SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XIII. (8) ,
No. (Štev.) 25

“ESLOVENIA LIBfiE”

BUENOS AIRES.
23. JUNIJA (JUNIO) 1955

OB DESETLETNICI / ,

Te dni zboruje v San Francisco Orga¬
nizacija združenih narodov, da proslavi
svojo prvo desetletnico. Na to slavnost¬
no zborovanje so prišli delegati vseh
članic (sedaj je v OZN zastopanih 60
držav) in glavni slavnostni govornik je
bil sam predsednik ZDA general Eisen-
hovver. Mnogo težkih kriz in nevarnih
dogodkov je morala prebroditi OZN v
svojem prvem desetletju in tako kakor
so bile vse te težave premagane (prva
kriza okoli umika- sovjetskih okupacij¬
skih čet iz Perzije, kriza na Koreji, kri¬
za okoli Formoze), r.e more sklepati z
veliko upravičenostjo in vero, da je OZN
mečna mednarodna ustanova in da v
vsej svetovni zgodovini ne najdemo med¬
narodnega foruma, ki bi bil mogel va¬
rovati svet pred katastrofo tako, kakor
je to v teh prvih letih svojega obstoja
dokazala OZN. Res je v njeni organi¬
zaciji še mnogo pomanjkljivosti (velike
in pomembne države še niso njene čla¬
nice, v azijskem konfliktu postaja OZN
nevarno brez moči), toda v glavnem,
zlaši pa ob krizi na Koreji, je bil podan
dokaz, c'a listina, ki je bila pred deseti¬
mi leti podpisana v San Franciscu, uspe¬
šno opravlja svoje poslanstvo.

Toda v ta zadovoljiv jubilejni okvir
se vrivajo težke sence negotovosti. Ko
je predsednik Eisenhower govoril na
slavnostni seji, je omenil, da je še cela
vrsta držav, ki pravic, ki jih določa li-
sfna OZN, še ne morejo uživati. Pri tem
je mislil na narode, ki žive v komunistič¬
nih deželah. Glavna določba listine OZN,
to je svobodna izbira režima, se v teh
državah ne izpolnjuje. Pred nekaj leti
pa je Dulles o listini, na kateri sloni
vse delo OZN, omenil, da je dejansko že
zastarana; ko so jo 1. 1945 v San Fran¬
ciscu podpisovali, še niso eksplodirale
prve atomske bombe. S svojo eksploziv¬
no razsežnostjo je atomska energija
spremenila meje in pojmovanje suvere¬
nosti, spremenila je temelje . mednarod¬
nemu sožitju, prestavila je razmerje sil
v svetu tako, da je iz tega nastalo pol¬
no novih pravnih in socialnih problemov.
Zato je general Eisenhower omenil v
svoje govoru prav na tem zborovanju,
da zre te dni ves svet v poletje s prav
takimi nadami, kakor je zrl pred deseti¬
mi leti na listino OZN. Prihodnji mesec
se namreč v Ženevi snidejo štirje pred¬
sedniki vlad, da bi z direktnimi poga¬
janji nadomestili tisto, kar je v listini
in v delovanju OZN pomanjkljivo. Teža¬
ve atomskega stoletja bodo morali za¬
četi obravnavati izven okvira OZN.

Tisti, ki verujejo v lepo bodočnost
OZN. zlasti po teh razgovorih v Ženevi,
menijo, da se bo iz teh razgovorov poro¬
dila naravna potreba za revizijo listine
o OZN. Ako bodo razgovori med držav¬
nimi voditelji pozitivni, tedaj bi bilo ra¬
čunati s tem, da bi bila prihodnje leto
sklicana posebna konferenca OZN, ki bi
v revidirano listino OZN vključila do¬
ločbe za urejanje razmerja med tistimi,
ki morajo svojo oboroženo moč naslan¬
jati na porabo atomske energije. Toda
o tej reviziji ustanovne listine OZN
'imajo tako v Washingtonu, kakor tudi
v Moskvi svoje nazore in predloge in ti
so si tako nasprotni, da je angleška vla¬
da mnenja, da bi bilo zelo nevarno na¬
čenjati debato o spremembi listine OZN.
Debata bi se lahko tako zaostrila, da
bi moglo to pomeniti konec OZN.

Med raznimi mnenji, ki spremljajo to
slavnostno zasedanje v San Franciscu,
pa se navaja poleg vsega še misel, da
glavna hiba listine OZN ni v tem, da ni
mogla sprejeti vase določb za naše a-
tomsko stoletje, ampak je glavna ovira
njenemu uspešnemu delu prav v ideolo¬
ški razklanosti sveta na dvoje. Zahodni
demokratski svet naslanja svoje prav¬
no in idejno gledanje na temelje, ki še
vedno slone v glavnem na krščanstvu,
dočim se drugi del sveta, ki je pod ko¬
munizmom, temu pojmovanju vedno bolj
oddaljuje. Dočim upajo demokracije v
harmonično rast sveta v končno enako¬
pravno skupnost vseh, pa stremi komu¬
nizem za tem, da svet enotno organizi¬
ra, toda to tako, da ga podjarmi za svo¬
jo ideologijo. - Ta pa je pravnemu in so¬
cialnemu pojmovanju zahodnega sveta
popolnoma tuja. In ta konflikt razjeda
listino OZN mnogo bolj kot pa bi ji
mogle biti nevarne strahote stoletja a-
tomske energije.

VOJAŠKI UPOR V BUENOS AIRESU

LETALSKI NAPAD NA ARGENTINSKO PRESTOLNICO

V četrtek 16. junija je pokrivala Bs.
Aires tako gosta megla kot redkokdaj
vse do poldne. Dopoldne so bili v vladni
palači zbrani ministri pri -predsedniku
generalu Peronu, ker je bilo za opoldne
napovedano, da bodo vojaška letala pre¬
letela katedralo v počastitev spomina
generala San Martina in v pozdrav
predsedmku generalu Peronu. Ob 12.40
je bilo čuti brnenje težkih letal. Dve le¬
tali Douglas DC3 sta zakrožili pred
Majskim, trgom pred vladno palačo in
odvrgli vsako po eno'bombo, ki sta padli
v neposredno bližino vladne palače. Po¬
vzročili sta prve žrtve. t. j. mrtve, ranje¬
ne in precejšnje razdejanje. Istočasno
pa so deli uporniške mornariške pehote,
ki so prispeli v bližino vladne palače,
začeli isto obstreljevati. Ker pa je bila
vlada o uporu poprej obveščena, je ne¬
posredno pred tem napadom zapustila
vladno palačo. Predsednik general Pe¬
ron se je podal z nekaterimi ministri in
višjimi oficirji, katerim je bil na čelu
vojni minister general Lucero, v palačo
vojnega ministrstva.

Minister vojske prevzame poveljstvo
nad vladi zvestimi četami

Takoj po izbruhu upora je min. za voj¬
sko general Franklin Lucero osebno
prevzel poveljstvo nad četami, ki so o-
stale vladi zveste. Med drugim, so po¬
sadke na področju Velikega Bs. Airesa
dobile ukaz, da morajo upornikom vze¬
ti letališči Moron in Ezeizo, ki so ju u-
porniki zasedli že v jutranjih urah.

Od obstoječih radijskih postaj v Bs.
Airesu so uporniki zasedli samo radij¬
sko postajo Mitre ter so po njej oddaja¬
li svoj revolucionarni poziv na prebival¬
stvo. Vse ostale radijske postaje so od¬
dajale poročila o položaju, ki jih je pod¬
pisoval predsednik general Peron. Vsa
so zatrjevala, da je v notranjosti repu¬
blike vse mirno, da sta vojska in letal¬
stvo zvesta vladi, v Bs. Airesu da se je
pa uprl en del mornariške pohote in del
posacke v Punta del Indio. Po rad u je
govoril tudi namestnik glavnega tajni¬
ka GGT De Fietro. Delavce je pozival
naj pridejo vsi na Majski trg branit
vlado. Res so jih dovažali s tovornimi
avtomobili in velikimi omhibusj Funda-
cion Eva Peron. Nekateri so vihteli v ro¬
kah železne drogove, drugi pa tudi le¬
sene gorjače. Vozniki velikih omnibu¬
sov so pa po prostrani krožni cesti Ge¬
neral Paz delali barikade na ta način,
da so dolga vozila postavljali čez cesto
in jo tako napravili neprehodno.

Med tem časom so boji okoli vladne
polače trajali naprej. Postajali so ved¬
no hujši. Prvemu let. napadu so sledili
vedno novi. Odvržene bombe so povzro¬
čale veliko škodo ter zahtevale vedno
več žrtev. Ena bomba je zadela v polno
trolejbus s potniki. Na letalske napade
upornikov je vojska odgovarjala s proti¬
letalskimi topovi, s topovi je pa bruha¬
la ogenj na ministrstvo za mornarico.
Hudi so bili tudi poulični boji, v katerih
so neprestano regljale strojnice.

Uporniki se vdajo

Ves čas bojev so na bojišče prihaja¬
la ambulantna vozila. Nanje so nalaga¬
li ranjence in j:'h razvažali v bolnišnice,
Pobirali so tudi mrliče. Ob 15.17 uri se
je na ministrstvu za mornarico pojavila
bela zastava. Glavnina upornikov se je
vdala, manjša uporniška gnezda so se
borila še naprej. Zadnji letalski napad
je bil ob 17.40 uri. Uporniški letalci sc
vojsko in ljudi na ulicah obstreljeval
tudi s strojnicami. Za napade so uporab¬
ljali tudi moderna letala na reakcijski
pogon. Z njimi so po zadušenem upo¬
ru pobegnili v Uruguay. V vsem je od¬
letelo tja 39 letal.

Vlada proglasi obsedno stanje

Po zadnjem let. napadu je državna
rad. postaja napovedala, da bo kmalu
govoril gral Peron. To se je zgod lo.
General Peron je naglašal, da je vlada
gospodar položaja, min. za mornarico,
kjer je bil sedež upora, se je vdalo. Voj¬
ski se je zahvalil za izkazano zvestobo,
zlasti še njenemu ministru generalu Lu-
ceru. Zanj je dejal, da ga pozna že od
15. leta in da je to velik mož. Naroči je
pozival, naj ohrani mirno kri in naj se
premaguje. Krivci bodo odgovarjali po
zakonu.

Esa toda la Mepi&Miea el EJčrcito Siona*® a la
Easeila patraa y  rasidl® hosnenaje a Melgraia®

Vlada je proglasila obsedno stanje za
vso republiko. S teni je vojska prevze¬
la skrb za vzdrževanje reda in miru na
vsem državnem področju. V ta namen
so vojski podrejene vse oborožene sile,
tako tudi zvezna policija in orožriištvo.
Vsled obsednega stanja so suspendirane
gotove ustavne svoboščine. Zveza z ino¬
zemstvom je bila prekinjena, nad Bs.
Airesom pa prepovedano letanje leta¬
lom. Ta prepoved je bila pozneje razšir¬
jena na vse republ ško področje. Gene¬
ral Peron je odredil, da se bo pogreb
žrtev izvršil na stroške Fundacion Eva
Peron.

Izgredi in požigi

Po končanem uporu je središče mesta
nudilo sliko hudega razdejanja. Vladna
palača je bila na več mestih močno po¬
škodovana od zadetkov, prav tako draga
poslopja. Po ulicah so ležali še nepobra-
ni mrliči, steklo, razbita posoda in osta¬
le stvari iz izložbenih oken raznih trgo¬
vin, ki so bile prizadete od bomb. Veči¬
na ljudi, ki jih je let. napad presenetil
sredi mesta in se niso mogli vrniti do¬
mov, so hiteli po ulicah proti žel. po¬
stajam. Tedaj so nastopili kriminalni ti¬
pi. Kot navadno, so komaj čakali na
tako priliko. Začeli so ropati in požigati.
V tej sproščeni podivjanosti se niso u-
stavili niti pred svetostjo svetišč in na¬
rodnih svetinj. Tako je bilo v Bs. Aire¬
su, pa tudi ponekod v notranjosti.

Vojska zastražila cerkve

V petek, 17. VI je Bs. Aires nudil sli¬
ko mesta, ki ga je zadela velika nesre¬
ča. Vse ulice so bile prazne. Večine
cerkva je bilo zaprtih in tega dne v njih
ni bilo maš. Ponoči je večino duhovščine
pobrala policija in jo spravila na varno.
Poveljnik zvezne policije je z ozirom na
razne govorice v I ej zadevi izjavil, dr
je policija duhovščino spravila na varno
zato, da jo zaščiti pred morebitnim na¬
padom poulične sodrge. Da bi prepreči¬
la nove izgrede neodgovornih elementov
je vojska postavila pred vse cerkve ir
kat. zavode močne straže vojakov, orož¬
nikov in policije z brzostrelkami.

Delo je počivalo v vseh uradih ir
obratih. CGT je proglasila splošno stav¬
ko v vsej republ ki. Jutranjiki so prine¬
sli že tudi poročilo,, da je za novega mi¬
nistra za mornarico imenovan kontra¬
admiral Luis Cornes, za podtajnika v
tem ministrstvu pa pomorski kapetn
Alcio J. Ogora. Časopisje je tudi nava¬
jalo prve podatke o žrtvah in ranjenh
Tako so navajali, da je bilo ob letalskih
napadih in v pouličnih bojih ubitih 156
ljudi, ranjenih pa 840 ljudi. Ti podati i
pa seveda še niso končni, ker je žrtev
gotovo še veliko več. Radijske postaje
so pa že od z‘utraj naprej napo-, ed. va¬
le, da bo opoldne govoril zopet genera’
^eron. V govoru je ljudi znova pozival
k m : ru. Omenil je tudi zločinske izgrede
”o zadušenem uporu. Dejal je, da jih
vlada obžaluje in najodločneje obsoja.
Povedal je, da so jih zagrešili komuni¬
stični elementi. V nad. izvajanjih je na¬
glašal, da njegova vlada ni proti veri.
hoče samo, da se uredi vprašanje odno¬
sa med Cerkvijo in državo. Družinam, k'
so 'mele žrtve pri uporu, izreka naj¬
globlje sožalje, vojski pa zahvalo.

, Narodni kong-es je tega dne odobril
obsedno stanje v republik 1 .

General Lucero obsoja izgrede

Vojni minister general Franklin Luce¬
ro je pedal izjavo za tisk. V njej je naj¬
odločneje obsodil komunistične izgrede
orejšnjega večera, s katerimi so onečasti-
i tudi s.etišea. Narod je opozoril na po¬
trebo, da ohrani mir in red. Povdaril je,
da se položaj povsod normalizira.

Vodje upora

V soboto, 18. VI. je bil delovni dan.
Kljub temu' je delo počivalo skoro v
vseh ohrarih. Trgovine so pa bile odprte,
“rav tako trgi. čeprav uradno še ni bTo
objavljeno kdo so bili voditelji upora, jo
časopisje po dobljenih informacijah
objavilo, da so upor pripravili in ga vo¬
dili prejšnji morna-iški mnister kontra¬
admiral Aribal Olivieri, kontraadmiral
Samuel Torazo Galderon in viceadmiral
Bejamhi Gorgiulo. Slednji se je po neu¬
spelem prevretu ustrelil, ostala dva sta
pa v zaporu. Objavljeno je bilo tudi, da

El Bla de la Bandera, el lunes pasado,
fue este ano eportunidad propicia pa¬
ra que el Ejercito rindiera, como lo ha-
ce siempre su homenaje a la er.sena pa-
tria con diversos aetos en todo el pais v
La ceremonia central del homenaje se
cumplio en esta Capital, ante el monu-
mento al general Belgrano, en la Plaza
de Mayo, a las 11, en una ceremonia
sencilla pero emotiva <jue fue pre idida
por el comandante general del inteiior,
general Emilio Forcher y conto con la
asistencia del comandante de regiones
m Ti ares, general Roberto Baldasarre, y
numerosos jefes, oficiales superiores,
ub fiedales y soldados.

Desde primera hora una dotacion de
eačetes del Colegio Militar monto guar-
dia de h c nor al pie del monumento, y a
las 11, cuando se ercontraban presentes
delegacior.es de las tres fuerzas arraa-
das integradas por soldados, oficiales y
jefes, se coloco una ofrenda floral que
llevaba una cinta con la siguiente ins-

cripeion; “El Ejercito Argentino al
creador de la Bandera Nac‘onal”„ que
fue ubicada alli por los generales For¬
cher y  Baldasarre, mientras el personal
militar formaba en cuadro y un toque
de clarin cor vocaba a rilencio. De inme-
diato se inicio la desconcentraclon de los
efectivos que habian formado. La cere¬
monia se realizo sin asistencia de puhli¬
co en razon de no estar habiPtado a esa
hora, todavia, el acceso a ia Plaza de
Mayo.

En cumplimiento de las ordenes im-
partidas por el ccmardante en jefe del
ejercito, general Jose Domirgo Moijna,
se desarrollaron en todas las unidades
y guarniciones militares del pais aetos
similares de homenaje al creador de la
bandera en la ceremionia de la forma-
cion de la tarde, pronunemndo en la
oporturidad una conferencia alusiva ča¬
da jefe de la respectiva unidad.

Tambien la Aeronautica y la Marina
rindieron homenaje a la bandera.

I*«» vsej republiki Je vojska izkazala eastf na¬
rodni zastavi in se poklonila spominu
Beigrana

V ponedeljek je bil dan posvečen na¬
rodni zastavi. Letošnji Dan zastave je
dal voj- ki še posebno priliko, da izka¬
že časti, kot to vsako leto napravi, tega
dne narodni zastavi z raznimi slavnost¬
mi. Glavna slovesno:t je bila v prestolni¬
ci pred spomenikom generalu Belgranu
na Majskem trgu ob enajsti uri dop.
pod predsedstvom generala Emilija For-
cher-ja. Navzoč je bil tudi poveljnik vo¬
jaških področ'j general Roberto J. Bal¬
dasarre ter še drugi poveljniki, višji
častniki, podčastniki in vojaki.

Že v jutranjih urah je prišla pred spo¬
menik častna straža gojencev vojaške
akademije. Ob enajsti uri sta pred spo¬
menik ustvaritelju argentinske narodne

zastave gralu ■ Belgranu položila velik
venec generala Forcher in Baldasarre
z napisom “Argentinska vojska ustvari¬
telju narodne zastave”, na znak troben¬
tača so pa vsi navzoči počastili spomin
na generala Beigrana z molkom. Občin¬
stva pri tej slavnosti ni bilo, ker dostop
na Majski trg še ni bil dovoljen.

Po odredbi poveljnika voj:ke genera¬
la Jose Dominga Molina so bile spomin¬
ske slavnosti tudi po vseh vojaških edi-
nicah v notranjosti republike. Povsod je
vojska izkazala časti narodni zastavi
ter se spominjala njega ustvaritelja.

Narodni zastavi sta na Dan zastave
izkazali časti tudi vojaško letalstvo in
mornarica.

bo upornike sodil Vrhovni svet argent.
oboroženih sil.

General Peron je imel tega dne tretji
govor po zadušenem uporu. In to na se¬
stanku s tajniki sindikalnih organizacij.
V njem je znova obsodil kom. izgrede.
Povdarjal je tudi potrebo po ohranitvi mi¬
ru. Ta dan so radijske postaje objavlja¬
le vsake pol ure sporočilo zvezne poli¬
caje glede zadržanja ljudi v nedeljo pri
mašah, pri katerih naj ne bo nobenih
govorov, po maši naj se pa ljudje takoj
mirno razidejo in največ po dva skupaj.
Žalno opravilo za žrtve po vseh cerkvah

Za nedeljo so cerkvene oblasti odredi¬
le, naj bodo po vseh kat. cerkvah ob 10.
uri maše za žrtve upora z žalnim opra¬
vilom “Reši me”. To se je zgodilo. Po
vseh cerkvah so bile to nedeljo maše kot
navadno, ker so se duhovniki med tem
že vrnili na svoja mesta, vojska pa je,
kot omenjeno, močno zastraž la vsa sve¬
tišča. Tega dne pop. je bil sklican na
izredno zasedanje Narodni kongres.
Sprejel je več zak. osnutkov. Tako po¬
oblastilo vladi za izvajanja osebnih spre¬
memb v kadru oboroženih sil za dobo 2
let ter zak. osnutek s katerim se nad¬
zorstvo nad cerkvenimi organizacijami
in zavodi z zun. min. prenese na m n. zc
notranje zadeve in pravosodje.

Časopisje je tega dne tudi objavilo po¬
ročilo, da se je policijskim organom v
Olivosu posrečilo aretirati 21 letnega
argent. državljana Enrique Caruso-a, za
katerega je ugotovljeno, da je eden od
požigalcev župne cerkve v Olivosu. Ko
ga je polic'ja hotela aretirati je zbežal,
med tem so pa neznanci začeli streljat:
na policijo. Caruso se je na begu dotak¬
nil žice z visoko napetostjo in izgubil za¬
vest. V bolnišnici so mu jo vrnili in tu
je tudi povedal svoje pravo 'me in stano¬
vanje. V njem so našli veliko kom. ma¬
teriala in kom. priročnik za organiziranje
nemirov in izgredov. Policija je zaple¬
nila tudi Carusovo komunistično člansko
izkaznico. V sobi je bila tudi posoda z
gorilnim materialom, pa tudi na obleki
so bili sledovi s požiga cerkve.

Položaj vedno bolj normalen

Po zadnjem uporu se je delo obnovilo
pravzaprav šele v ponedeljek zjutraj, Bs.
Aires je nudil normalno sliko delovnega
dne. Tega dne so začeli obnavljati tudi
letalski promet z inozemstvom. Vojno

ministrstvo je tega dne izdalo komuni¬
ke poveljnika vseh oboroženih sil za za¬
dušitev upora, vojnega ministra generala
Lucera. V njem vojni minister naglaša,
da se poležaj po vsej republiki vedno
bolj normalizira, kar je pripisati tudi o-
kolnosti, da je ljudstvo povsod striktno
izpolnjevalo izdane odredbe za čuvanje
in ohranitev reda in miru. Poročilo tudi
navaja, da so argentinski letalci iz Uru-
guaya tega dne pripeljali nazaj v Ar¬
gentino 18 vojaških letal. Z njimi se je
vrnilo' tudi 14 podčastnikov, ki so izja¬
vili, da so se upora udeležili prisiljeni.
Raznih vznemirljivih govoric o nekih ne¬
soglasjih v vojski ter o nesoglasju med
vojsko in vlado, pa sporočilo navaja, da
se jih sploh ne splača komentirati, ker
ne odgovarjajo resnici.

V ponedeljek je buenosaireški jutra¬
njik Clarin tudi objavil poročilo, da so
zgodovinske trofeje, ki so bile shranje¬
ne v baziliki sv. Dominika, ob pož'gu te
cerkve prejšnji četrtek, rešili gasilci ter
so sedaj varno spravljene na policiji.

Nadaljnjo normalizacijo položaja po¬
trjuje tudi sporočilo vojnega ministr¬
stva, ki je bilo izdano v torek. Iz njega
je razvidno, da se oddelki vojske že vra¬
čajo v svoje vojašnice. V sporočilu je
pa tudi poziv vsem ki so se na dan u
pora polastili kakršnegakoli orožja, da
ga mogajo do 23. t. m. oddati vojaškim
oblastem.

ŠVICA: Komisija za mednarodno pra¬
vo pri ZN je določila, da je smatrati za
mednarodna morja vse vodovje, ki se
nahaja izven pasu 20 km od obale kate¬
rega koli kontinenta. Menijo, da bo do¬
ločba komisije postala mednarodno
veljavna, izrekla pa jo je zaradi ne¬
davnih prepirov o teritorialnih morjih
v zvezi s kitolovom Onas : sovih ladij, ki
so prišle v konflikt s Perujem.

PORAVNANJE NAROČNINO
TEDNIKA “SVOBODNA SLOVENIJA"

Za leto 1955: Pri enkratnem plačilu
$80.—. Pri plačevanju v obrokih $ 43.—
za pol leta in $ 23.— za četrt leta. Pri¬
spevajte prostovoljno za tiskovni sklad.

Naročnino plačajte na Victor Martinez
50, Bs. Aires, ali pa po pošti (giro po
stal). Ne odlašajte s plačilom!

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 23. VI. 1955

Ivan IPrcgelj:

Moj svet Im  moj «*«s

Zopet nova slovenska knjiga! Pridru¬
žuje se vsem prejšnjim, zadnja leta iz¬
ven slovenske domovine izdanim. Človek
jih gleda in se čudi: lepa vrsta jih je
že. In ne le to: že na zunaj so prikupne,
lepe, toplota in domačnost veje iz njih,
da si jih poželiš. To so knjige, kakor si
ee jih razveselil doma in j h poln pri¬
čakovanja jemal v roke. Zato moramo
biti po pravici veseli in hvaležni našim
založbam, da skrbijo tudi za zunanjo
lepoto naših v tujimi izdanih knjig, ki
*e uvrščajo v vrsto z vsemi onimi, ki smo
jih izdajali nekoč, pa jih tudi danes,
doma. Človek jo ponosno pokaže sose¬
dom, med katerimi živi, pa tudi vesel
jo položi na knjižno polico med ostalo
kulturno bogastvo...

Na platnicah strmim v podobo Preglja
— na sprehodu s palico in. šopkom rož v
rokah, s klobukom postrani in nahrbtni¬
kom. Na misel mi prihajajo začetne be¬
sede iz Sprehodov: “Hodim rad, hodim
Se v pesmi in povesti in če bom kdaj pi¬
sal spomine, bom naslovil eno poglavje
■— Pogovori s palico...”

Toda Pregelj teh spominov ni nikoli
napisal; pravim, nikoli, da bi bil izrečno
izdajal stvar za stvarjo in nizal poglav¬
je za poglavjem. Mogoče je to stari oko¬
steneli način slovesa tistih ljudi, ki
Vse svoje življenje niso izdali iz sebe
ničesar, kar bi se bilo dotaknilo njihove¬
ga najintimnejšega bistva, zato na stara
leta hitijo z izpovedovanjem, da bi sle¬
dovi za njihovo hojo po tej zemlji ostali
čim bolj vidni in zanimivi. So pa dru¬
gi, katerim so vsa dela izvirala iz srca,
katera so izdajala dovolj značilnih, bi¬
stvenih potez njih samih, da jim moreš
obraz in hojo spoznati iz njih. Tak je
bil tudi Ivan Pregelj. Pričujoča knjiga
Vsebuje tista značilna dela in tudi od¬
lomke, ki jih je Pregelj pisal skozi svo¬
jih trideset delovnih let in tukaj zbrana
Izdajajo popolnega človeka, ustvarjalca
lepote in trajnih umetniških vrednosti...

Dr. T. Debeljak, ki je dela izbral, jih
je uredil tako, da raste Pregljev lik pred
hami od prvih pa do zanjih bogatih dni.
Od rojstva pa do trenutka, ko je odložil
svoje pero, ga spremljamo. Poglavja no¬
sijo naslove: tolminska in goriška leta,
kjer pisatelj riše svoje domače tolmin¬
sko okolje in ljudi, ki so vplivali na nje¬
govo telesno in duševno rast. Potem
nam ga pokaže v visokošolskih letih na
Dunaju. Nato mu sledimo v Primorskih
letih, ko je bil profesor v Gorici, Pari¬
zu in Idriji; nato ga spremljamo v Pre¬
šernovem Kranju, značilnem po rožen-
kravtu in rožmarinu in ki so obenem bi¬
la njemu najplodnejša in najzrelejša le¬
ta. Končno je še doba njegovega delo¬
vanja v srcu Slovenije — v Ljubljani,
kjer je dočakal tudi svojo pokojnino. To
je le prerez velikega dela moža, ki se
je svojega umetniškega poklica resno
zavedal in si tudi nadel odgovornost za
svoje delo.

Moj svet in moj čas — naslov, katere¬
ga je izbral in lastnoročno napisal avtor
sam, je dopolnilo njegovim desetim
zvezkom, izdanim pred 20 leti doma:
organsko dopolnilo, ker po 'vseh velikih
delih, ki jih je napisal, v tem zvezku naj¬
bolj spoznamo čas in svet, v katerem
je hodil in deloval pisatelj in to po nje¬
govi lastni besedi. Gotovo je to popol¬
nejša in jasnejše slika, kakor bi jo mo¬
gel podati katerikoli literarni zgodovi¬
nar.

Urednik knjige je dolga leta zbiral in
izpopolnjeval gradivo in ga že skoraj
pripravil v času pred desetimi leti, ko
smo se potem umaknili iz domovine. Te¬
daj je bila ta knjiga zamišljena kot dar
šesetdesetletnemu Preglju. Pa je z gra¬
divom rajžal čez Ljubelj na tuje in jo
sedaj Slovenci iz tujine poklanjajo ve¬
likemu sinu slovenske matere za njego¬
vo sedemdesetletnico v hvaležno zahva¬
lo za neizmerno delo, ki ga je opravil
Za hram slovenske umetnosti. To v ča¬
su, ko se uradna slovenska oblast do¬
ma ne spomni njegovega jubileja.

Obširno študijo, celih 60 strani drob¬
nega tiska, je napisal dr. T. Debeljak
o Preglju. Poleg ogromnega biograf¬
skega gradiva, je razčlenil tudi Preglje¬
vo literarno rast in njegov čas s struja¬
mi in tokovi. Označil in analiziral je
glavna njegova dela in tako prvi v večji
zaokroženi študiji določil Preglju me
sto, ki mu kot največjemu katoliškemu
pisatelju gre v naši literaturi. Debeljak
je opravil veliko delo, za katero ga mo¬
ramo v resnici pohvaliti in mu biti hva¬
ležni, kajti terjalo je od njega ne le ča¬
sa in zamudnega brskanja po listih in
revijah, ampak tudi samostojnega vred¬
notenja vsakega pisanja posebej. Kos
mu je bil le on, ki je ne le široko raz¬
gledan, ampak je tudi strokovnjak na
tem področju.

V knjigi je več faksimilov Pregljevih

Spomeniea predsedmifam iialijanshe vlade

V našem listu smo poročali podrobno
o nečloveškem postopanju italijanskih
oblasti z novimi begunci, ki so prihajali
iz Jugoslavije na italijansko državno
področje ter tam prosili za zaščito.
Objavili smo tudi korake, ki jih je za
zaščito nesrečnih beguncev iz Jugosla¬
vije podzel tako predsednik SLS, dr. Mi¬
ha Krek kakor tudi delegacija te stran¬
ke na kongresu Krščansko-demokratske
zveze za Srednjo Evropo v New Yorku.

Za zaščito novih beguncev iz Jugosla¬
vije so politični predstavniki sloven¬
skih, hrvatskih in srbskih političnih
strank sestavili tudi skupno spomenico
ter jo poslali predsedniku italijanske
vlade Mariu Seelbi. Spomenica se glasi:

Washington, 1. aprila 1955.

Gospod predsednik,

Po naših informacijah italijanske
oblasti na podlagi sporazuma, ki je bil,
kot izgleda, sklenjen nedavno v Vidmu
s Titovo vlado, nasilno vračajo jugoslo¬
vanske državljane, ki so prosili za zašči¬
to v Italiji na begu iz diktature v svo¬
ji državi. Te informacije so nam bile
potrjene s seznamom nasilno vrnjenih
oseb.

Gospod predsednik, bilo bi odveč, da
bi Vam podrobno navajali kakšnemu

mučenju in smrtnim nevarnostim bodo
izpostavljene te osebe, ker se titov ko¬
munizem, kot Vam je znano, v svojem
brutalnem nasilju prav nič ne razlikuje
od ostalih komunističnih režimov. Za¬
radi tega apeliramo na Vaša člove¬
koljubna čustva, da izdate navodila ita¬
lijanski oblastem, da bi prenehale s
to surovo prakso, ki je tako nasprotna
liberalnim tradicijam demokratske Ita¬
lije.

S svoje strani Vas lahko, gospod pred¬
sednik, zagotovimo, da bomo v sodelo¬
vanju z mednarodnimi organizacijami
storili vse, da bodo ti nesrečni naši so-
rojaki, ki so pribežali v Italijo, odšli
dalje v prekomorske države.

Blagovolite sprejeti, gospod predsed¬
nik zagotovilo o našem odličnem spošto¬
vanju.

Dr. Vladko Maček, predsednik Hrvatske
seljačke stranke in predsednik Hrvat-
skega narodnega zastopstva, Dr. Miha
Krek, predsednik Slovenske ljudske
stranke in Narodnega odbora za Slove¬
nijo, Konstantin Fotič, predsednik Srb¬
skega narodnega odbora, Dr. M : lan Ga-
vrilovič, predsednik Srbske zemljoradni-
ške stranke.

ornem zrnom  jli ge

Liga kat. slov. Amerikancev v Sev.
Ameriki, ki je bila doslej samo slov.
dobrodelno narodno gibanje, včlanjeno
v NCWC, se je na zadnjem občnem zbo¬
ru v Clevelandu spremenila v društvo s
pravili. Občni zbor je v vseh podrob¬
nostih pripravil dr. Miha Krek, vodil ga
je pa glavni predsednik Msgr. Oman.
Poročilo o delovanju Ligine centrale sta
podala Ivan Avsenek in dr. Joža Basaj,
blagajniško poročilo je za občni zbor pri¬
pravil glavni blagajnik Matt Intihar, dr.
M. Krek je pa poročal o novih pravi¬
lih ter o korakh, ki jih je Liga podvze-
la, da italijanske oblasti ne bi več vra¬
čale beguncev iz Italije v Jugoslavijo.
Povedal je tudi, da je Liga vložila pro¬
šenj za več kot en tisoč slov. beguncev,
da bi prišli po novem begunskem zako¬
nu v to državo. Anton Grdina st. je za
tem v iskrenih besedah povdarjal veli¬
ko potrebo požrtvovalnega podpiranja
L : ge kot najlepši izraz kat. in narodne¬
ga čustvo'-mja. Ob tej priliki je Ligi
daroval 500 dol, Ker je g. Grdina prav
tiste dni slavil 81 letnico rojstva, so mu
vsi navzoči toplo čestitali k visokemu
življenskemu jubileju. Predsednik Lige
Msgr. Oman se je pa takoj priglasil za
dosmrtnega člana Lige s prispevkom 50
dol.

V novi odbor Lige so bili izvoljeni:

Škof dr. Rožman kot pokrovitelj, Anton
Grdina, častni predsednik, Msgr. John
Oman, glavni predsednik, Msgr. Matija
Butala predsednik nadz. odbora, kot
podpredsedniki pa: Rev. Aleksander

Urankar, Mary Hochevar, Cleveland,
John Germ, Pueblo, Jože Zalar, Joliet
in Jože Nemanich. Glavni tajnik je dr.
Joža Basaj, Rev. Jože Godina pa drugi
tajnik. Glavni blagajnik je ostal še na¬
prej Matt F. Intihar, drugi blagajnik pa
je Ivan Avsenek.

V izvršnem odboru so poleg gl. pred¬
sednika, tajnikov in blagajnikov še Dr.
Miha Krek, Janez Arnež, Anton Babnik,
Valentin Kalan, Valentin Pavlič in Pe¬
ter Remec.

V odbor za tisk so bili izvoljeni: Ka¬
rel Mauser, kot predsednik, Mary Debe-

i vec, Ivan Račič in Rev. Bazilij Valentin
pa kot člani.

V nadzornem odboru so: Tone Te-
kautz, Louis Oblak, Pavle Intihar, Fran¬
ce Sever in Jakob Žakelj.

V razsodišče so bili izvoljeni: Jakob
Resnik, Joe Petrič, Joe Kenik, Milko
Pust in Tone Nemec.

Člani širšega odbora pa so tile:

Rev. Matija Jager, Rev. Louis Baznik,
Rev. Karel Ceglar, Rev. Jožef Cvelbar,
Rev. Janez Dolšina, Rev. Jožef Ferkulj,
Rev. Jože Snoj, Rev. Rudolf Urb : č, Rev.
Matt Setničar, Rev. Vital Vodušek, Rev.
Jože Vovk, Rev. Fortunat Zorman, Pa¬
vel Bajda, Gilbert, Minn., Jožefa Beri-
čič, Joliet, Jože Bernik, Chicago, Anton
Baber, Chicago, John Gottlieb, Chicago,
Antonija Denša, Chicago, John Grego¬
rič, Joliet, Jože Grdina, Cleveland, Ja¬
nez Grum, Mihvaukee, Louis Ižanec,
Cleveland, Mary Ižanec, Cleveland, An¬
ton Lagoja, Bridgeport, Franc Lončar,
Euclid, Miha Košir, Detroit, Jože Lesko¬
vec, Waukegen, Anton Mejač, Cleve¬
land, Frank Mernik, Mibvaukee, Ivana
Mervar, Cleveland, Franc Mlinar, Cleve¬
land, Jožefa Mokorel,; Chicago, Anton
Oblak, Cleveland, Frances Brancelj, Cle¬
veland, Marija Mauser, Cleveland, Mili¬
ca Žonta, Stanko Masič, Chicago, An-

lastnoročnih pisanj, poleg teh pa vrsta
lepo reproduciranih fotografij, ki pona-
zorujejo njega, ljudi in kraje, kjer je
deloval in živel. Te slike dajejo svojsko
bogatost knjigi, skoraj da razkošnost,
če pridamo še lep papir, čeden tisk, je
knjiga prav notranje razkošna, prele¬
pa vezava in oprema ji daje pa več kot
le okusnost — morda žlahten okvir dra¬
goceni vsebini.

Lepo opremo je dala knjigi akad. sli¬
karka Bara Remčeva, izdala pa jo je
Slovenska kulturna akcija v Buenos Ai¬
resu z letnico 1954. Obsega 344 strani
velikega formata. Dve značilnosti po¬
vzdigujeta le njeno ceno: faksimile no¬
tranje naslovne strani in uvoda po av¬
torjevi lastnoročni pisavi ter uvodna sli¬
ka Preglja, katero je naslikal njegov
sin Marij.

Naj bi ta knjiga, katero je Slov. kult.
akcija izdala sicer z nedvomno veliko
žrtvijo, pa tudi z nič manjšo ljubeznijo
ih zavzestjo do Pregljeve umetnosti, —
znova približala in poživila ljubezen
naših slovenskih bralcev tudi do vseh
drugih Pregljevih knjig, obenem pa tudi
za neizmerno duhovno bogastvo ostalih
slovenskih umetnikov, katerih knjige jih
čakajo po naših knjižnicah. —jkc.

IZ TEDNA

USA: Adenauer in Eisenh»wer sta
uspešno zaključila konferenco o splo¬
šnih svetovnih problemih in posebej o
vprašanju stališča Zah. Nemčije glede
sovjetskega vabila Adenauerju na obisk
v Moskvo. Po razgovorih je bilo izdano
uradno poročilo, v kateren se oba držav¬
nika strinjata, da mora priti do združi¬
tve obeh Nemčij in da so sovjetske po¬
teze v Evropi v neposredni zvezi s sov¬
jetskimi političnimi dejanji v Aziji ali
kjer koli na svetu. To gledanje o med¬
sebojni povezanosti sovjetske evropske
in azijske politike jo v Washington se¬
daj zanesel Adenauer. — Eisenhower
se še na noboni tiskovni konferenci v
letošnjem letu ni hotel izjaviti, ali bo še
kandidiral za predsedniškega kandidata
na volitvah prihodnje leto, ko mu mine
sedanja doba. Menijo, da se bo izjavil
šele na rednem zasedanju republikan¬
ske stranke nekaj mesecev pred volitva¬
mi. Njegov demokrat, nasprotnik Ste-
venson bo kandiral. — Na protiatomskih
obrambnih vajah po vsej USA so ugo¬
tovili, da bi atomski napadi kakor so si
jih zamislili na teh vajah, povzročili
kljub varnostnim ukrepom, ki so jih
podvzeli, 14.750.000 mrtvih, t. j. vsak
deseti Amerikanec bi bil ubit. Eisenho-
wer se je z vso vlado preselil iz IVashing-
tona na zahod “neznano kam” in tam
srečno preživel “sovražni atomski na¬
pad."Zaradi ugotovitev velikansk'h
“žrtev” je kongres sprejel vladno zahte¬
vo, da naj ima Eisenhower v slučaju
atomskega napada pravico sam, brez po¬
svetovanja s kongresom, oklicati vojno
stanje in podvzeti vse ukrepe glede mo¬
bilizacije in varnosti države.

FRANCIJA: Zaradi velike nesreče na
mednarodnih avtomobilskih dirkah v Le
Mansu, kjer je poleg vozača izgubilo
življenje nad 80 gledalcev, ko je avto
odletel v množico in eksplodiral, so tek¬
me prekinili in se sedaj prepirajo, kdo
je kriv nesreče. Ugotavljajo, da je bila
cesta preozka,- drugi pa, da ograja ni bi¬
la dovolj trdna. Menijo pa kljub težki
izgubi življenj, da dirk ne kaže opustiti,
ker da “veliko pomagajo k razvoju avto¬
mobilske industrije.”

Veliko romanje slov. izseljencev v Franciji

k Brezjanski Mariji v Habsterdicku

Na binkoštni ponedeljek so se slov.
izseljenci iz vse vzhodne Francije v ve¬
likem številu zbrali pri brezijanski Ma¬
teri božji v Habsterdicku. Zastopane so
bile vse kolonije iz Moselle, iz Aumetza,
Tucuegnieuxa, Giramonda, Knutanza in
Allegranza. Številni izseljenci so pa pri¬
speli z lastnimi vozili tudi iz Nancyja,
Morhanza in zlasti iz St. Dizierja.

Letošnje romanje je znova pokaza¬
lo ljubezen in zvestobo slov. izseljencev
do Marije, pokazalo pa tudi, da se zave¬
dajo, da nebeško Mater kličemo tudi
“Zdravje bolnikov”. Zato so pripeljali
k Mariji svoje bolnike, pri čemer so ti¬
sti, ki imajo avtomobile pokazali mno¬
go požrtvovalnosti in krščanske ljubez¬
ni do trpečih bratov, ki jim je življenje
in dolgoletno delo v rudnikih naložilo
težko breme.

Romarske pobožnosti so se začele ob
pol enajstih dop. s slovesno mašo, ki
jo je imel g. Msgr. Valentin Zupančič
iz Lievina. Med njo je krasno prepeval
slovenski cerkveni pevski zbor “Slom¬
šek” iz Merlebacha, ki pod spretnim
vodstvom dirigenta g. Šinkovca vedno
znova dokazuje požrtvovalnost naših de¬
lavcev iz Merlebacha in njihovo ljubezen
do slovenske pesmi. Med mašo je imel
pridigo rektor iz Pariza g. Nace Čret¬
nik. V njej je poudarjal pomen prihoda
sv. Duha za prvo Cerkev in za nas. Tej
maši je sledila druga. Daroval jo je g.
Nače Čretnik, med njo je pa vsa cerkev
prepevala slov. ljudske Marijine pesmi.

V opoldanskem odmoru so romarji se¬
veda poskrbeli, da so se tudi telesno
pokrepčali, pri čemer so tamošnji Slo¬
venci pokazali, da gostoljubnost med
nami tudi v tujini še ni mrtva.

Popoldanska pobožnost se je začela ob
dveh s pridigo g. Msgra. V. Zupančiča. V
njej je pokazal zakaj se zatekamo k
Mariji. Sledile so pete litanije. Imel jih
je ob asistenci gg. Čretnika in Zupanči¬
ča slov. župnik v Merlebachu g. Stanko
Grims. Tudi tokrat je ljudsko petje med
litanijami, ki ga je vodil g. Šinkovec,
zapustilo nepozaben vtis. Sledila je slo¬
vesna posvetitev brezmadežnemu Srcu
Marijinemu. Isto posvetitev so Slovenci
v Parizu opravili 22. maja, v Lievinu 28.
maja, v Salauminesu 5. junija in v
Bruayju 12. junija. Posvetilno listino so
v imenu vseh Slovencev v Franciji pod¬
pisali slov. dušni pastirji ter jo poslali
škofu g. dr. Rožmanu v Sev. Ameriko,
da jo bo dne 3. julija ob posvetitvi slo¬
venskega naroda Marijinemu Srcu polo¬
žil na oltar na ameriških Brezjah v Le
montu.

Z blagoslovom je bila lepa romarska
pobožnost zaključena, nakar so se ro¬
marji razšli s sklepom, da se drugo leto
zopet zberejo pri Mariji. Romarji iz
Meurthe-et-Moselle so se pa v treh avto¬
busih podali še na lepo izletno točko
Varsberg pri Creutzvvaldu, kjer so si
ogledali ostanke ostarega gradu, ki je
sedaj preurejen v gostilno.

Slov. izseljenec v Franciji.

Vodilni "FskovodOci” - vodilni sleparji

. .Radio Beograd je objavil nekoliko pri¬
merov gospodarskega kriminala. Poseb¬
no je podčrtal nepotrebna “uradna” po¬
tovanja v inozemstvo in se obregnil ob
stroške za reprezentanco. Iz radijskega
prenosa navajamo sledeče značilne trdi¬
tve:

V zadnjem času zbujajo neki pojavi
potrebno skrb. Višina izdatkov, posebno
za uradna potovanja v inozemstvo, ni
v skladu s prometom in dejanskimi po-

drej Pučko, Gilbert, Mary Otoničar,
Cleveland, Marjanca Kuhar, Cleveland,
Mary Stušek, Cleveland, Dorothy Strni¬
ša, Cleveland.

, Na predlog dr. Kreka je bila z občne¬
ga zbora poslana biv. dolgoletnemu taj¬
niku Lige g. p. Bernardu Ambrožiču
najtoplejša zahvala za njegovo dolgo¬
trajno in tako uspešno delo za Ligo.

V TEDEN

BELGIJA: Belgijska poslanska zbor¬
nica je odobrila zakonski predlog, po
katerem je država odpovedala vzdrže¬
vanje katoliških učnih zavodov. Debata
med pristaši predloga in nasprotniki je
bila huda, prav tako je prišlo do poulič¬
nih demonstracij in neredov za in proti.
Predlog bo postal zakon, ko ga odobri
še senat.

ANGLIJA: Eden je povabil Nehruja
na obisk v Anglijo.

ZAH. NEMČIJA: Adenauer ne bo šel
v ZSSR najmanj do septembra t. 1. —-
Po vsej Zah. Nemčiji so 17. junija pro¬
slavili obletnico upora vzhodnih Berlin¬
čanov proti sovjetom 1. 1953.

ITALIJA: Mednarodni olimpijski od¬
bor je z glasovanjem odločil, da bodo
prihodnje olimpijske igre 1. 1960 v Rimu.
Rim je dobil 35 glasov, Losana v Švici
pa 24. glasov. — Scelba je dal ostavko.

KITAJSKA: Radio Peking je objavil,
da so komunistične oblasti odkrile “mo¬
narhistično zaroto proti vladi” in jo v
kali zadušile. Več zarotnikov je bilo
obsojenih na smrt. Monarhija na Kitaj¬
skem je prenehala obstojati 1. 1912.

ZSSR: Sovjetska vlada je sprejela
predlog zahodnih zaveznikov, da naj se
sestanek velikih štirih prične 18. julija
t. L v Ženevi v Švici. Edini spreminje-
valni. predlog, ki so ga postavili sovjeti
je, da se konferenca ne sme omejiti sa¬
mo na štiri dni razgovorov, kakor pred¬
laga Eisenhower, pač pa naj traja tako
dolgo, “kolikor bo potrebno.” — Kon¬
ferenca atomskih strokovnjakov iz Ma¬
džarske, Bolgarije in ZSSR traja že od
konca maja v Moskvi. Sklenili so vklju¬
čiti v skupno atomsko organizacijo ko¬
munističnih držav vse evropske satelite,
iz Azije pa rdečo Kitajsko in severno
Korejo. Sovjeti ustvarjajo tako orga¬
nizacijo kot protiutež Eisenho\verjevi a-
tomski organizaciji, ki jo sestavlja na
zahodu. ■— Sovjet ka vlada je izgnala
tri ameriške vojaške atašeje ameriškega
veleposlaništva v Moskvi “zaradi vo¬
hunstva”. Pričakujejo podoben ukrep a-
meriške vlade napram sovjetskemu o-
sebju v Washingtonu.

trebami gospodarskih organizacij. Do¬
dati moramo, da se ta potovanja vršijo
največkrat brez odobritve upravnih od¬
borov, da imajo glavno besedo pri tem
direktorji in da zavisi največkrat od njih,
kdo bo potoval in po kakšnem poslu.
Kakšne so posledice? Te so jasne! Za
primer jih navajamo samo nekaj:

Prvi primer. Po direktorjevem nalo¬
gu je potoval uradnik nekega uvoznega
podjetja v inozemstvo, “da bi obdelal
in preiskal inozemska tržišča”, kar je že
pred njim storila “posebna delegacija
zvezne trgovske zbornice". Ta uradnik
je bil na potovanju 68 dni in je potrošil

926.000 dinarjev. V inozemstvu je na
pravil zaključek ža dobavo ene tone lo¬
pat, štedilnikov in pil v vrednosti en ti¬
soč dolarjev.

Drugi primer. V desetih mesecih lan¬
skega leta je potoval direktor nekega
podjetja osemkrat, a njegov uradnik
dvanajstkrat v inozemstvo. Potni stro¬
ški so znašali 1.704.000 dinarjev. Uprav¬
ni odbor potovanj ni odobril.

Tretji primer. Neki direktor je poto
val v Pariz z vlakom, a njegov šofer je
šel za njim s .praznim avtomobilom. S
formalno pravnega stališča je vse v re¬
du. Direktor ima pravico potovati z vla¬
kom, v spalnem vagonu, ali z avtomobi¬
lom. Upravni odbor je to odobril. Toda
vprašanje je, ali je bilo to potrebno. Ali
je bilo prav, da se je tako razsipal de¬
nar?

Posebno poglavje so stroški za re-prc-
! zentancc. Navajamo samo en primer iz-
I med mnogih. Devetnajst zunanje trgo¬
vinskih podjetij v Beogradu je potrošilo
v 10 mesecih lanskega leta za repre¬
zentanco 14 in pol milijona dinarjev. V
kakšne svrhe je šel ta denar? Evo:

7.700.000 na pogostitev tujcev, 700.000
na pogostitev domačih prijateljev in

5.115.000 za notranjo reprezentanco v
podjetjih, za kavo, žganje, cigarete in
podobne dobrine. Mislimo, da teh podat¬
kov ni treba še posebej pojasnjevati.

(Pregled).

PORABIL NA TUJEM 400.000 DIN
IN SE VRNIL — PRAZNIH ROK

Na letnem sestanku Zveze komunistov
III. rajona v Osjeku je tajnik rajonske¬
ga odbora Pero Kovač pokazal na poja¬
ve razsipanja družbene imovine in na¬
vedel nekoliko primerov nepotrebnih po¬
tovanj v inozemstvo. Tako so direktor in
tehnični vodja osješke “Lanare” ter en
ekonomist potovali v inozemstvo ter
potrošili 400.000 din, vrnili so se pa
praznih rok, ker so ug-otovili, da nima¬
jo finančnih sredstev, da bi kaj kupili.
Mnogo ljudi je tudi potovalo na dunaj¬
ski velesejem, a stroške potovanj so mo¬
rala nositi podjetja. (Pregled)

Naročnina za leto 1954 je znašala:
Pri enkratnem plačilu $ 70.—. Pri plače¬
vanju v obrokih $ 38.— za pol leta in
$ 20.— za četrt leta. Vsak naj prispeva
vsaj 10.— pesov za tiskovni sklad zara¬
di zvišanja tiskarskih stroškov.

Naročnino plačajte na Victor Marti¬
ne z 50, Bs. Aires, ali pa po pošti (giro
postal). Ne odlašajte s plačilom!

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Buenos Aires, 23- VI. 1955

Tlovice iz

Ob proslavi desetletnice kinematogra¬
fije v Jugoslaviji je Združenje film¬
skih proizvajalcev Jugoslavije ustano¬
vilo stalne letne nagrade za najboljše
stvaritve domače filmske umetnosti. Za
najboljši umetniški film, izdelan v raz¬
dobju od 1. 1953 do 12.III.1955, je bila
podeljena nagrada podjetju Avala film
za film “Nevjera”. Nagrado za naj¬
boljši filmski scenarij je dobil Bojan
Stupica za film Jara gospoda — Tri¬
glav film v Ljubljani, Mira Stupiceva je
dobila nagrado za najboljšo žensko vlo¬
go v filmu “Stojan Mutikaša” (Bosna
film). Za najbolše snemalsko delo pri
kratkometražnem filmu je pa dobil na¬
grado Milan Kumar za film “Barok v
Ljubljani”.

Poročali smo že, da je 30. III. t. 1.
umrl v Ljubljani dr. Pr. Windischer,
biv. generalni tajnik Trgovske in obrtne
zbornice v Ljubljani. Pok. dr. 'Windi-
seher je bil zadnji predsednik društva
Narodna galerija v Ljubljani ter ima ve¬
like zasluge za razvoj slovenske upodab¬
ljajoče umetnosti. Rodil se je 24.11.1877
v Postojni, kjer je bil njegov oče davčni
uradnik. Po končanih študijah je 1. 1900
postal konceptni praktikant pri finanč¬
ni direkciji v 'Ljubljani, naslednjega le¬
ta pa je nastopil službo pri Trgovski in
obrtni zbornici, kjer je postal tajnik,
nato pa generalni tajnik. Upokojen je
bil leta 1931. Kot velik ljubitelj likovne !
umetnosti se je popolnoma posvetil de¬
lu za to umetnost leta 1929, ko je po¬
stal predsednik društva “Narodna ga¬
lerija”. Kot tak si je mnogo prizadeval,
da je Narodna galerija leta 1933 dobila
svojemu namenu primerne prostore.

ALI DOBRO GOSPODARIg —? Kar

nekoliko preračunaj! Ali si s tistim
premoženjem, ki si ga imel lani ob
tem času, lahko nabaviš danes več kg
sladkorja, mesa, več oblek in parov
čevljev, ali si moreš kupiti večji lot na
istem kraju kot lansko leto? Če to
lahko storiš potem si v enem letu pove¬
čal svoje premoženje in dobro gospoda¬
riš. Če pa za premoženje, ki si ga imel
lani ob tem 'času, dobiš danes manj vseh
teh stvari, potem si slab gospodar.

Dragi rojak — ne varaj samega sebe!
Če se ti je v enem letu premoženje
zmanjšalo, prepreči vsaj, da se ti to v
bodoče zopet ne zgodi! Zato svoje pri¬
hranke vsaj sedaj naloži na boljši na¬
čin kot lani! Mnogo pametnih, varnih in
donosnih naložb se ti nudi v Argentini.
Ne obotavljaj se še naprej; dobro pre¬
misli in preudari kakšne vrste naložba
se najbolj prilega tvojim zahtevam in se
nato čimpreje končnoveljavno odloči.

če si pa v zadrugi z izbiro, se obrni na
Franceta in Janeza Krištof, Brandzen
658, Ramos Mejia, FCNDFS, kjer boš
izvedel, kako svoj denar naložiš tako,
da ga vedno dobiš nazaj, kadar ga po¬
trebuješ in da ti obenem prinaša lepe
obresti.

Predvsem pa: r.e brani večjih vsot de¬
narja doma!

Pok. dr. Wir.discher je sam iz lastnih
sredstev stalno kupoval slike, kipe, ris¬
be, in grafike ter jih dapoval Narodni
galeriji za spopolnitev njene zbirke.
Predsednik Narodne galerije je bil vse
do leta 1946, ko je bila podržavljena.
Leta 1937 je bil dr. W. izvoljen za pred¬
sednika Umetno-zgodovinskega društva
v Ljb., kar je ostal do leta 1949. Kot
predsednik Narodne galerije je mnogo
sodeloval tudi z Znanstvenim društvom j
za humanistične vede, kateremu je s !
svojim darom omogočil izdajo prvega
Breznikovega - Ramovševega “Sloven¬
skega pravopisa” in Nachtigalovih
“Slovenskih jezikov”. Zadnjih 7 let je
delal kot skromen znanstveni delavec v
Zavodu za zaščito spomenikov, kjer je
zbiral in ekscerpiral literaturo o sloven¬
ski likovni dejavnosti in jo beležil na
listke.

Na seji sveta za socialno varstvo za
mesto Ljubljano, je funkcionarka tega
sveta Angela Miklavčeva navajala, da
je zdravstveno stanje otrok v Ljubljani
šibko, ker dobijo otroci v prehrani pre¬
malo beljakovin in živalskih maščob.
Zaradi tega je svet po šolah organizi¬
ral mlečne kuhinje, kjer otroci dobivajo
take malice, ki vse to vsebujejo. Šte¬
vilo mlečnih kuhinj so lani zvišali od 13
na 32, število otrok, ki njih dobivajo
malico, se je pa povečalo od 2790 na
8000. V poročilu je tudi navajala, da so
ljb. podjetja, ustanove in zasebniki lani
na področju dela odpovedali delovno
razmerje v 3651 primerih in sicer 1648
moškim in 2083 ženskam. Pri Biroju
za posredovanje dela je pa iskalo za¬
poslitev 5566 moških in 10.286 žensk.
Izmed teh jih je dobilo delo 4796 mo¬
ških in 6140 žensk. Uradno se je pa
odjavilo iz staleža nezaposlenih 799
moških in 4437 žensk.

Na sestanku “Ljudske mladine Slo¬
venijo” za Maribor in okoliški okraj so
se navduševali, da se bodo potrudili,
da bodo v vsaki vasi ustanovili mladin¬
sko organizacijo. V svoj zagovor, da te¬
ga že doslej niso storili, so navajali, da
je “velika ovira za to klerikalizem, ki
je zlasti še razširjen med kmečko mla¬
dino na Dravskem polju”.

Umrli so. V Ljubljani: Alojzij Hor¬
vat, žel. sprevodnik v p., Franc Gamerc,
upok., Matija Terlep, kovaški in kolar-
ski mojster, Fani Kras. roj. Kralj in
Terezija Kunčič, roj. Sori na Bledu, A-
na Zmajše, roj. Lesjak v Zagorju ob
Savi, Anton Haver, vlakovodja v p. v
Kranju, Franc Petač iz čirčič pri Kra¬
nju, Albina Bradaška, učiteljica v p.
v Kranju, Matija Putre, upok. v Ribni¬
ci, Anton Beljak, organist in cerkovnik
v; črmomlju, Jožef Štritof v Hrušici,
Viktor Jeromen v Mali vasi pri Stoži-
ci. Tone Murn, logar v Podturnu, Ana
Vrhovec, roj. Knez na Viču, Amalija
Golf v Cerkljah pri Kranju, Ivan Anto-
lovič, žel. inšpektor v p. v Dobovi, Franc
Čiepinko, poslovodja elektroobrata rud¬
nika svinca in topolnice v Mežici in Ma¬
rija Šeško iz Kočevja.

PISMO IZ BRAZILIJE

FRANC PATERNOST UMRL

Nenadoma, in nepričakovano je izstr-
gala smrt v soboto 28. maja iz srede
Slovencev v Braziliji enega izmed njih
najboljših. Umrl je Franc Patemost,
markantna, najvidnejša, najpomembnej¬
ša oseba Slovencev v S. Paulu. Z njim
je umrl dober, srčno dober mož, podpor¬
nik in pomočnik vsemu dobremu. Z njim
lega v grob kos zgodovine slovenskih
naseljencev v Braziliji. Spodobi se da se
še enkrat s temi kratkimi vrsticami
poslovimo od njega, ki je vse življenje
ohranil zvestobo do najvišjih načel.

^ ^

Pokojni se je rodil v Danah pri Sta¬
rem trgu 1. 1891. Po dovršeni osnovni
šoli je študiral in dokončal klasično gim¬
nazijo v Ljubljani, kjer so mu bili so¬
šolci med drugimi: dr. Drobnič, dr. Ste¬
le, dr. Stanovnik, pisatelj Vinko Gaber¬
ški, katehet Lavrič in dr. Ob izbruhu 1.
svetovne vojne je bil mobiliziran k 97.
tržaškemu regimentu, ki je postal po¬
znan po tem, da je korporativno prešel
na ruski fronti k Rusom. Pokojnika o-
sebno niso poslali na fronto, temveč je
bil prestavljen k primorskemu bataljo¬
nu v Pulj, v takratno glavno oporišče
avstrijske cesarske vojne mornarice. Po¬
kojnik je večkrat prepovedoval v druž¬
bi, kakšno veliko “jugoslovansko” na¬
vdušenje je bilo med moštvom, sestav¬
ljenim predvsem iz Slovencev, Hrvatov
in Čehov.

Nekaj let po končani vojni je odšel
v Brazilijo, kjer so se že nahajali ne¬
kateri člani očetove družine. Takoj po
prihodu je prišel v r.otrajnost države
Sao Paula, v kraj Rio Preto. Takratni
“interior” je bil še popolnoma nerazi¬
skana dežela. S pristno slovensko delav¬
nostjo in sposobnostjo se je vrgel na
delo kolonizacije.

S svojim svakom, znanim brazilijskim
pionirjem g. Feliciano Salles Cunha,

sta ustanovila družbo “Melhoramentos
RIO PRETO” ki si je nadela nalogo od¬
preti in kolonizirati ogromno neoblju¬
deno ozemlje tiste zone. Ta družba sa¬
ma je zgradila preko 3.000 km cest, ki
so bile njena last — imela je lastna pre¬
vozna sredstva, stroje in poslopja. Lah¬
ko trdimo, da smo tudi Slovenci z njim
in tistimi, ki so delo nadaljevali, kot fa-

zenderji, doprinesli svoj delež h gospo¬
darskemu in s tem splošnemu napred¬
ku Brazilije.

Ko se je 1. 1930 začela velika gospo¬
darska kriza, je pok. Paternost prišel
v mesto s. Paulo. Prevzel je parceli-
ranje in prodajo zemljišč. V tedanjem
predmestju, imenovanem, Noinho Velho
— Stari mlin, je parceliral preko 1400
km2 golega ozemlja, na katerem se da¬
nes nahaja cvetoči del mesta S. Paula s
preko 20.000 prebivalci. Ta del je naj¬
prej dobil svojo župnijo in svojo cer¬
kev. To je velika in nepoplačljiva za-

Slovenci v Argentini

Ruesaos Aires

Velikonjev večer odložen

Obveščamo javnost, da je napovedani
Velikonjev večer, ki naj bi se vršil v so¬
boto 25 t. m. na deseto obletnico smrti
tega slovenskega pisatelja, odložen na
nedoločen čas, katerega pa bomo še ja¬
vili. Pač pa bo ta dah izšla spominska
knjižica Slovenske kulturne akcije, s
katero se bo spomnila obletnice vseh
žrtev revolucije, predvsem pa padlih kul¬
turnih ustvarjalcev, pod naslovom KY-
RIE BLEISON. Je to 11 risb akad. sli-
karice Bara Remec s tekstom Tineta De¬
beljaka, izdano kot bibliofilsko izdanje v
300 numeriranih izvodih. Slovenska Kul¬
turna akcija, Alvarado 350 Ramos Me¬
jia FCNDFS.

Dr. Herten umrl

Dne 27. maja t. 1. je na posledicah o-
peraeije kile umrl Dr. E. C. Herten
Greaven zdravnik-kirurg v Britanski
bolnišnici v Buenos Airesu in lastni]:
mnogim Slovencem znanega otoka Hia-
rvatha v Tigre.

Pokojnik je bil Slovencem zalo na¬
klonjen in je rad dovolil raznim društ¬
vom izlete na njegov otok, bodisi Fan¬
tovski in Dekliški organizaciji ali pa
Misijonskemu odseku, Družabni prav¬
di in drugim, zlasti pa pevskemu zboru
Gallus, ki ga je posebno cenil in tudi
prisostvoval njegovim koncertom.

Vsi, ki so ga poznali in cenili njego¬
vo visoko razgledanost, objektivnost in
dobroto, ga bodo ohranili v častnem spo¬
minu in hvaležnosti. Bog mu bodo mi¬
lostljiv, njegovi družini pa izrekamo
iskreno sožalje.

Lanus

Prva žetev smrti v Slovenski vasi. Pet
let je čakala smrt, 21 junija je pa poko¬
sila Antona Zajca v 75 v tem letu. Lepo
na smrt pripravljen je zapustil solzno
dolino in bil položen k zadnjemu počitku
na pokopališče v Lomas.

Rajni je bil iz Žimare pri Sodražici.
Bil je dvakrat v Sev. Ameriki. Z ženo in
otroci je odšel v tujino pred desetimi le¬
ti. Naj počiva v miru, prestalim naše
sožalje!

sluga pokojnega Slovenca, kar je v po¬
slovilnem govoru sedanji župnik zlasti
poudaril. Vso zemljo za cerkev in okoli
cerkve je naš pokojni rojak daroval
brezplačno. Tudi lepa cerkev sv. Vin¬
cencija Pavelskega je bila zgrajena z
njegovo veliko podporo in pomočjo. Za¬
nimivo je omeniti, da je novoureje-
nim ulicam in cestam dajal imena p*
slovenskih rekah in rečicah. Tako so
tam: Rua Drava, Rua Dravinha, Rua
Sava, Rua Savinha i t. d. Njegovo de¬
lo se je sedaj usmerilo tudi v skrb za
rojake, kjer jih je bilo precej. Zbral jih
je skupaj in ustanovil prvo slovensko
društvo v Braziliji, imenovano “Pri¬
morje”. V tistem času so bili predvsem
primorski Slovenci, ki so prihajali sem.
Kasneje so ustanovili še novo društvo,
v katerem so bili tudi Hrvatje in so
ga imenovali “Jugoslovansko podporno
udruženje” Imeli in nadeli so si ogrom¬
ne naloge kakor: popolno bolniško za¬
varovanje članov, brezplačna zdrav¬
niško pomoč, juridično pomoč pri
oblasteh, sestavo izseljenskega katastra,»
ustanovitev slovenske šole, ustanovitev
knjižnice, izdajo slov. časopisa in letne¬
ga almanaha. Društvo je tudi bilo
poluradno zastopstvo kraljevine Jugo¬
slavije, dokler ni prišel prvi jug. kon¬
zul v Brazilijo. Deloma je društvo u
spelo, vendar ko so prišle v društvo po¬
litične struje slovensko in “jugoslovan¬
sko” usmerjenih ljudi, je razpadlo.

Pokojni Patenost je osebno še naprej
pomagal in vodil Slovence. Bil je dopi¬
snik in referent Rafaelove družbe v
Ljubljani in si stalno dopisoval z g. p.
Kazimirjem Zakrajškom.

V dom g. Patemosta so že od nekdaj
prihajali slovenski listi in knjige. Pri
njem si našel lepo knjižnico v kateri
ima celo vezane letnike “Ilustriranega
Slovenca”, dokaz kako je spoštoval slo¬
vensko domovino in besedo.

Skoro vsi sedaj izhajajoči slov. iz¬
seljenski listi so prihajali v njegov
vzorni dom. Rad je podpiral slov. iz¬
seljenski tisk. Ni se izgovarjal, vedno
je dejal; le kar pošljite, ne pozabite ra¬
čuna!

Pokojni g. Franc Paternost pa še v
nečem silno nadkriljuje ostale starona-
seljence. V času, ko je komunistična pro¬
paganda z vso perfidnostjo in surovost¬
jo blatila slov. protikomunistične borce,
ji ni verjel in ni nasedel. Kasneje, ko so
začeli prihajati prvi slov. novotiaseljen-
ei v Brazilijo je imel za nje vedno cdprt
dom in dobro besedo. Razumel jih je,
ker je bil pameten, pomagal jim jo, ker
je bil dober, ni nasedal komunistični
propagandi ker je bil res inteligent.
Znano je, da je bila pri njem več me¬
secev cela slov. družina v popolni oskr¬
bi brezplačno.

Pokojnik je bil res srčno dober in bo
ostal nepozaben po svojih dobrih delih,
nepozaben v spominu vseh, ki so ga po¬
znali. Zaključil je svojo življensko pot
častno in vzgledno! Njegova donra de¬
la so šla z njim in Najvišji, mu je bo
gat plačnik. Z molitvijo ga ohranimo v
večnem spominu, njegova dobra dela si
pa vzemimo za vzgled. Naj počiva v mi¬
ru v svobodni brazilski zemlji, njegovi
družini pa naše iskreno sožalje! M.

NARTE VELIKONJA (21)

Višarska polena

In se je spomnil s sladko grozo na |
tiste štiri dni, ko je ležal z zlomljeno no¬
go v svinčenem rudniku, na tiste stra¬
šne prikazni, ki jih je gledal na pol ne¬
zavesten okoli sebe, ko so od daleč pa- i
dali udarci krampov ter odkopavali
mrtvece. In ko so ga dvignili na nosilni¬
co, se je onesvestil od bolne sladkosti in
blaženosti, kajti sam sveti Blaž ga je !
položil na nosilnico, in ko se je vozil v
bolnico, je videl od: muk in stradanja v ;
polzavesti na konju pred vozom svete-:
ga Martina.

“Moj patron — in njegov patron! —
Oba!” se je tresel Blaž. “O, ona dva že ;

prej nisem spomnil!”

In je zvil papir, ga znova odprl, po ¬
ljubljal, močil s solzami in ga spet po¬
ljubljal.

“O, ti, ki mi rešiš sina!”

Še tisto popoldne je počakal Tineta.

“Kaj spet hočeš?” se je otresel Tine,
ki je čutil pred starcem od zadnjih do¬
godkov čuden strah. Kakor živ ogenj mu
-je bila misel na tega tajinstvenega člo¬
veka, ki mu ni nič skritega, ki se poja¬
vi zmerom, ko ga najmanj pričakuje, ki
ve za njegovo težko skrivnost in ga edi

njegov oče in ki mu s svojo prisotnostjo i
grabi v živce, da mu splahuje volja in 1
odpor, da mora napeti vse sile, ako se :
hoče otresti tiste zoprne grozne malo- 1

dušnosti, ki se ga polašča.

“Vidiš pismo od tvoje matere!” je s
svetim čustvom dahnil Blaž. “Dokaz, Ti¬
ne.”

‘Pokaž ” je segel Tine proti njemu in
čutil, kako mu je srce za hip zastalo
od presenečenja in razburjenja.

“Ne dam ga iz rok, samo preberi ga!”

“Tega pisma ni pisala moja mati!” se
je naglo zavedel in navidez zaničljivo
zasmejal Tine. “Če misliš mene s tem
ujeti!”

“Počakaj, beri naprej!”

In Tine je bral, in ko je prebral, je
zmajal z glavo in dejal s smehom, v ka¬
terem je zver e! a prikrita plahost in za
-šfega:

“Ti si pa bil tič! Če si ti tisti Blaž,
potem si bil pa tič! In si še zdaj tič! Ali
! misliš, da me ujameš na tiste goldinarje.
Treti goldinarji so bili pač nekaj vredni,
pfav škoda jih je, da so tako propadli.
Zdaj so pa komaj par kovačev, Blaž! Ti
vidiš spet prikazni! Ampak mene pusti
s teni pri miru. In kje so tisti tvoji de¬
narji. Meni jih še nihče ni dal. Jaz sem
stšir že 24 let in še čez. Če najdeš res
hranilno knjižico ra moje ime ali pa ti¬
sto Metko, ki je pismo pisala, potem
bom verjel: V tem pismu sploh ni imena
troje matere. Saj ne trdim, da ti nisi
imel sina Tineta, ampak radi tega ne
morem biti sir. vsem, ki imajo kakšnega
Tineta! In odkod je pismo pisano?

Kdaj je pisarno? Komu je pisano? Ti bi
rad imel koga, ki bi te redil, lisjak, ka¬
kršen si! Blaž, vprašaj svoje prikazni,
kje je tvoj sin! Jaz bi r.e redil rad tu¬
jih, še tako prijaznih očetov.”

Tine je prepričeval bolj samega se¬
be nego Blaža. Hotel je najti sebi opore
in razlogov proti. Prepričanja, da so nje¬
gove želje res. Da se v njem ne podere
trdni sklep, da se ne vda, da ne kloni
pied neznanim glasom v duši, ki mu je
brnel kakor daljen, daljen spomin. Po
zadnjih besedah je odšel.

Blažu pa je omahnila roka s papirjem,
kakor da mu je kdo prerezal kite.

“Ali sem te kdaj kaj prosil? Ali ti
srce nič ne pravi?” je obupno kriknil za
njim. Bilo mu je, kakor da se je vse se¬
sulo v njem. “Nikoli ne maram tvojega
daru!”

In ko je zvečer sedel v svoji bajti pri
skledi nezabeljenega koruznega močni¬
ka, je govori! sam pri sebi:

“Ves ta križev pot! Zahvaljen zanj,
samo, da vem, kje mi je začetek, kje je
obsodba. Veroniko poiščem, ki imft potni
prt!”

In se je poganjal po blatnih kolovozih
Slovenskih goric. Nikoli še ni bil v tem
kraju. Zavil je bil že tam nekje za ma¬
lo vasjo proti skednju, da bi legel, ko
se mu je zakadila jata psov naproti.

“Čudna žival, samo do poti gre in dal¬
je ne,” je dejal, “samo to varuje, kar
mu je gospodar izročil.”

Truden in izmučen, je bil prišel od Sv.
Jurija ob Pesnici do Sv. Jurija v Slo¬
venskih Goricah. Blpten, spote«, ra zmr¬

šen in na pol živ od napora, s suhimi
ustnicami in porumenel od stradanja.
Čez teden je bil obiskal vse druge Svete
Jurije na Kranjskem in štajerskem. Le¬
zel je bil k Sv. Juriju pod Kumom in k
Sv. Juriju pod Taborom, k Sv. Juriju
pri Grosupljem in onemu ob Južni želez¬
nici. Zaman. Nihče mu ni vedel pove-
dait, kje je Križnarjeva Metka. Ali je
umrla? Ali je poročena? V Novem me¬
stu je bil izvedel, da se je ona Metka z
rumeno bluzo, ki je z Marto služila sku¬
paj, pisala Križnar. Našel je njen pri¬
imek v krstni knjigi kot botro svojega
sina. In star hlapec se je še spominjal,
da je š!a od tam z neko gospodo k Sv.
Juriju. In da ne ve, h kateremu. Ko jih
je pa toliko na Slovenskem!

‘Ali se je res spominjate? Prav do¬
bro?” je trepetal Blaž, kakor da mu gre
za življenje.

“Seveda se, ko so jo oči bolele!” je
pljunil stari hlapec.

In tega se je spominjala tudi gospo¬
dinja.

“Rajnka mati so ji svetovali kamilčni
čaj za spiranje.”

Z muko in vsem naporom so mu zve¬
čer vozniki in hlapci po dolgem ugibanju
in razgovoru napisali na listek sloven¬
ske kraje s svetim Jurijem patronem. In
širokoličer, mešetar se je na ves glas
veril, da so vsi.

Ko so mu dali list, je vzdihnil:

“Naj bo ta kr : ž, ki ga jemljem na ra¬
me, za pekero za moj greh. Samof da jo
dobim, Veroniko) Samo da jo dobim, ki
je njej podala potni prt ob zadnji uri.”

Tako je preromal Kranjsko in Štajer¬
sko po imeniku, ki ga je imel na listku.
Nikjer niso poznali Metke Križnar, ki je
pred toliko in toliko leti služila v No¬
vem mestu.

“Zakaj jo iščete?”

“Ali je sestra?”

“Ali je v sorodu?”

In je povsod ponavljal:

“Za važno pričo, za pričo, človek moj.
In če povem, r.e boste verjeli!”

Pod Grosupljem so ga bili prijeli o-
rožniki. Poprosil je bil kruha, ker mu je
brašno pohajalo, izpustili so ga, ko jim
je povedal vse svoje bolečine.

“Zdaj bi rad, da bi te redil sin, kaj¬
ne?” se je krohotal od srca debeli me¬
sar v Grosupljem, ko so mu povedali
stvar. “Pa le prespi se in tu imaš kova¬
ča za pot.”

“Prav tako je dejal sin!” je pomislil
Blaž.

“Pa zakaj rajši ne greš po kapital?”
se je vteknil vmes drug pivec. “Saj boš
na svoji poti zabil dva taka kapitala in
čez!”

“Če je naložen po petnajst, je že de¬
nar!” so se krohotali drugi.

“Vse to za pokoro!” je vzdihoval Blaž
ter že zgodaj zjutraj šel k Svetemu Ju¬
riju.

Tam niso poznali Veronike.

“Pri nas sploh ni Veronike!”

“Ali sem dejal Veronika?” se je u-
strašil.

“Da, Veronika!”

“Ne Veronika, Metka Križnar!”

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

SLOVENCI

U. S. A.

V cerkvi sv. V : da v Clevelandu je bi¬
la 8. maja pontifikate: a maša za “molče¬
čo” Cerkev v Sloveniji. Imel jo je prevz.
škof dr. Rožman, pridigala sta pa: v an¬
gleščini Msgr. John Oman in v sloven¬
ščini Msgr. Matija škerbec.

Glasbena Matica je na aprilskem
koncertu v Clevelandu izvajala v prvem
delu slovenske narodne pesmi, v drugem
delu pa odlomek iz opere “Lucia de
Lammermoore”, kvartet iz opere “Ri-
goletto” in finale Sattnerjeve kantate
“V pepelnični noči”. Budanova je na
koncertu odpela Straussov valček “Ob
lepi modri Donavi”, Safredova pa arijo
“Čista deva” iz Bellinijeve “Norme”.

Na kulturnem večeru SKAS-a v Cle¬
velandu je imel Msgr. škerbec predava-

P O SVETU!

nje o pojmu katoliške literature. Zaradi
obsežnosti tvarine je b lo predavanje
razdeljeno na dea večera. Predavatelj
je pedal zgodovinski razvoj literature
od renesanse preko liberalizma do kul¬
turnega boljševizma.

O pomeru 3. maja za Slovence je v
Slovenski pisarni v Clevelandu govoril
ing. J. Sodja.

Frank Mervar, lastnik čistilnice oblek
V Clevelandu, se je moral podati v bol¬
nišnico na operacijo, ki jo je srečno
prestal. G. Mervar je slovenskmr begun¬
cem v taborišču v Senigalliji v Italiji
znan po svojem obisku temu taborišču.

Verniki slovenske župnije sv. Vida so
svojemu župniku Rev. Louisu Bazniku
za dvajsetletnico njegovega mašništva
priredili v cerkveni dvorani te župnije
ivelik banket.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Duhovno življenje. Julij 1955. Vsebi¬
na: Evharistija — vez edinosti (Dr. Al.
Šuštar); Izpoved vere (Ljubka ŠSorli);
Beseda brez ljubezni (Dr. Ignacij Len¬
ček) ; Drevored (Vladimir Kog); Karibn
ali pravilo maše (Jože Vovk); Un poco
de polvo en la mano de Dios (Jose
Juck); Glad, ruševine in begunci (Gre¬
gor Hribar); Nova in srebrov maša
(t Dr. Al. Odar); Kraljici izseljencev
(Gregor Mali); “Zakaj jim govoriš v pri¬
likah” (Dr. Mirko Gogala); Švedska
(Dr. Stanko Mikolič); Izpoved razočara¬
nega komunista; Tvoja tovarišija (Dr.

OSEBNE NOVICE

Srebrno poroko sta praznovala te dni
g. Ivan Ašič in njegova žena gospa Aloj¬
zija. čestitamo!

fJerin Marija. V Ciudadeli je odšla
21.VI.1955 k Bogu po plačilo ga Marija
Jerin, rej. Slapar, Rojaki so jo v lepem
številu spremili k zadnjemu počitku dne
23.VI.1955 na pokopališče v San Justo.
Med r.ami žalujejo zanjo hčere Francka,
Nežka in Helena, zeta Anton Vesel in
Lup o vik Pikec ter vnukinja Nežka, ka¬
terim izrekamo iskreno sožalje, pokojni-

Ivan Ahčin); Usodna preobleka (E. W : l-
liarn); Dekle, ki h’*> eš biti čista; Kaj pa
doma; Po svetu; Med izseljenci. Zaradi
nepredvidenih tehr.ičnih ovir julijska
številka “Božjih stezic” ni mogla iziti.
Zato bo avgustova številka v dvojnem
obsegu.

Družabna pravda, štev. 90. Vsebina:
Našim mučencem; Dr. Ivan Ahčin: So-
ciologia I (Maria Jose Garcia Moratp);
Vzgoja k demokraciji (Dr. Ivan Ahčin);
Delav.-ke strokovne organizacije v sate¬
litskih državah (F. D.); Horace Plun-
kett (D.S.A.M.); Belgijski župan po¬
snema florentinskega župana; Delež že¬
ne v kulturnem ustvarjanju (Danica
Petriček); Iz domovine; Po svetu; Iz do¬
mačega in tujega tiska; Iz gibanja; Od¬
mevi naših naporov.

Catiete para ofieina

SE NECESITA
PARA INDUSTRIA
EN LA CAPITAL

Informes en esta Administracion

Jugoslovanski Sokol, Klub in Slovensko kulturno društvo
“Edinost" prirede v soboto 2. julija 1955 cd 21.30 uri v dvorani Jug.
doma J. N. Nunez 1751, Dock Sud

VIDOVDANSKO PROSLAVO

z izbranim programom članstva, naraščaja in sodelovanjem gdč.
Mare Amadžič s spremstvom poznanega orkestra prol. Draga
Cimperška.

Po programu prosta zabava, srečolov z dobrim prigrizkom in
pijačo v lastni režiji.

Vstopnina: Dame $ 5.—, gospodje $ 8—, otroci vstopnina
prosta.

Vas vljudno vabi

Odbor

l

c'o?* e °

ZVIŠANJE IZDATKOV ZA POLICIJO V TITOVIM

Proračun Titovega notranjega mi¬
nistrstva dosega izredno višino treh mi¬
lijard 496 milijonov in 610.000 dinarjev
ter je za ,78.160.000 večji kot je bil lani.
Ob tej priliki je sekretar za notranje
zadeve Svetislav Stefanovič, utemelje¬
val to izredno zvišanje izdatkov za poli¬
cijo s potrebo po zboljšanju policijske¬
ga aparata, kajti “čeprav so reakcija”
je nadaljeval svoja izvajanja Stefanovič
“in informbirojski elementi politično po¬
polnoma zatrti in ne predstavljajo nobe¬
ne politične moči ter nevarnosti, izva¬
jajo vendarle posamezni reakcionarji iz
bivših meščanskih strank, irformbiro-
jevci in razni drugi sovražni elementi od
časa do časa na razne načine sovražno
agitacijo in propagando”. Povedal je tu¬
di, da so v letu 1954 zaradi informbi-
rojske delavnosti posl.ali 28 ljudi “na
bivanje v določeni kraj”, 109 pa jih je
bilo obsojenih pred sodiščem. V nadal-
njih izvajanjih je Stefanovič hvalil de¬
lo “organov za notranje zadeve”, t. j.
oznovcev. Povdarjal je, da so dosegli
“velike uspehe”, kajti od leta 1949 p^ do
-24. dec. 1954 “je bilo poslanih na bivanje
v določenem kraju 11.639 ljudi”. Od teh
je bilo do 24.XII.54 izpuščenil 11.356,
v konfinaeiji pa je ostalo še 283 ljudi.
Od izpuščenih jih je bilo “samo 98 po¬
novno poslanih na bivanje v določenem
kraju”. To dejstvo daje Stefanoviču
priliko, da se v svojem cinizmu povzpne
do trditve, da sfe iz tega vidi, “d# so
ukrepi za prevzgojo dosegli svoj na¬
men. To je obenem znamenje, da se
v naši državi uporablja človeška in de¬
mokratična politika prevzgajanja in

P R 0 D A M

dobro upeljcno
ŠPECERIJSKO TRGOVINO
na Primeri Junti, Mercado
del Progrešo - Puesto 6 in 7.
Interesenti naj se oglase
na trgu v popoldanskih
urah.

PAKETE ZA EVROPO

vsake vrste, kakor tudi zdravila,
najbolje in najceneje pošilja

Zdenka Kaleeak

Monie 2049 - dvorišče - Bs. Aires
dnevno od 15.-19. ure, ob sobotah
od 9.-12. ure

Pismena naročila, kakor tudi denar
pošiljajte po giro postal ali
z bančnim čekom na
ZDENKA KALEČAK — Casilla de
Correo 340 — Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani. Paketi pri-
’ spejo v roku 20 dni.
Zahtevajte cenik!

možnost, da se kaznovani vrnejo v druž-
ko kot koristni člani.” Priznal je tudi,
da imajo poleg 283 informbirojevcev,
“ki so na družbenokoristnem delu”, še
1.863 pred sodiščem obsojenih. Organi
za notranje zadeve so imeli v 9 mesecih
1954 40.934 * preizkav proti 54.927 . o-
sumljencev. Največ kazenskih dejanj je
bilo proti družbeni in zasebni lastnini,
ki jih je bilo v tem času 22.124 (54%
vseh kriminalnih dejanj). Slede kazni¬
va dejanja proti življenju (4,955 —
12%), proti narodnem ugospodarstvu
4.793 — 11%, proti službeni dolžnosti
3.265 — 8%. Kazniva dejanja v gospo¬
darstvu so porastila za polnih 15%. Ste¬
fanovič je v proračunski debati tudi po¬
ročal, d,a je bilo leta 1954 v Jugoslaviji
289.739 inozemcev. Med temi je bilo
145.924 turistov, 118.420 pa zasebnih
obiskovalcev, čez državo je potovalo
70.195 potnikov. Iz Jugoslavije se je le¬
ta 1954 izselilo 3.053 oseb.

30.0* _Y1 LlDl(lj

Redaccion y Administracion:
Victor Martinez 50, Buenos Aires,
Argentina

CERKVENI OGLASNIK

Sv. maša za pok. Vladimirja Vauhni¬
ka bo v salezijanski kapeli na Belg ra¬
no dne 10. julija ob 10.15 uri dopoldne.

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo

Mmrmkel® še ne ve  ...

...da velikemu številu živali razni
deli trupla nanovo zrasejo, če jih
izgube. Tako n. pr. kuščarju odbita
noga v poletnih mesecih zrase že
v 2 mesecih, pozimi pa v treh.

...da tudi človeško telo proizvaja
elektriko . Znanstvenikom se je po¬
srečilo, da so z električno silo člo¬
veškega telesa prižgali posebno 5
kw. električno žarnico.

Gospodarska pisarna opozarja rojake,
ki imajo lote v občinah Moreno in Mo-
ron, da revaluacija za te občine preneha
dne 30. VI. t. 1. in verjetno ne bo podalj¬
šana. Gospodarska pisarna sprejema u-
redbev valuacije do 28. VI. t. 1. na Al-
varado 350 v Ramos Mejia.


Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je umrla
v torek 21. junija 1955 o polnoči v Ciudadeli naša ljubljena mama, stara
mama, sestra in tašča

gospa MARIJA JERIN,  roj. SLAPAR

K zadnjemu počitku smo jo položili dne 23. junija ob deseti uri do¬
poldne na pokopališču v San Justo.

Žalujoči

Francka, Nežka, por. Vesel in Helena, por. Pikec, hčere;
Vesel Anton in Pikec Ludvik, zeta, vnukinja Nežka
ter ostalo sorodstvo.

Buenos Aires - USA - Kanada - 23. junija 1955.

K CA§ A B.OY IJ 55  ~ urama in zlatarna

OLAZABAL 233S Tel. 76-9160

pol kvadre od Cabilda 2300

Za dobro naložbo denarja Vam priporočamo dober nakup;
Moške zapestne ure Election 1.175.—- pesov, Olma avtomatična,
vodotesna po nespremenjeni ceni 1.250.—; Unver 17 rub. extra
825.—; Hidalgo, Pacar, Record, Silvana in druge s 17 rubini od

375.— pesov naprej.

Damske zap. ure, najnovejši švicarski modeli 17 dub. 395.—
Električne in običajne budilke.

Zapestnice v 18 krt masivnem zlatu 220.—

Uhančki za novorojenčke, sistem TIK 42.—

PREDELAVA STAREGA NAKITA — POPRAVILO UR
Naše stranke, ki so med tednom zaposlene, lahko pridejo tudi v soboto
popoldne. Prijavijo se lahko telefonsko.

LOUIS DE WOHL (11)

Zemlja je ostala za nami

“Danes je prvi dan našega potovanja,”
je nadaljeval. “Lahko se še vrnemo.
Saj Argo ni nobena raketa. Tem ni mo¬
goče spremeniti smeri. Argo lahko vo¬
dim. Toda, ali sem za to upravičen? Da
o moralni odgovornosti niti ne govorim.
Načrti in priprave za to velikansko eks¬
pedicijo se tekli nekaj let. Priprava je
veljala vašega očeta težke milijone.
Proti temu lahko ugovarjate, da mu je
vsekakor gotovo ljubše, imeti svojo hčer¬
ko na varnem. Saj se ekspedicija lahko
kasneje obnovi. Toda, proti temu nasto¬
pajo ovire čisto druge narave. — Poli¬
tične ovire, ali vsaj možnosti takih ovir.
Vedno pa je najvažnejše pri takih pod¬
vigih, da vlada med vsemi udeleženci
popolna enotnost, sicer podjetje ne uspe.
In četudi niste aktiven soudeleženec in
nimate nobene naloge na tej ladji, ste
vendar tudi človek. Zato veljate prav
toliko, kakor Mr. Cary ali jaz.”

“Zelo dobrohotni ste, Mr. Brandeis,”
je dejala Maksina. “Dokazujete, da ima¬
te dobroto pravega električnega račun¬
skega stroja.”

“Stroji so,” je odvrnil Brandeis po¬
polnoma mirno, “po svoji naravi amo¬
ralni. Naš problem pa je moralen.”

“Našteli ste vse razloge za in proti,”
je dejala Maks'na, “samo tistega ne, ki
je odločilen. Dotaknili se niste vzroka,
zakaj sem pravzaprav sedaj tu v tej
ladji.”

Brandeis jo je ostro pogledal. “Mor¬
da sem vam vendarle delal krivico. Vi
mislite na — Caryja?”

“Čeprav niti sama tega dobro ne mo¬
rem razumeti,” je pojasnjevala Maksina
z m'rr,im dostojanstvom, ki ni zgrešilo
učinka na Brandeisa, “je vendarle res
samo +o, da sem pač hotela biti prav
tam, kot je Chris. To je vse. Zelo hva¬
ležna sem vare, da ste mi pojasnili uči¬
nek kozmičnih žarkov. Sedaj, razumem,

zakaj mi je bilo preje tako strašno pri
srcu. Ko se človek tega zaveda, mu ta¬
koj precej cdleže. Niti govora ni, da bi
se vrnili sedaj na zemljo.”

Morda pa tiči v njej le košček C. B
jeve narave, si je mislil Brandeis.
“Dobro, prav dobro si premislite vso
stvar,” jo je opozoril glasno.

“Nimam kaj premišljevati,” je odloč¬
no zaključila.

Brandeis se je smehljal. Hotel ji je še
nekaj razlagati, a ni več utegnil. Iz pi¬
lotske kabine je zadonel pretresljiv
vzkPk:

“Brandeis! Pridite — hitro, hitro!”

V

Brandeis je planil, odrinil vrata in bil
z enim skokom pri Chrisu. “Svetloba ali
senca?” je vprašal brez sape.

“Senca. Na polju številka enajst in se
giblje proti polju številka devet s h -
trostjo dve. Sedaj, da prav sedaj je do¬
segla mejo devetega, polja. Ali jo vidi¬
te?”

“Vidim,” je odsekano pritrdil Bran¬
deis. “Umaknite se, Cary. Dajte, da bom
to izpeljal jaz — če se sploh da izpe’ju-
ti.” Medtem ko je Brandeisova levica
počivala na krmilu, je desnea z blazno
naglico pisala vrste številk. ''Privežite
dekle!” je bevsknil brezobzirno. “Spre¬
meniti bom moral smer — in tudi hitrost
poleta. Sicer nas čez pol ure ne bo več.
Črni bolid nas hoče požreti!”

Chris je bi že pri vratih.

Brandeis prej ni zaprl vrat za seboj
in zato je Maksina razumela njegove
zadnje besede. Donele so ji po ušesih
kakor krik groze iz pravljice. “Črni bo¬
lid nas hoče požreti! “Za božjo voljo,
kdo je to? Bolid? Zverina v vsemir-
.skern prostoru?

“Bodi brez skrbi!” ji je rekel Chr's
in jo že pahnil v naslonjalo, “Občutila
boš sicer sunek, toda ta še zdaleka ne

bo tako hud, kakor je bil pri odletu.”
Pripel je zopet čudno odejo čez njo.

“Kaj je, kaj je pravzaprav bolid?” je
vprašala in se trudila, da bi ostala mir¬
na.

“Grd neotesanec, brezobzirnež ali me¬
teorit, saj ga tudi tako lahko imenuješ.
Samo ta je malce prevelik za nas. Ti¬
sti, ki so preje trkali š svojimi “cinki”
na naš oklep, so bili, njegovi manjši
bratci. Morda veliki kot grah, oreh, ali’
kvečjemu človeška gla.a. Tale pa je
precej večji. In ker se sam od sebe nih¬
če od te bratovščine noče nam izogniti,
se mu bomo morali umakniti mi, da ne
trčimo skupaj. — Tako. Ti si sedaj na
varnem.”

Hitro je stekel v pilotsko kabino.

“Hitro! je zaklical Brandeis. “Pri¬
vežite me! Pokrijte me z odejo. Jaz sam
nimam nobene roke proste.”

Medtem ko je Chris privezoval Bran¬
deisa, je bežno pogledal v televizijsko
okence. Sveti Bog! Nevarni bolid — še
vedno le temna senca — je zakrival že
celo skupino zvezd.

“Hitreje, prosim,” je priganjal Bran
deis. “Je že dobro, še vi hitro pod ode¬
jo, Cary!” še vedro je Brandeis govo¬
ril mirno. Medtem ko je Chris privezal
samega sebe, je čul, kako Brandeis n;
tihem požvižgava. “Dobro se drži, še t
zabavo mu je ta ples,” si je mislil Chris

“Pozor!” se je oglasil Brandeis. Zadc
neto je enakomerno brnenje in istočasr
je čutil Chr s, kako pod sili preti nj
mu. Ne, pa ni bil to samo pod. Zdelo s
mu je, da pritiska nanj ne samo od ta
ampak tudi z leve.

Senca v televizijskem oknu je ves čas
naraščala. Zakrivala je že velik kos ne
ba. Zdelo se mu je, da je med ladjo Arg
in ciljem, proti kateremu leti, črna no-
grmetna žoga, ki se je kaj naglo na¬
pihovala.

Chris je naprem'čno strmel v televi¬
zijsko okence. Kljub spremembi smeri se
je bolid bližal. Prihajal je bližje in bliž¬
je, ves črn in najbrž iz snovi, ki je v ri¬

ala sončne žarke. Bil je temna zvezda,
nkršnih je mer,da dokaj med zemljo ir
Maršem.

Rad bi vprašal Brandeisa, kako vel'1
e ta meteorit — saj je morda imel v
■remeru sto metrov —- prav tako pa jr
bil lahko celo dese'krat ali stokrat več-
.T. A ni si upal. Brandeis je imel polr-
oke dela, medtem ko je reševal Arg'

Končno pa je bilo čisto vseeno, kako
vel‘ka je bila ta črna zverina. Samo d
ne bi trčili z njo skupaj.

“Sveti Krištofi” si je mislil, “poma¬
gaj nam!”

Pritisk “od spodaj in od leve” se je Sr
novečal. Kar želodec mu je premaknil'
'n menda možgane tudi. Kako more le §r
Brandeis račurati ob teh občutkih
Najb ž se je zmoti!. In Argo drvi sedaj
troti črnemu bolidu, prav tako kakor bo¬
lhi proti njej. Dva nebesna brzovlaka,
ki bosta zdaj zdaj treščila z vsoto svoje
hitrosti drug v drugega.

Bolid je zakrival sedaj že tretjino
v okencu vidnega neba. Skoraj vidno se
ie večal, moj Bog, saj pokriva že skoraj
polovico okenca.

Gotovo je imel neprimerno večjo hi¬
trost kot Argo.

Zdelo se je, da je Argo nagnjena po¬
strani — to se pravi •— ob pogledu ra
televizijsko okence in senco v njem je
stala postrani. Kaj bo, če je bolid mor
’a tudi iz celestija? Ali ga je morda
saj malenkost na njem? Potem vse na-
rrave v ladji ne bodo megle pomagati
'n brezpogojno j h bo pritegnil nase.
Toda — kaj bi si trapil glavo! Saj je bil
Chris le pilot, ne pa fizik in zvezdoslo-
vec. Brandeis je bil glava, on je bil le
njegova desr.a. roka.

Brandeis je zopet podzavestno požviž¬
gaval, njegove oči so žarele izredno svet¬
lo kakor oči divje zveri v nočnem gozdu.

Bolid pa je še naraščal. Njegova veli¬
kanska temra senca je že prikrivala vse
nebo pred njima. Konec ni bil samo vi¬
den, bil je že tik pred njima.

Tedaj je ugotovil Brandeis, da se je na

zgornjem robu črne sence zasvetila no¬
va svetla točka — zvezda. Nato se je
prikazala druga, nato tretja, kmalu za¬
tem jih je svetilo že dokaj.

“No, končno!” je dejal Brandeis.
“Končno! Pa smo ga ugnali, Cary, fant
moj! Ugnala sva ga! Kar čez njegovo
plešo se bova zapeljala...”

Zdelo se je, da si je bolid nadel zvezd
nat venec, ki je hitro naraščal v kro¬
no. Postajala je vedno večja, črna gla¬
va pa, ki je to krono nosila, se je potap
Ijala v globino.

“Res, kar čez njegovo glavo jo bomo
smuknili,” je ponovil Chris. “Kaj tako
lepega pa še nikdar nisem videl. Glej¬
te, ali se vam ne zdi, da čmuhu visi
krona postrani? Pijan je. Prav gotovo
je pijan, Brandeis.”

Chris je kar poskakoval od veselja.

“In nad trideset kilometrov v premi
ru je imel,” je razlagal Brandeis. “Sedaj
pa stran s temi odejami! Ali ne bi bilo
prav, da pogledate, kaj počenja dekla,.
Cary. Pospešek sam na sebi sicer ni bil
hud, toda. . .”

Medtem so se že odprla vrata in vsto
pila je Maksina.

Nosila je pladenj. “Našla sem ku¬
hinjo in skuhala malo kave,” je dejala.
“Da, kanila sem vanjo tudi nekaj kap¬
ljic konjaka, mislim, da je bila to či¬
sto dobra ideja?”

Možakarja sta se spogledala.

‘Jaz še nikdar nisem imel tako dobre,
miss Armitage.” je dejal Brandeis.

Chrisu so žarele oči.

* * *

Stalna nevarnost pred bolidi je po¬
vzročila, da je moral vedno eden izmed
moških biti v pilotski kabini. Samo po
sebi to s:'cer ne bi bilo potrebno, zakaj
Argo je imela tudi avtomatičnega pilo¬
ta kakor običajna veletala. Toda boli
di so prihajali z vseh strani neba z  ne
zranskimi hitrostmi. Zavarovalni ukre¬
pi, ki naj bi Argo rešli pred njimi, pa
so zahtevali določen čas.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)