Izpraznjeni štirje domovi V letošnjem letu se je za bivanje v domovih za učence srednjih šol odločilo precej manj učencev kot prefšnja leta. Tako jih bo v domovih kar 554 manj kot v lanskem šolskem letu in 1063 man/, kot naj biznašate domske zmogljivosti. Da bi zagotovili ustrezno zase-denost in ob dejstvu, da nekaj domov doslej ni bilo primernih za bivanje, je bila sprejeta pobuda o opu-stltvi in izpraznitvi nekaterih domov. Tako so srednješolci zapu-stili dva domova v občini Center: stari del Doma Anice Černejeve ter Dom Jožeta Klanjška-Vasje v Kersnikovi ulici, poleg tega pa še dom centra strokovnih šol v Pruš-nikovi ulici v Šentvidu in II. stolpič Doma srednješolčev v Gerbičevi ulici. Vsi štirje so imeli skupaj 940 ležišč. Pogo-vorov in pobud o tem, kaj in kako z izpraznjenimi prostori v bjodoče, je bilo na raznih koncih kar precej, čeravno bo po dosedanjih izkušnjah so-deč slika o letošnjem vpisu v domove jasnejša konec sep-tembra. Do večjih. sprememb pa najbrž vendarle ne bo prišlo. Med novostmi v zvezi z nek-danjimi dijaškimi domovi ve-lja omeniti, da bo poslej v dru-gem stolpiču Doma srednje-šolcev v Gerbičevi ulici prebi-valo 480 študentov prvega let-nika, za katere je v Ljubljani še vedno premalo cenejših možnosti. Dom Jožeta Klanjška-Vasje bo odslej predstavljal drago-ceno streho nad glavo za inte-resno dejavnost mladih v Ljubljani, ki se prav tako ne morejo pohvaliti z dobrimi prostorskimi možnostmi za svoje delovanje. Žal pa takšna rešitev ne bo kaj prida pripo-mogla k temu, da bi se stanje izboljšalo. Razlog je preprost - univerzitetna konferenca ZSMS se bo morala v krat-kem izseliti iz prostorov na Trgu osvoboditve 1 z vsemi društvi in organizacijami, ki delujejo pod njenim okriljem. Zato naj bi se preselili v Ker-snikovo ulico vsi, od akadem-ske folklorne skupine France Marolt, akademskega pevske-ga zbora Tone Tomšič pa do Kazine in lista Tribuna. Razrešiti bo treba tudi vpra-šanje, kako je s spremembo namembnosti Doma Jožeta ' KLanjška-Vasje. Bržkone to ni mogoče prav zato, ker še ne-kaj časa ne bodo znane dejan-ske potrebe po domovih za srednješolce v Ljubljani. Ta-ko bo treba skleniti le naje-mno pogodtK), kar pa mladim iz razumljivih razlogov ne ustreza ravno najbolj. Na pod-lagi najemne pogodbe na-mreč ni moč objekta prav v ničemer spreminjati z izjemo tekočega vzdrževanja. Konec koncev pa se bo treba ustrez-no dogovoriti tudi glede fi-nanciranja centra tnladih. Cene oskrbnin v ljubljan-skih domovih srednješolcev se gibljejo med 3600 in 3800 dinarji na mesec. Po izraču-nih, ki so jih pripravili domo-vi sami, so takšne cene za pri-bližno 15 odstotkov prenizke, da bi zadoščale za njihovo normalno poslovanje. Vendar pa ob tem pozabljajo, da bi morali z vidika stabilizacij-skih prizadevanj sami pripra-viti sanacijske programe, ki bi prispevali k boljšemu poslo-vanju. Žaradi odloka Zvezne-ga izvršnega sveta povišanje cen pač še nekaj časa ne bo možno. Poslovanje doma je smotr-no, če v njem prebiva vsaj 240 učencev, domovi z manjšo zmogljivostjo pa le v primeru, če so ločene enote večjega do-ma v bližini oziroma šole. V Ljubljani naj bi zato imeli v prihodnje štiri večje centre: Dom Ivana Cankarja, na kate-rega se veže Dom Anice Čer-nejeve, Dom tehniških šol z Domom Majde Vrhovnik, Dom srednješolcev v Gerbi-čevi ulici. Preostali domovi pa so že zdaj vezani neposre-dno na šole; izobraževalni centri Litostroja, PTT, Želez-niškega gospodarstva in Dom medicinških sester. Da bi se bivalne razmere v starejših domovih izboljšale in vsaj približale, če že ne ize-načile z razmerami v novih domovih, pa si bomo morali v Ljubljani načrtneje prizade-vati za adaptacijo in sanacijo . domskega prostora. Tanja Keršmanc