Abbonamento postale gruppo 2/50% - Tednik / settimanale - Poste Italiane Spa - Spedizione in abb. postale - 45% - art.2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine - TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA - 33100 Udine - ITALY - cena 1,20 € www.racebook.com/novi.matajui & Postregna: “Un voto di differenza, stiamo valutando riguardo il ricorso” Pozitiven obračun delovanja v letu 2013 LEGGI A PAGINA 2 BERI NA STRANI 5 naš časopis tudi na spletni strani www.novimatajur.it imata jur iviriiluncLp iinlirniitiP ^ tednik Slovencev videnske pokrajine št. 22 (1850) Čedad, sreda, 4. junija 2014 Tiste lepe an naivne misli... O razlogih poraza levosredinskih list po naših dolinah je že lepuo an natančno napisu Antonio Banchig v teli koloni. Je vič razlogu, an ne vsi vajajo za vse občine, tuole je zadost jasno: v kajšnim kraju so škodovali nieki personalizmi, v drugih pa mehanizmi, ki se nam zdijo stari an nas spominjajo na parvo republiko (“Ist bom dau sada tebe moje glasove, drug krat pa mi varneš dobruoto”), pa se vide, de nie takuo. V kaj-šni občini pa, enostavno, je večina voliucu odločila, da je zadovoljna s tistim, kar ima, an da ne potrebuje obedne alternative. V vse to se vključujejo tudi naivne misli - moje, od telega časopisa an od ne malo Benečanu (ki pa nieso večina) - da so ble tele volitve velika par-ložnost, da bi dali vsi kupe an signal, da ciemo kiek spremenit. Kiek se je že začelo runat v kakšnem kraju (an kiek se bo na žalost ustavlo), elementi tele spremembe bi muorli pa bit še buj tesno sodelovanje med občinami, stalni dialog z bližnjimi slovienskimi občinami, an resen projekt za kar zadeva turizem, spoštovanje do jezikovnih an kulturnih posebnosti našega teritorija. Donas tist, ki verjame v tele reči, je v manjšini. (m.o.) beri na 3. strani Pomen in potencial kulturne dediščine, zasebne in muzejske etnografske zbirke, kulturni in trajnostni turizem, sodelovanje med domačini, zbiratelji in raziskovalci, ustno izročilo in krajevna narečja so bile med glavnimi temami celodnevnega strokovnega posveta, kije bil v četrtek, 29. maja, na sedežu videnske univerze v palači Antonini in so ga priredib v okviru standarnega evropskega projekta ZborZbirk - Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom. Pri njem sodelujejo tudi Inštitut za slovensko kulturo in nekatere Občine videnske pokrajine. beri na 6. strani Kulturna dediščina za razvoj trajnostnega turizma Nekateri izmed predavateljev na posvetu, ki je bil na videnski univerzi v okviru projekta ZborZbirk Naši mladi nas opozarjajo, da je treba gojiti spomine Predstava je bila zaključna prireditev dvojezične osnovne šole ‘Gojiti spomine’, tudi otroci nas opozarjajo na to, da ne smemo pozabiti na našo preteklost, če želimo gledati naprej in ustvariti prihodnost naših mladih. Ta naslov je povezoval zaključno predstavo šolskega leta učencev špetrske dvojezične osnovne šole, kije bila uvrščena v okvir Mittelteatra v Čedadu. V petek, 30. maja, so se tako učenci od prvega do petega razreda zabavno poslovili od šolskega leta, z mislijo že na zaslužene počitnice. V gledališču Ristori (in ne na Kolovratu zaradi slabega vremena) je pa v četrtek, 29., in v petek, 30., potekala prireditev z naslovom »Puer natus est. Vojna deli, glasba združuje - umetniki na fronti«, v režiji Marjana Bevka in Andrea Martinisa. Slo je za čezmejni kulturni dogodek, protagonisti katerega so bili učenci večstopenjskih zavodov iz Čedada in Špetra ter osnovne šole Franceta Bevka iz Tolmina. na 7. strani Foto: Oddo Lesizza L’attenzione per il dialetto sloveno e la scuola Facendo ordine nella nostra piccola biblioteca, mi è capitata tra le mani una pubblicazione di ormai quasi quarant'anni fa, una delle prime del Centro studi Nediža di S. Pietro al Natiso-ne. È un lavoro di Paolo Petricig del 1975 dal titolo 'La ricerca d'ambiente nelle Valli del Nati-sone. Note didattiche per gli insegnanti della scuola dell'obbligo. Testi di musica Nino Speco-gna'. Era una proposta - la normativa già allora vigente lo prevedeva - di sperimentazione o meglio di esperienze conoscitive e didattiche, suggerite agli insegnanti, da elaborare e definire autonomamente nel rispetto della libertà d'insegnamento. (jn) segue a pagina 3 1 La ‘corsa rosa’ è passata per Cividale L’ultima tappa del Giro d’Italia, con arrivo a Trieste, vinta dallo sloveno Mezgec Il passaggio della “maglia rosa” a Cividale Grande interesse per il passaggio attraverso le vie del centro di Cividale della “carovana rosa” dei ciclisti professionisti, protagonisti del Giro d’Italia, che quest’anno si è concluso a Trieste. Vittoria nelTultima tappa per lo sloveno Luka Mezgec, mentre trionfatore del Giro è stato il colombiano Nairo Quintana, seguito dal connazionale Rigoberto Uran. Al terzo posto l’italiano Fabio Aru. Particolarmente sug- gestiva anche la penultima tappa della “corsa rosa” che ha visto i ciclisti scalare lo Zoncolan. Per l’arrivo del Giro d’Italia a Cividale (questa è stata la prima volta), la società ciclistica locale ha organizzato una serie di iniziative. leggi a pagina 10 Prav tako “Mislim, da sta samo dvamedijabistvena in to sta Primorski dnevnik in radio, ki obstajata že skoraj 70 let. Vse ostalo dam pod vprašaj, brez izjeme.” Rado Race, bivši predsednik založniške hiše DZP-PRAE 2 A colloquio con Luca Postregna, candidato sconfitto per un voto “Valuteremo sul ricorso, nelle Valli una Caporetto” Per un voto, per altro rimasto, ad un certo momento, in bilico tra l’uno e l’altro candidato. Così a Stregna si è deciso (salvo ricorsi che potrebbero rimettere in discussione il risultato) il duello tra il sindaco uscente Mauro Veneto ed il suo sfidante, Luca Postregna. Al quale non si può non chiedere, per iniziare, cosa sia successo quando, ad un certo punto, sembrava aver prevalso, anche qui per un solo voto. “E successo che da Tribil superiore è arrivata la notizia, poi rivelatasi errata, di un vantaggio di cinque voti, il che assieme al risultato del capoluogo ci avrebbe permesso di vincere. Invece i voti a nostro favore erano tre.” C’era però da parte vostra la percezione che sarebbe andata così, con un ‘spalla a spalla’ finale? “Pensavamo che la lista ‘Stregna migliore’ avrebbe preso qualche voto in più. Poi ha pesato molto, sul risultato finale, l’astensionismo, rispetto al 2009 ci sono stati una cinquantina di votanti in meno, e anche tenendo conto della scomparsa di alcune persone, almeno una ventina non ha votato proprio.” Normalmente, quando la differenza è così esigua, chi perde presenta un ricorso per ricontare i voti. Voi lo farete? “E una possibilità che stiamo valutando, ci prendiamo il tempo, abbiamo trenta giorni dal momento della proclamazione degli eletti.” Forse la presenza del presidente della Regione Serracchiani con i candidati del centrosinistra nelle Valli non ha influito molto sul voto... “Credo abbia inciso abbastanza positivamente per le elezioni europee, non per quelle amministrative.” Un commento sul risultato delle comunali, in generale, nelle Valli? “Una Caporetto. Tutto sommato sono stato l’unico che se l’è giocata fino in fondo, nonostante il sindaco si sia ben prodigato nel settore dei lavori pubblici...” Giacomo Stulin vicesindaco Il riconfermato sindaco di Stregna Mauro Veneto ha provveduto a nominare i componenti della giunta comunale. A fianco del sindaco sie-derà Giacomo Stulin (con 14 preferenze era risultato l’ultimo degli eletti in consiglio nella lista di Veneto) che, oltre ad assumere le deleghe di strade, trasporto e manutenzione, urbanistica e lavori pubblici, sarà anche vicesindaco. In giunta sono stati nominati anche i primi due consiglieri eletti: Alice Clinaz si occuperà di istruzione, assistenza sociale e sanità, mentre a Davide Beuzer sono state assegnate le deleghe relative ad attività culturali e aggregative, sport e tempo libero, ambiente e protezione civile, risorse agricole naturali e forestali. Al sindaco rimangono i referati in materia di bilancio e finanze, attività produttive e commerciali, turismo, rapporti internazionali, ordinamento uffici e personale. Kaj se dogaja v Sloveniji Parlamentarne volitve 13, julija: volivci štirikrat na volišča v štirih mesecih Predsednik Slovenije Borut Pahorje v nedeljo, 1. junija, podpisal odlok o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev za 13. julij in razpustil državni zbor. Slovenski volivci bodo tako šli v približno štirih mesecih kar štirikrat na volišča (evropske volitve, referendum, državnozborske in občinske volitve). Mandat sedanjih poslank in poslancev, ki je vsekakor najkrajši v zgodovini slovenskega parlamenta od osamosvojitve dalje, bo trajal do ustanovne seje novega državnega zbora. Sedaj razpuščeni parlament je imel namestitveno sejo 21. decembra 2011, poltretji teden po državnozborskih volitvah. Relativno večino je osvojila Pozitivna Slovenija (28 mest), nato pa so sledile: Slovenska demokratska stranka (26), Socialni demokrati (10), Državljanska lista Gregorja Viranta (8), Demokratična stranka upokojencev Slovenije in Slovenska ljudska stranka (vsaka po 6) ter Nova Slovenija (4 mesta), dve mesti pa sta pripadli predstavnikoma italijanske in madžarske manjšine. V tem obdobju je najprej spodletel poskus sestave vlade mandatarju Zoranu Jankoviču, nato pa je bil za premierja imenovan Janez Janša, katerega je nadomestila Alenka Bratušek. Datum volitev lahko spremeni samo še ustavna presoja odloka, ki jo je napovedala stranka Solidarnost, ki zagovarja stališče, da se z volitvami v času poletnih dopustov državljanom onemogoča uve- ljavljanje svoje volilne pravice. Medtem pa se vsekakor vse stranke že intenzivno pripravljajo na volitve. V polnem teku so tudi pogovori o povezovanju, kar še zlasti velja za politično levico. Socialni demokrati, ki so po evropskih volitvah ostali brez predsednika, saj je Igor Lukšič zaradi neuspeha stranke odstopil, iščejo zavezništva z ostalimi komponentami v levem taboru. Pogovore vodi Dejan Židan, ki bo stranko vodil do kongresa. Medtem je svojo stranko, kot je bilo pričakovano, ustanovila Alenka Bratušek. Na naslednjih volitvah se bo njeno Zavezništvo AB (Alenke Bratušek) verjetno povezalo s stranko Zares. Stranka Verjamem Igorja Sol-tesa, kije bila na evropskih volitvah (kot lista) med najbolj uspešnimi, pa naj bi bila naklonjena povezavi s SD. Enako baje velja tudi za Solidarnost. Svojo stranko je ustanovil tudi pravnik Miro Cerar, ki pa se po neuradnih informacijah nagiba k samostojnemu nastopanju na volitvah. Cerar si namreč želi stranko, ki ne bi bila umeščena v katerega izmed obstoječih političnih polov. Sam namreč ne pristaja na "poenostavljeno delitev na leve in desne, ki smo jo vzpostavili v Sloveniji in nas ideološko razkraja". Cerar nasprotno meni, da Slovenija na politični ravni potrebuje več sodelovanja, ne le med strankami, pač pa tudi s civilno družbo, ki mora biti vpeta v odgovornost določenega dela politike. Obenem pa priznava, da bodo po volitvah povezovanja neizogibna. Politična scena bo torej letos poleti še kako razgibana, izida na volitvah pa zaenkrat ni mogoče napovedovati, ne glede na premoč desne sredine na zadnjih evropskih volitvah. Luca Postregna, a sinistra il municipio di Stregna Da cosa è dipeso questo risultato? “A Stregna, come nelle Valli del Natisone, è stata determinante la questione dell’identità linguistica, che è un argomento che ha ancora un suo peso soprattutto tra gli anziani.” Va bene la Caporetto, ma come si fa ora per riprendere le posizioni? “Occorre spostare il terreno di confronto su argomenti diversi dalle classiche questioni, ciò che tutto sommato ho provato a fare a Stregna.” (m.o.) kratke.si Riforma pensioni e freno ai salari, le raccomandazioni Ue alla Slovenia Privatizzazione di due banche ora di proprietà dello Stato (entro il 2015), lotta più incisiva alla corruzione, innalzamento dell'età per accedere alla pensione, diminuzione delle disparità sul mercato del lavoro (con maggiori aperture alla libera concorrenza) e freno all'aumento dei salari. Queste alcune delle raccomandazioni inviate dalla Commissione europea alla Slovenia, uno degli otto stati (insieme ad Italia, Croazia, Ungheria, Irlanda, Portogallo, Spagna e Francia) finiti sotto la lente di ingrandimento dell'Ue per la precarietà dei conti pubblici. Bled con il suo lago ed il suo isolotto tra gli otto posti più pittoreschi al mondo Secondo il portale web Fascinating pics Bled rientra tra gli otto posti più affascinanti e pittoreschi del mondo. Nella classifica dei posti più accattivanti sono stati inseriti anche Gamnsch-Partenldrchen (Germania), un paesino nella catena montuosa dell’Himalaya, il paese Gasadalur nelle Isole FarOer, Colmar in Francia, Manarolo in Italia, Trenby nel Galles ed il misterioso paesino cinese Jiuzhaigou. Riguardo a Bled i curatori del portale hanno scritto che è circondato da bellissime montagne e che è stato fondato nel 1004. L’imperatore romano lo considerava così bello che l’ha donato al vescovo di Bressanone. Confine tra Slovenia e Croazia, iniziata l’ultima parte dell’arbitrato all’Aja Nuovo passo avanti verso la risoluzione del contenzioso sul confine tra la Slovenia e la Croazia. Dinanzi alla Corte d’arbitrato del-l’Aja sono iniziate infatti le udienze in cui i due paesi sosterranno le proprie motivazioni per la definizione del confine. Le posizioni di Slovenia e Croazia sono state già presentate in tre tornate di scambio di documentazione e dall’invio delle stesse alla Corte arbitrale tra febbraio 2013 e marzo 2014. La Slovenia vuole mantenere l’intero golfo di Pirano all’interno dei propri confini ed avere garantito l’accesso al mare aperto. Le udienze termineranno il 13 giugno. Quattro volte alle urne in circa 4 mesi ad un costo di 16,7 milioni di euro Con le elezioni europee concluse da poco, gli elettori sloveni saranno chiamati a votare ancora tre volte. Domenica 8 giugno è previsto il referendum sulla legge sugli archivi di stato, il 13 luglio, a meno di sorprese, si terranno le elezioni parlamentari, mentre in autunno sono in programma le elezioni comunali. Quattro votazioni che costeranno in totale 16,7 milioni di euro. Le elezioni europee sono costate circa 4 milioni di euro, il referendum peserà sulle casse statali per circa 3,5 milioni di euro, per le elezioni parlamentari si spenderanno quasi 4 milioni di euro, per le comunali invece 5,19 milioni di euro. Predsednik Pahor na otvoritvi novega vrtca v Kobaridu Ponedeljek, 26. maj, je bil za Kobarid poseben dan. Otvorili so težko pričakovani vrtec z glasbeno šolo, kamor so se otroci že vselili. Vrtec je sodoben, nizko energetski in potresno varen. Z gradnjo vrtca z glasbeno šolo je podjetje Strabag d.o.o. pričelo v začetku julija 2013, dela pa so se zaključila 19. maja 2014, s pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Objekt ima 2 kraka; 1. krak je dvoetažen, 2. krak je pritličen; povezuje ju dvovišinski osrednji prostor. Pod eno streho se bodo v šestih igralnicah veselili otroci iz vrtca, v šestih učilnicah in predavalnici pa bodo svoje glasbeno znanje nadgrajevali mladi glasbeniki. Vsaka igralnica ima dostop na zunanji atrij in dostop do igralnih zunanjih površin opremljenih s sodobnimi otroškimi igrali. Otroci vrtca so bili v času gradnje preseljeni v nadomestne prostore v OS Kobarid, pouk glasbene šole pa je potekal tako na OŠ Kobarid kot v prostorih Doma Andreja Manfrede. V novih prostorih pa se bo pričel z novim šolskim letom. Na otvoritveni slovesnosti so vse navzoče pozdravile ravnateljica OŠ Kobarid Melita Jakelj, ravnateljica Glasbene šole Tolmin Maja Klanjšček in županja Občine Kobarid Darja Hauptman, ki se je vsem iskreno zahvalila za vso pomoč in podporo pri gradnji objekta. Otvoritve se je udeležil predsednik republike Slovenije, gospod Borut Pahor, ki je bil tudi slavnostni govornik. V govoru je poudaril, da se danes odpirajo vrata otroški razposajenosti in virtuoznosti. "Nov vrtec z glasbeno šo- Predsednik Slovenije Pahor je posadil drevo. Foto: T.Š.F. lo je izpolnil pričakovanja ljudi. Županje in župani ste se izkazali za steber ekonomske, socialne in politične stabilnosti, predvsem v času gospodarske krize, in ste upravičili zaupanje ljudi," je dejal predsednik republike ter se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri gradnji vrtca z glasbeno šolo. "Takšni projekti definirajo prihodnost kraja in prepričan sem, da bo tukaj, v teh prostorih zraslo veliko dobrih ljudi," je govor zaključil predsednik republike, ki je skupaj z otrokom Vrtca Kobarid tudi slovesno odprl nov vrtec z glasbeno šolo. Ob tej priložnosti je predsednik republike, skupaj s kobariško županjo, posadil tudi drevo. Odprtje novega vrtca z glasbeno šolo je za občino Kobarid izredno velika in pomembna pridobitev in veseli smo, da smo projekt s skupnimi močmi uspešno zaključili. Dopoldanskemu odprtju je sledil Dan odprtih vrat, ko so se predstavili vsi predšolski otroci in mladi glasbeniki. Nove prostore je blagoslovil kobariški župnik in sledil je ogled in prijetno druženje. Predsednik si je poleg vrtca ogledal tudi izjemno zasebno zbirko predmetov iz prve svetovne vojne dr. Bojana Rustja ter zaključil z obiskom Ustanove Fundacija Poti miru v Posočju in Kobariškega muzeja. N.H.I. A proposito dei corsi di nediško per insegnanti L’attenzione per il dialetto sloveno dalla prima pagina “È in discussione un'esperienza didattica o una serie di esperienze didattiche che comprendono la conoscenza dell'ambiente naturale, dell'ambiente socio-culturale, dei valori storici e delle tradizioni, degli elaborati espressivi”, scriveva Pe-tricig. E ancora: “Il dialetto sloveno è da considerarsi integrante dei valori ambientali in quanto esso evidenzia fatti storici fondamentali assieme alle caratteristiche espressive della popolazione. Inoltre va considerato, dal punto di vista stretta-mente culturale, come fatto primario in quanto patrimonio particolare della comunità... La piena assunzione dei dati ambientali è opera pedagogica estremamente positiva perchS consente al bambino, al ragazzo, all'adolescente di recepire stimoli positivi alla ricerca storica, geografica, espressiva e perciò al suo sviluppo culturale generale, assieme ad una più completa maturazione psicologica”. Accanto alle premesse teoriche e pedagogiche, nella pubblicazione ci sono anche esemplificazioni pratiche. Nel rimandare gli insegnanti interessati e sensibili a questa preziosa pubblicazione, vale la pena ri- cordare che Petricig questo approccio lo aveva sperimentato da insegnante, come ancora ricordano con piacere e riconoscenza i suoi alunni di Cepletischis. Tramite questa ed altre pubblicazioni, conferenze e ricerche, trent'anni di concorso dialettale Moja vas, svoltosi in diverse occasioni con l'autorizzazione delle autorità scolastiche a scuola, e Mlade brieze aveva cercato di stimolare e sensibilizzare l'ambiente e soprattutto i docenti sui temi della lingua e della cultura locale. E diversi insegnanti, anche se in modo r discontinuo e non coordinato, risposero positivamente a quelle sollecitazioni, mentre nel contempo si avviava il progetto di educazione bilingue. I frutti di quell'impegno - germogliati grazie al lavoro di Petricig e di tanti collaboratori, nonostante i freni e l'ostilità di importanti livelli istituzionali - sono oggi sotto gli occhi di tutti. Non solo. In questi anni è indubbiamente cresciuta la sensibilità generale sull'importanza del nediško e sulla sua conservazione. Anche da parte di chi ha combattu- 1 to e combatte senza esclusioni di colpi le associazioni slovene che proprio con questo fine sono nate e hanno operato. ‘Pustita nam rože po našim sadit’ ha scritto Aldo Clodig nel 1971 per il Festival-Senjam di Liessa e ancora: Pustita nam piet takuo k' nam je vsec,/ guorit an uekat, pisat an še brat,/ po tistim jiziki, ki mat na zibiel/ z vso nje jubeznijo navadla nas je. Questo era il manifesto programmatico del circolo Rečan di Liessa e di tutte le altre associazioni slovene che hanno il merito storico di aver coltivato e risvegliato l'amore per il nostro dialetto sloveno e con questo di aver dato finalmente la possibilità a ognuno di decidere consapevolmente e liberamente sulla propria identità: italiana, benečana, slovena o tutte e tre insieme. La risposta di chi oggi si straccia le vesti per il nediško era “No allo sloveno, siamo in Italia. No alle scuole slave”. Quarant'anni non sono passati invano ed hanno avuto un'evoluzione - disinteressata o no, poco importa - verso il “Sì al nediško”, anche se presentato come alternativo allo sloveno. Su iniziativa di tre amministrazioni comunali, grazie ai fondi della legge regionale che tutela la minoranza slovena, ora è stato organizzato un corso di nediško per insegnanti tenuto dal prof. Nino Spe-cogna. Attribuire un significato storico e rivoluzionario a quest'iniziativa, anche alla luce di quanto detto sopra, è del tutto fuori luogo. Così come non risponde al vero che il nediško ora per la prima volta entra nella scuola. Che questo accada, tuttavia, non può che essere considerato positivamente. Quale sarà il respiro culturale del corso ed il suo esito, lo dirà il tempo che è sempre galantuomo. E allo stesso modo si vedrà se si tratta di una proposta didattica “onesta”, oppure di un'iniziativa funzionale solo alla teoria degli “opposti nazionalismi”, che serve solo a chi, purtroppo grazie ai fondi sloveni, cerca di riconquistarsi un posto al sole giocando spregiudicatamente con temi delicati come quello dell'identità sul quale, chi più chi meno, siamo tutti vulnerabili. (jn) Tiste lepe an naivne misli... s prve strani Mi pa v tele stvari bomo še verjeli. An tistim, ki so v to verjeli do 25. maja, an so se potrudil med volilno kampanjo povemo, da muorajo še napri verjet. Če je kiek, ki nam daje malo kuraže po telih volitvah, ki nam daje še malo upanja je, da v telih dolinah imamo še mlade moči, ki so pokazale, da imajo ideje an projekte. Oni so jim verjeli, jim zaupali, an sada ne smiejo ostat sami. (m.o.) brevi.it Emergenza lavoro, la situazione è drammatica Il tasso di disoccupazione secondo l'Istat è il più alto dal 1977. Nei primi tre mesi dell'anno è salito al 13,6%, in crescita dello 0,8% rispetto allo stesso periodo del 2013. La situazione più grave riguarda i giovani: il tasso dei senza lavoro tra i 15 e 24 anni è salito al 46%. Sono senza lavoro quasi 3,5 milioni di persone, oltre 200 mila disoccupati in più rispetto allo stesso periodo del 2013. La situazione più drammatica si registra al Sud dove il tasso dei disoccupati è arrivato al 21,7% e tra i giovani arriva al 60,9%. Dati in controtendenza nell'UE. Etihad Airways fa la sua proposta ma stima circa 2.500 esuberi in Alitalia Via libera di Abu Dhabi a chiudere la partita Alitalia. Etihad Airways pone le sue condizioni per entrare nel capitale di una nuova compagnia a cui verranno conferite le attività operative di Alitalia con una quota tra il 45 e il 49%. L'investimento previsto è di 560 milioni. La nota dolente sono gli esuberi stimati in Alitalia, tra i 2.400 e i 2.500. Lo ha reso noto il ministro del Lavoro Giuliano Poletti. Adesso si apre il confronto tra le parti. “C'è una regia del ministro Lupi, mentre il ministero del Lavoro è a disposizione”, ha detto Poletti. Sciopero Rai, per il garante la protesta è illeggittima Il governo ha deciso un taglio di 150 milioni di euro alla Rai. Se tutto il paese fa sacrifici, ha spiegato il premier Renzi, anche la Rai deve dare il suo contributo. Mentre il direttore generale della Tv pubblica Gu-bitosi dichiara che i tagli incideranno sul livello occupazionale, il sindacato (CGIL, CISL e UIL) ha indetto uno sciopero per il prossimo 11 giugno. Se il governo non cambia rotta, lo sciopero ci sarà, hanno dichiarato i leader sindacali. Ma la commissione di garanzia sugli scioperi nei servizi pubblici ha dichiarato illeggittimo lo sciopero. Expo di Milano, appalti senza controlli per 500 milioni L'Esposizione universale del 2015 è stata una delle più grandi deroghe che lo Stato abbia mai concesso a se stesso. Mezzo miliardo di euro di denaro pubblico sottratto "alle norme e ai controlli" in nome dell'"emergenza”. Dopo l'inchiesta di Milano i tecnici dell'Authority hanno analizzato tutti i contratti disponibili on-line. Ne sono emersi affidamenti diretti oltre le soglie consentite, riferimenti a commi di legge inesistenti, procedure ristrette poco giustificabili. Il dossier è stato consegnato al commissario Raffaele Cantone voluto dal premier. C'è un filo che lega tanti degli avvenimenti più tragici della storia della Repubblica. La strategia della tensione come criterio di interpretazione per tante delle pagine restate a lungo fra le più oscure del secondo dopoguerra. Servizi segreti di diversi paesi, costituzione di gruppi politici armati, de-pistaggi delle indagini guidati dall'alto. Una storia che ha le sue origini proprio in Friuli Venezia Giulia, “laboratorio politico” di questa strategia già durante la seconda guerra mondiale. Queste alcune delle considerazioni emerse durante il convegno “La notte della Repubblica”, tenutosi ad Udine lo scorso 30 maggio. Ospiti della serata il magistrato Guido Salvini, già titolare dell'ultima inchiesta sulla strage di Piazza Fontana (ora periodicamente agli onori della cronaca per l’indagine sul calcioscommesse) e la giornalista e saggista Stefania Limiti. Moderatori Carlo Bressan dell'associazione ApertaMente e Massimo Copetti, redattore del sito di informazione archivioguer-rapolitica.org. Nel suo intervento Salvini ha ri-percorso alcune delle tappe fondamentali che hanno caratterizzato le pagine più buie della storia del secondo dopoguerra. Individuando l'origine di una precisa strategia politica proprio in Friuli. Sin dal 1944, ha spiegato Salvini, si determinò il dissidio insanabile fra le due anime della Resi-tenza con i “rossi” della Garibaldi da una parte e i “bianchi” della Osoppo dall'altra. Con la Osoppo che, di fronte alle rivendicazioni territoriali della Jugoslavia, “non poteva non trasformarsi da antifascista ad anticomunista”. Non solo - ha continuato Salvini - proprio il Friuli Venezia Giulia fu la “palestra” in cui si addestrarono i terroristi della cellula veneta di Ordine Nuovo. L'organizzazione di estrema destra (verità processuale acciarata) responsabile della strage di Piazza Fontana. Pochi mesi prima della bomba nella Banca dell'Agricoltura un commando di dodici persone ha compiuto due atti dimostrativi in Regione. La sera del 2 ottobre 1969 il commando collocò un ordigno davanti alla scuola slovena del rione San Giovanni a Trieste e un altro su un cippo di confine nella “terra di nessuno” nei pressi di Gorizia. Atti dimostrativi che sono serviti a testare la capacità militare del commando in vista del 12 dicembre dello stesso anno. Quando l'esplosione di Piazza Fontana (insieme ad altri due attentati che non ebbero “successo” per una serie di coincidenze) dovevano aprire la strada ad un golpe militare che sarebbe partito pochi giorni dopo, dalla manifestazione dell'estrema destra già convocata per il 14 dicembre nella capitale. Un altro episodio che collega la zona confinaria del Friuli alla strategia della tensione - ha poi raccontato Salvini - è senza dubbio l'attentato di Peteano di Sagrado quando una trappola esplosiva preparata dal gruppo di fuoco di Ordine nuovo di Udine causò (il 31 maggio 1972) la morte di tre carabinieri. Di quell'episodio si è assunto la responsabilità Vincenzo Vinciguerra che sta scontando l'ergastolo. Vinciguerra che - secondo Salvini - ha fornito informazioni fondamentali per comprendere la storia italiana di quegli anni. Con Peteano Vinciguerra e il suo gruppo intesero rompere l'alleanza dei Guido Salvini s LIMITI Stefania Limiti Ko je železnica povezovala Čedad s Soško dolino V sklopu pobudv ob 100-letnici prve svetovne vojne sta Občina Kobarid in TD Staro Selo organizirala prireditev ob zaključku obnove korita iz časa Soške fronte pod Čelom-pod Kozlom pri Starem selu. Prireditev bo jutri, četrtek, 5. junija, ob 18.00 pri koritu (na sliki). Tu objavljamo prispevek Vojka Hobiča o železnici Čedad-Kobarid, ki je botrovala temu, da so vojaki zgradili to korito. Železnica je bila odprta leta 1916, zaprli sojo 1932. leta. Celotna dolžina je bila 27,8 km, v začetku do Sužida 24,5 km. Širina tira 75 cm. Čeprav so oblasti v Italiji že pred prvo svetovno vojno delale na projektih za postavitev železniške povezave med Čedadom in Soško dolino, pa dlje od razmišljanj in izdelave nekaterih projektov ni prišlo. Toda, česar v miru Italija ni uspela zgraditi, so zelo hitro, vendar površno, zgradili kmalu po pričetku soške fronte. Tudi če so nekateri v Italiji pred prvo svetovno vojno nasprotovali graditvi te proge zaradi strahu, da bi proga omogočila avstrijsko invazijo z vzhoda, so vendarle pristopili k izgradnji. To se je dogodilo po tem, ko je Italija vstopila v prvo svetovno vojno. Italijanske inženirske enote so hitro potegnile iz arhivov načrte za to izvedbo, jo pričele graditi in jo tudi zelo hitro zgradile. Zakaj? Cestna povezava po dolini Nadiže čez Robič do Kobarida ni bila dovolj propustna za vso oskrbo soške fronte. Pri Čedadu so Italijani imeli velika skladišča za potrebe oskrbovanja enot v dolini Soče. Progo so v času vojne načrtovali podaljšati proti Tolminu, zato so bila med Kobaridom in Volarji že tudi izvedena nekatera utrjevalna dela spodnjega ustroja proge. Vendar jih je prehitela 12. soška bitka, po kateri so se morali povleči daleč v notranjost Italije. Po polomu fronte oktobra 1917 je progo zasedla avstrijska vojska. Zelo poškodovano progo so vojni ujetniki v času od 20. decembra 1917 do 7. januarja 1918 na hitro usposobili za promet. Tako sta vsak dan na progi Robič - Čedad vozili dve potniški kompoziciji za potrebe vojske in civilnega prebivalstva. Naštejmo postaje, kjer se je vlak ustavljal: začetna ali končna postaja je bila Barbetta v Čedadu, naslednja Pri mostu (Šankverin), Špeter, Brišča, Podbonesec, Log, Stupica, Pojana, Robič, Sužid. Proga je iz Čedada potekala po desnem bregu Nadiže do postaje Pri mostu (Šankverin), od tam dalje je potekala po levem bregu reke do Špetra in dalje skozi Podbunesec ter Štupico. V višini potoka Rapida je prekoračila Nadižo. Na levi breg je ponovno prestopila malo pred postajo Robič. Od tam je tekla dalje skozi podor Molida do postaje pri Sužidu in po letu 1921 vse do Kobarida. Vlak je za vožnjo potreboval 40 minut, saj so lokomotive vozile le 25 km/uro. Dogajale so se tudi nesreče. Zaradi pre- ostrih ovinkov in slabega vzdrževanja je vlak pogosto tudi iztiril. Za potrebe parne lokomotive so potrebovali postajališča z rezervoarji za vodo. Tako lahko še danes vidimo blizu železniške postaje na Štupci velik rezervoar na stebrih. Tudi tukaj na tem mestu, so vojaki zgradili na izviru Kotlovice velik rezervoar, mogočno korito in sistem cevi do useka nedaleč stran, kjer so imeli tik ob progi rezervoar za oskrbo lokomotiv. Temu mestu domačini pravijo pod Čelom ah pod Kozolcem. K temu vojaškemu koritu domačini od vedno hodijo po vodo. Nekateri danes še živeči domačini se dobro spominjajo te železnice, ki je delovala pod Italijo, vse dokler ni italijanski kralj Viktor Emanuel III. izdal dekret o likvidaciji proge Čedad - Kobarid. Razlog: nerentabilnost in gospodarska kriza. Tovorni in potniški promet je potekal po njej do 1. avgusta 1932, ko so jo zaradi konkurenčnosti in modernizacije ceste ukinili. Vojko Hobič attraverso la vittoria elettorale. Gladio che la giornalista Limiti ha definito “una macchietta” (come “ridicola” la rivelazione in Parlamento dei soli 622 militanti nell'organizzazione) all'interno di una strategia che ha prodotto organizzazioni politiche e militari ben più incisive e peicolose. Stragi, collusioni, e depistaggi avvennero - secondo Limiti - su un “doppio livello” in cui gli obiettivi di organizzazioni fra loro diversissime finirono per convergere. Il fine ultimo della strategia della tensione è sempre stato quello di destabilizzare il Paese impedendo - per la sua collocazione geopolitica e in virtù della “spartizione” di Yalta -che la classe dirigente italiana potesse ottenere una sovranità nazionale compiuta. La ricostruzione di Limiti ha messo in relazione le stragi nere (da Piazza Fontana a Brescia), la stagione delle Br con l'episodio chiave del rapimento Moro, fino alle più recenti stragi di stampo mafioso (da quella del Rapido 904 fino a Capaci e Via d'Amelio). Nonostante spesso le verità processuali non abbiano fatto piena chiarezza su tutti i nomi dei responsabili dei singoli episodi - ha ribadito Limiti - la quantità di fatti, documenti, memoriali e testimonianze consente oggi di avere un quadro preciso di quanto accaduto almeno fino alla prima metà degli anni '90. Non dietrologie dunque ma, secondo la giornalista, dati storici che confermano come ad esempio Ordine nuovo non fu un movimento politico, ma un vero e proprio servizio segreto clandestino composto da uomini addestrati a condurre una guerra non convenzionale. O che lasciano ampi margini di incertezza sulle responsabilità del rapimento Moro e sulla conseguente fine del compromesso storico. Un “doppio livello” appunto dove poteri occulti diversi (organizzazioni criminali, servizi segreti e gruppi politici eversivi) finirono per condividere interessi comuni. Determinando instabilità politica e quindi l'incapacità di giungere alla piena sovranità nazionale. (ab) “La notte della Repubblica”, Salvini e Limiti in un convegno a Udine Friuli “laboratorio politico” della Strategia della tensione gruppi di estrema destra con lo Stato. Ma sin dai primi giorni dopo l'attentato si trovarono a beneficiare di un palese de-pistaggio delle indagini (“a loro insaputa”) archi-tettato da alti livelli militari che, in quella fase, non intesero ammettere che ci fosse una destra, “con la quale colludevano”, che si sia collocata contro lo Stato stesso. Solo dopo l'ammissione di Vinciguerra, anche in se- de processuale, si riuscì a stabilire la verità storica su quell'episodio. Inevitabile poi, nel racconto di Salvini, un accenno a Gladio. L'organizzazione militare segreta istituita nel 1956 con molti ex-partigiani della Osoppo in funzione anticomunista. Dei 139 Nasco (depositi di armi e altro materiale bellico) di cui venne dotata l’organizzazione 100 si trovavano interrati in Friuli, ha infatti spiegato Salvini. Sulla legittimità di Gladio - secondo il magistrato - ci sono due teorie. Una per cui la struttura sarebbe stata legittima perchè istituita sulla base del Patto Atlantico, l'altra (“comunque valida”) per cui al contrario sarebbe stata incostituzionale perché nata sulla base di un patto tra servizi italiani e Cia senza discussione in Parlamento, necessaria per i trattati internazionali. Certamente legittimo - secondo Salvini - il fine militare dell'organizzazione di preparare la controoffensiva in caso di invasione “sovietica”. Meno l'obiettivo (non provato ma che emerge spesso nelle ri-costruzioni) di produrre azioni di disturbo, provocazioni, spionaggio per evitare che le sinistre potessero prendere il potere in Italia kultura Kd Trinko: pozitiven obračun dela v lanskem letu Na občnem zboru predstavili tudi letošnji program Obračun delovanja kulturnega društva Ivan Trinko v lanskem letu je bil nadvse pozitiven, kot je izšlo iz poročil predsednika Mihe Obita in tajnice Lucie Trusgnach prejšnji teden na občnem zboru če-dajskega društva. To potrjuje že sam seznam izpeljanih pobud, pri katerih velja še posebej izpostaviti dejavnosti ob 150-letnici rojstva Ivana Trinka, ki jih je društvo uresničilo v sodelovanju z občino So- vodnja: natečaj za učence osnovnih in nižjih srednjih šol na temo Po sledeh Ivana Trinka, spominska svečanost na Trčmunu, nagrajevanje natečaja in recital Brat daj bratu roko v sodelovanju s pevskim zborom Rečan. Skrb za širitev poznavanja Ivana Trinka je seveda stalnica v delovanju društva in je v ospredju tudi v letošnjem letu, ko se društvo pripravlja tudi na obeležitev svoje 60-letnice, ki bo prihodnje leto. r 1 Arhitektura Krasa v Sovodnjah ob Soči V petek, 6. junija, ob 19. uri, bo v prostorih Rubij skega gradu v Sovodnjah ob Soči odprtje skupinske fotografske razstave ‘Arhitektura Krasa’. Razstava, ki jo prirejajo v sodelovanju Kulturni dom v Gorici, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici in kulturno društvo Juliaest, s pokroviteljstvom Občine Sovod-nje ob Soči, sodi v okvir projekta KRAS@event@CARSO. Fotografije segajo do sedemdesetih let prejšnjega stoletja in želijo prikazati arhitektonske značilnosti kraških vasi, ki jim je ujma prve svetovne vojne prizanesla, čeprav je zob časa ali človeška roka s časom spremenila ali celo uni-^iilapjihovo podobo. Društvo je lani v okviru evropskega projekta Lex na videnski univerzi organiziralo pomemben posvet z naslovom ‘Od zakona do identitete preko jezika?’, na katerem so sodelovali tudi predstavniki sosednjih manjšin (furlanske, nemške in italijanske v Istri). V Čedadu pa je v sodelovanju z občino Čedad in drugimi slovenskimi organizacijami priredilo samostojno razstavo slikarke Claudie Raza. Letos jeseni pa bo na pobudo in v organizaciji društva razstavljal svoja dela slovenski umetnik Franko Vecchiet. S predstavitvijo Trinkovega koledarja v Špetru, Breginju, Kobaridu in na Kambreškem, kar je sicer že tradicionalno, je društvo prispevalo k utrditvi vezi med sosedi in ustvarjanju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Lani je priredilo razstavo 84 publikacij, ki so v narečnih variantah izšle v videnski pokrajini ter sodelovalo z Inštitutom za slovensko kulturo na predstavitvah zbornika Ade Toma- setig ‘Od Idrije do Nediže’ in to v Špetru, Ljubljani, Tolminu in Novi Gorici. Stalnica v delovanju društva Ivan Trinko je spodbujanje ustvarjalnosti in raziskovalnega dela v krajih na stičišču s furlansko kulturo, kot je primer Subida v občini Ahten. Tu že vrsto let raziskuje in objavlja s pomočjo društva zbrano etnografsko in drugo gradivo Bruna Balloch. Iz tega nastaja slovarček narečja vasi Subid, ki ga pripravlja slovenistka prof. Danila Žulj an Kumar z Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU. V letošnjem programu društva je izdaja slovarčka oz. štirijezičnega slovarčka (subijsko narečje, knjižna slovenščina, furlanščina in italijanščina), ki ima didaktične namene in bo obogaten z ilustracijami. Med izdajami lanskega leta velja poudariti dvojno zgoščenko ‘Plestišče, ke smo poznali’, kije sicer projekt kuturnega društva Naše vasi in dvojezično knjigo ‘Onkraj dreves’ Marka Sosiča, ki je nasta- la v okviru projekta Koderjana. Lani jeseni je bila osmi gost vasi Topolove slovenska pesnica Barbara Korun in letos bo izšlo delo, ki je nastalo oziroma dobilo navdih prav v topolovski vasici. Iz programa za leto 2014, o katerem je bil govor na občnem zboru društva, je prav izpostaviti tudi izdajo referatov lanskega posveta v Vidnu, poletno prireditev Kapljice zgodovine in kulture v Čedadu, 20. pohod Prijateljstva Čeniebola-Pod-bela, ki bo že 15. junija in pri katerem je društvo sodelovalo od sa- mega začetka in vsa ta leta. V kratkem, ko bo Dežela Furlanija Julijska krajina sprožila postopek, bo društvo začelo izvajati tudi načrt digitalizacije Trinkovega koledarja, Matajurja in Novega Matajurja ter priprave datoteke, ki bo omogočila objavo gradiva na spletu in iskanje po besedilu po vnesenih metapodatkih. Ob drugih dejavnostih društvo sodeluje z Občino Čedad, da bi vsaj delno in začasno deloval slovenski urad, ki ga predvideva zaščitni zakon. m smo i o idviij mi smo n v 9 _Slovensko multimedialno ok katia_mi Very impressing museun multimedia artD elviraelvira301 A MOKHO Cnpocv-Tb? KaKl npnno«eHnnNH Bbi norih npOCTO dlOTO M BUfleO xai 0Tpefl3KTHp0BaHblA A artemberegovoy Toh3 ouenb xopotuH vladkoO That's great □□ btw i'ar slovakia □ > psisha25 § TaK noxoKB fl3bt«n :) K* brjs77 © Share this photo fieno; _ » Novinarke in ‘bloggers’ obiskale multimedialni muzej SMO v Špetru Skupina mladih novinark in ‘bloggers’, ki je v soboto, 24. maja, obiskala multimedijski center SMO v Špetru, prihaja iz različnih koncev severne Italije. Obisk je bil vključen v program evropskega projekta Adristorical lands - Zgodovina, kultura, turizem, umetnosti in starodavne obrti na območju evropskega Jadrana. Cilj tega projekta je razvoj novih oblik trajnostnega turizma z izpostavitvijo nekaterih pomembnih stvarnosti jadranskega območja, ki niso vključene v tradicionalno turistično ponudbo. Zgodovinski trgi, obzidana mesta, hiše umetnikov in zgodovinska gledališča so le nekateri izmed primerov bogate kulturne dediščine na jadranskem področju, ki je še vedno slabo raziskana in poznana. Kot nam je povedala Giovanna Tosetto, svetovalka za Informest, kije spremljala novinarke v Špetru (kjer je muzej predstavila Donatella Ruttar) in nato v Topolovem, “Nediške doline niso bile v začetku vključene v projekt, mislimo pa, da tisti, ki pride v to deželo in še posebno v te kraje, mora razumeti, da tu obstaja kultura, kije različna od večinske, in ki je zelo privlačna tudi za tiste, ki uporabljajo nova družbena omrežja kot Facebook, Twitter ali Instagram.” Adristorical lands è un progetto europeo che coinvolge varie regioni dell’Adriatico, dal Molise al Veneto ed al Friuli Venezia Giulia per finire con alcune località dell’Herzegovina e dell’Albania. Obiettivo del progetto è quello di promuovere una nuova forma di turismo sostenibile relativa alle notevoli, ma in gran parte sconosciute attrazioni ed itinerari del patrimonio storico e culturale delle coste adriatiche (ad esempio borghi storici, città murate, palazzi e teatri), ponendo l’attenzione anche alle importanti opportunità economiche e culturali legate alle nuove tipologie di turismo in crescita. Più nello specifico si vuole sviluppare una rete condivisa di centri turistici transfrontalieri di elevato appeal turistico, attraverso la creazione di una banca dati dinamica di mappe, itinerari e siti orientati alla cultura e al turismo, creando inoltre progetti pilota volti a valorizzare siti e itinerari di particolare valore ed interesse. ‘I luoghi della Guerra visti con gli occhi della Pace’ Si chiama ‘I luoghi della Guerra visti con gli occhi della Pace’ il progetto che l’assessorato alla Cultura del comune di Cividale ha presentato alla Regione sulla base di un bando che scadeva lo scorso 23 maggio. “Il Comune - ha spiegato il sindaco Stefano Balloch - si è messo a disposizione delle realtà culturali cittadine e di alcune altre amministrazioni locali per stendere, partendo da molte e diverse idee sul tema della Grande Guerra, un progetto complessivo equilibrato ricco di spunti interessanti”. Il Comune ha raccolto e rielaborato i progetti proposti dalla Somsi, dall’associazione Sergio Gaggia, dal coro alpino Monte Nero e dall’associazione culturale Cividale Novecento, unendo inoltre, in cordata, anche l’Istituto Comprensivo e i Comuni di Torreano, Moimacco, Prepotto e San Pietro al Natisone. BENEŠKI GL! SLOVENI SLOVENC! DEL FRIULI A ^ ! IVANU TRINKU IVAN TRINKC PESNIKU IN LORO POETA BUDITELJU E GUIDA * , 1863-1954 V Vidnu zanimiv posvet v okviru evropskega projekta ZborZbirk Od ovrednotenja kulturne dediščine do trajnostnega turizma s sodelovanjem med krajevno skupnostjo in strokovnjaki Na srečanju razprave o rezultatih projekta, ustnem izročilu, etnoloških zbirkah in kulturnem turizmu L'obiettivo del progetto “ZBORZBIRK - L’eredità culturale nelle collezioni fra Alpi e Carso” è quello di rielaborare, valorizzare e promuovere le collezioni culturali storiche create dagli abitanti locali in passato. Rappresentano infatti un elemento di pregio dei paesi della Val Canale, Val Resia, Valli del Natisone e del Torre sul versante italiano e della valle Gornjesavska dolina, dell'area di Tolmino, Kambreško, Lig e Brda sul versante sloveno. Tra le raccolte spiccano alcune collezioni museali, ma la maggior parte di esse sono private e conservate in casa. Gli oggetti, le fotografie e i documenti delle collezioni sono prove tangibili della vita locale, delle attività economiche, dall'agricoltura all'allevamento del bestiame alle attività forestali, dell'alimentazione, dell'artigianato e del commercio, dei lavori stagionali e dell'emigrazione, dei legami famigliari e della storia locale, delle tradizioni, delle festività paesane, della musica, dell'arte, delle credenze popolari, ecc. Quasi tutte le collezioni contengono oggetti risalenti alla Prima e alla Seconda guerra mondiale. Il materiale audiovisivo d'archivio della Val Canale, della Val Resia, delle Val- li del Natisone e del Torre è stato registrato e trasferito su supporti digitali. Le collezioni verranno illustrate con un'apposita guida, materiale pieghevole, manifesti, tabelle segnaletiche e il sito web del progetto. Il progetto intende promuovere un patrimonio culturale finora sconosciuto favorendo in questo lo sviluppo del turismo culturale e scolastico. Le collezioni, dopo esser state rielaborate e valorizzate, rappresenteranno il cuore del potenziale turistico di quest’area, mentre alcune strutture selezionate, come Casa Raccaro a Biacis inaugurata recentemente, saranno destinate ad ospitare mostre e a fornire informazioni turistiche (info-point). Verranno tra l’altro ristrutturati e sistemati gli edifici che ospiteranno le collezioni di Lusevera, Prossenicco, Montefosca e verranno allestite delle collezioni a Ugo-vizza, Resia, Trinco, Prossenicco, Montefosca, Ter-cimonte, Taipana, Livek, Kanal, Melinki e Kambreško. Con gli oggetti provenienti dalla casa Kra-varščakova hiša, recentemente demolita nel paese di Presserie, verrà completata la raccolta esistente a Tribil Superiore. s prve strani Srečanje, ki sta ga v jutranjem delu povezovala profesor Roberto Dapit in Mojca Ravnik, je bilo priložnost za številna razmišljanja o potencialu, ki ga za razvoj obrobnih krajev ima kulturna dediščina, in za predstavitev in obračun že opravljenih projektnih dejavnosti. V okviru projekta ZborZbirk sta bila namreč že odprta muzeja v Bijačah in Ratečah, popisani so bili številni stari predmeti tudi iz zasebnih zbirk, posneti pogovori z informatorji. Intervjuji z njimi in popisi predmetov, ki sestavljajo zbirke (skupno jih je v projekt vključenih 35), pa nudijo tudi informacije o tem, kako so ljudje nekoč živeli v teh krajih, omogočajo pa tudi ohranitev narečnih izrazov, ki bi se sicer s časom izgubili. Med drugim je ozemlje, kjer se izvaja ta evropski projekt, z narečnega vidika še posebno pestro. Beseda je tekla tudi o glavnih razlikah med posameznimi narečji, ki se govorijo v teh krajih, zlasti na najbolj zahodnem delu slovenskega kulturnega prostora, pa tudi o že objavljenem in zlasti neobjavljenem gradivu, ki so ga od 18. stoletja dalje zbirali različni raziskovalci zlasti v Reziji, Terskih, Nadiških in Kanalski dolini. Kar zadeva Rezijo, so na posvetu tudi predstavili plodno izkušnjo na področju kulturnega turizma. V sklopu projekta Spoznati Rezijo je v nekaj več kot dvajsetih letih dolino pod Kaninom obiskalo približno 80 tisoč gostov, v desetih letih pa znaša ocenjeni zaslužek približno 30 tisoč evrov. Vključevanje domačinov v vodenje teh dejavnosti omogoča tudi večje možnosti za zaposlovanje v krajih, ki so sicer za- postavljeni in kjer sodi med prioritete tudi zaustavitev demografskega padca. Ob Reziji so bili omenjeni še nekateri drugi konkretni primeri, pri katerih je krajevna dediščina in sodelovanje z domačini oziroma uresničevanje njihovih idej obrodilo odlične rezultate, kot je primer Kobariškega muzeja, pa tudi etnografskega muzeja v Bardu. Pri vsem tem pa je treba biti pozorni na pravilen odnos do zgodovinskega spomina in tradicije ter običajev, da ne bi prišlo do njihovega izrabljanja in izkrivljanja. Poudarjena je bila tudi čezmejna in povezovalna vloga običajev. Tradicionalna praznovanja in kultura pa sta povezovala ljudi, ki so jih ločevali politični sistemi, kot je primer Benečije in Posočja. Po vstopu Slovenije v EU in v schen-genski prostor pa so se priložnosti za druženje še povečale. Bogata krajevna dediščina je tudi predmet številnih evropskih projektov, saj so se tudi na evropski ravni zavedali potenciala, ki ga ta ima oziroma da lahko prispeva k ponovnemu razvoju obrobnih krajev in podeželja, pa tudi k ponovnemu obujanju že opuščenih kmetijskih dejavnosti. Pri večini je sicer v ospredju vrednotenje tipičnih gastronomskih proizvodov. Posvet se je nadaljeval še popoldne, ko so bili predstavljeni nekateri primeri zbirk, ki so jih popisali v okviru tega projekta, oziroma etnološke značilnosti nekaterih krajev. (T.G.) s*»# In alto due immagini del museo allestito ed inaugurato, nell’ambito del progetto transfrontaliero ZborZbirk, alcune settimane fa presso il Rakarjov hram - Casa Raccaro a Biacis, nel comune di Pulfero; qui sopra un’immagine della raccolta privata di Oddo Lesizza a Rualis; a sinistra invece alcuni dei relatori al convegno su tradiziono orale, raccolte etnologiche e turismo culturale tenutosi a Udine lo scorso 29 maggio ‘Puer natus est’ al Ristori I sindaci Balloch e Brežan plaudono alViniziativa Due momenti detla rappresentazione dedicata alla prima guerra mondiale, frutto della collaborazione transfrontaliera, nell’ambito del Mittelteatro a Cividale A causa del maltempo è mancato lo scenario dei morbidi avvallamenti, delle trincee a cielo aperto e scavate nella roccia sul monte Co-lovrat, situato tra il Monte Nero e la valle dell'Isonzo da una parte, la Be-necia e la pianura friulana dall'altra, il luogo dove cent'anni fa gli eserciti in guerra si sono combattuti. Tuttavia Puer natus est, l'evento di punta del Mittelteatro di quest'anno e realizzato con la regia di Marjan Bevk ed Andrea Martinis, è riuscito a mantenere una forte suggestione anche sul palco del Ristori. Nel buio sono apparse solo croci, di diverso colore, si sono sentiti pensieri e invocazioni in italiano, sloveno e tedesco. Viva la vita, Živelo izgubljeno življenje, Tutti sconfitti quelli che sono qui, Pod zemljo smo vsi enaki, Nel pianto, nella disperazione, nella speranza siamo tutti fratelli... C’è stata poi anche la rappresentazione molto efficace di uno scontro tra i due eserciti. Poi si sono sentiti i lamenti e i gemiti dei feriti, i corpi sono stati raccolti dal campo di battaglia. Struggente si è alzato il canto Oj božime che evocava i profughi valligiani costretti dalla guerra ad abbandonare le loro case. La rappresentazione è stata ben sostenuta dalla musica dei ragazzi della mini-banda del Corpo bandistico Città di Cividale, a cui si sono alternate le fisarmoniche di Mitja Tuli e Riccardo Crucil della Glasbena matica di S. Pietro al Natisone, e le note del coro della scuola me- dia di Tolmino per concludersi con un corale Inno alla gioia, movimento finale della Nona sinfonia di Beethoven che è, come noto, anche l’inno ufficiale dell'Unione europea. Il riuscito progetto transfronta-liero, a cui hanno dato vita la scuola media di Tolmino, le classi terze della scuola media “Piccoli” di Cividale, la minibanda del Corpo bandistico di Cividale oltre alla Gla- sbena matica di S. Pietro al Natiso ne, è stato salutato dai sindaci Ste fano Balloch ed Uroš Brežan. Entrambi hanno messo in luce la collaborazione esistente tra le due amministrazioni, la volontà di proseguire lungo questo percorso, espri mendo nel contempo la convinzio ne, come ha detto Brežan, che “i confini non ci sono più ed i nostri ragazzi saranno cittadini più liberi”. S predstavo ‘Gojiti spomine’, ki je bila v petek, 30. maja, v gledališču Ristori v Čedadu v okviru Mittelteatra so učenci an učitelji dvojezične osnovne šole iz Špetra pozdravili solško leto. Kot so sami napisali v zadnjem prizoru predstave, ‘Se vidmo drugo lieto’. Foto: Oddo Lesizza doline / duline Tl P AN A/TAIPANA Čezmejne povezave med kmetovalci in živinorejci Društvo rejcev drobnice Škofja Loka na obisku v Kamajski dolini Povezati, več Evrope v Italiji in več Slovenije v Evropi... to so bile prav pogoste misli v predvolilni soboti, 24. maja, tako v Italiji, kot v Sloveniji. Bolj kot mislili, smo jih člani Društva rejcev drobnice Skoija Loka doživljali. Že dolgo načrtovani strokovni izlet k rojakom v Benečijo smo izpeljali, in se vrnili zadovoljni, bogati za novo poznanstvo, novo vez in strokovne izkušnje. Z našim predsednikom Janezom na čelu smo pohiteli z ogledom muzeja Mlekarne Planika na Kobariškem, povabili medse Vido Skvor - Breginjsko, kot ji odslej rečemo, in skorajda točno prispeli do Alessijine kmetije s kozami nad Tipano. O, to pa je bilo kaj videti! Mlada gospodarica kmetije, čisto, urejeno, povsod kamor je seglo oko; molzišče, sirarna, trgovinica, in koze, kot bi jih kloniral, vse enake, vse polne mleka, bleščeče dlake, moški spol pa postaven, vitalen, rogat, da se ni za hecat... In še vrtni- ce ob ograji... Ob Alessii nas je prijazno sprejel tudi Stefano Predan, takoj smo začutili veselje obeh, da nas je prišlo toliko, skorajda 50. Kot bi se srečah stari prijatelji! Hvaležni ostajamo obema, da sta si vzela čas, nam predstavila enkratno zgodbo o uspehu mladega kmečkega dekleta, a tudi zgodbo o trdem delu, znanju, vztrajanju, tveganju, upanju in zaupanju in navsezadnje o zavezanosti Kmečke zveze, da stoji ob strani mladi neutrudni Alessii. Poskusih smo raznovrstne sire, očarani z odličnimi okusi smo jih kupih tudi za domov. Kaj vse se da, če so ljudje dobrohotno povezam. Lažje in sploh se dosežejo cilji v skupno zadovoljstvo! Eden zmore le malo, v današnjem svetu pa sam ostane še bolj sam. To dobro vemo, le nam Gorenjcem je bolj v navadi »vztrajanje v lastnem peskovniku«, in Bog ne daj, da bi sosed imel boljšega in večjega. A priti na obisk v Benečijo pomeni tudi re- sen razmislek o nečem skupnem, o povezanem. V naš izlet smo vključili tudi obisk Robidišča. Tam nas je čakal Igor Cenčič, pokazal svojo kmetijo in postregel z odličnim kosilom. Vida Škvor nam je razkazala drobceno vasico s srčno željo, da bi bilo tam kot nekoč polno veselja in mladega življenja. Obisk rojakov v Tipani nas je močno zaznamoval. Pričal je o mo- dna delegazione dell’associazione allevatori di Škofja Loka ha visitato lo scorso 24 maggio alcune aziende delle valli del Torre. Tra queste (nella foto) anche l’allevamento di caprini di Alessia Berrà nel comune di Taipana stu izmenjav dveh čezmejnih izkušenj, tradicij, vedenja o Evropi, ki nam kroji tudi pravila reje drobnice. Pot in ljudi poznamo, zato bomo čez ta most radi hodih in se bogatih, ne le zaradi kmetijskih stvari, ampak tudi v zavezanosti slovenstvu. Torej: čez most po modrost. Jana Čop P^ZIJA/P^SIA Dan novi librin za te jiidi, Tu-w tih zadnjih htah vidimo rudi več nu več tih furešt jiidi, ka par-hajajo gore w Rezijo za tet òkul tih gorii. Nejveč to so ti laški anu pa ti niški z Avvštrije. To jè itaku zajtò ka so bili publikani librinavi za zdelat poznat naše kraje pa tu-wnè w Avvštriji. Misac maja tu-w Žviceri j è bil pražantan dan nòvi hbrin. Titul od librina to jé Quer durch die Julischen Alpen. Sta ga napisala Bernhard Herold anu Dagmar Kopše. Librin jé napišan po niškin anu jè ga pu-blikala Rotpunktverlag, Zurich. Tu-w isimo librimi jè več potii bodi či itàn w Sloveniji bodi či izdè w naši Rečjuni, pa za mòrét tet ta alibòj prit sè. To jè napisanu pa da kaku se mòré prit z Bolca sé w Rezijo anu dojtet dardu dòlo w Piišjo ves. Anu kaku bej gre isa pot? So se špartiwa tu-w Bolcè dardu won na Navèjo ito ka jé Rifugio Gilberti. Za naredit iso pot to če pet or anu dan kwàrt. Od ito se rizlaža nu na Solbico anu dòlo na Ravanco, wsè wkop to če sèdan or anu dan kwàrt. Z Ravance won na malgo Confin to če spet ne pet or anu pul od ito won na Plauris to če sèdan or anu dan kwàrt alibòj rizlést nu w Piišjo ves, to če tri ore. Se mòrè pa lajàt, da ka marnò za vidèt izdè w Reziji ano pa da ka jè ta-po Reziji anu ito ka vidijo ti furešt, ko ni so tu-w noši dulini. To jé napišanu pa od Parka. (LN) fč£Z1JA/fc.£SIA Serata culturale a Resia per contribuire alTiniziativa benefica Africamia Anche Resia partecipa al progetto Africarnia per aiutare i bambini e le mamme di Camura, in Guinea Bissau, uno degli stati più po- veri dell’Africa. Sabato 7 giugno, alle ore 21.00, presso il centro culturale “Roza-janska kulturska hiša“ di Prato di Resia prenderà avvio una serata di musica e canto col fine benefico di raccogliere fondi per finanziare l’ampliamento della maternità presso l’Hospital do Mal de Hanses, ospedale gestito da religiosi, con la costruzione di una nuova sala operatoria. Allieteranno la serata con canti, ballo e musica il gruppo folcloristi-co “Val Resia”, la Pro Loco Val Resia e i cori “Amici del Canto”, “Regina delle Alpi” di Resia e “Barski oktet” di Lusevera. Il progetto Africarnia nasce grazie all’iniziativa del medico del reparto di Medicina dell’ospedale di Tolmezzo Paolo Agostinis che da molti anni si reca come volontario in Africa. Attorno a lui si riunisce un gruppo aperto di persone che rivolge progetti alla missione di Camura. Grazie alle iniziative di tan- te scuole della Carnia, del coro “Gli Amaretti”, alle offerte di circoli culturali, associazioni e di privati sono arrivati a Cumura borse lavoro per medici e infermieri, un’ambulanza 4x4, Genexpert (una macchina innovativa per la diagnosi certa della tubercolosi), farmaci, vaccini, libri, materiale per la scuola, due generatori di corrente (indi- spensabili per far funzionare l’ospedale e per ricavare acqua pulita da un pozzo). Dall’ospedale di Tol-mezzo sono giunti due ecografi, un letto per sala parto, strumenti per pediatria e ostetricia. E ora anche Resia dà il suo piccolo, ma importante contributo per donare una speranza di vita in più ai bambini di Cumura. "crroppu------- Folkloristico Val Resia kronaka mik niT vas je PARPE-LJftLK j>o me LiP£ ... Kultura &... Koncert AP Group v Špietru v petek, 6. junija Na placu pri baru da Giuly bo ob 20. uri koncert skupine AP Group. To je bend, ki ga vodi Andrej Pirjevec an igra etno, world, latin, jazz, pop an instrumentalne glasbo. Sestavljajo ga še Katja Mlinar (glas, flavta), Davide Tomasetig (klaviature, kitara), Franko Reja (kitara) an Andre Araujo (bobni). Koncert organizavajo Glasbena Matica iz Spietra an Inštitut za slovensko kulturo. Kulturni dnevi pod Globočakom 8. in 14. junija Otvoritev 12. Kulturnih dni pod Globočakom bo ob 15. uri v domu Mihaela Gabrijelčiča v Srednjem. Po pozdravnih nagovorih bodo nastopih Preloški tamburaši z gosti, Nediški puobje, Vesel Garejnkančani (skupina iz Lokovca), Folklorna skupina Kraški šopek in gledališka skupina SOOV s kratkim skečem. Organizirali bodo tudi etno tržnico, za hrano in pijačo bo poskrbela restavracija Grad Dobrovo. V nedeljo, 14., bo ob 19. uri gledališka predstava “HALO PI.Z.A” v režiji Ane Facchini in izvedbi IDAS Neblo. Igral bo tudi Kvintet Kvartin. Radijska oddaja Robovi izročila v torek, 10. junija V avli muzeja v Breginju bodo ob 20. uri snemali tretjo javno radijsko oddajo iz cikla Robovi izročila, ki jo bodo neposredno prenašali na prvem programu Radia Slovenije v okviru oddaje “Slovenska zemlja v pesmi in besedi”. Pripovedne, baladne, romarske in ljubezenske pesmi bodo peli pevci iz Nadiških in Terskih dolin ter Rezije, obredne viže bodo s starimi glasbili predstavili godci Režij anab Sasiedi iz Tolmina. O burni zgodovini, ki je zaznamovala to območje, bo govorila etnologinja Karla Kofol. Šport & izleti Fiera Interforst a Monaco iscrizioni entro il 7 giugno La Kmečka zveza di Cividale del Friuli sta raccogliendo le adesioni per partecipare alla fiera forestale Interforst di Monaco di Baviera. Si tratta di una visita di 2 giorni con partenza da San Pietro al Natisone venerdì 18 luglio e rientro sabato 19 luglio. Iscrizioni entro sabato 7 giugno. Per maggiori informazioni e prenotazioni rivolgersi agli uffici della Kmečka zveza in via Manzoni 31 a Cividale (telefono e fax 0432 703119, kz.cedad@libero.it) dal lunedì al sabato dalle 8.30 alle 12.30. Con il CAI sul Monte Jovet domenica 8 giugno Il programma dell’escursione nelle Alpi Giube e nella Val Raccolana è riservata agli escursionisti esperti. Ritrovo e partenza ahe ore 7 dal piazzale scuole a S. Pietro. Il tempo di percorrenza in salita, per arrivare in cima al Monte Jovet (1.814 m), è di tre ore e mezzo. Il dislivello è di 1.050 metri. Capogita: Carlo Martina (cell. 366 9311922). Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati ad effettuare l’iscrizione all’escursione, giovedì 5 giugno dalle 21.00 alle 22.00 presso la sede Cai di Cividale. Da Canebola a Podbela domenica 15 giugno Partirà alle 9.30 da Canebola la XX. Marcia internazionale dell’amicizia che attraverso la vallata Rouna collega Canebola e Podbela passando per Robedischis. Un’iniziativa all’insegna dello sport nata per superare il confine e riannodare i secolari legami di amicizia tra vicini per volontà di Ado Cont, per molti anni organizzatore e motore delTiniziativa, e Zdravko Likar. Cresciuta impetuosamente negli anni, la marcia ha il patrocinio dei comuni di Fae-dis e Caporetto. Maggiori informazioni nel prossimo numero. Approfondimenti “Kar jo pieje kukuca” za živahen junij v Rečanski dolini: Zapuojmo jo na sred vasi, Pohod čez namišljeno črto an Kries Kukuca bo an lietos zapiela junija v garmiškem ka-munu. Že puno liet kulturno društvo Rečan z Lies or-ganizava vič kulturnih prireditev za telo pobudo. Te parva bo lietos v saboto, 14. junija, ob 20. uri, v Dolenjem Bardu, kjer bo ob 20.30 vičer z naslovom “Zapuojmo jo na sred vasi”. Piele bojo peuke vokalne skupine Buške čeče, ku ponavadi pa bo an igra Beneškega gledališča. Telkrat bojo naši igrauci uprizoril komedijo Hipnoza, ki je že imiela velik uspeh na Dnevu emigranta. Besedilo je Davida Tristrama, za priredbo v beneško narečje pa je poskarbiela Marina Cernetig. Režiserje Marjan Bevk, igrajo Roberto Bergnach, Gianni Trusgnach an Emanuela Cicigoi. An tiedan potle, v nediejo, 22., bo že XXI. Pohod čez namišljeno črto Livek - Topoluove. Telkrat start bo v Topoluovem an se gre v Livek. Ob 11. uri bo maša, kier bo peu zbor Rečan. Vpisovanje za tel pohod je do 16. junija na tel. 0432 725045 (gospa Mirella) ali pri društvu Rečan. Dan potle, 23. junija, bo na Lužah, pod Hostnem, ob 21. uri kries svetega Ivana. Buj napri vam napišemo buj natančno program posebnega vičera. Res je, da Slovenci ne slovimo po odlični hrani kot naši južni sosedje in da so pizza ter testenine še vedno bolj priljubljene kot kranjska klobasa in ajdovi žganci, vendar je tudi res, da lahko v zadnjih nekaj letih v Ljubljani še najbolj izbirčni sladokusci omamijo svoje brbončice z najrazličnejšimi specialitetami. Če začnemo pri najbolj osnovni, študentom in turistom prijazni prehrani, lahko opazimo nekaj razlik. Medtem, ko je v svetu hitra prehrana sopomenka za razne McDonaldse, v slovenski prestolnici hamburgerje in pomfri raje nadomeščamo z drugimi prav tako okusnimi in redilnimi obroki. Če se sredi noči sprehodimo v okolici železniške postaje ali vzdolž Miklošičeve ulice, lahko opazimo množice ponočnjakov, ki se mastijo s priljubljenimi kebabi in bureki. V vegetarijancem in veganom prijaznem mestu pa se najde tudi različne bistroje in kavarne s pestro ponudbo brezmesnih sendvičev in trgovinice s falafli. Čeprav te jedi niso samo ljubljanske posebnosti, lahko izbirčni jedci doživijo bolj edistven obrok v Klobasami, prijetnem lokalu v centru mesta, kjer Gustosi piatti a base di erbe e prodotti del territorio il 19 giugno per la tradizionale Cena sul prato/Večerja na travniku a Stregna Giovedì 19 giugno (inizio alle ore 20.00) torna a Stregna la “Cena sul prato - Večerja na travniku”, l’ormai tradizionale iniziativa con i piatti a base di erbe e primizie, i gustosi vini locali ed i prodotti del territorio. Ad organizzare l’evento la Kmečka zveza con la Camera di Commercio di Udine e l’Associazione don Eugenio Bianchini. Si potranno gustare, accompagnati dalla musica dell’AP Group, le prelibatezze preparate dai ristoratori di Sale e Pepe (Stregna), Al Vescovo (Pulfero), La casa delle rondini (Dughe), Trattoria “Da Walter” (Altana). I piatti saranno accompagnati dai vini di 5 aziende dell’Associazione Schioppettino di Prepotto. Con i dolci si gusterà invece il pi-colit dell’associazione produttori di Savor-gnano. Presenteranno i propri prodotti gli agricoltori locali. Per info e prenotazioni: 0432 703119 o kz.cedad@libero.it. FOOD WALKS ■ COOK WITH SLOVENES ■ EVENTS & THE CITY ■ INTERVIEWS • WHERE TO ... ■ SHOP • ABOUTUS Kulinarična Ljubljana Pismo iz slovenske prestolnice Ijem rib, sladkosnedom, pivo-pivcem in poznavalcein vi- na. Pri vsej tej ponudbi pa se poraja vprašanje, kam naj se obrne lačni popotnik, ki si želi poskusiti pristne ljubljanske jedi. Ker je takih lokalov v poplavi vseh ostalih ponudb bolj tnalo, je Turizem Ljubljana v letu 2014 zagnal projekt Okusi Ljubljane, v okviru katerega bodo potekali razni dogodki namenjeni odkrivanju tipičnih ljubljanskih jedi. Tako bo 26. junija 2014 potekala predstavitev na kateri bodo tri vrhun- ski ljubljanski kuharji, Andrej Kuhar, Janez Bratovž in Igor Jagodic pripravljali ljubljanske skutne palačinke in druge tradicionalne jedi. Če smo v skrbeh, da bomo letos na plaži skrivali svojo postavo pod brisačo se v slovensko prestolnico ni priporočljivo odpraviti pred kopalno sezono, kdor ima raje kulinarične kot morske užitke pa naj s seboj vzame kar nekaj številk prevelike hlače. Teja Pahor si lahko, kdor nima časa za celo pojedino, privošči kranjsko klobaso, joto, ričet ali zelje. Ob petkih se ponudba hitre prehrane še posebno razširi s priljubljeno Odprto kuhno, tržnico na prostem, kjer najboljši gostinci podajajo svojo hrano na stojnicah. Največja prednost takega obroka je, razen lepega ozadja na Pogačarjevem trgu, raznolikost jedi na razpolago in njihova kvaliteta. Če komu zakruli v trebuhu medtem, ko se sprehaja po stari Ljubljani, pa lahko svoje kosilo zaužije tudi sproščeno in počasi. V centru in nekaj minutah sprehoda okoli njega, srečamo toliko različnih restavracij, da lahko v enem samem večeru prepotujemo cel svet: od španskega tapas bara do prekmurske gibanice, mehiških tor- tilj, indijskih za- čimb, japonskega sušija in še bi lahko naštevali. Čeprav je večina restavracij prijazna tudi za denarnico, je ena od pozitivnih lastnosti bolj finih ljubljanskih restavracij ta, da običajno nudijo na izbiro nekaj dnevnih kosil po zmernih cenah. Kogar pa prevelika ponudba prej zmede kot navdušuje, lahko poišče pomoč pri strokovnjakih, ki se na najboljše bistroje in restavracije res spoznajo. Na spletni strani Ljubljananjam lahko recimo rezerviramo prav posebno mestno turo, ki ?ias bo popeljala na sprehod mimo skritih kotičkov in gurmanskih hramov. Kulinarične sprehode lahko prilagodijo vsem okusom, ve-getariancem, mesojedom, ljubite- Grande festa con il Velo Club Cividale I miniciclisti biancorossi riprenderanno a gareggiare sabato 7 giugno nel fuoristradaa Torreano di Cividale, mentre il 15 giugno cor- reranno in casa a Grupignano, dove debutterà anche un nuovo Gl (7 anni), il piccolo Tommaso Dinoni, avvicinatosi da poco al ciclismo. Valnatisone ed i campioni del Giro d’Italia Domenica 1° giugno i Giovanissimi del Velo Club Cividale Valna- tisone Kolesarski klub Benečija hanno atteso il passaggio dei ciclisti professionisti del Giro d’Italia. In attesa del passaggio della corsa rosa, che nella sua tappa finale è partita da Gemona del Friuli e si è conclusa a Trieste (vincitore di tappa lo sloveno Luka Mezgec), nello spazio dedicato al mercato del sabato, nei pressi della rotonda in cui la società locale ha allestito una bicicletta gigante, il Velo Club ha gestito un chiosco ben fornito, organizzato un piccolo mercatino rosa ed un percorso di ginkana per bimbi e bimbe. Inoltre il Velo Club ha allestito un chiosco nei pressi del ponte del Diavolo. E anche l’addobbo dello locale in collaborazione con l’Am-storico ponte è opera della società ministrazione comunale. 2 TORNEO ENRICO «ELIO La finalissima tra i padroni di casa e la squadra di S. Pietro si è chiusa 3:3; tripletta di Federico Ce-darmas per il Salone da Leila, mentre per gli avversari sono andati in gol Dugaro, Adnan Besič ed un autogol. Per decretare la vincente si sono battuti i calci di rigore che hanno visto il successo con una rete di scarto a favore della squadra di San Pietro. Queste le formazioni delle finaliste: Reai Pulfero: Matteo Bledig, Mattia Iuretig, Luca Bledig, Alessandro Bergnach, Federico Crast, Andrea Dugaro, Federico Clavora, Adnan Besič. Salone da Leila: Luca Talotti, Si-mone Vogrig, Matteo Cumer, Fabio Bon, Federico Cedarmas, Selmir Tiro, Biagio Capizzi, Marco Zuf-ferli. Sono seguite le premiazioni presenziate dal sindaco Melissa e dai genitori di Enrico, Roberto e Gianna. Sono stati asseganati anche dei premi individuali a Luca Bledig (miglior portiere), Marco Zufferli (cannoniere) e Federico Crast (miglior giocatore). Paolo Caffi Il Salone da Leila di S. Pietro si aggiudica il torneo organizzato dal Reai Pulfero Sempre vivo il ricordo di Enrico Cornelio A Podpolizza di Pulfero il 31 maggio si è giocato nell'arco dell'intera giornata il 2. memorial 'Enrico Cornelio', organizzato dal Reai Pulfero del presidente Claudio Cedarmas per ricordare Enrico Cornelio, prematuramente scomparso in seguito ad una grave malattia. Alla manifestazione hanno partecipato le formazioni del Moi-macco, del BC Torean, della Forum Julii, della Savognese, del Salone da Leila di San Pietro al Natisone e del Reai. Al termine delle eliminatorie, si sono qualificate per le semifinali BC Torean, Reai Pulfero, Salone da Leila e Savognese. Il Reai ha superato 3:2 la BC Torean, mentre il Salone da Leila ha vinto 3:0 con la Savognese. La sfida ai calci di rigore per il 3-4 posto ha registrato il successo della Savognese 6:5 sulla BC Torean. A Tomat e Mlinz il 10. Memorial Vlady Una ottantina gli atleti che hanno partecipato lunedì 2 giugno al 10. memorial Vlady organizzato dal GS. Azzida Valli del Natisone per ricordare il podista Vladimiro Tuan di Ponteacco. Alla manifestazione, favorita dalle buone condizioni atmosferiche, hanno gareggiato a coppie (mountain bike-podisti) ed i solisti (solo Al Memorial Adriano Jurman per la categoria Pulcini misti che si giocherà domenica 15 giugno, parteciperanno il Donatello, il Bearzi, la Forum Julii, l’Union Martignacco, il Libero Atletico Rizzi e la Valnatisone. Marnato e Paludetti, primi dell’U18 Loris Tomat e Flavio Mlinz, vincitori del Memorial Vlady Federica Qual izza e Federico Fon podisti). Il migliore tempo è risultato quello realizzato da Loris Tomat e Flavio Mlinz, seguiti da Federico Manzato e Simone Paludetti (1. classificato U.18), Mauro Gubana e Amedeo Sturam. Per la categoria femminile la vittoria è andata a Lucia Fattor e Graziella lussa, seguite da Fiorella Botter e Jasna Noacco. Al secondo posto degli Under 18 Michele Dreossi e Francesca Gariup, seguiti da Michele Iellina e Martina Tomat. Tra i solisti in evidenza Federico Chiabai che ha preceduto Stefano Birtig e Paolo Dreossi; nella categoria femminile 1. Alessia Remondini mentre Chiara Mlinz ha trionfato nelle Under 14. INTER CLUB CIVIDALE organizza 14-15 Giugno 2014 2° Torneo di Calcio a 6 MEMORIAL LUIGI IAC0NCIG 1 ° Torneo di Calcio “Pulcini” MEMORIAL ADRIANO JURMAN presso il campo Sportivo di Savogna »SCRIZIONI FINO AL 25 MAGGIO 2014 - MASSIMO 1« SQUADRE ADULTI 0WTIISCRIZIONI INni A MUAORA • IU AL PONtt 0432.7?7026 . 1* ■ FAX 04M.M77SS h gjjfciinÉilMt tm l'A-t- ìàggmN______________________________________________ IIWTEK'CLUBV^TCIVIDdLF :__________ kronaka Miedihi v Benečiji Dreka doh. Stefano Qualizza Dreka: v sriedo od 11.30 do 12. ure Grmek doh. Stefano Qualizza Hlocje: v sriedo od 10.30 do 11.00 doh. Lucio Quargnolo 0432.723094 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12.00, včetartakod 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 339 6971440 - 0432.726378 Podbuniesac: v pandiejak an petak od 8.15 do 11. ure; v torak an četrtak od 17. do 19. ure Sriednje doh. Stefano Qualizza Sriednje: v petak od 12.30 do 13.00 doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30; v petak od 11.30 do 12.00 Sovodnje doh. Stefano Qualizza Sovodnje: v sriedo od 8.30 do 9.30 doh. Vito Cavallaro 0432.726378 Sovodnje: v torak od 8.00 do 10.00 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Sovodnje: v petak od 9.00 do 10.00 Il Dispensario farmaceutico della dott. D’Alessandro è aperto nell’orario di ricevimento di ambulatorio Speter doh. Valentino Tullio 0432.504098-727558 Špietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9. do 10. ure ; v torak an petak od 17. do 18. ure doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 8.30 do 11.30; srieda, petak od 16.00 do 19.00 doh. Vito Cavallaro 3396971440 Špietar: v pandiejak an sredo od 17. do 19. ure; v četartak an saboto od 9. do 11. ure Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, srieda an petak od 15.30 do 18.30; v torak an četartak od 9.30 do 12.30 Svet Lenart doh. Stefano Qualizza Gorenja Miersa: v pandiejak an petak od 9.30 do 11.30; v torak od 16.00 do 18.00; v četartak od 17. do 19. ure doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. ure; v torak an četartak od 16.00 do 19.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 0432 708614). Pridejo oni na vaš duom. Nujne telefonske številke CUP - Prenotazioni telefoniche visite ed esami ........................848.448.884 RSA - Residenza Sanitaria Assistenziale (Ospedale di Cividale).. .0432 708455 Centralino Ospedale di Cividale 7081 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorni urednik: MICHELE OBIT Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst / Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mall: info@novimatajur.it; novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 40 evrov • Druge države: 45 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 03 S 01030 63740 000001081165 SWIFT: PASCITMMXXX Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 6. DO 12. JUNIJA Čedad (Fontana) 0432 731163 Povoletto 679008 Premaijag 729012 Skupina Cai Nediških dolin je šla na mejo med Slovenijo an Hrvaško, na Slavnik. Mattia an Patrizia sta se slikala miez kukalcam... glih ku Gianni an sin Mattia na Golici, kamar jih je pejala Planinska družina Benečije. Ura nie bla ta prava, pa dobro voljo so veliki skupini dale kar pet ramonike Od Golice do Slavnika, vserode so ble kukalce Par svetim Štuoblanke so trosili rožice Golica je liep brieg, kjer se srečata Avstrija an Slovenija. Gor nar-vič planincu hodi maja, ko so senožeti na planini popunoma biele. Ne zaradi snega, pač pa zatuo, ki tenčas cvedejo kukalce an jih je na taužinte an taužinte. Planinska družina Benečije ima tel izlet v programu vsako lieto. Lietos so šli v nediejo, 18. maja. Vreme jim nie bluo naklonjeno, pa vseglih so na-punli koriero do konca. An se jim nie huduo zdielo, saj so vseglih imiel parložnost hodit miez kukalcam an zarobit dan z vižo petih ra-monik, tiste od Silvia, Giampaola, Franca, Mattie an Mitje. Ljubitelji bregi, člani Cai Nediških dolin so le tisti dan šli pa na drug konac pruoti muorju, na mejo med Slovenijo an Hrvaško: na Slavnik. Brieg je nizak (1.028 metru), ima puno stazi an poti do vrha, ponuja tudi liep razgled oku an oku. Zjutra v Spietru je bluo oblačno an je škropilo, pa vseglih so šli na pot do Bazovice, čez mejo v Slovenijo an do vasi Skadan-ščica (580 m), kjer so začel hodit. AFFITTASI a Savogna casa indipendente, ri-scaldamento con termocucina o gasolio, parzialmente arredata e ampio scoperto. Edificio classe F - IPE 215,14 kWh/mqa. Tel. 335 206007 _ ■ Ki dost ljudi je v fari svetega Stuoblanka? Pruzapru na verno, za šigurno jih je malo, pa tisti, ki so, so se lepuo napravli za počastit Di-karmino, kije bla na 25. maja. An čičice, ki žive še po tistih vaseh (na Briegu an v Lombaju), so se lepuo naštimale za trosit rože pred podobo matere Božje, kar so jo možje an puobje nesli v precesijo okuole an okuole cierkve. Bluo je zaries lepuo, an še posebno ganjljivo za tiste ljudi buj par lieteh, ki so videli kakuo an te mlade družine, an še posebno njih otroc, so veseli daržat žive navade! Vreme je bluo le žalostno, staža pa je bila liepa, položna an tu pa tam so miez zeleno travo občudoval vi-jolčaste peonie. Kajšna lepota. Paršli so do Malih vrat, na mejo med Slovenijo an Hrvaško an pot-le šli napri do Tumove koče. Varh je par metru buj vesoko pa se ga nie videlo, skrivala gaje magia an vietar je močnuo pihu. V Tumovi koči so se odpočil, se najedli an nabral moči, grede seje uone runalo lepo vreme. Kak razgled so potle imiel pod sabo! Muorje Jadransko, miesta Koper, Milje an koščič Tarsta. Kar so se spustil po drugi strani v dolino, je sonce lepuo grielo, pred sabo pa so imiel senožet puno bielih narcis, kukale... Hodil so po liepih potieh, šli mimo paše z ucmi an se nazaj varnil v Skadanščico. Slavnik je pru liep brieg, kamer se splača iti an pot je ries za vsakega. Lit#.'** mm Adno lieto an dvie kandrejce vič Tonina Cekova je popihnila na 95 svečic Zbrani okuole none so nje navuodi an pranavuoda Aurora. Li etos so bižnoni uoščili tudi Anja an Morgan Vsake lieto na 2. junija se Cekova družina zbere za praznovat njih mamo, nono an bižnono Tonino, ki tisti dan dopune lieta. Kornina je močna an je pognala puno viejc, takuo de vsako lieto muorejo okuole duge mize doluožt kako kandrejco... Od lanskega lieta dvie, saj potle sta se rodila še druga dva pranavuoda, Morgan an Anja. An lietos Tonina (ki se je rodila v Uogrinkni hiši v Velikem Garmiku an potle je šla za neviesto le atu blizu, v Mali Garmak v Cekovo družino) jih je do-punla 95! Na bota vierval, kene? Se posebno tisti, ki jo lepuo poznajo an jo videjo vsak dan... Sarce od adne mlade žene, pa tudi muoč, ku-raža an dobra volja. Veseu rojstni dan, Tonina! MAMINE MARVE 11.09.2012 10:00 Nimar, kar se začne paket, gledan kajšan zlomjen biškot. An glih tist uzamen. Nieki močnega, tu mene, me na pusti drugač narest. Nimar, kar smo na koncu paketa, vesujen use marve tu pest anjih ložen tu usta. Je malomanj ku obhajilo, za me. Obedne marve na znan pustit, na znan proč vriec. Previe žiu je spomin od kar mama nama je kupovala marve biškotu ki so predajal u Čedade, an kartoč je čaku na polici nad urat naše nagudne spopade. LE BRICIOLE Dl MIA MADRE Sempre, quando iniziamo un pacchetto, cerco qualche biscotto rotto. E prendo proprio quello. Qualcosa di indomabile, dentro, non mi lascia fare diversamente. Sempre, quando il pacchetto sta finendo verso tutte le briciole nel palmo e le metto in bocca. E' quasi una comunione, per me. Nessuna briciola so lasciare, so gettare via. Troppo vivo è il ricordo di quando mamma ci comprava le briciole [dei biscotti venduti sfusi a Cividale, ed il cartoccio aspettava, sulla mensola sopra la porta, i nostri attacchi golosi. Andreina Trusgnach irterswoh Presta la giusta attenzione al luogo in cui vivi, de težave z zdravjam. Na “dm tek” že vič li et hodejo tudi čeče an žene iz Nediških dolin. kMOZ it/ fituAftw ...An seda moremo an počivat (tle nas je samo an part, te druge le napri plešejo)! Na “dm teku” lietajo čičice, čeče an žene vsieh liet. Pridejo mame s hčeram an none z navuodami. “Naša” Tina je parpejala za sabo lietat sestro Mojco, hči Tio an mamo Nevenko Pomislita na parbližno osam tau-žint žen, od sedam/osam liet do 82 - tarkaj jih je imiela lietos te nar-starejša! -, vse glih obliečene z modro (turchese) majco, vse kupe zbrane v parku Tivoli v Ljubljani. Pravo muorje žen! An vse za letat na “dm teku”, ki so ga že deveto lieto organizal v telim mieste. Na začetku jih je bla kaka stotina (centinaio), lansko lieto kiek vič ku šest tau-žint, an lietos, takuo ki smo napisal, vič ku osam taužint! Vsaka more preletat al pet al deset kilometru, na koncu se zaključi z nagrajevanjem, pa tudi z velikim sej mam s plesom, z igrami, s pie-smijo... Kar pa je narbuj važno, je de tel tek se lieta za pomagat drugim ženam, čečam an čičicam, ki imajo hu- jateljcami s Kobariškega an Bovca napunle celo koriero. Lietos so letale Mariateresa Cernoia, Ivana Chia-budini, Jasna Noacco, Erika Domeniš, Graziella lussa, Luisa Battistig, Patrizia Macorig, Mariucci Trusgnach (10 km), Daniela Lauretig, Monica Duri an Renata Valent pa 5 km. Vse so paršle hitro do konca. Per una casa sicura Pulizia camini, sfalcio aree verdi e abbattimento piant^Jn tree climbing. Tudi Benečanke na dm teku v Ljubljani Gredo s Tino, kije lepuo poznana an tle par nas tode, saj že puno puno liet uči na tečajh, kijih organizava Planinska družina Benečije. Vsako lieto se parbliža kaka nova tekačica, takuo de an lietos so kupe s par- Telo vam Jo mi povemo... - A vieš kaj je kuščarca? * * * bat? Sa san oženjen s tojo sestro! - Krokodil, ki so ga pital te uoharni. Komandant krega sudada: - Pogled kuo maš umazano puško! A na vieš, de s tuojo puško muoraš runat ku de bi bla tuoja žena? - Ist san že ločen. Adno nediejo par maš, kar župnik pridiga, se zabliska, močnuo zagarmi an se par-kaže zluodij. Vsi judje se ustrašejo an utečejo uon, samuo adan ostane an mirno sedi na klopi an ga gleda. Zluodiju se tuole čudno pari an popraša telega moža: - Pa ti, a se me na bojiš? A vieš, kduo san ist? Ist san zluodij ! - Sa vien, kduo si. Pa zaki bi se te mogu Adna žena gre k fotografu. Potle kar vide slike, se začne jezit: - Kuo ste runu tele fotografije, nanča na adni na parim ist. - Bi mogla bit vesela! - Zaki politiki se ne igrajo ankul skrivanje? - Zak se bojo, de jih na bo obedan gledu. Perinac popraša suojega očeta: - A vieš, ki za adan vlak je narbuj pozan? - Ne. - Tist, ki si objubu, de mi ga šenkaš lan.