se za te volitve tudi vpisali, novega predsednika in ZNP, Zbor narodnih predstavnikov. V tem ZNP je 60 moških in žensk. Zbrani so s celotnega slovenskega naselitvenega območja na Koroškem, od Zilje čisto na zahodu pa do Podjune čisto na vzhodu. Prvič so se zbrali nekega prijetno vročega julijskega večera leta 1995. Takrat so tudi prisegli in obljubili, da bojo po svojih močeh in po svoji vesti delovali za našo slovensko srenjo na Koroškem. ZNP je prvi parlament Koroških Slovencev, izvoljen v tajnih in svobodnih volitvah. Tako torej ustreza vsem merilom zahodne demokracije. Kaže pa, da mnogi še ne vejo prav, kaj početi z ZNP. V kateri koli samozavestni, demokratično zreli narodni skupnosti bi tako izvoljenemu zboru dajali drugačno pozornost, primerno pomembno mesto. Pri nas pa se mnogi prav prehitevajo v prizadevanjih, da bi ZNP spravili v posmeh. Ko bi vsaj stali ob strani kot presodni opazovalci, ne pa kot nastavljači nog in pasti, kot škodoželjni hehetači, ki komaj čakajo, da se bo kje komu spotaknilo. Pa smo vedeli, da tako ne more iti prav in dobro, saj nam ni treba vedno znova dopovedovati, saj se samo dokazuje. GotOVO, v ZNP ni vse steklo tako, kakor bi bilo moralo. Že kar v začetku so se zvrstili razni odstopi, v ospredje so se porinile užaljenosti, občutljivosti, kujavosti. Tudi v delovanju so se pokazale pomanjkljivosti, ki jih pač od začetka v vsem zagonu in zanosu ni bilo mogoče videti ali vsaj slutiti. ZNP je tako dober in tako slab, tako resen oziroma neresen, tako zaupanja vreden ali tudi ne, kakor so to njegovi člani. Štirikrat letno, je zapisano, mora ZNP zasedati. Čisto po resnici povedano, tudi sam nisem zadovoljen z delovanjem ZNP in z učinkovitostjo politike NSKS. V kolesju se je nabral pesek, vse to pa zavira in ovira delo. Pred kratkim je predsednik Nanti Olip razložil na seji koroške deželne vlade stališče NSKS. Sad tega nastopa je, da bojo deželni glavar Christof Zernatto pa njegova namestnika Michael Ausserwinkler in Karl-Heinz Grasser drugo leto prišli na prvo sejo ZNP. Prvič se bojo najvišji izvoljeni predstavniki dežele Koroške udeležili seje prvega po merilih zahodne demokracije svobodno izvoljenega parlamenta Koroških Slovencev. Prvič se bojo tam pogovorili s slovenskimi predstavniki, neposredno izvoljenimi v tajnih demokratičnih volitvah. Za vsakega količkaj politično in zgodovinsko mislečega pa ozaveščenega človeka je to nadvse pomemben dogodek. Ta razvoj pa tudi dokazuje pravilnost politične poti, ki temelji na odkritem ponosu pa na samozavestnem in samostojnem nastopanju v javnosti. Doba fevdalizma, pravijo, je mimo. Prav je, da so minili časi, ko so nekateri iz svojega rojstva v mehkejši postelji in izbrani rodovini zahtevali zase vso oblast. Tega dejstva bi se morali zavedeti tudi tisti, ki nočejo priznati resnice, da so se razmere krepko premaknile, da se tudi v politiki vse nenehno preklada, pretaka in spreminja. Kar je danes večina, je lahko jutri po volitvah manjšina; danes na vladi, jutri v opoziciji. Tako je v demokraciji, in tako je dobro. „Zakonodajna doba“ ZNP traja štiri leta. Čez poldrugo leto bomo torej spet volili, novega predsednika NSKS in novi ZNP. Sedanji ZNP in sedanje predsedstvo NSKS čaka čez vse odgovorna naloga, da z bogatim delom nadopolnita, kar sta do zdaj zamudila, in s tem tudi pripravita pot uspešnemu delovanju za prihodnost. Tiste, ki so leta 1995 volili, je treba z vestnim delom prepričati, da je bila njihova odločitev pravilna in da leta 1999 spet z enako zavzetostjo pridejo volit. Predvsem pa bo treba pridobiti nove volivce in volivke. Prvi del scenarija, ki se je že ures ničil: prof. Karner je uradno predstavi študijo, ki poudarja obstoj nemškogo voreče manjšine v Sloveniji - Dunaj pc bo z njeno pomočjo ustrezno pritiska na Ljubljano. Pred več ko enim letom smo poročali o seminarju Družbe za avstrijsko zunanjo politiko v južnoštajerskem Rechnitzhofu. Nanj so povabili zastopnike društev Freiheitsbrücke, Peter Kozlar in Kočevski staroselci; ta društva si prizadevajo za priznanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Hkrati so se zmenili za naslednji scenarij: prof. Stefan Karner bo po nalogu zunanjega ministra Schüssla izdelal študijo, ki naj znanstveno odgovori na vprašanje o obstoju nemško govoreče manjšine, rezultat študije pa bo merodajen za nadaljnje politično ukrepanje avstrijske diplomacije. Rezultat študije je uradno znan od preteklega četrtka dalje. Karner: „Nemško govoreča manjšina vsekakor obstaja!” Kako graški univerzitetni profesor pride do tega zaključka? ■ Izsledki študije temeljijo na ljudskem štetju iz leta 1991 (1813 Slovencev z nemškim maternim jezikom) in na povpraševanju 118 pripadnikov namško govoreče manjšine. Iz tega povpraševanja se da po Karnerju sklepati, da je v resnici „nekaj sto več” Slovencev z nemškim maternim jezikom, kakor to kažejo številke ljudskega štetja 1991. ■ Od teh je približno polovica avtohtono naseljenih. Avtohtonost manjšine je dana, če se da dokazati obstoj manjšine „najmanj v treh generacijah". ■ Kontinuiteta manjšine je tudi zgodovinsko utemeljena, neglede na dejstvo, da je v nekaterih krajih manjšina docela izumrla. Po Karnerju živi več kot polovica nemško govorečih v mestih Maribor, Murska So- bota, Lendava, Celje, Ptuj ii Ljubljana. Iz povpraševanji 118 pripadnikov je razvidno da manjšina hoče - polel priznanja - predvsem kul tuf ne pravice (šole, finančni podpore za kulturno udejst vovanje ipd.). Karner se tud zaveda, da če bi v Slovenj veljala takšna manjšinska za konodaja kot v Avstriji, b „nemško govoreča manjšini popolnoma padla skozi reše to”. Zanj ni merodajno, kaki velika je manjšina, temvei to, da manjšina dejanski obstaja in da hoče živeti. D< ima zato življenjsko voljo, do kazujejo po Karnerju zgora namenjena tri društva. Avto' študije vidi rešitev v konsen zualnem ukrepanju skupno •' prizadetimi oz. v konsenzi med Dunajem in Ljubljano. Predstavnik avstrijskegi zunanjega ministra velepos lanik Čede je na predstavit^ študije menil, da Avstrija U čaka na študijo, ki jo za slo vensko stran pripravlja univ prof. Dušan Nečak. Ta naj b bila gotova vigredi 1998, vse bovala pa naj bi raziskavi samo do leta 1955. Na to kakšna je zadeva glede nerrv ško govoreče manjšine da nes, študija ne odgovarja; „ker slovenska vlada tega n' naročila” (tako prof. Nečak ' izjavi za javnost). V vsakem primeru pa bi avstrijska stran po predstavit vi Nečakove študije začeli ukrepati po politični liniji DU naj-Ljubljana. Možnost zl rešitev vidi tudi na osnov evropskega Okvirnega spo razuma za zaščito manjšin Cede pričakuje, da ga bosti Slovenija in Avstrija ratificiral' prihodnje leto „ob približni istem času”. Hkrati je Cedi dal razumeti, da bo Avstriji ustrezno podpirala društva' Sloveniji, ki se zavzemajo zi priznanje in ohranitev nem' ško govoreče manjšine. Janko Kulmesct Obisk Slovenske gospodarske zveze pri predsedniku Koroške gospodarske zbornice Karlu Kofflerju. Z leve: K. Koffler, F. Rutar, predsednik SGZ M. Grilc, tajnik SGZ J. Picej, podpredsednik SGZ Koren in predsednik nadzornega odbora B. Wakounig. SGZ uradno obiskala Koroško GZ Novi upravni odbor Slovenske gospodarske zveze (SGZ) pod vodstvom predsednika dr. Matevža Grilca je imel plodovit strokovni pogovor s predsednikom Koroške gospodarske zbornice kom. sv. Karlom Kofflerjem. Predsednik SGZ dr. Grilc je predstavil novi odbor in težišča delovanja SGZ (obisk je bil v četrtek, 4. januarja). Poudaril je, da pospeševanje centralnega prostora (Beljak, Celovec, Šentvid, Spittal) ne sme iti na račun obrobnih predelov Koroške, ker bi število „vozačev“ še bolj naraščalo in s tem tudi asimilacija. Nadaljnja težišča SGZ so, ta- ko dr. Grilc: - turistična promocijska dejavnost Koroške bi se morala v večji meri osredotočiti na prostor Alpe-Jadran; - čezmejno sodelovanje bi bilo treba mrazširiti in pri tem bolj koristiti sredstva EU (npr. In-terreg, Phare, Tacis, itd.); - posebna pozornost bi morala veljati jezikovni kompetenci šolarjev glede slovenščine, hrvaščine, italijanščine po vzorcu TAK in Višje šole Šentpeter. Cilj GZ Koroške je, tako njen predsednik Koffler je, da bo pospeševanje podjetij na Koro- škem poenoteno in da ne bo nobena občina zapostavljena. Nadalje je Koffler poudaril, da je GZ glede čezmejnih projektov odprta za vse predloge, ki so ji posredovani in se bo zavzemala za njihovo uresničitev. Dodal pa je, da morajo biti podjetja sama iniciativna. Benjamin Wakounig, predsednik nadzornega odbora SGZ, je spregovoril o problemih delovnih dovoljenj za slovenske državljane. GZ Koroška podpira od SGZ izdelani model montažnih ekip, toda s strani Slovenije še ni bil izražen konkretni interes. Frasnelli navdušil avstrijske narodnosti Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic (10. december) je preteklo sredo zvečer Center avstrijskih narodnosti (CAN) v dunajskem Centru Gradiščanskih Hrvatov predstavil Report narodnih skupnosti za leto 1997. Prvič je report izšel lansko leto. Z reportom hočejo narodne skup-n°sti avtentično, obširno in vsestransko prikazati svoj aktualni po-ložaj. Poleg tega se izdajatelj re-P°rta vsako leto odloči za težiščno Poglavje: lani so bili to otroški vrtci, 'etos pa so to manjšinski mediji. Na predstavitvi sta spregovorila Predsednik CAN mag. Marjan Pipp 'n vodja deželnozborskega kluba SVP dr. Hubert Frasnelli. Tako Pipp kakor Frasnelli sta še posebej poudarila, da mora Avstrija nujno omo-9°čiti partnerstvo z demokratično le-Sjtimiranimi, ker. neposredno izvolje-Himi zastopniki manjšin. Kritizirala sta neučinkovitost sosveta, ker se pri 'zbiri njegovih članov ni upoštevano načelo demokratične legitimacije. Odločno sta podprla vsa ustrezna prizadevanja NSKS in EL. Poudarila sta, da je partnerstvo v obliki zajamčenega manjšinskega partnerstva in javnopravnega zastopstva najboljše jamstvo za plodovit dialog med manjšinami in državo. O Frasnelliju je znano, da zna navdušiti Koroške Slovence. Na predstavitvi reporta pa je bil njegov govor zelo odmeven tudi pri (večinoma mladih) udeležencih iz vrst drugih narodnih skupnosti. Prireditvi je prisostoval predsednik NSKS Nanti Olip. Od „visokih“ politikov je bil navzoč samo Harald Ofner (FPÖ). Več o reportu v naslednjem NT. -Kuj- DESKAN Moti jih povezovanje SVP s Koroškimi Slovenci Državnozborski poslanec Walter Posch kot predsednik vseavstrijske DESKAN - Delovne skupnosti avstrijskih narodnosti v SPÖ ne vidi potrebe po posebnem evropskem manjšinskem zakonu. Po njegovem mnenju je reševanje manjšinskih vprašanj notranja zadeva Avstrije. Nadaljnje možnosti vidi v Okvirnem sporazumu Sveta Evrope za zaščito manjšin, ki ga bo po Poschevih besedah Avstrija ratificirala vigredi 1998. V tem smislu Poscha moti sodelovanje Južnih Tirolcev s CAN in nasploh s Koroškimi Slovenci. Kot smo v poročilu (NT 47) o nedavnem obisku južnotirolskega deželnega glavarja Durnwalderja na Koroškem poudarili, hočeta Južnotirolska ljudska stranka (SVP) in CAN prepričati Dunaj, da bi v času avstrijskega predsedovanja EU postal iniciativen v zadevi evropskega manjšinskega zakona. Z razliko do Okvirnega sporazuma Sveta Evrope bi namreč evropsko manjšinsko pravo bilo za članice EU obvezujoče ter pri pristojnem evropskem sodišču izterljivo. To pa Poschu očitno sploh ni po volji, zato se je tudi obregnil ob Durnwalderjevo stališče z besedami, ki jih je včasih ponavljal KHD: „Južne Tirolce ne moremo primerjati s Koroškimi Slovenci.“ -Kuj- Pomemben sklep SVP Prizadevanja SVP in CAN, da naj bi Avstrija v času njenega predsedovanja EU postala iniciativna glede evropskega manjšinskega zakona, začenjajo dobivati konkretnejšo obliko: pretekli ponedeljek je vodstvo SVP sklenilo, južnotirolska deželna vlada naj poveri Evropsko akademijo Bozen z nalogo, da izdelata profesorja Matscher in Öhlin-ger osnutek o manjšinsko-pravnih smernicah EU. Ta osnutek naj bi nato služil kot podlaga SVP in CAN v pogajanjih z avstrijsko vlado. Politika Prav lep dober dan! Spoštovani gospod deželni glavar, spoštovana namestnika, cenjeni člani koroške deželne vlade! Prav lepa hvala za povabilo na današnjo sejo koroške deželne vlade, prav lepa hvala za možnost, da lahko z vidika NSKS zavzamem stališče k vprašanjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem v zvezi s spomenico. Vzrok tega, da sem danes lahko tukaj, je vaša želja, da k najnovejšemu osnutku spomenice slišite tudi drugo stran v narodni skupnosti. Druga stran zveni že sama po sebi čudno. Zakaj pravzaprav druga stran? Ali obstaja za želje manjšine več strani? Je več strani potrebno ali sploh smiselno? Pretežni del Koroških Slovencev ima za to komaj razumevanja, komaj časa in nobene odvečne energije, ki je več ko potrebna in do skrajne mere porabljena za različne dejavnosti v dobro narodne skupnosti in ne samo zanjo. Po svoji zdaj že dveletni dejavnosti kot predsednik NSKS sem prepričan, da dvotirnost, to pogosto zastonjsko prizadevanje za usklajevanje stališč, ker za to ni priznane oblike, narodni skupnosti škoduje, jo v razvoju ovira in vrhu tega požere prevelik del časa. Če tožim, ko o tem poročam, s tem izražam tudi željo za vaše mnenje in pomoč: Kako vi izhajate z dvema stranema, z dvotirnostjo v narodni skupnosti? Ali ta dvotirnost pri konkretnih odločitvah prinese prednosti? ■ Ali bi za vas ne bilo lažje slišati mnenje, ki jo je narodna skupnost za javnost že interno uskladila. vsekakor obveznost koroške deželne vlade, da najde v vrstah narodne skupnosti pogovorne partnerje, ki so demokratično izvoljeni, z neposrednimi volitvami legitimirani in s tem opremljeni s potrebno težo in zaslombo? Ali politična soodgovornost koroške deželne vlade ne narekuje pomoč narodni skupnosti, da odpravi dvotirnost in kljub temu ohrani politični pluralizem? Ali ni skrajni čas, da ta preostanek iz povojnega časa pod velikim vplivom Osvobodilne fronte s skupnimi močmi premagamo? Vse naokrog, po celi Evropi so se v preteklih desetih letih zgodili ogromni preobrati; totalitarni režimi so morali narediti mesto demokraciji. Ali ni čas, da za takšen demokratičen zagon ob blagohotnem sodelovanju nas vseh poskrbimo tudi v narodni skupnosti? Ločnica v narodni skupnosti ni bila hotena, saj ni nastala v narodni skupnosti, ampak je bila umetno in predvsem politično vnesena in na žalost do danes obdržana pri življenju. Citiram člana sosveta mag. Kuglitscha: „Bomo ta klin zabili ali pa ga izvlekli?" Umetni in navsezadnje politični razcep je I. 1949 privedel do ustanovitve NSKS. Moj predhodnik in prvi predsednik dr. Joško Tischler je bil do 7. novembra 1945 navzoč na vseh Ali ne mislite, da bi nam s skupnimi napori moralo uspeti tudi v narodni skupnosti priti do demokratično izvoljenega zastopstva? Kakor je za nas Korošce samoumevno, da smo zastopani od izvoljenih članov deželne vlade. Ali politična soodgovornost koroške deželne vlade ne narekuje pomoč narodni skupnosti, da odpravi dvotirnost in kljub temu ohrani politični pluralizem? Ali pa je za vas lažje zdajšnje stanje v narodni skupnosti, da slišite največkrat dve ali več mnenj? ■ Ali vam to olajša delo? - Ali pa je le dobrodošlo stanje, da vam težav slovenske narodne skupnosti ni treba rešiti, ker si ni edina? Ali ni tudi velika odgovornost, politična soodgovornost in NANTI OLIP NA SEJI DEŽELNE VLADE Politična soodgovornost koroške deželne vlade Objavljamo besedilo govora, v katerem je predsednik Narodnega sveta Nanti Olip koroški deželni vladi na njeni seji 2. decembra '97 obrazložil stališče Narodnega sveta k manjšinskemu vprašanju, posebno še glede t. i. Spomenice avstrijskih narodnih skupnosti in narodnostnega sosveta. O posameznih konkretnih vprašanjih: Spomenica Že poimenovanje „Spomenica avstrijskih narodnih skupnosti” je napačna. Ne more biti spomenica narodnih skupnosti in to tudi ni, če je sklenjena od gremija, kakršen je sosvet, ali kot v koroškem primeru, sploh ne sklenjena. Sosvet kot svetovalno telo zvezne vlade, katerega člane imenuje zvezni kancler, niso pa izvoljeni od narodne skupnosti, ne more v imenu narodnih skupnosti skleniti spomenico. Imenovan gremij kot svetovalno telo zastopstva narodne skupnosti ne more nadomestiti. Predložili smo boljše predloge! O tehtnih kritikah NSKS: sejah koroške deželne vlade. Ta plodoviti dialog, ki je privedel do dobrih rezultatov in pripomogel k obojestranskemu razumevanju ter podpiral želeno in dobrodošlo sožitje nemško in slovensko govorečih Korošcev, je bil pred 52 leti nenadno pretrgan v škodo obeh narodnih skupnosti na Koroškem. To škodo moramo popraviti, da se lahko začnemo ukvarjati s problemi, ki čakajo. I Najbrž edinstveno je, da spomenica narodnih skupnosti navaja pravice, ki jih narodne skupnosti nočejo! Ž našega vidika res enkratno. I Spomenica odklanja mandate za narodno skupnost v zakonodajnih telesih. Na primeru Skupnosti južnokoroških kmetov in Enotne liste - v kmečki zbornici in na občinski ravni -je to mogoče podoživljati: kjer je politična udeležba kot enakovreden partner mogoča, tam sledi prevzemanje odgovornosti in ustvarjalno sodelovanje. I Spomenica odklanja javno- I pravno zastopstvo in prav tako politične organizacije narodnih skupnosti! I Zanikanje političnih pravic narodne skupnosti, zlasti pravico legitimiranega zastopstva po; meni, da se narodni skupnosti odreka sposobnost demokracije. I Narodna skupnost, ki povzdigne najmanjši možni imenovalec zaščite narodnih skupnosti evropskih držav (Okvirna konvencija s pristankom Francije) na najvišjo raven svojih zahtev, se je predala pretiranemu dumpingu narodne skupnosti. ■ Povišanje veljave sosvetov v pravzaprav nespremenjeni obliki ni sprejemljivo, k temu še konferenca predsednikov sosvetov in namestnikov. Sosvet slovenske narodne skupnosti po zakonu narodnih skupnosti v preteklem obdobju ni bil sestavljen po zakonskih predpisih; legitimacija posameznih sosvetnikov je popolnoma nerazčiščena. I Spomenica upošteva tudi zahteve po izboljšanju na področjih: otroških vrtcev, šol, krajevnih napisov, uradnega jezika in občil. Vendar ne gre za konkretne zahteve, ampak za spodbude, želje in prošnje za preverbo.