Veliki

KATEKIZEM

za

ljudske šole.

(Tiskan brez premene kakor leta 1885.)

Na Dunaji.

V cesarski kraljevski zalogi šolskih bukev.

1887 .

'M. 140

10R9!

Šolske knjige, v ces. kr. zalogi šolskih knjig
na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, kot
je na pervem listu postavljeno.

W Q  eL

Kaj se imenuje katekizem?

Katekizem se imenuje podučevanje v ker-
šanskem katoliškem nauku; pa tudi bukvam,
v kterih je to podučevanje popisano, pravi se
sploh katekizem.

V koliko poglavjih se razlaga keršanski
katoliški nauk v tem katekizmu?

Keršanski katoliški  nauk se v tem
katekizmu razlaga v pet poglavjih in v pristavku.

Ktere so te poglavja?

Te poglavja so:

1. Vera.

2. Upanje.

3. Ljubezen.

4. Sveti zakramenti.

5. Keršanska pravičnost.

Od česa govori pristavek?

Pristavek govori od štirih poslednjih reči.

1

Pervo poglavje.
Od vere.

Razdelek I.

Kaj je katoliška vera.

Kaj je vera kaloliškiga kristjana?

Vera katoliškima kristjana je čeznatura luč,
dar božji, od Boga  vlita čednost, po kteri za
terdno in gotovo resnico ima vse, kar je Bog
razodel, in kar katoliška cerkev zapoveduje vero¬
vati, bodi zapisano ali ne.

Kaj se pravi keršansko katoliško verovati?

Keršansko katoliško verovati se pravi za
resnico imeti vse, kar je Bog razodel, in kar
cerkev zapoveduje verovati, bodi zapisano ali ne.

Ali je k zveličanju zadosti, de katoliški krist¬
jan le v sercu veruje, kar je Bog razodel ?

K zveličanju ni zadosti, de katoliški kristjan
le v sercu veruje, kar je Bog razodel; on
mora tudi:

5

1. Svojo vero v delih kazati a).

2. Kar v sercu veruje, če je treba, tudi z
besedo očitno pričati ali terditi b).

Zakaj se mora verovati, kar je Bog razodel?

Verovati se mora, kar je B o g -  razodel, ker
je Bog' večna resnica c),  in neskončna modrost,
ktera ne more ne goljufati, ne goljufana biti.

Od kod vemo, kar je BOg razodel?

Kar je Bog razodel, vemo nekaj po zapisani,
nekaj pa tudi po nezapisani besedi božji.

Kaj razumemo pod zapisano besedo božjo?

Pod zapisano besedo božjo,  kteri se tudi
sveto pismo pravi, razumemo zbirko tistih
bukev, ki so jih po navdihu božjiga Duha
sveti možje spisali, in od kterih je katoliška
cerkev spoznala in izrekla, de so bile tako
spisane.

Kaj menimo pod nezapisano besedo bo.žj o?

Pod nezapisano besedo božjo,  ki se tudi
besedno ali ustno izročilo imenuje, menimo tiste

a)  Kaj pomaga, moji bratje! če kdo pravi, de ima
vero, del pa nima? Ga bo li vera mogla zveličati?
Jak,  2, 14. Kakor je namreč tete brez duše mertvo,
tako je tudi vera brez del mertva. Jak.  2, 26.

b)  S sercam se veruje v pravičnost, z ustmi se pa
priča v zveličanje Rim.  tO, 10.

c)  Tvoje besede so na resnico uterjene. Ps.  118, 160.

6

verske in djanske nauke, ktere so aposteijni ali
iz ust Jezusa Kristusa  samiga slišali, ali
po navdihu svetiga Duha oznanovali, ki jih
pa niso zapisali.

Kje se hrani ustno izročilo ?

Ustno izročilo se samo v katoliški cerkvi
stanovitno, zvesto in nepopačeno hrani.

Zakaj veruje katoliški kristjan cerkvi, kedar
kaj verovati veleva?

Katoliški kristjan veruje cerkvi, kadar kaj
verovati veleva, bodi zapisano ali ne, ker je
Kristus zapovedal d)  poslušati eerkev, ktera je
steber in terdnost resnice e).

Ali je vera k zveličanju potrebna?

Vera je potrebna vsakimu človeku, kteri
hoče zveličan • biti, ker brez vere ni mogoče
Bogu  dopasti f).

Kaj mora vsak človek, kedar se pameti zavč,
vediti in verovati, če hoče zveličan biti?

Vsak človek mora, kedar se pameti zave,
če hoče zveličan biti, vediti in verovati:

d)  Kdor vas posluša, mene posluša. Luk.  10, 16.
Če pa (tvoj brat, ki je zoper tebe grešil) cerkve
ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten
grešnik. Mat.  18, 17.

e)  I. Tim.  3, 15.

f) Hebr.  11, 6.

1. Deje e n Bo g.

2. Deje Bog  pravičen sodnik, kteri
dobro plačuje, hudo pa kaznuje^.

3. De so tri božje peršone (osebe)
e n i g’ a bitja in ene nature: Oče, Sin in
sveti Duh h).

4. De s e j e d r u g- a b o ž j a p e r š o n a
velo ve čil a, de nas je s svojo s m er tj o
na križu odrešila in večno zveličala i).

Ktere resnice mora vsak katoliški kristjan
verh teh poglavitnih naukov še vediti in verovati?

Verh teh poglavitnih naukov keršanske
katoliške vere mora vsak katoliški kristjan še
vediti in verovati:

1.  De je človeška duša neumer-
j o č a k).

g)  Kdor hoče k Bogu  pristopiti, mora verovati, de
je Bog,  in de je tistim, ki ga išejo, plafevavec.
Hebr.  11, 6.

h)  Trije so, kteri pričujejo v nebesih: Oče, Beseda
in sveti Duh; in ti trije so eno. I. Jan.  5, 7.

i)  Za to je (Jezus) srednik noviga zakona, de po
smerti, ki se je zgodila v odrešenje od tistih pre¬
greh, ki so bile pod poprejšnjo zavezo, prejmejo,
ki so poklicani, obljubo večne deležnine. Hebr.  9, 15.

k)  Ne bojte se jih, kteri telo umore, duše pa ne
morejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tistiga,
kteri more dušo in telo pogubiti v pekel. Mat.  10,28.
Prah se poverne v svojo perst, iz ktere je bil, in

8

2. De je g nad a božja *) k zveliča¬
nju potrebna l),  in de človek brez
gnade nič zaslužniga za večno
življenje storiti ne more m).

Kaj je gnada, ki je k zveličanju potrebna
in brez ktere človek nič zaslužniga za večno
življenje storiti ne more?

Gnada, ki je k zveličanju po¬
trebna, in brez ktere človek nič
zaslužniga za večno življenje storiti
ne more, je notranji, čeznaturni dar,
ki ga Bog  umnim stvarem podeljuje
brez njih z a s 1 u ž e n j a.

Kaj je vsakimu katoliškimu kristjanu znati
zapovedano?

Vsakimu katoliškimu kristjanu je zapove¬
dano znati:

1.  Ap o st oljsko vero n).

duh se verne k Bogu,  ki ga je bil dal. Pridig.
12, 7.

l)  Brez mene ne morete nič storiti. Jan.  15, 5.

m)  Ne kakor de bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor
iz sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga.  II. Kor.  3,5.

n)  Kteri hočejo keršeni biti, morajo apostoljske vere
naučiti se, in jo v četertek poslednjiga tedna pred
škofam ali pred mašniki izpovedati. Laodic. zbor
okoli leta 372.

*) Milost božja.

9

2. Gospodovo molitev o).

3. Deset božjih  in pet cerkvenih

zapoved p).

4. Sedem svetih zakramentov q).

5. K e r š a n s k o pravičnost r).

o)  Tako molite: Oče naš, kteri si itd. Mat.  (5, 9.

Mašniki bodo verne opominjali, naj se apo-
stoljske vere in Gospodove molitve nauee; tistim,
ki to opušajo, bodo nalagali poste in drugih pokoril.
Cerkv. zbor v Moguncii l.  813, pravilo  45.

p)  Peti cerkveni zbor v Milanu, za svetiga Karla Bo-
romeja, ukazuje: Kdor ne zna iz spomina vsih čle¬
nov apostoljske vere, ne deset božjih in pet
cerkvenih zapoved, po kterih ravnati se smo pod
smertnim greham dolžni, ne očenaša, naj ne dobi
mašnikove odveze, dokler ne obljubi, de si bo
prizadjal tega naučiti se.

q)  Arelaški cerkveni zbor, let. 815, prav. 3., ukazuje:
Zastran kersta in skrivnost svete vere naj vsak višji
škof svoje podložne škofe pridno in marljivo opo¬
minja, de bi vsak izmed njih mašnike, in pa ljudstvo
svoje škofije o zakramentu svetiga kersta dobro
podučeval, in tega podučevanja ne zanemarjal.

Svetiga Cirila katekeze od verskih skrivnost
spričujejo, de so nekdaj podučevali keršene tudi
v tem, kar se tiče drugih zakramentov. Zapovedi
teh cerkvenih zborov so sčasama po katoliški
cerkvi tako sploh obveljale, de so poslednjič dobile
vezavno moč za vso cerkev, akoravno so sperviga
bile dane samo za posebne cerkve.

r)  Kaj se ogiba hudiga, in naj dela dobro. I. Petr.
3, 11.

10

Kje je sosebno zapopadeno, kar mora ka¬
toliški kristjan verovati?

Kar mora katoliški kristjan verovati, je
sosebno zapopadeno v apostoljski veri, ki se
tako glasi:

Verujem v Boga,  Očeta v s i g a mo¬
goč n i g a, stvarnika nebes in zemlje.
In v Jezusa Kristusa,  Sinil njegoviga
edini ga, Gospoda n asi g a. Kteri je
bil spočet od svetiga Duha, rojen iz
Marije Device. Terpel pod Ponči jem
Pilatam, križan bil. umeri in v grob
položen. Šel pred pekel, tretji dan
od mertvih vstal. Šel v nebesa, sedi
na desnici Boga,  Očeta vsigamogoč-
niga. Od ondod bo prišel sodit žive
in mertve. Verujem v svetiga Duha.
Sveto, katoliško cerkev; občestvo
svetnikov. Odpušenje grehov.
Vstajenje mesa. In večno življenje.
A m e n.

Koliko delov ali členov iuiaapostoljska vera?

Apostoljska vera ima dvanajst delov ali
členov.

Razdelek II.

Od dvanajst členov apoštoljske vere.

§. 1. Od perviga člena apostoljske vere.

Kako se glasi pervi člen apostoljske vere?
Pervi člen apostoljske vere se tako glasi':

Verujem n  Boga,  Očeta vsigamo-
gočniga, stvarnika nebes in zemlje.

a. Od Boga,

Koliko je bogov?

En sam Bog je a),  ki je sam iz sebe  ne¬
skončno popolnama bitje b).

a)  Poslušaj, Izrael! Gospod naš Bog je edini Gospod.
V. Moj.  6, 4. Jez sim Gospod, in ni druziga več;
zunaj mene ni Boga. Iz.  45, 5. Imamo vender mi le
eniga Boga  Očeta, iz kteriga je vse, in mi za
njega; in eniga Gospoda, Jezusa Kristusa, po
kterem je vse, in mi po njem. I. Kor.  8, 6.

b)  Iz njega, in po njem, in v njem je vse; njemu bodi
slava vekomaj! Amen. Rim.  11, 36. Gospod, tebi
ga ni enaciga; velik si ti, in veliko je tvoje ime
v moči, Jer.  10, 6.

12

Ktere so lastnosti božje,  ki nam jih je
sosebno treba vediti ?

Lastnosti božje,  ki nam jih je sosebno-
treba vediti, so te:

1. Bog je večen c)  ; bil je vselej, je in
bo vselej.

2. Bog je zgolj duh d);  bitje, ktero ima
naj bolj popolnama um in naj boljši voljo,
telesa pa ne.

3. Bog je vsigaveden e);  ve vse, sedanje,
pretečeno in prihodnje; ve tudi naše naj skriv-
nejši misli in ne more torej ogoljufan biti.

L. Bog je neskončno moder f ); ravna
vse tako, de svoj namen doseže, in voli za to
naj pripravniši pripomočke.

c)  Preden so gore postale, in je bila zemlja vstvarjena
in nje okrog; si ti od vekomaj do vekomaj, o Bog 1
Ps.  89, 2. Kralju večnosti, neumerljivimu, nevidni-
mu, samimu Bogu  bodi čast in slava vse veke!
Amen. I. Tim.  1, 17.

d)  Bog je duh. Jan.  4, 24.

e)  Nobena stvar ni nevidna prednjim; ampak vse je
golo in odgernjeno pred njegovimi očmi, kterimu
nam bo treba dati odgovor. Hebr.  4, 13. Gospod
preiskuje vse serca, in razume vse misli duhov.
I. Kron.  28, 9.

f)  Kako veličastne so tvoje dela, Gospod! vse si v
modrosti naredil. Ps.  103, 24.

13

5. Bog- je vsigamogočen g)  ; stvaril je nebo
in zemljo, in vse, kar je; njemu ni nič nemo¬
goče storiti.

(5. Bog je vsigapričujoč h ); povsod je,
v nebesih in na zemlji.

7. Bog je neskončno svet«j; hoče in ljubi,
kar je dobro, in sovraži, kar je hudo k).

8. B o g je neskončno resničen l)  in zvest;
ne more ne lagati m),  ne goljufati.

g)  Vse, karkoli hoče, stori Gospod na nebu in na
zemlji, v morji in v vsih breznih. Ps.  134, 6. Pri
Bogu ni nemogoča nobena reč. Luk.  1, 37.

h)  Meniš li, de sim jez Bog  le v bližnjavi. pravi
Gospod, in ne tudi Bog  v daljavi? Se bo li kdo
v skrivni kraj skril, de bi ga jez ne vidil ? pravi
Gospod. Mar jez ne napolnujem neba in zemlje?
pravi Gospod. Jerem.  23, 23. 24. Kam pojdem
pred tvojim duham? in kam pobežim pred tvojim
obličjem? Ako bi šel v nebo, si ti ondi; ako bi
se podal v pekel, si tukaj. Ps.  138, 7. 8.

i)  Jez sim Gospod, vaš Bog\  bodite sveti, ker sim
jez svet. III. Mcjz.  11, 44.

k)  Sovražiš vse, ki hudo delajo. Ps.  5, 7.

l)  Bog je resničen, vsak človek pa je lažnjiv. Rim.  3, 4.
Vse tvoje pota so resnica. Ps.  118, 151.

m)  Bog ni kakor človek, de bi lagal, tudi ne kakor
sin človekov, de bi se spremenil. Rekel je, in ne
bi storil? Govoril je, in ne bi spolnil? IV. Moj.
23, 19.

9. Bog je nespremenljiv n ); od vekomaj
do vekomaj je ravno tisti.

10. Bog je neskončno dober o)-,  ne le sam
v sebi in sam od sebe kakor naj bolj popolnama
in naj boljši bitje; ampak on je tudi neskončno
dober ali dobrotljiv p)  svojim stvarem; vse dobro
imamo ali na ravnost ali po kom drugem od
njega.

11. Bog je neskončno usmiljen q ); odpuša
nam naše grehe.

12. Bog je neskončno pravičen r) ; plačuje,
kar je dobro, in kaznuje, kar je hudo s).

n)  Jez sim Gospod in se ne spreminjam. Malah.  3, 6.

o)  Nihče ni dober, kakor sam Bog. Luk.  18, 19.

p)  Hvalite Gospoda, ker Gospod je dober. Ps.  134, 3.
Kaj pa imaš, česar ne bi bil prejel? Ako si pa
prejel, kaj se hvališ, kakor de ne bi bil prejel?
I. Kor.  4, 7.

q)  Gospodovavec, Gospod Bog!  usmiljeni in do¬
brotljivi, poterpežljivi in velikega usmiljenja in
resnični. II. Moj.  34, 6.

r) Božje  dela so popolnama, in vse njegove pota so
pravične; Bog  je zvest in brez krivice pravičen
in resničen. V. Moj.  32, 4.

s)  Po svoji terdovratnosti in nespokornem sercu si
nakopavaš jezo na dan jeze in razodenja pravične

15

Koliko je božih peršon ?

Božje peršon e (osebe) so tri t).

Od kod vemo, de so tri božje peršone ?

Po svetem pismu vemo, de so tri božje
peršone, kterih vsaki se pripisujejo:

1. Božja  natura in božje bitje,

2. Božje  lastnosti,

3. Božje  ime,

sodbe Božje, kteri bo povernil vsakimu po njegovih
delih. Rim.  2, 5. 6.

t)  To se pravi, tri, ki se razločujejo ena od druge
kakor po lastnih imenih, tako tudi po posebnem
djanji. Lastne imena  treh božjih oseb se bero: pri
Mat.  28, 19. Keršujte jih v imenu Očeta, in Sina,
in svetiga Duha. Pri I. Jan.  5, 7. Trije so, kteri
pričujejo v nebesih: Oče, Beseda in sveti Duh.
Posebno djanje  treh božjih oseb je zaznamvano pri
Mat.  3, 16. 17. Ko je bil Jezus keršen, je zdajci
šel iz vode, in glej! nebesa so se mu odperle, in
je vidil Duha Božjiga,  kakor goloba doli iti in nad
njega priti. In glej! glas iz nebes rekoč: Ta je
moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje.
VI. Petr.  1, 2. se bere: Po prevednosti Boga
Očeta, v posvečenje Duha, v pokoršino in pokro-
pljenje kervi Jezusa Kristusa.  VII. Kor.  13, 13.
besede: Gnada Gospoda našiga Jezusa Kristusa,
in ljubezen Božja,  in deležnost svetiga Duha bodi
z vami vsimi.

16

4. Božje  dela in

5. Božja  čast u).

u)  Druga in tretja oseba božja je v ravno tistem
pomenu, kakor perva, pravi Bog.

Drugi božji osebi, Sinu,  se pripisujejo:

A. Božje lastnosti ali popolnosti.

1. Vsigamogočnost. Mat.  28, 18. Dana mi je vsa
oblast v nebesih in na zemlji. Jan.  1, 3. Vse je po
nji (Besedi, ki Jezusa Kristusa  pomeni) storjeno,
in brez nje ni nič storjeniga, kar je storjeniga.

2. Vsigavednost.  Vedil je, kar je minulo:  življenje
žene Samarijanske. Jan.  4, 18. 19. Vedil je
sedanje,  pa skrite reči, n. p. kakošniga serca je
Natanael bil. Jan.  1, 48. Vedil je za denar v ustih
ribe. Mat.  17, 26. Za oslico z njenim žebetam.
Mat.  21, 2. Poznal je misli in naklepe ljudi. Luk.
11, 17. Naklep Judežev mu je bil znan. Jan.
13, 11. Prihodnost  mu je bila odperta. Vedil je.
de ga bo Peter zatajil. Mat.  26, 34.; de bodo
njegovi učenci zbežali in se pohujšali nad njim,
Mat.  26, 31.; de bo terpel, umeri in od mertvih
vstal. Luk.  18, 31—33.: de bo Jeruzalem razdjan.
Mat.  24. 2.

3. Vsigapričujomost. Mat.  28, 20. Jez sim z vami
vse dni do konca sveta.

4. Sploh vse božje lastnosti.  V njem prebiva telesno
vsa polnost božestva. Kološ.  2, 9.

B. Božje ime.

Jan.  1, 1. V začetku je bila Beseda, in Beseda je
bila pri Bogu,  in Bog  je bila Beseda. Rim.  9, 5.
Iz kterik (Izraelcov) je po mesu Kristus,  kteri je

17

Kako se imenujejo tri božje peršone?

Perva božja peršona se imenuje Oče,
druga S i n, tretja sveti Duh.

čez vse, Bog,  hvaljen vekoma. Amen. I. Jan.  5, 20.
Vemo, de je Sin Božji  prišel, in nam dal razum¬
nost, de spoznamo praviga Boga,  in smo v pravem
Sinu  njegovem. Ta je pravi Bog  in večno življenje.

C. Božja čast..

Mat.  28, 19. Keršujte jih v imenu Očeta,  in Sina
in svetiga Duha!  — Po kerstu se posvečujejo
kristjani ravno tako k češenju Sina  in svetiga
Duha,  kakor k češenju Očeta. Jan.  5, 23. De
vsi časte Sina,  kakor časte Očeta. Kdor ne časti
Sina, ne časti Očeta, ki ga je poslal. Filip.  2, 5.
6. 9. 10. 11. Mislite med seboj ravno to, kar
Kristus Jezus, kteri, ko je bil v Božji  podobi, ni
v rop štel Bogu  enak biti; zato ga je tudi Bog
povišal, in mu dal ime, ktero je čez vse imena,
de se v imenu Jezusovem  pripogne vsako koleno
teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in
de vsak jezik spričuje, de je Gospod Jezus Kristus
v časti Boga  Očeta. Hebr.  1, 6. In kedar vpelje
Pervorojeniga zopet na svet, pravi: In vsi angeli
Božji  naj ga molijo.

Tretji božji osebi, svetimu Duhu,  se pripisujejo:

A. Božje lastnosti in popolnosti.

1. Vsigavednost.  I. Kor.  2, 10. 11. Nam je Bog  raz¬
odel po svojem Duhu; zakaj Duh vse preiskuje,
tudi globokosti Božje; zakaj kdo med ljudmi ve,
kaj je v človeku, kakor duh človekov, ki je v njem?

Veliki katekizem. 2

18

Kako se tri božje peršone ena od druge
razločujejo ?

Tri božje peršone se tako razločujejo ena

Tako tudi kar je Božjiga,  nihče ni spoznal, kakor
Duh Božji.

2. Vsigapričujocnost  in vsigamogočnost.  I. Kor.  12, 3.
4. 6. 11. Nihče ne more reči: Gospod Jezus,
drugači, kakor v svetem Duhu. Darovi so mnogo¬
teri, Duh je pa eden ... in dela so mnogotere,
Bog pa je eden, kteri dela vse v vsih . . . Vse
to pa dela en in ravno tisti Duh, kteri deli
slehernimu, kakor hoče. — Ker so božje lastnosti
nerazdružljive, zato ima sveti Duh tudi druge
božje lastnosti, ker je izkazano, de je vsigaveden,
vsigamogočen in svigapričujoe.

B. Božje ime.

Djanje apost.  5, 3. 4. Zakaj je skušal satan tvoje
serce, de si lagal svetimu Duhu? . . . Nisi lagal
ljudem, ampak Bogu.  I. Kor.  3, 16. Ali neveste,
de ste tempelj Božji,  in de Duh Božji  v vas pre¬
biva? I. Kor.  6, 19. Ali ne veste, de so vaši udje
tempelj svetiga Duha, kteri je v vas? Iz tega se
vidi, de je sveti Duh Bog;  kako bi se sicer moglo
kristjanam reči, da so tempelj Božji  zato, ker
sveti Duh v njih prebiva?

C. Božje dela.

I. Kor.  12, 1. 6. 11. Od duhovnih darov pa, bratje,
nočem, de bi vam bilo neznano. Dela so mnogo¬
tere, Bog  pa je eden, kteri dela vse v vsih. Vse
to pa dela en in ravno tisti Duh, kteri deli
slehernimu, kakor hoče.

19

od druge: Oče je sam od sebe od vekomaj v);
Sin je od Očeta rojen od vekomaj x)\  sveti
Duh se izhaja od Očeta in Sina od ve¬
komaj y).

D. Božja čast.

Mat.  28, 19. Keršujte jih v imenu Očeta, in Sina
in svetiga Duha. — Po kerstu se posvečujejo
kristjani, de svetiga Duha ravno tako časte, kakor
Očeta in Sina. II. Kor.  13, 13. Gnada Gospoda
našiga Jezusa Kristusa, in ljubezen Božja in delež-
nost svetiga Duha bodi z vami vsimi! Amen. —
S temi besedami je blagoslovil Pavel Korinčane.
Ljudstvo pa blagosloviti se je smelo le s klicanjem
Božjiga imena. (IV. Moj.  6, 23—27.) Sveti Duh
mora tedaj Bog  biti, ker je Pavel, ki je postavo
dobra poznal, v blagoslovu imenoval tudi svetiga
Duha.

v)  Očeta ni nikdo ne storil, ne stvaril, ne rodil.
Vera svetiga Atanazija.

x)  Gospod je meni rekel: Ti si moj Sin, danes sim
te rodil. Psal.  2, 7.

y)  Kedar pa pride Tolažnik, kteriga vam bom jez
poslal od očeta, Duh resnice, kteri se od Očeta
izhaja, on bo pričeval od mene. Jan.  15, 26.
Kedar pa pride on, Duh resnice ....  on bo
mene poveličal, ker bo od mojiga vzel, in vam
oznanoval. Vse, kar ima Oče, je moje. Zato sim
rekel, de bo od mojiga vzel, in vam oznanoval.
Jan.  16, 13. 14. 15.

20

Ktere dela se vsaki božji peršoni posebej
pripisujejo?

Vsaki božji peršoni se posebej te dela
pripisujejo:

Očetu stvarjenje  z).

Sinu odrešenje  a).

Svetimu Duhu posvečenje  b).

Kako se imenujejo vse tri božje peršone
skupej ?

Vse tri božje peršone skupej se imenujejo
presveta Trojica.

S čim spoznava katoliški kristjan presveto
Trojico ?

Katoliški kristjan spoznava ali terdi pre¬
sveto Trojico z znamenjem svetiga križa, ker
takrat, kedar križ dela, vsako teh božjih peršon
menuje.

z)  Verujem v Boga,  Očeta vsigamogočniga, stvarnika
nebes in zemlje. Apostolska vera.

a)  (Vsi) so opravičeni zastonj po njegovi milosti, po
odrešenji, ktero je v Kristusu Jezusu. Rim.
3, 24. '

b)  Posvečeni ste, ali opravičeni ste v imenu Gospoda
našiga Jezusa Kristusa,  in v Duhu našiga Boga.
I. Kor.  6, 11.

Kaj katoliški kristjan še spoznava z zname¬
njem svetiga križa ?

Katoliški kristjan spoznava ali terdi ž
znamenjem svetiga križa še tudi, de je Jezus
Kristus na križu umeri, in nas s svojo smertjo
odrešil.

Kako križ delamo ?

Križ delamo tako: prekrižamo z desnico
čelo, usta in persi, rekoč: Vimenu Boga
Očeta f, in Sina f, in svetiga Duha  f.
Amen.

b. Od stvarjenja.

Kdo je vse stvaril ?

Bog je stvaril nebo in zemljo, in vse,
kar je c).

Kaj pomeni beseda stvariti ?

Beseda stvariti  pomeni, iz nič kaj na¬
rediti.

Ktere so naj iinenitniši stvari božje ?

Naj imenitniši stvari božje  so angeli in
ljudje.

Kaj so angeli?

Angeli so zgolj duhovi d),  ki imajo um
in voljo, telesa pa ne.

c)  V začetku je Bog  vstvaril nebo in zemljo. I. Moj.
t, 1. Po Gospodovi besedi so nebesa uterjene, in
po duhu njegovih ust vsa njih lepota. Psal.  32, 6.

d)  Ali niso vsi (angeli) služabni duhovi, v strežbo

Zakaj je Bog angele stvaril?

Bog'  je ang-ele stvaril, de bi g-a častili,
ljubili in molili, de bi mu služili e)  in ljudi
varovali f).

Kakšne je Bog angele stvaril ?

Bog je angele stvaril v svoji gnadi in z
veliko popolnostmi.

So li vsi angeli v gnadi božji ostali ?

Veliko angelov je zgubilo gnado božjo
po grehu napuha g).

Kako je Bog napuhnjene angele kaznoval?

Bog je napuhnjene angele, kterim se pravi
hudiči ali vragi, vekomaj zavergel, in jih v
pekel pahnil h).

poslani zavoljo tistih, kteri bodo delež zveličanja
prejeli? Hebr.  1, 14.

e)  Hvalite Gospoda, vsi njegovi angeli, ki, mogočni
v moči, spolnujete njegovo voljo, ki poslušate glas
njegoviga govorjenja! Psal.  102, 20. (Gospod!)
ti delaš svoje angele vetrove, in svoje služabnike
žgeč ogenj. Psal.  103, 4.

j)  Zakaj svojim angelam je zapovedal zavoljo tebe, de
naj te varujejo na vsib tvojih potih. Psal.  90, 11.
Angel Gospodov se bo vstopil okrog njih, ki se ga
boje, in jih bo otel. Psal.  33, 8.

g)  Glej, kteri njemu služijo, niso stanovitni, in v svojih
angelih je našel hudobijo. Job.  4, 18.

h)  Bog tudi angelam, ki so grešili, ni zanesel, temuč
jih je s peklenskimi verigami v brezen potegnil, in

23

Ktera stvar božja je za angeli naj imenit-

niši ?

Za angeli je človek naj imenitniši stvar
božja.

Iz česa je človek ?

Človek je iz telesa in neumerjoče duše i),
kije  stvarjena po božji  podobi &A
Zakaj je Bog človeka stvaril ?

Bog je človeka stvaril, de bi on Boga
spoznal l),  častil m),  ljubil n),  molil, de bi mu
služil, pokoren bil in zveličal se o).

Je li bil človek Bogu zmirej pokoren ?

v

Ze pervi človek Adam z ženo svojo Evo
je bil Bogu nepokoren.

jih v terpljenje izdal, de se sodbi prihranijo.
II. Pet. 2,  4. '

i)  Naredil je Gospod Bog  človeka iz ila zemlje in
je vdihnil v njegovo obličje duha življenja, in bil
je človek živa stvar. Mojz. 2,  7. De je duša
neumerjoča, se dokazuje gori str. 5. Opomb. k).

k) Bog  je stvaril človeka po svoji podobi; po podobi
božji  ga je stvaril. I. Mojz.  I, 27.

l)  To pa je večno življenje, de spoznajo tebe, samiga
praviga Boga,  in Jesusa Kristusa,  kteriga si
poslal. Jan.  17, 3.

m)  Vsakiga, kteri kliče moje ime, k svoji časti sim
ga vstvaril. Izaia  43, 7.

n)  Ljubi Gospoda svojiga Boga  iz vsiga svojiga serca,
in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli. Mat.  22, 37.

o)  Bog hoče, de bi bili vsi ljudje zveličani, in de bi
k spoznanju resnice prišli. I. Tim.  2, 4.

24

Kako je bil peryi človek Bogu  nepokoren?

Pervi človek je jedel v raji sad nekiga
drevesa, kteriga mu je bil Bog jesti prepo¬
vedal, in je s tem grešil^.

Ali je ta greh samo pervimu človeku
škodoval ?

Ta greh ni samo pervimu človeku ško¬
doval, ampak tudi nam, ki smo njegoviga
rodu; ta greh nam je prinesel časno q)  in
večno smert,  pa tudi še veliko drugiga
hudiga na telesu in na duši.

Ali je Bog človeka zavoljo greha vekomaj
zavergel?

Bog človeka ni vekomaj zavergel, kakor
napuhnjene angele.

Kaj je Bog obljubil v odrešenje človeka,
ki je zaslužil zavoljo greha zaveržen biti ?

V odrešenje človeka, ki je zaslužil zavoljo
greha zaveržen biti, je Bog obljubil o d re¬
šeni  k a rj, ki se mu tudi Mesija  pravi.

p)  I. Mojz.  3, 6.

q)  Kakor je po enem človeku greh na svet prišel,
in po grehu smert, in je tako nad vse ljudi smert
prišla, ker so vsi v njem grešili . . . tako (prihaja)
tudi po pravičnosti eniga nad vse ljudi opravičenje
življenja. Rim.  5, 12—18.

r)  Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo, in
med tvojim in njenim zarodam; ona ti bo glavo
sterla, in ti boš nje peto zalezvala. I. Mojz.  3, 15.

25

§. 2. Od drugiga člena apostoljske vere.

Kako se glasi drugi člen apostoljske vere ?

Drugi člen  apostoljske vere se tako
glasi:

In v Jezusa Kristusa, Sinu njego-
viga edinega, Gospoda našiga.

Kdo je Jezus Kristus?

Jezus Kristus je:

1. Edinorojeni Sin Boga Očetasj.

2. Bog in človek skupej t).

3. Naš Gospod u),  z a p o v e d n i k in

učenik v).

s) Bog  je svet tako ljubil, de je dal svojiga edinoro-
jeniga Sina. Jan.  3, 16.

t)  Dete nam je rojeno in imenuje se: Prečudni, Sve-
tovavec, Bog. Izaija  9, 6. En Bog,  je, tudi en
srednik med Boaam  in ljudmi, človek Kristus Jezus.
I. Tim.  2, 5.

u)  Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Mat.
28, 18. Vi me kličete: Učenik, in Gospod in prav
pravite; sim tudi. Jan.  13, 13.

v)  Duh Gospodov je nad menoj; zato me je on mazilil,
in me je poslal evangeli oznanovat ubogim. Luk.
4, 18. (Iz.  41, 1.) Prikazala se je gnada Boga,
Zveličarja našiga, vsim ljudem, ktera nas uči, de se
odpovejmo hudobii in posvetnim željam, ter trezno,
pravično in bogaboječe živimo na tem svetu, ča¬
kajoč zveličanskiga upanja in častitljiviga prihoda
velikiga Boga  in Zveličarja našiga Jezusa Kristusa.
Tit.  2, II-'-13.

26

Kaj pomeni ime Jezus?

Ime Jezus pomeni  to,  kar  zveličar.

Zakaj se Jezusu  zveličar pravi ?

Jezusu se pravi zveličar, ker nam je po
njem zveličanje došlo, ker nas je rešil večne
smerti, greha in zaslužene kazni x).

Kako se Jezusu  še pravi?

Jezusu se tudi pravi Kristus, to je po¬
ni a z i 1 j e n e c y).

Zakaj se imenuje Jezus Kristus  edino-
rojeni Sin božji?

Jezus Kristus  se imenuje e d i n o r o-
jeni Sin božji,  ker je edini, kteri je od
svojiga nebeškiga Očeta rojen od vekomaj.

Kako je Jezus Kristus Bog in človek
skupej ?

Jezus Kristus je Bog in človek skupej,
ker je on Bog  od vekomaj in se je v času

x)  Rodila bo sina; in imenuj njegovo ime Jezus;  on
bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov.
Mat.  1, 21.

y) Bog  je Jezusa  iz Nazareta mazilil s svetim Duham
in z močjo. Djan. ap.  10, 38.

27

včlovečil z);  ima v resnici božjo in v resnici
človeško naturo; obe naturi ste pa v edinosti
božje peršone neločljivo zedinjeni a).

Ali je Jezus Kristus nebeškimu Očetu
enak?

Kakor Bog- je Jezus Kristus Očetu enak h );
kakor človek pa je manjši od Očeta c).

z)  Kedar je pa prišlo »polnjenje časa, je Bog  poslal
svojiga Sina, rojeniga iz žene, in podverženiga
postavi, de bi jih odrešil, kteri so bili pod postavo.
Gal.  4, 4. 5.

a)  Naš Gospod, Jezus Kristus,  Sin božji,  je Bog  in
človek. Kakor Bog  je iz bitnosti Očetove pred
vsimi časi rojen; kakor človek se je iz bitnosti
materine v času rodil; popolnama Bog,  popolnama
človek s pametno dušo in človeškim telesam; po
božestvu Očetu enak, po človeštvu manjši od
Očeta. Akoravno je Bog  in človek, vender nista
dva, ampak le en Kristus  je; eden pa ne po tem,
de se je božeštvo spremenilo v človeštvo, ampak
po tem, de je človeštvo bilo sprejeto v Boga;
celo in do dobriga eden ne po pomešanji bitnosti,
ampak po edinosti osebe: zakaj kakor je pametna
duša s telesam en človek, tako je božeštvo in
Človeštvo en Kristus. Vera sv. Atanazija.

b)  Jez in Oče sva eno. Jan.  10, 30. Oče tudi nikogar
ne sodi, temuč je vso sodbo dal Sinu, de vsi časte
Sina, kakor časte Očeta. Jan.  5, 22. 23. Kristus
Jezus,  ko je bil v božji podobi, ni v rop štel Bogu
enak biti. Filip.  2, 6.

c)  Oče je veči od mene. Jan.  14, 28.

28

Zakaj se Jezus Kristus naš Gospod
imenuje ?

Jezus  Kristus se imenuje naš Gospod,
ker je Bog in naš odrešenik.

Zakaj se je Sin božji včlovečil?

Sin božji seje vclovečil,  de nas je
s svojo smertjo na križu odrešil d)  in večno
zveličal.

§. 3. Od tretjiga člena apostoljske vere.

Kako se glasi tretji člen apostoljske vere ?

Tretji člen  apostoljske vere se tako
glasi:

Kterije bil spočet od svetiga
Duha, rojen iz Marije Device.

Ali ima Jezus  očeta?

Jezus  ima kakor Bog nebeškiga Očeta e);
kakor človek pa nima očeta f).  Jožef je bil
samo rednik Jezusa Kristusa g).

d)  Ker so otroci deležni mesa in kervi, se je ravno
tako tudi on (Sin božji)  obojiga vdeležil, de bi
s smertjo poterl njega, ki je imel oblast čez
smert, to je hudiča; de bi jih rešil, kteri so s
smertnim straham vse svoje dni sužnosti podver-
ženi bili. Hebr.  2, 14. 15.

e)  Gospod mi je rekel: Moj Sin si ti; danes sim
te rodil. Psal.  2, 7,

f)  Glejte, devica bo spočela in Simi rodila, in nje¬
govo ime se bo imenovalo Emanuel. Izaija  7, 14.

g) Jezus  je bil, kedar je začel (učiti), pri tridesetih

29

Je li imel Jezus  mater ?

Jezus kakor Bog ni imel matere; kakor
človek je imel Marijo, presveto Devico,
za mater h).

Zakaj se Marija mati božja imenuje ?

Marija se imenuje mati božja,  ker je
rodila Jezusa Kristusa,  kteri je Bog in
človek skupej.

Od koga je Marija Jezusa  spočela?

Marija je spočela Jezusa  od svetiga
Duha i).

Kje je Marija Jezusa  rodila?

Marija je Jezusa  v Betlehemu v hlevu
rodila k).

Kaj posebniga se je zgodilo po rojstvu
Jezusa Kristusa?

Rojstvo Jezusa Kristusa  je bilo
oznanjeno.

letih; kakor so- menili, sin Jožefov. Luk.  3, 23.
Marija je rekla angelu: Kako se bo to zgodilo,
ker moža ne spoznam? In angel je odgovoril in
je rekel: Sveti Duh bo prišel v te, in moč Nar-
višiga te bo obsenčila, in za tega voljo bo Sveto,
ktero bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji.
Luk.  1, 34. 35.

h)  Od kod to meni, de pride mati mojiga Gospoda
k meni? Luk.  1, 43.

i)  Kar je v nji rojeno, je od svetiga Duha. Mat.

1 , 20 .

k) Luk.  2, 4—7.

30

Kako je bilo rojstvo Jezusa Kristusa
oznanjeno ?

Rojstvo Jezusa Kristusa je bilo ozna¬
njeno :

1. Po angelu pastirjem l).

2.  Po zvezdi modrim v jutrovi deželi.

3. Po modrih Herodu in pismarjem m).

4. Po Simeonu in Ani v tempeljnu ljudem n).

Kaj se je zgodilo po oznanilu rojstva

Jezusa Kristusa?

Po oznanilu rojstva Jezusa Kristusa
se je zgodilo to :

1. Pastirji so prihiteli gledat, kar jim je bil
angel oznanil o).

2.  Kristus  je bil osmi dan po postavi
obrezan in Jezus  imenovan p).

3. Modri iz jutrove dežele so ga molili •
in mu zlata, kadila in mire v dar prinesli q).

4. On je grozovitimu Herodu, kteri ga je
hotel umoriti, v Egipt ubežal r).

5. Od ondod je bil po Herodovi smerti
v Nazaret nazaj pripeljan in v tem mestu
zrejen s).

I) Luk.  II. 9. m) Mat.  II. 2. 4. 5. n) Luk.  II.
25—38. o) Luk.  II. 15. 16. 17. p) Luk.  II. 21.
q) Mat.  II. 11. r) Mat.  II. 13. 14. s) Mat.

II. 23.

31

Kaj je naj imenitniši, kar vemo od Jezu¬
sove  mladosti ?

Naj imenitniši, kar vemo od Jezusove
mladosti, je:

1. De je prišel Jezus,  ko je bil dvanajst
let star, s svojimi starši v Jeruzalem na praznik.

2. De je v Jeruzalemu ostal, de so ga pa
starši čez tri dni našli v tempeljnu, kjer je med
pismarji sedel, jih poslušal in popraševal tako,
de so se vsi čudili njegovimu umu in njegovim
odgovora m.

3. De se je zopet vernil v Nazaret in je
ondi ostal.

4. De je bil svojim staršem pokoren.

5. De je rastel v starosti, modrosti in
milosti pri Bogu  in pri ljudeh t).

Kaj je naj imenitniši, kar vemo od J e z n s a,
preden je učiti začel ?

Naj imenitniši, kar vemo od Jezusa, preden
je učiti začel, je :

1. Janez je pričal, de je Jezus  jagnje
božje,  ktero grehe sveta odjemlje u).

2. J e z u s se je dal Janezu kerstiti v reki
Jordanu.

t) Luk.  II. 42-52. u) Jan.  I. 3G.

32

3. Sveti Duh se je prikazal nad njim v
podobi goloba.

4. Bog Oče se je oglasil rekoč: T a
je moj ljubi Sin, nad k t e r i m imam
d o p a d a j e n j e v).

5. Jezus  je bil od Duha peljan v pušavo,
in ko se je štirideset dni in noči postil, ga je
hudič skušal, in po tem so mu angeli stregli x).

Kedaj je začel Jezus  učiti ?

Jezus  je začel učiti v tridesetem letu
svoje starosti y).

Kaj je naj imenitniši, kar vemo od Jezusa,
kedar je učiti začel ?

Naj imenitniši, kar vemo od Jezusa,
kedar je učiti začel, je:

1. Jezus  je hodil po svoji domači deželi
od kraja do kraja z).

2. Privzel si je učencov, izmed kterih je
izvolil dvanajst aposteljnov a).

3. Oznanoval je postavo milosti b),  razodeval

v) Mat.  III. 13—17. x) Mat.  IV. 1—11. y) Luk.
III. 23. z) Jan.  III. 22.

a) Luk.  VI. 13.

b) Mat.  IV. 17. 23.

33

resnice, ki nam jih je verovati c),  in učil
čednosti, ki nam jih je v djanji spolnovati d).

4. Svaril je nevero in pregrehe, razdeval
zmote Judov, pismarjev in farizejev e).

5. Poterdoval je svoj nauk z besedami
svetiga pisma, s čudeži in s svojimi zgledi.

(J. Prerokoval je prihodnje reči j).

7. Skazoval se je povsod dobrotljivigapj.

So li vsi verovali v Jezusa?

Veliko jih je verovalo v Jezusa.  Veliki
duhovni, pismarji in farizeji pa so ga sovražili
zavoljo njegoviga uka in so mu stregli po
življenji.

§. 4. Od četertiga člena apostoljske vere.

Kako se glasi četerti člen aposteljske vere?

C e t e r t i člen  apostoljske vere se tako
glasi:

T e r p e 1 pod P o n c i j e m P i 1 a t a m,
križan bil, umeri in v grob položen.

<■)  Naštevajo se na svojih mestih v zgodbah svete
vere, spisanih za šole.

d)  i'osebno v tako imenovani pridigi na gori. Mat.
V. VI. VIL

>•)  Dokazov tega je zadosti v svetih evangeliih.

f)  K a koršnih so sveti evangelisti več zapisali.

g)  Bog je Jezusa iz Nazareta  mazilil s svetim Duham
m z močjo, kteri je okoli hodil, dele dobrote, in

Veliki katekizem.

34

Ali je mogel Jezus  terpeti ?

Jezus je mogel kakor človek, ne pa
kakor Bog terpeti.

Ali je Jezus  tudi res terpel ?

Jezus  je res terpel, in sicer na duši in
na telesu.

Kaj je Jezus  na duši terpel?

Na duši je terpel Jezus  veliko britkost
in žalost h).

Kaj je Jezus  na telesu terpel?

Na telesu je terpel Jezus  veliko rev in
težav, veliko tepenja in ran; bičali so ga in
kronali s ternjem i).

Kaj je Jezus  še terpel?

Jezus  je terpel tudi veliko zaničevanja,
zasramovanja, preklinjanja, obrekovanja in drugih
krivic k).

Pod kom je Jezus  terpel ?

Jezus  je terpel pod Poncijem Pilatam,
deželnim oblastnikam rimskiga cesarja Tiberija
v Judeji l).

ozdravljaje vse od hudiča nadlegovane, ker je
Bog  bil ž njim. Djan. ap.  10, 38.

h)  Moja duša je žalostna do smerti. Mat.  XXVI. 38.

i) , k), J)  Glej terpljenje Jezusa Kristusa. Mat.  XXVI.

XXVII. Mark.  XIV. XV. Luk.  XXII. XXIII.
Jan.  XVIII. XIX.

35

Kdo je J e z u s a Pilatu tožil?

Veliki duhovni, pismarji in starejši ljudstva
so tožili J e s u s a Pilatu m).

Zakaj so Jezusa  Pilatu tožili ?

Jezusa  so tožili Pilatu zgolj iz sovraštva
in zavisti (nevošljivosti), ter lagali, de ljudi
zapeljuje in šunta n).

Kaj se je zgodilo na tožbo velikih duhovnov,
pismarjev in starejših ljudstva? •

Na tožbo velikih duhovnov, pismarjev in
starejših ljudstva je bil Jezus Kristus
križan: Judje so silili na to, in Pilat je privolil oj.

Kje je bil Jezus Kristus  križan?

Na gori Kalvarii blizu mesta Jeruzalema je
bil Jezus Kristus  križan in je na križu
umeri p).

Kakšna smert je bilo križanje?

Križanje je bilo naj sramotnejši smert.

Kdo je pokopal telo Jezusa Kristusa?

Jožef iz Armateje in Nikodem sta telo J e-
z u s a Kristusa  q)  pokopala v nov, v skalo
vsekan grob, kamor še nikdo ni bil položen r).

m), n), o), p), a), r)  Glej terpljenje Jezusa Kristusa.
Mat.  XXVI. XXVII. Mark.  XIV. XV. Luk.  XXII.
XXIII. Jan.  XVIII. XIX.

3  *

36

Ali se je božestvo od Jezusoviga
telesa pri njegovi smerti ločilo?

Božestvo je ostalo sklenjeno s telesam in
dušo, akoravno se je ob smerti duša Jezusa
Kristusa  ločila od telesa

§. 5. Od petiga člena apostoljske vere.

Kako se glasi peti člen apostoljske vere?

‘Peti člen  apostoljske vere se tako gd asi:

Šel pred pekel, tretji dan od
m e r t v i h vstal.

Ali je šel J e z u s s telesam in z dušo
pred pekel?

Samo duša Jezusa Kristusa  je šla
pred pekel s).

Kaj pomeni beseda pekel?

Beseda pekel  pomeni tiste skrite kraje,
v kterih se derže duše mertvih, ki nebeški g-a
zveličanja niso dosegale.

s)  Od duše Jezusa Kristusa  pričuje psalm XY r . 10.
Moje duše ne boš pustil v peklu. D j. Ap.  II. 31.
Govoril je pervidijoč od Ivristusoviga vstajenja,
de ni bil pušen v peklu in tudi njegovo meso
ni vidilo strohnenja.

37

Ali je reč takih skritih krajev, ki se jim
pekel pravi?

Več je takih skritih krajev, ki se jim
pravi pekel; imenuje se namreč tako:

1. Zlasti kraj, kjer pogubljeni večne
muke terpe  t).

2. Kraj, kjer duše časne kazni
terpe za grehe, za ktere se niso v
življenji spokorile u);  temu kraju se
pravi vice.

3. Poslednjič kraj, v kterem so bile duše
bogaboječih, kteri so umerli, in so ondi v
zveličanskem upanji svojiga odrešenja mirno
in brez bolečin čakali, dokler ni bilo Jezusa
k njim; temu kraju se pravi p r e d p e k e 1 v).

Zakaj je šel Jezus Kristus  pred
pekel?

Jezus Kristus  je šel pred pekel rešit
iz njega duše starih očakov x).

t)  Umeri jo pa tudi bogatin in je bil pokopan v
pekel. Luk.  XVI, 22.

u)  Cerkev moli pri sveti maši za mertve verne: „Go¬
spod Jezus Kristus,  kralj slave! reši duše vsili
vernih rajnih peklenskih kazen.“

v)  Govoril je previdijoč od Kristusoviga vstajenja,
de ni bil pušen v peklu in tudi njegovo meso
ni vidilo strohnenja. Djan. Ap.  II, 31.

x)  Greš na višavo, vzameš seboj vjete. Ps.  67. 19. —

38

Kdo so bili stari očaki?

Stari očaki so bili patrijarhi, preroki in
drugi pobožni, ki so umerli, preden je Jezus
Kristus  pred pekel šel.

Kedaj je J ezus Kristus  od mertvih
vstal ?

Jezus Kristus  je tretji dan, iz lastne
moči y ), neumerjoč in častitljiv kakor
premagavec smerti in hudiča, od mertvih
vstal e).

Zakaj je Jezus Kristus  od mertvih
vstal ?

Jezus Kristus  je od mertvih vstal:

1. De je spolnil pismo a)  in svoje lastno
prerokovanje b).

Tudi ti (o Mesija!) boš izpustil po kervi svoje
zaveze svoje jetnike. Cah.  9, 11.

y)  Za tega volja me Oče ljubi, ker jez svoje življenje
dam, de ga spet vzamem. Nihče mi ga ne vzame,
ampak jez ga sam od sebe dam, in imam oblast
dati ga, in imam oblast spet vzeti ga. Jan.  10.
17. 18.

z)  De bi s smertjo poterl njega, ki je imel oblast čez
smert, to je hudiča. Hebr.  2, 14. Smerti iz rok
jih bom otel, smerti jih bom rešil; o smert! jez
bom tvoja smert; o pekel! jez bom tvoj vgriz.
Ozej.  13, 14. Vstal je, kakor je rekel. Mat.  28. (5.

a)  Moje duše ne boš pustil v peklu, in tudi ne boš
pripustil svojimu svetimu viditi trohnobe. Ps.
15, 10.

b)  Jezus je odgovoril in jim rekel: Poderite ta tempelj,

39

2. De je svetu neoveržno dokazal, de je
resnico učil in de ga je Bog poslal c).

3. De je zaterdil naše upanje in nam
zagotovil prihodnje vstajenje d).

§. 6. Od šestiga člena apostoljske vere.

Kako se glasi šesti člen apostoljske vere?

Sesti člen  apostoljske vere se tako
glasi':

v

Sel v nebesa, sedi na desnici
Boga, Očeta vsigamogočniga.

Kedaj je šel Jezus  v nebesa ?

Jezus  je štirideseti dan po svojem vsta¬
jenji e)  vpričo svojih učencov f),  na oljski gori,
iz lastne moči v nebesa šel.

in v treh dneh ga bom postavil. On pa je govoril
od tempeljna svojiga telesa. Jan.  2, 19. 21.

c)  Ako pa Kristus ni vstal, tedaj je prazno naše ozna-
novanje, prazna tudi vaša vera. I. Kor.  15, 14.

d)  Zdaj pa je Kristus vstal od mertvih, pervina
spijočih; ker po človeku je smert, in po človeku
vstajenje mertvih. I. Kor.  15, 20. 21.

e) Luk.  24, 50. 51.

f) Djanje ap.  1, 9.

40

Kje sedi Jezus  v nebesih ?

J e z u s sedi v nebesih na desnici Boga,
Očeta vsigamogočniga g).

Kaj se pravi: Jezus  sedi na desnici
Boga,  Očeta vsigamogočniga?

Jezus  sedi na desnici Boga,  Očeta
vsigamogočniga, se pravi: Jezus  ima ne-
prenehama naj viši oblast in naj viši veličastvo
čez vse v nebesih in na zemlji h).

§. 7. Od sedmiga člena aposioljske vere.

Kako se glasi sedmi člen apostoljske vere?

Sedmi člen  apostoljske vere se tako
glasi:

Od ondod bo prišel sodit žive
in m e r t v e.

Kedaj bo Jezus  zopet prišel?

Jezus  bo na sodnji dan viden v oblakih

g)  Ako ste tedaj vstali s Kristusam, išite, kar je gori,
kjer je Kristus, sedeč na desnici božji. Kološ.  3, I.

h)  Rimski katekizem, k šestimu členu apostoljske
vere, §. 3. — Dana mi je vsa oblast v nebesih
in na zemlji. Mat.  28, 18.

41

neba, z veliko močjo in z veličastvam, zopet
z nebes prišel i).

Zakaj bo Jezus  sodnji dan zopet prišel ?

Sodnji dan bo Jezus zopet prišel, sodit vse
ljudi, žive in mertve h).

Kteri se štejejo za žive, in kteri za mertve ?

Za žive se štejejo pravični, za mertve pa
grešniki.

Kako bo Jezus  sodnji dan Ijndi sodil?

Jezus  bo sodil ljudi po tem, kar so
dobriga ali hudiga storili l);  pravične bo plačal
z večnim življenjem v nebesih, grešnike pa bo
večno v peklu kaznoval m).

§. 8 . Od osmiga člena apostoljske vere.

Kako se glasi osmi člen apostoljske vere?

Osmi člen  apostoljske vere se tako glasi:

V e r u j e m v s v e t i g a Duha.

i)  Vidili bodo Sinu človekoviga priti v oblakih neba
z veliko močjo in z veličastvam. Mat.  24, 30.

k)  Ukazal nam je ljudstvu oznanovati, in pričevati,
de je on tisti, kteriga je Bog  postavil sodnika
živili in mertvih. D jan. ap.  10, 42.

l)  Vsi se moramo pokazati pred sodnjim štolam Kri¬
stusovim , de prejme slekern v svojem telesu, kakor
je storil, ali dobro ali hudo. II. Kor.  5, 10.

m)  Hudobni pojdejo v večno terpljenje: pravični pa
v večno življenje. Mat.  25, 46.

42

Ktera božja peršona je sveti Duh?

Sveti Duh je tretja božja peršona n),  je
pravi Bog o).

Od koga se izhaja sveti Duh?

Sveti Duh se izhaja od Očeta in Sina od

vekomaj  p).

Eje nas sveti Duh posvečuje ?

Sveti Duh nas posvečuje :

1. V svetem kerstu q).

2. V zakramentu svete pokore.

3. Kolikorkrat druge svete zakra¬
mente vredno prejmemo.

Kako nas sveti Duh posvečuje ?

Sveti Duh nas posvečuje, ker v nas vliva
posvečujočo gnado in tako nareja, de smo
otroci božji, ali pa ker posvečujočo
gnado v nas množi.

Kaj še več sveti Duh z gnado svojo v nas
dela ?

Sveti Duh tudi razsvetljuje naš
u m; nas uči r),  in nagiba, de bi po

n), o), p)  Je že zgorej dokazano str. 16. 17.

q)  Ne iz del pravičnosti, ktere smo mi storili, ampak
po svojem usmiljenji nas je zveličal v kopeli pre-
rojenja in ponovljenja svetiga Duha. Tit.  3, 5.

r)  Tolažnik sveti Duh pa, kteriga bo poslal Oče v
mojem imenu, on vas bo učil vse. Jan.  14. 26.

43

volji božji ravnali s);  in nam deli
s v o j e darove^.

Kteri so darovi svetiga Duha?

Darovi svetiga Duha  so:

i.  Dar modrosti. 2. Dar umnosti.
3. Dar svetovanja. 4. Dar moči. 5. Dar
učenosti. 6. Dar pobožnosti. 7. Dar
strahu božjiga u).

§. 9. Od devetiga člena apostoljske vere.

Kako se glasi deveti Člen apostoljske vere?

Deveti člen apostoljske vere se tako
glasi  :

Sveto, katoliško cerkev, občestvo
svetnikov.

a. Od cerkve.

Kaj je sveta, katoliška cerkčv ?

Sveta, katoliška cerkev je vidna
družba  vsih pravovernih kristjanov, pod

s) Bog  je namreč, kteri dela v vas hoteti in dopolniti
po (svoji) dobri volji. Filip.  2, 13.

t)  Darovi so monogoteri, Duh je pa eden; in dela so
mnogotere, Bog  pa je eden, kteri dela vse v vsih ....
Vse to pa dela en in ravno tisti Duh, kteri deli
slehernimu, kakor hoče. I. Kor.  12, 4. 6. 11.

u) Izaij.  11, 2. 3.

44

vidnim poglavarjem, rimskim papežem, kteri ene
nauke verujejo in ene zakramente prejemajo.

Ima li sveta cerkev tudi nevidnega pogla¬
varja ?

Cerkev  ima tudi nevidnega pogla¬
var j a in ta je Jezus  K r i s t u s g).

Kdo je postavil cerkvi vidniga poglavarja?

Jezus Kristus  je postavil cerkvi

vidniga poglavarja.

Koga je postavil Jezus Kristus  cerkvi
vidniga poglavarja ?

Jezus Kristus  je postavil cerkvi

Petra vidniga poglavarja x).

Kdo je za Petram vidni poglavar svete-

cerkve ?

Vsi rimski papeži, izvoljeni po postavi,

drugi za drugim, so vidni poglavarji svete
cerkve in namestniki Jezusa Kristusa.

Ali je vec pravili cerkev, kakor ena?

Prava cerkev je samo ena, in zunaj te
ni upati zveličanja.

v)  Mož je glava žene, kakor je Kristus  glava cerkve.
Efe&  5, 23.

x )  Ti si Peter (to je skala), in na to skalo bom zidal
svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zma¬
gale. Mat.  18, lb. — Pasi moje jagnjeta! — pasi
moje ovce. Jan.  21, 16. 17.

45

Fo čem se pozna prava cerkev?

Prava cerkev se pozna po štirih  z n a-
m e n j i h.

Ktere so cvetere znamenja prave cerkve?

Cvetere znamenja prave cerkve so :

1. Deje edina y),  2. sveta  z),  3. ves-
v o 1 j n a ali k a t o 1 i š k a a),  4. a p o s t o 1 j s k a b).

Kako je prava cerkev edina?

Prava cerkev je edina.

1. Ker ima eniga poglavarja. 2. ene
n a n k e, 3. ene zakramente  c).

Kako je prava cerkev sveta?

Prava cerkev je sveta:  1. Ker je njen
začetnik Jezus Kristus  svet; 2. ker je
njen nauk svet; 3. ker so sveti nje zakramenti;

y)  En Gospod, ena vera, en kerst. Efez.  4, 5.

z)  Kristus  je cerkev ljubil, in je sam sebe zanjo dal,
de bi jo posvetil in očistil ... de bi napravil sam
sebi častito cerkev, ktera nima ne madeža ne
gerbe, ali kaj drugiga taciga, temuč de je sveta
neomadeževana. Efez.  5, 25—27.

a)  Pojdite po vsem svetu in oznanujte evangeli vsi
stvari. Mark.  16. 15.

h)  Vzidani ste na stalo aposteljnov in prerokov, in
poglavitni vogelni kamen je sam Kristus Jezus.
Efez.  2, 20.

c.) Bog  namreč ni Bog  razpbra, ampak Bog  miru,
kakor tudi po vsih cerkvah svetih učim. I. Kor.
14, .33.

46

4. ker svoje ude k svetosti napeljuje; 5. ker
ima. in je vselej imela svetnikov.

Kako je prava cerkev katoliška?

Prava cerkev je katoliška ali ves-
voljna: 1. Ker jo je JezusKristus  postavil
za vse lj u di, 2. za vse č as e in 3. za vse kraje.

Kako je prava cerkev apostoljska?

Prava cerkev je apostoljska:  1. Ker
veruje in uči, kar so aposteljni verovali in učili;
2. ker so aposteljni po povelji Jezusa Kristusa
njen nauk po vsem svetu razširjali; 3. ker so
njeni škofi nasledniki aposteljnov.

Kako se prava cerkev še drugači imenuje ?

Prava cerkev se tudi rimska imenuje, ker
je rimska cerkev glava svili drugih cerkev in
središče cerkvene edinosti.

b) Od občestva svetnikov.

Kako imajo pravoverni kristjani občestvo
ali zvezo med seboj?

Pravoverni kristjani imajo med seboj
občestvo ali zvezo, kakor udje eniga telesa d).

d) Kristus  .je ene postavil aposteljne, ene preroke, ene
evangeliste, ene pastirje in uienike ....  Delajmo pa

47

Kako se imenuje občestvo ali zveza med
pravovernimi kristjani ?

Občestvo ali zveza med pravovernimi
kristjani se imenuje občestvo svetnikov.

Zakaj se občestvo med pravovernimi kristjani
imenuje občestvo svetnikov?

Občestvo med pravovernimi kristjani se
imenuje občestvo svetnikov,  ker so vsi
poklicani k svetosti, in ker so vsi
kristjani v zakramentu svetiga
k e r s t a posvečeni e).

V čem je občestvo svetnikov?

Občestvo svetnikov je v tem, de se vsi udje

resnico v ljubezni, in rastimo v vsem v njem, ki je
glava, Kristus,  po kterem je vse telo staknjeno
in sklenjeno, in po sleherni zvezi pomoči, poleg
opravila vsakimu udu odmerjeniga, telo raste in
se uterduje v ljubezni. Efez.  4. 11. 15. 1(5.
Kakor imamo v enem telesu veliko udov, vsi
udje pa nimajo ravno tistiga opravila, tako nas
je veliko eno telo v Kristusu,  slehern pa smo
eden drugiga udje. Kirn.  12, 4. 5.

e)  Po njem, ki vas je poklical in je svet, tudi vi v
vsem svojem obnašanji sveti bodite; ker pisano je:
Sveti bodite, ker sim jez svet. I: Petr.  1, 15 16,
Vemo pa, de njim, kteri Boga  ljubijo, vse k do-
brimu pomaga, tistim, kteri so po (Božjem)  sklepu
poklicani sveti. Bim.  8, 28.

48

svete cerkve duhovnih dobrot vdele-
žuj e j o//

Ktere so duhovne dobrote, ki še jih vsi
udje svete cerkve vdeležujejo?

Dobrote, kterih se vdeležujejo vsi udje
svete cerkve, so:

1. Sveti zakramenti.

2. Daritev svete maše.

3. Molitev.

4. Dobre dela.

5. Zasluženje vernih.

Kteri so cerkveni udje, ki so med seboj
v občestvu?

Cerkveni udje, ki so med seboj v ob¬
čestvu, so:

1. Verni na zemlji,

2. Svetniki v nebesih, in

3. M e r t v i h duše, ki so v vicah.

Kakšno zvezo imajo med seboj verni na

zemlji ?

Verni na zemlji imajo med seboj zvezo,
ker njih molitev g)  in zasluženje njih dobrih del
vsim skupej v prid prihaja.

f)  Združen sim z vsimi, ki se te boje, in tvoje
zapovedi dopolnujejo. Ps.  118, 63.

g)  Molite eden za drugiga, de bote ohranjeni; veliko

49

Kakšno zvezo imajo verni na zemlji s
svetniki v nebesih ?

Verni na zemlji imajo zvezo s svetniki v
nebesih, ker verni na zemlji svetnike časte in
se njih prošnji priporočajo h),  svetniki v nebesih
pa za verne na zemlji B o g- a prosijo i).

Kakšno zvezo imajo verni na zemlji z
dušami v vicah ?

Verni na zemlji imajo zvezo z dušami v
vicah, ker verni na zemlji za duše v vicah k)
Boga prosijo in jim z molitvijo, z dobrimi deli,
posebno pa z daritvijo svete maše pomagajo,
duše v vicah pa iz hvaležnosti za verne na
zemlji Boga  prosijo.

namreč premore stanovitna molitev pravičniga.
Jak.  5, 16.

h)  V veri, ki je po sklepih trid. zbora zložena, se
bere: Terdimo tudi, de je treba s Kristusam
vladajoče svetnike častiti in na pomoč klicati, in
de oni za nas svojo molitev darujejo.

i)  Onija je spregovoril rekoč: Ta je prijatel bratov
. in Izraeloviga ljudstva; ta je, ki veliko moli za

ljudstvo in za vse sveto mesto, Jeremija, prerok
božji.  II. Makab.  15, 14.

k)  Sveta in dobra je misel moliti za rnertve, de bi
bili grehov rešeni. II. Mak.  12, 46.

Veliki katekizem.

4

50

§. 10. Od desetiga člena apostoljske vere.

Kako se glasi deseti člen apostoljske vere?

Deseti člen  apostoljske vere se tako
glasi:

Odpušenje grehov.

Kaj nas uči ta člen apostoljske vere?

Ta člen apostoljske vere nas uči, de je
Kristus  svoji cerkvi dal oblast, grehe od-
pušati l).

Kdo ima v pravi cerkvi oblast grehe od-
pušati ?

V pravi cerkvi imajo škofje in mašniki
oblast, grehe odpušati.

Kje se grehi odpušajo ?

Grehi se odpušajo v zakramentu svetiga
kersta m)  in v zakramentu svete pokore n).

l)  Prejmite svetiga Duha! kterim hote grehe odpu¬
stili, so jim odpušeni; in kterim jih bote zader-
žali, so jim zaderžani. Jan.  20, 22. 23.

m) Kristus  je cerkev ljubil in sam sebe zanjo dal,
de bi jo posvetil, ker jo je očistil v kopeli vode
z besedo življenja. Efez.  5, 25. 26.

n)  Tebi bom dal ključe nebeskiga kraljestva, in
karkoli bož zavezal na zemlji, bo zavezano tudi
v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo
razvezano tudi v nebesih. Mat.  16, 19. Resnično

5t

Kteri grehi se odpušajo pri svetem kerstu,
in kteri v zakramentu svete pokore ?

Izvirni greh in vsi djanski, pred kerstam
storjeni grehi se odpušajo pri svetem kerstu;
v zakramentu svete pokore pa se odpušajo
grehi po svetem kerstu storjeni.

§. it. Od enajstiga člena apostoljske vere.

Kako se glasi enajsti člen apostoljske vere?

Enajsti člen  apostoljske vere se tako
glasi:

Vstajenje  mesa.

Kaj se hoče reči z besedama: vstajenje mesa?

Z besedama: vstajenje mesa  se hoče
reči, de bo Bog sodnji dan m er t ve k življenju
obudil  o), in de bodo ,ljudje vstali s svojim
mešam, to je, z ravno tistimi telesi, ki so jih
v življenji imeli p).

vam povem, karkoli bote zavezali na zemlji, bo
zavezano tudi v nebesih; in karkoli bote razvezali
na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. Mat.  18, 18.
o)  On, ki je obudil Jezusa Kristusa  od mertvih,
bo oživil tudi vaše uinerljive telesa, zavoljo
njegoviga Duha, ki v vas prebiva. Kirn.  9, 11.

• p)  Zopet bom obdan s svojo kožo, in v svojem mesu
bom vidil svojiga Boga. Job.  19, 26.

4. * *

52

Zakaj bodo ljudje s svojimi telesi od mertvih
vstali ?

Ljudje bodo s svojimi telesi od mertvih
vstali, de bodo telesa z dušo vred ali večno
plačilo ali pa večno kazen prejele q).

§. 12. Od dvanajstiga člena apostoljske vere.

Kako se glasi dvanajsti člen apostoljske vere?

Dvanajsti člen  apostoljske vere se
tako glasi:

Večno življenje.

Kaj verujemo in terdimo z besedama dvanaj¬
stiga člena apostoljske vere ?

Z besedama dvanajstiga člena apostoljske
vere verujemo in terdimo večno, brezkončno
zveličanje,  ktero bo želje svetnikov in
izvoljenih popolnama spolnilo r).

q)  Ura pride, ob kteri bodo vsi, ki so v grobeh,
slišali glas Sina božjiga,  in bodo prišli, kteri so
dobro delali, v vstajenje življenja, kteri so pa
hudo delali, v vstajenje obsojenja. Jan.  5, 28. 29.

r)  Veselili se bote z neizrekljivim in častitljivim
veseljem, ko bote prejeli konec svoje vere, zveli¬
čanje duš. I. Pet.  1, 8. 9. Oko ni vidilo, uho ni
slišalo, in v serce človekovo ni prišlo, kar je
Bog  pripravil tem, kteri ga ljubijo. I. Kor.  2, 9.

53

Kako bodo želje svetnikam in izvoljenim
popolnama spolnjene?

Zelje bodo svetnikam in izvoljenim po¬
polnama spolnjene, ker bodo večno Boga
gledali, ljubili in uživali.

Ali ne bodo tudi hudiči in pogubljeni
vekomaj živeli?

Hudiči in pogubljeni bodo vedno, to je,
vekomaj  živeli, tode neizrečeno ne¬
srečno  s),  ker morajo za svoje grehe v
peklu večne kazni terpeti t).

S ktero besedo se sklepa apostoljska vera ?

Apostoljska vera se sklepa z besedo
Amen,  s ktero se sploh kaj poterjuje.

s)  Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj,
kteri je pripravljen hudiču, in njegovim angelom.
Mat.  25, 41.

t)  Ivedar se prikaže Gospod Jezus  z neba z angeli
svoje moči v ognjenem plamenu, in se bo maševal
nad tistimi, kteri ne poznajo Boga , in niso pokorni
evangeliju Gospoda našiga Jezusa Kristusa;  kteri
bodo večne kazni terpeli v pogubljenji, po obličji
Gospodovem in po veličastvu njegove moči. II. Tes.
1, 7. 8. 9.

54

Kaj poterjujemo z besedo Amen konec apo-
stoljske vere?

Z besedo Amen  potegujemo, de nad
tem, kar apostoljska vera obsega, ne dvomino,
marveč de za res imamo vse, kar je v nji
zapopadeniga.

Drugo poglavje.
Od upanja.

Razdelek L

Kaj je keršansko upanje.

Kaj je keršansko upanje?

Keršansko upanje je čeznaturna, od Boga
vlita čednost u),  po kteri od Boga  terdno
zahtevamo in pričakujemo vse, kar nam je
obljubil.

Kaj se pravi keršansko upati?

Keršansko upati  se pravi: terdno
pričakovati od Boga,  kar nam je oblubil.

uj  Pavel, služabnik božji  ... v upanje večniga
življenja, ktero je Bog,  ki ne laže, obljubil pred
začetkam sveta. Tit.  1, 1. 2. Hvaljen bodi Bog
in Oče Gospoda našiga Jezusa Kristusa,  kteri
nas je zavoljo svojiga velikiga usmiljenja prerodil
v živo upanje po vstajenji Jezusa Kristusa  od
mertvih. I. Pet.  1, 3.

56

Kaj upamo od Boga?

Zavoljo zasluženja Jezusa Kristusa
upamo od Boga  večno življenje, to je večno
zveličanje,  in pomočke, de ga dobimo.

Zakaj upamo?

Upamo, ker je Bog vsigamogočen, v
spolnovanji svojih obljub zvest, neskončno
dobrotljiv in usmiljen, ker torej more in hoče
spolniti, kar je obljubil v).

S čim se vadimo keršanskiga upanja ?

Keršanskiga upanja  se naj bolj
z molitvijo vadimo.

Kaj je molitev?

Molitev je povzdigovanje svojiga duha
k B o g u.

v)  Deržimo se nepremakljivo spoznanja svojiga
upanja; zvest je namreč, kteri je obljubil. Hebr.
10 , 23 .

Razdelek II.

Od molitve.

. 1. Od molitve sploh.

57

Zakaj molimo ?

Molimo zato, de Boga,  naj višjiga Go¬
spoda, po dolžnosti častimo,  in de se mu  za
prejete dobrote zahvalimo,  kakor tudi de ga
prosimo  za to, česar nam je v prihodnje
potreba,

Zakaj še molimo?

Molimo še tudi za odpušanje grehov, in
de v splošnih in posebnih, v lastnih in bližnjiga
potrebah od Boga  pomoči izprosimo.

Kolikera utegne biti molitev ?

Molitev utegne biti dvojna;  ali samo
notranja  ali pa ob enem tudi v n a n j a :
obojne molitve smo se naučili od Jezusa
Kristusa  iii aposteljnov.

Kedaj je molitev notranja?

Notranja nam je molitev, kedar same misli
svojiga duha in želje svojiga serca k B o g u
povzdigujemo a).

Kedaj je molitev vnanja ?

Vnanja pa je molitev, kedar misli svojiga

a)  Tako je molila Ana v tempeljnu. I. Kralj.  1, 13.
Ana je namreč v svojem sercu govorila, glas pa
se celo ni slišal. Tako je molil David rekoč:
Moje serce je s teboj govorilo. Psal.  2(1, 8.

58

daha in želje svojiga serca tudi z besedami
izrekujemo, in taki molitvi se pravi ustna
molitev.

Na kaj je treba gledati, kedar molitev
ustno opravljamo ?

Kedar molitev ustno  opravljamo, mora
naša duša ravno to misliti, hoteti in želeti,
kar besede v ustni molitvi pomenijo.

Ali je ustna molitev koristna in potrebna ?

Ustna molitev je koristna in potrebna,
ker s tako molitvijo sami sebe k pobožnosti
vnemamo, drugim pa, ki molitev slišijo, lep
zgled dajemo in jih k molitvi spodbujamo.

Čemu rabimo molitevne bukve?

Rabimo tudi molitevne bukve,  de
bi z njih pomočjo zbujali v sebi pobožne misli
in svete želje, kakoršne je treba ob molitvi
imeti. Take bukve so dobra pomoč tistim,
kteri za svoje potrebe priličnih besed sami
najti ne morejo.

Ali smo dolžni moliti ?

Moliti smo dolžni;  zakaj molitev je
ena izmed naj imenitniših dolžnosti naše vere h).

b)  Neprenehama molite. I. Tes.  5, 17.

59

Kdo nam veleva moliti?

Moliti nam velevajo: Božja  zapoved c),
Kristusov  zgled d)  in njegovo povelje e).

T čigavem imenu moramo moliti ?

Moliti moramo v Jezusovem  imenu/).

Kako je treba moliti ?

Moliti je treba ponižno g)  in s skesanim
sercarn, v duhu in v resnici h),  s terdno vero
in zaupanjem i).

Ktera molitev obsega vse, za kar nam je
treba moliti ?

Vse, za kar nam je treba moliti, obsega
Ocen a š, to je Gospodova molitev

c)  Kliči me ob dnevu stiske; otel te bom, in me
boš častil. Ps.  49, 15.

d) Luk.  22, 41. 42. Mat.  26, 39.

e)  Prosite, in se vam bo dalo; zakaj slehern, kteri
prosi, prejme. Mat.  7, 7. 8.

f)  Resnično, resnično vam povem: Ako bote Očeta
kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Jan.
16, 23.

g)  Molitev ponižniga človeka oblake predere. Sir.
35, 21.

h) Bog  je duh, in kteri ga molijo, morajo ga v
duhu in resnici moliti. Jan.  4, 24.

i)  Prosi naj z zaupanjem brez vsiga pomišljanja.
Jak.  1, 6.

k) Mat.  6, 9—13.

60

§. 2 . Od Gospodove molitve.

Kdo nas je učil moliti?

Kristus, naš Gospod, nas je učil moliti
in sicer Oče naš,  ki se tudi Gospodova
molitev imenuje.

Kako se glasi Oče naš ?

Oče naš se tako glasi:

Oče naš, kteri si v nebesih! Posve¬
čeno bodi tvoje ime. Pridi k nam
tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja
volja, kakor v nebesih, tako na'zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh.
In odpusti nam naše dolge, kakor
tudi mi odpušamo svojim dolžnik ara.
In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč
reši nas od hudi ga (zlega). Amen.

Koliko delov ima Gospodova molitev?

Gospodova molitev ima ogovor in sedem
prošenj.

a. Od ogovora.

Kako se glasi ogovor?

Ogovor se tako glasi:

Oče naš,  kteri si v nebesih!

61

Koga ogovarjamo s temi besedami?

S temi besedami ogovarjamo Boga, ki
je naš Oče l).

Zakaj pravimo Bogu  Oče?

Bogu pravimo Oče, ker nas je po svoji
podolji stvaril m)  in po očetovsko za nas
skerbi' n).

Zakaj pravimo Bogu  naš  Oče?

Pravimo Bogu  nas  Oče, ker nas je vse
po svetem Duhu pri svetem kerstu posinovil o),
svoje dediče (erbe), sodediče Jezusa Kri¬
stusa  p)  storil in med seboj pobratil.

Zakaj pravimo: Kteri si v nebesih?

Pravimo: Kteri si v nebesih, ker
Bog,  čeravno je povsod pričujoč, vender

l)  Ali ni en oče nas vsih ? Ali nas ni en Bog
vsfvaril? Malah.  2, 10.

m)  Ali ni on tvoj oče, ki te je pridobil, in te naredil
in vstvaril? V. Moji.  32, 6.

n)  Ne skerbite tedaj rekoč: Kaj bomo jedli, ali kaj
bomo pili, ali s čim se bomo oblačili? Ker po
tem vsem oprašujejo neverniki. Saj ve vaš Oče
nebeški, de vsiga tega potrebujete. Mat.  6, 31.
Vso svojo skerb zvernite na-nj, ker njemu je
skerb za vas. I. Pet.  5, 7.

o)  Prejeli ste duha posinovljenih otrok, v kterem
kličemo: Aba (oče)! Rim.  8, 15.

p)  Ako pa otroci, (smo) tudi deleži; deleži sicer
božji,  sodeleži pa Kristusovi. Rim.  8, 17.

62

sosebno v nebesih prebiva q),  kjer se svojim
izvoljenim obličje v obličje kaže in uživati daje

b. Od treh pervih prošenj Gospodove
molitve.

Ktera je perva prošnja?

Perva prošnja je: Posvečeno

bodi tvoje ime.

Zakaj prosimo najpred, de bi ime božje
posvečeno bilo?

Prosimo najpred, de bi ime božje  po¬
svečeno bilo, ker smo dolžni vselej in pred
vsimi rečmi- prositi za to, kar se tiče časti
božje  r),  in po tem še le za to, kar je nam
ali bližnjimi! potrebno.

Kaj prosimo v pervi prošnji očenaša?

V pervi prošnji očenaša prosimo:

1. De bi vsi ljudje na zemlji Boga
spoznali, in de bi njegovo presveto ime priče-
vano in povsod hvaljeno bilo.

2. De bi se grešniki k B o g u spreobernili
in spokorili.

q)  Kdorkoli bo molil na tem mestu, usliši ga (o
(iospod, moj Bog!)  s svojiga prebivališa, to je,
z nebes, in bodi milostljiv. II. Kron.  6, 21.
v)  Išite najprej božjiga  kraljestva in njegove pravice,
in vse to vam bo priverženo Mat.  6, 33.

63

3. De bi se njegovo presveto ime nikoli
ne oskrunilo, ne s krivoverstvam in nevero, ne
z bogokletjem in nekeršanskim življenjem.

Ktera je druga prošnja?

Druga prošnja je: Pridi k nam
tvoje kraljestvo.

Kaj prosimo v drugi prošnji?

V drugi prošnji prosimo:

1. De bi Bog svojo cerkev in kraljestvo
svoje gnade razširil in uterdil, kraljestvo hudiča
pa in greha razdjal.

2. De bi vero, upanje in ljubezen v nas
vlil in te čednosti v nas množil.

3. Zadnjič, de bi nam po tem življenji
nebesa dodelil.

Ktera je tretja prošnja?

Tretja prošnja je: Z g 6 d i se

tvoja volja, kakor v nebesih, tako
na zemlji.

Kaj prosimo v tretji prošnji?

V tretji prošnji prosimo:

1. De nam Bog podeli gnado, de bj
njegovo božjo voljo vselej na zemlji tako na
tanko in radi spolnovali, kakor jo angeli in
svetniki v nebesih spolnujejo.

64

2. De bi Bog odvernil vse, kar bi njegovo
božjo voljo spolnovati branilo.

c. Od štirih poslednjih prošenj Gospodove
molitve.

Ktera je četerta prošnja?

Četerta prošnja je: Daj nam

danes naš vsakdanji kruh.

Kaj prosimo v ceterti prošnji?

V ceterti prošnji prosimo:

1. De bi nam Bog dal vse, česar nam
je potreba, de si telesno in dušno življenje
ohranimo.

2. De bi Bog dragino in lakoto, pa tudi
greh, po kterem večkrat take kazni nastopajo,
dobrotljivo od nas odvernil.

Ktera je peta prošnja?

Peta prošnja je: In odpusti nam
naše dolge, kakor tudi mi odpušamo
svojim dolžnikam.

Kaj prosimo v peti prošnji?

V peti prošnji prosimo, de bi nam Bog
naše grehe odpustil ravno tako, kakor mi iz
serca odpušamo tistim, ki so nas razžalili.

65

Ktera je šesta prošnja?

Šesta prošnja je: In nas ne vpelji
v skušnjavo.

Kaj prosimo v šesti prošnji?

V šesti prošnji prosimo, de bi Bog ob
skušnjavi nam svoje pomoči ne ukratil, in tudi
ne dopustil, de bi nas skušnjava premagala.

Kdo nas sosebno skuša?

Skuša nas sosebno svet,  naše meso,  to
je, naše hudo nagnjenje in poželenje, in
hudič s).

Ali Bog tudi pobožne in pravične s skuš¬
njavo obiskuje?

Tudi pobožne in pravične obiskuje Bog
s skušnjavo, kedar njih čednost skuša in to:

1. Z boleznijo.

2. S siromaštvam in drugimi nadlogami.

s)  Vse. kar je na svetu, je poželenje mesa, in po¬
želenje oči, in napuh življenja, kar ni iz Očeta,
ampak iz sveta. I. Jan.  2, 16. Vsak pa je skušan,
kedar ga njegovo poželenje vleče in vabi. Jak.
1, 14. Bodite trezni in čujte; ker hudič, vaš
zopernik, hodi okoli kakor rjoveč lev, in iše,
koga bi požerl. I. Pet.  5, 8. Oblecite božje  orožje,
de morete obstati pred zalezovanjem hudičevim.
Efez.  6, 11.

Veliki katekizem. q

66

Ktera je sedma prošnja?

Sedma prošnja je: Temuč reši nas
od h u d i g a.

Kaj prosimo v sedmi prošnji?

V sedmi prošnji prosimo:

1.  De  bi  nas  Bog- zlasti hudiga na duši,
namreč greha, rešil in nas obvaroval večnih
in časnih kazen greha.

2. De bi nas Bog tudi telesnih nadlog
in težav rešil, ako nam niso k zveličanju t).

3. De bi nam Bog dodelil milost, de bi
vse nadloge in težave, s kterimi nas obiskuje,
poterpežljivo in stanovitno prestali u).

Kaj pomeni beseda „Amen“?

Amen,  hebrejska beseda, pomeni po naše:

Zgodi se! ali pa: Zgodilo se bo.

t)  Blagor človeku, kteri preterpi skušnjavo; ker
skušen bo prejel krono življenja, ki jo je Bog
tistim obljubil, ki ga ljubijo. Jak.  1, 12. Ker si
bil Bogu  prijeten, je bilo potrebno, de te je
skušnjava skusila. Tob.  12, 13.

u)  Lončarsko posodo peč poskusi, pravične ljudi pa
skušnjava bridkosti. Sir.  27, 6.

67

§. 3. Od angeloviga češenja.

Ktero molitev katoliški kristjani veči del
Očenašu pridevajo?

Katoliški kristjani pridevajo večidel Oče¬
našu angelovo č e š e n j e.

Kaj je angelovo češenje?

Angelovo češenje  je molitev, s ktero
zlasti presveto Devico Marijo, Mater božjo,
pred vsimi angeli in svetniki častimo in na
pomoč kličemo.

Kako se glasi angelovo češenje?

Angelovo češenje se tako glasi:

Cešena si Marija, gnade polna,
Gospod je s teboj. Zegnana si med
ženami, in žegnan je sad tvojiga
telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati
božja,  prosi za nas grešnike, zdaj in
ob naši smertni uri. Amen.

Iz koliko delov je angelovo češenje so-
stavljeno ?

Angelovo češenje je sostavljeno iz treh
delov!

Iz pozdravljenja velikiga angela Gabriela,
iz pozdravljenja Elizabete in iz besed, ki jih
je cerkev pristavila.

68

Kako je pozdravil angel Gabriel Marijo?

Angel Gabriel je Marijo pozdravil s temi
besedami:

„Češena si (Marija), gnade polna,
Gospod je s teboj, žegnana  si  med
ž e n a m i“ x).

Kako je Elizabeta Marijo pozdravila?

Elizabeta je povzela angelove besede:

„Žegnana si med ženami“ in je še
dostavila te besede: „in žegnan je sad
tvoj i g a telesa" y).

Ktere besede je cerkev pristavila?

Cerkev je pristavila te besede:

Jezus. S v e t a M a r i j a, Mati božja,
prosi za nas grešnike, zdaj in ob
naši s m e r t n i uri. Amen.

Zakaj pravimo: Sveta Marija, Mati božja?

Pravimo:  Sveta Marija, Mati božja,
ker je:

1. Sveta Devica Marija rodila  Jezusa
Kristusa, kteri je pravi  Bog.

2. Ker nam to ime zbuja zaupanje, de bo
Bog njeno prošnjo za nas uslišal.

x) Luk.  1, 18.

y) Luk.  1, 42.

69

Zakaj pravimo: Prosi za nas grešnike?

Pravimo: Prosi za nas grešnike,

de bi spoznanje naše reve ganilo Marijo,
de nam od Boga izprosi spokorniga duha in
odpušenje naših grehov.

Zakaj pravimo: Prosi za nas zdaj in ob
naši smertni uri?

Pravimo: Prosi za nas zdaj in ob
naši smertni uri,  ker božje pomoči
vselej potrebujemo, tako zdaj kakor tudi ob
smertni uri, ob kteri so skušnjave hudičeve
večkrat naj hujši.

Kedaj katoliška cerkev zlasti časti Mater
božjo z angelovim češenjem?

Katoliška cerkev časti' Mater božjo  z
angelovim češenjem zlasti, kedar zjutraj,
opoldne in zvečer k molitvi zvoni.

Česa se je treba pri tem zvonjenji sosebno
spominjati?

Ob tem zvonjenji se je treba sosebno
hvaležno in pobožno spominjati, de se je Sin
božji  včlovečil.

Tretje poglavje.
Od ljubezni.

Razdelek I.

Kaj je keršanska ljubezen.

Kaj je keršanska ljubezen?

Keršanska ljubezen je čeznaturna,  od
Boga vlita čednost a),  po kteri Boga,  naj
veči dobroto, zavoljo njega saraiga, bližnjiga
pak zavoljo Boga  kakor sami sebe ljubimo.

Kaj se pravi, keršansko ljubiti?

K e r š a n s k o ljubiti,  se pravi: Boga,
naj veči dobroto, zavoljo njega samiga, bliž¬
njiga pak zavoljo Boga  ljubiti b),  zavoljo
Boga  voljno storiti vse, kar je zapovedal.

a)  Ljubezen božja  je izlita v naše serca po svetem
Duhu, kteri nam je bil dan. Rim.  5, 5.

b)  Ljubi Gospoda, svojiga Boga,  iz vsiga svojiga serca,
in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli. Ta je

71

Zakaj moramo Boga  še ljubiti?

Bo g 1  a moramo ljubiti tudi zato, ker nam
je neskončno dobrotljiv c).

Kako moramo Boga  ljubiti?

Boga  moramo ljubiti čez vse,  iz vsiga
svojiga serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje
misli in iz vse svoje moči.

Kaj se pravi, Boga  čez vse ljubiti?

Boga čez vse ljubiti, se pravi: Boga
' raji imeti, kakor vse stvari, in bolj čislati ga,
kakor vse, kar nam bi moglo prijetno in
dopadljivo biti.

Kaj se pravi Boga  ljubiti iz vsiga serca,
iz vse duše, iz vse moči in iz vse misli?

Boga ljubiti iz vsiga serca, iz vse duše,
iz vse moči in iz vse misli, se pravi: Vse
svoje misli, vse svoje želje in vse svoje besede
in dela k Bogu  obračati, raji vse, celo tudi
življenje zgubiti, in raji vse terpeti, kakor
proti zapovedim božjim  vedama delati.

naj veči in perva zapoved. Druga pa je tej enaka:
Ljubi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe. Mat.  22,
37. 38. 39.

c)  Ljubimo tedej mi Boga,  ker nas je Bog  pred
ljubil. I. Jan.  4, 19.

72

Kaj pomeni beseda b I i ž n j i ?

Beseda  bližnji  pomeni svakiga človeka,
prijatla in neprijatla ali sovražnika d).

Kaj se pravi, bližnjiga ljubiti? ( -

Bližnjiga ljubiti, se pravi: Bližnjimu dobro
hoteti, storiti mu, kar mu je prijetno in
koristno, in opustiti vse, kar mu je neprijetno
in škodljivo e).

Kaj se pravi, bližnjiga zavoljo Boga ljubiti?

Bližnjiga zavoljo Boga  ljubiti, se pravi:
Bližnjiga ljubiti, ker je podoba božja,  in
ker je B o g zapovedal, bližnjiga ljubiti f).

Kaj se pravi, bližnjiga ljubiti kakor sam
sebe ?

Bližnjiga ljubiti kakor sam sebe, se pravi:
Bližnjimu ne storiti ničesar, kar bi mi sami s pa-

d)  Beri Jezusovo  pripovest od usmiljeniga Samarijana.

Luk.  10, 29—37.

e)  Ljubezen je poterpežljiva, je dobrotljiva; ljubezen
ni nevošljiva, ne ravna napčno, se ne napihuje; ni
časti lakomna, ne iše svojiga, se ne da razdražiti,
ne misli hudiga; se ne veseli krivice, veseli se pa
resnice; vse preterpi, vse veruje, vse upa, vse
prenese. I. Kor.  13, 4. 5. 6. 7.

f)  Ako kdo reče: „Ljubim Boga “ in sovraži svojiga
brata, je lažnik; kdor namreč ne ljubi svojiga brata,
kteriga vidi, kako more ljubiti Boga , kteriga ne
vidi? In to zapoved imamo od Boga,  de, kdor ljubi
Boga,  naj ljubi tudi svojiga brata. I. Jan.  4. 20. 21.

73

metjo radi ne imeli; pravi se: skazati mu to,
kar bi po pravici mi sami za se od njega
hotli g).

Ali je keršanska ljubezen potrebna?

K er sanska ljubezen je tako po¬
trebna,  de človek, kteri se svoje pameti zave,
brez ljubezni ne more doseči večniga življenja h).

S čim se izkazuje ljubezen do Boga  in
do bližnjiga?

Ljubezen do Boga  in do bližnjiga se iz¬
kazuje s spolnovanjem deset zapoved božjih i).

Bazdelek II.

Od deset božjih zapoved sploh.

Ktere so desetere zapovedi božje?

Po poglavitnem zapopadku so desetere zapo¬
vedi božje te:

i.  V e r v a j v e n i g a s a m i g a Boga.

g)  Vse, karkoli hočete, de vam ljudje store, tudi
vi njim storite; zakaj to je postava in preroki.
Mat.  7, 12.

h)  Kdor ne ljubi, ostane v smerti. Slehern, kteri
sovraži svojiga brata, je ubijavee; in veste, de
noben ubijavee nima večniga življenja v sebi
obstoječiga. I. Jan.  3, 14, 15.

i)  Kdor moje zapovedi ima in jih spolnuje, tisti je,
ki me ljubi. Jan.  14, 21.

74

2. Ne imenuj po nemarnem h olji g a
imena.

3. Posvečuj praznik.

4. Spoštuj očeta in mater, de boš
dolgo živel, in de ti bo dobro na zemlji.

5. N e ubijaj.

6. Ne prešestvaj.

7. Ne kradi.

8. Ne pričaj po krivem zoper svo¬
jiga b 1 i ž n j i g a.

9. Ne želi svojiga bližnjiga žene.

10. Ne želi svojiga bližnjiga blaga.
Kako sveto pismo izrekuje deset zapoved

božjih?

Sveto pismo izrekuje deset zapoved božjih

tako:

1.  Jez sim Gospod, tvoj Bog.  Ne
imej tujih bogov zraven mene. Ne delaj
si izrezane podobe, de bi jo molil.

2. Ne imenuj po nemarnem imena
Gospoda, svojiga Boga.

3. Praznuj dan s a b o t e, de ga
posvečuješ.

4. Spoštuj svojiga očeta in svojo
mater, kakor ti je zapovedal Gospod,
tvoj Bog,  de dolgo živiš, in de ti je
dobro v deželi, ktero ti bo dal
Gospod, tvoj Bog.

75

5. N e ubij a j.

6. Ne p r e š e s t v a j.

7. Ne kradi.

8. Ne govori kriviga pričevanja.

9. in 10. Ne želi žene s v o j i g a
b 1 i ž n j i g a, ne hiše njegove, ne
njive, ne hlapca, ne dekle, ne vola,
ne osla, ne ničesar od vsiga, kar
je n j e g o v i g a k).

Kom« je Bog dal deset zapoved?

Bog je dal deset zapoved Mojzesu na gori
Sinaj  za  izraelsko ljudstvo, ko je po
izhodu iz Egipta v pušavi bilo l).

Kako je Bog dal deset zapoved?

Bog je dal deset zapoved, ki so bile z nje¬
govim perstam zapisane na dve kamneni tabli,
ob gromu in blisku, in sicer za to: 1. de bi
jih ljudstvo toliko raji spolnovalo, 2. de bi nje¬
govo voljo bolj spoštovalo, in 3. de bi se pre¬
stopniki bali njegove mogočnosti in zažuganih
kazen.

Ali smo tudi mi dolžni deset božjih zapo¬
ved spolnovati?

Tudi mi smo dolžni deset božjih zapoved
spolnovati:

k)  V. Mojz.  5, 6—21

l)  II. Mojz.  19. in 20.

76

1. Ker razlagajo naturno postavo, ktera je
v naše serca zapisana.

2. Ker jih je Jezus Kristus  sam poterdil
in spolnovati zapovedal m).

Je li mogoče, deset zapoved božjih spol¬
novati ?

Deset zapoved božjih  spolnovati je mogoče,
ker Bog vsakimu gnado k temu daje n).

Kaj obsegajo desetere zapovedi božje?

Perve tri zapovedi obsegajo dolžnosti  do
Boga, drugih sedem pa ima v sebi dolžnosti
do bližnjiga.

Kje se ob kratkem nahaja zapopadek deset
zapoved ?

Zapopadek deset zapoved se nahaja ob krat¬
kem skupej v dveh zapovedih ljubezni.

Ktera je perva zapoved ljubezni?

Perva zapoved ljubezni je: Ljubi Gospoda,
svojiga Boga, iz vsi g a svojiga serca,

m)  Nikar ne mislite, de sim prišel razvezovat postavo
ali preroke; ne razvezovat, ampak dopolnit sem
jih prišel. Mat.  5, 17.

n)  Svojiga duha bom v vas položil, in storil, de se
hote po mojih zapovedih ravnali, in moje pravice
ohranili in spolnovali. Eceh.  36, 27. Bog  je, kteri
dela v vas hoteti in dopolniti po svoji dobri volji.
Filip.  2, 13. — Vse zamorem v njem, kteri me
moeniga dela. Filip.  4, 13.

77

iz vse svoje duše, iz vse svoje misli
in iz vse svoje moči oj.

Ktera je druga zapoved ljubezni ?

Druga zapoved ljubezni je: Ljubi svo¬
ji g a b 1 i ž n j i g a kakor sam s e b e p).

Kako je razlagal Kristus  zapoved ljubezni
do bližnjiga ?

Kristus je razlagal zapoved ljubezni do
bližnjiga s temi besedami: Vse, karkoli
hočete, de vam ljudje store, tudi vi
njim storite; zakaj to je postava in
preroki q).

Kaj je treba pomniti pri vsaki zapovedi ?

Pomniti je treba, de se v vsaki zapovedi
nekaj zapoveduje, nekaj pa tudi prepoveduje.

Razdelek III.

Od deset božjih zapoved posebej.

§. 1. Od pervih treh zapoved, ki zapopadajo dolžnosti
do Boga.

Kaj je v pervi zapovedi zapovedaniga?

V pervi zapovedi nam je z a p o v e-

o) Luk.  12, 30. p) Luk.  12, 31. q) Mat.  7, 12.

78

dano, v eniga Boga verovati a),  njega
moliti b),  vanj upati c),  njega ljubiti d).

Kaj se v pervi zapovedi prepoveduje?

V pervi zapovedi se prepove¬
duje: Nevera e),  malikovanje/), kri¬
voverstvo g),  vedeževanje, prazna

a)  Brez vere je nemogoče Bogu  dopasti. Zakaj kdor
hoče k Bogu  pristopiti, mora verovati, de je.
Hebr.  11, 6.

b)  Pisano je : Gospoda svojiga Boga  moli in njemu
samimu služi. Mat.  4, 10.

c)  Kteri se boje Gospoda, upajo v Gospoda; on je
njih pomočnik in varh. Ps.  113, 19. Upajte va-nj
vse zbrane ljudstva, pred njim razgernite svoje
serca! Bog  je naš pomočnik vekomaj. Ps.  61, 9.

d)  Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog,  je edini Gospod.
Ljubi Gospoda svojiga Boga  iz vsiga svojiga
serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje moči.
V. Mojz.  6, 4. 5.

e)  Kdor ne veruje, bo pogubljen. Mark.  Id, 16.

f)  Zavoljo tega jih je Bog  prepustil željam njih
serca . . . oni so spremenili resnico božjo  v laž,
in so častili in služili raji stvarem, kakor stvarniku,
kteri je česen vekomaj. Amen. Rim.  1, 24. 25.
Ne obračajte se k malikam, tudi si ne delajte
zlitih bogov. Jez sim Gospod, vaš Bog.  III. Mojz.
19, 4. Tudi ne bodite malikovavci, kakor nekteri
zmed njih (naših očetov). I. Kor.  10, 7.

g)  Krivoverniga človeka se ogibaj po enem, ali
drugem posvarjenji. Tit.  3, 10.

79

vera, vraže  (copernija)  h);  sovražiti
Boga obupati, ne zaupati^ ali pa
prederzno zaupati v božjo  milost/!/

Ali ni zoper pervo zapoved, angele in svet¬
nike častiti in na pomoč klicati?

Angele in svetnike častiti in na pomoč
klicati ni zoper pervo zapoved, marveč je dobro
in koristno m).

h)  Ne bodite k vražarjem in vedežev nič ne poprašujte,
de ne bote oskrunjeni po v njih. Jez sim Gospod,
vaš Bog.  III. Moj.  19, 31. človeka, kteri se oberne
k vražarjem in vedežem, in se z njimi pregreši,
bom s serditim obličjem pogledal in ga bom
potrebil izmed njegoviga ljudstva. III. Moj.  20, 6.

i)  Vzdigni se Bog,  in razkrope naj se njega sovraž¬
niki, in beže naj spred njegoviga obličja, kteri
ga sovražijo. Ps.  67, 2.

k)  Nikar ne zgubljajte svojiga zaupanja, ktero ima
veliko plačilo. Hebr.  10, 35.

l)  Ali zaničuješ bogastvo njegove dobrotljivosti, in

* poterpežljivosti in prizanesljivosti ? in ne veš,

de te božja  dobrotljivost k pokori napeljuje ?
Bim.  2, 4.

m)  Ako bi angel eden zmed tavžent zanj govoril, de
bi oznanil človekovo pravičnost, se ga bo usmilil,
in poreče: Reši ga, de ne pojde v pogubljenje;
riajdel sim, v čemur mu bom milostljiv. Job.  33,
23. 24. Meni pa so pr e časti tlj i v i tvoji prijatli, o
Bog.  Njih gospostvo je zelo poterjeno. Ps.  138,
17. Hvalite Gospoda v njegovih svetih; hvalite
ga v njegovi močni terdnjavi! Ps.  150, 1. Triden¬
tinski zbor v 25. seji je zastran češenja svet¬
nikov i. t. d. sklenil in določil to: „Sveti cerkveni

80

Zakaj kličejo katoliški kristjani angele na
pomoč ?

Katoliški kristjani kličejo angele na pomoč,
ker so ljudem za varite odločeni; ker ljudi lju¬
bijo, za njih zveličanje skerbe, za nje prosijo, in
ker Boga  vedno gledajo in mu tudi molitev
ljudi izročajo n).

zbor zapoveduje vsim škofam in drugim dušnim
pastirjem, de naj po navadi katoliške in apostoljske
cerkve, od pervih časov keršanske vere sprejeti,
po enoglasnem nauku svetih cerkvenih očakov,
in po določbah svetih cerkvenih zborov, verne
skerbno v tem podučujejo, kar priprošnjo in
iskanje pomoči pri svetnikih, češenje ostankov in
pravo rabo podobšin zadeva; naj jih uče, de
svetniki, ki s Kristusam  kraljujejo, za ljudi Boga
prosijo; in de je dobro in koristno, jih ponižno
na pomož klicati, in de, kedar hočemo od Boga
po njegovem Sinu Jezusu Kristusu,  Gospodu
našem, kteri je naš edini Odrešenik in Zveličar,
dobrot došeci, k njim pribežimo, in jih za njih
pomoč in priprošnjo poprosimo.

n)  Svojim angelam je zapovedal zavoljo tebe, de
naj te varujejo na vsih tvojih potih. Na rokah te
bodo nosili, de kje z nogo ob kamen ne zadeneš.
Ps.  90, 11. 12.

Glejte, de ne zaničujete kteriga teh malih!
ker povem vam, de njih angeli v nebesih vedno
gledajo obličje mojiga Očeta, ki je v nebesih.
Mat.  18, 10. Kedar si s solzami molil, in si mertve
pokopaval, in si svoje kosilo popušal, in si mertve
po dnevu v svoji hiši skrival, po noči pa pokopaval;

81

Zakaj kličejo katoliški kristjani tudi svet¬
nike na pomoč?

Katoliški kristjani kličejo tudi svetnike
na pomoč, ne kakor de bi iz lastne moči po¬
magati mogli, ampak zato, ker so prijatli
božji  in tudi za ljudi pri Bogu  prosijo o).

Ali je zoper pervo zapoved, podobe imeti in
častiti?

Podobe imeti in častiti  ni zoper
pervo zapoved božjo;  zakaj ta zapoved
samo prepoveduje izrezovati podobe in m o-
1 i t i p)  jih.

Zakaj katoliški kristjani podobe časte?

Katoliški kristjani časte podobe, ker nam
podobe pred oči stavijo kaj častitljiviga, namreč:

sim jez tvojo molitev pred Gospoda nosil. Tab.
12, 12. In drugi angel je prišel, in se je vstopil
pred altar; imel je zlato kadilnico, in mu je bilo
dano veliko kadila, de bi položil od molitev vsih
svetnikov na zlati altar, kteri je pred sedežem
božjim.  In dim kadila se je kviško valil z moli¬
tvami svetnikov iz roke angelov pred Boga.  Razod.
sv. Jan.  8, 3. 4.

o)  Ta je prijatel bratov in Izraeloviga ljudstva; ta
je, ki veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto,
Jeremija, prerok božji.  II. Mak.  15, 14.

p)  Ne delajte si malikov, in irzezanik podob ... de
bi jih molili. III. Moj.  26, 1.

Veliki katekizem. ^

82

ktero božjo  peršono ali mater božjo,  alf
kakiga svetnika. To češenje ni namenjeno po¬
dobi, ampak temu, kogar podoba pomeni.

Ali ravnajo katoliški kristjani zoper pervo
zapoved, kedar svete ostanke časte?

Katoliški kristjani ne ravnajo zoper pervo
zapoved, kedar svete ostanke (svetinje) časte,.
zakaj ne molijo jih q).

Zakaj katoliški kristjani svete ostanke
časte ?

Katoliški kristjani časte svete ostanke:

1. Ker so kosci tistih teles, v kterih so se
svetniki kakor mučeniki (materniki) Bogu
darovali, ali v kterih so s pokoro in drugimi
čednostmi Bogu  tako služili, de so posebno
stopnjo popolnosti dosegli.

2. Ker bo Bog ravno te ostanke po
vstajenji mertvih večno v nebesih poveličal r).

q)  Tridentinski zbor v 55. seji ukazuje, de morajo
verni svete telesa svetih mučenikov častiti: „Tudi
telesa svetih mučenikov (marternikov) in drugih,
ki so sveto v Kristusu  živeli, ktere (telesa) so
bile živi udje Kristusovi,  in tempelj svetiga Duha,
in ki bodo od njega k večnimu življenju obujene
in poveličane, naj verni častijo, posebno ker Bog
po njih ljudem mnogo dobrot skazuje.“

r)  Kteri bo premenil naše revno telo, ker ga bo
upodobil svojimu častitljivimu telesu po moči,
s ktero si tudi zamore podvreči vse reči. Filip.  3,21.

83

3. Ker je Bog’ po svetih ostankih več¬
krat čudeže delal in ljudem veliko dobriga
skazoval s).

Kaj je v drugi zapovedi prepovedaniga?

V drugi zapovedi je prepovedano,
imenu božjimu  nečast delati.

Kako se božjimu  imenu nečast dela?

Imenu božjimu  se nečast dela:

1. Z vsakim greham t).

s)  Nobena beseda ga (Elizeja) ni premagala, še celo
njegovo mertvo truplo ga je ko preroka oznano-
valo. V svojem življenji je doprinašal grozne reči,
in po smerti je delal čudeže. Sir.  48, 14. 15.

In s plajšem Elijevim, ki mu je bil padel, je
udaril vodo, pa se ni razdelila, in je rekel: Kje
je Bog  Elijev tudi zdaj? In je udaril vodo, in
razdelila se je tje in sem, in Elizej je šel skozi.
IV. Kralj.  2, 14.

Neki pa, ki so pokopovali človeka, so vidili
roparje, in vergli so merliča v Elizejev grob. In
ko se je bil dotaknil Elizejevih kosti, je oživel
človek in je stal na svojih nogah. IV. Kralj.
13, 21.

In čudeže, ne majhne, je Bog  delal po Pav¬
lovih rokah, tako de so tudi potne rute od nje-
goviga života in pasove na bolnike pokladali, in
bolezni so jih popustile, in hudi duhovi so šli iz
njih. Aj>. dj.  19, 11. 12.

t)  Ti se s postavo hvališ in s prelomljenjem postave
Bogu  nečast delaš! Rim.  2, 23.

6 *

84

2. Zlasti z bogokletstvam u ); kedar kdo
zaničljivo govori' od Boga,  od prave vere in
svetnikov.

3. Kedar kdo brez potrebe ali celo po
krivem priseže v).

4. Kedar Bogu  storjeno obljubo pre¬
lomi x).

5. Kedar se božje  ime brez potrebe in
brez časti imenuje y).

u)  Kdor preklinja Gospodovo ime, naj smerti umerje;
s kamenjem naj ga posuje vsa množica, bodi si
rojak ali tujic. III. Moj.  24, 16.

v)  Jez pa vam rečem, celo ne prisegati, ne pri nebu,
ker je sedež božji,  ne pri zemlji, ker je podnožje
njegovih nog; ne pri Jeruzalemu, ker je mesto
velikiga kralja. Mat.  5, 34. 35. — Ne prisegaj
po krivem pri mojem imenu, in ne skruni imena
svojiga Boga.  III. Mojz.  19, 12. — Pred vsim
pa, moji bratje! ne prisegajte ne pri nebu, ne
pri zemlji, ne s kako drugo prisego. Bodi pa
vaše govorjenje: je, je; ni, ni; de pod sodbo
ne padete. Jak.  5, 12.

x)  Kedar storiš obljubo Gospodu, svojimu Bogu,  ne
odlašaj je dopolniti; zakaj Gospod, tvoj Bog,  jo
bo terjal; in ako se obotavljaš, ti bo šteto v greh.
Ako nič nočeš obljubiti, si brez greha. Kar je
pa enkrat prišlo iz tvojih ust, spolni in stori, ka¬
kor si obljubil Gospodu, svojimu Bogu,  in kakor
si govoril po svoji volji in s s.ojimi ustmi. V
Mojz.  23, 21. 22. 23.

y)  Ne imenuj po nemarnem imena Gospoda, svojiga

85

5. Kedar kdo božjo besedo  kazi' ali
napak obrača z).

Kaj je v drugi zapovedi zapovedaniga ?

V drugi zapovedi je zapovedano
božje ime posvečevati in častitljivo
i z r e k o v a t i.

Kako se božje  ime časti in posvečuje?

Božje ime se časti in posvečuje:

1. Kedar  Boga na ravnost pred vsim
svetam spoznavamo a).

2. Kedar Boga  v dušnih in telesnih po¬
trebah na pomoč kličemo b).

3. Kedar s pravično prisego Boga  na
pričo kličemo, de bi se verjelo, kar govorimo c).

Boga;  zakaj Gospod ne bo štel nedolžniga, kdor
bo imenoval njegovo ime po nemarnem. II. Mojz.
20, 7.

z)  Nismo namreč, kakor je njih prav veliko, ki kaze
božjo  besedo. II. Kor.  2, 17.

a)  Povzdigoval te bom, o Bog,  moj kralj! in hvalil
tvoje ime vekoma. Vsak dan te bom hvalil in častil
tvoje ime vekoma. Ps.  144, 1. 2. Kdorkoli bo
mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jez
spoznal pred svojim Očetam, ki je v nebesih.
Mat.  10, 32.

b)  Kliči me ob dnevu stiske; otel te bom, in me
boš častil. Ps.  49, 15. To je zaupanje, ktero
vanj imamo, de nas usliši, česar koli prosimo
po njegovi volji. I. Jan.  5, 14.

c)  Gospoda, svojiga Boga,  se boj, in njemu samimu
služi, in pri njegovem imenu prisegaj. V. Mojz.
6, 13.

86

4. Kedar Bogu  storjene obljube zvesto
spolnujemo d).

5. Kedar besedo božjo  pridno in po¬
božno poslušamo e).

6. Kedar vse, kar počenjamo, na hvalo
in čast imena božjiga  delamo ali Bogu
darujemo f).

Kaj je v tretji zapovedi zapovedaniga ?

V tretji zapovedi je zapovedano
v nedeljo, ktera je bila že od apostoljskih
časov na spomin Kristusoviga  vstajenja
nam za praznik odločena, od dela počivati
in bogoljubne dela opravljati ^.

d)  Delajte in opravljajte obljube Gospodu, svojimu
Bogu , vi vsi, ki ste okrog njega, in nosite darove
strašnimu, ki jemlje duha poglavarjem, ki je
strašin kraljem na zemlji. Ps.  75, 12. 13.

e)  Beseda Kristusova  naj prebiva obilno med vami
z vso modrostjo; učite in opominjajte se med
seboj s psalmi, hvalnimi in duhovnimi pesmimi,
pojte Bogu  veseli v svojih sercih. Kol.  3, 16.
Blagor tistim, kteri božjo  besedo poslušajo, in jo
ohranijo. Luk.  11, 28.

f)  Dajajte vselej hvalo za vse Bogu  in Očetu v
imenu Gospoda našiga Jezusa Kristusa.  Efež.
5, 20. Ali tedej jeste ali pijete, ali kaj druziga
delate, vse k časti božji  delajte. I. Kor.  10, 31.

q)  Spomni se, de posvečuješ sabotni dan. II. Mojz.

20 , 8 .

87

Kaj je v tretji zapovedi prepovedaniga ?

V tretji zapovedi so prepove¬
dane:

1. Vse hlapčevske dela brez potrebe in
brez praviga dovoljenja h).

2. Vse druge opravila, ki temn dnevu
nečast delajo, ali pa njegovo posvečevanje za-
deržujejo.

§. 2. Od sedem poslednjih zapoved, ki obsegajo
dolžnosti do bližnjiga.

Kaj je v četerti zapovedi zapovedanima?

V četerti zapovedi  je zlasti zapo¬
vedano,  de naj otroci svoje starše lju¬
bijo, spoštujejo*^, jim strežejo k),
v vsem, kar ni zoper božje  zapovedi,

h)  Šest dni delaj in opravljaj vse svoje dela. Sedmi
dan pa je sabota Gospoda, tvojiga Boga;  ne
delaj nobeniga dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja
hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja
živina, ne tujic, ki je znotraj tvojih vrat. II. Mojz.
20, 9. 10.

i)  Spoštuj svojiga očeta in svojo mater; to je perva
zapoved z obljubo. Efez.  6, 2. Z vsiga svojiga
serca poštuj svojiga očeta, in bolečin svoje matere
ne pozabi. Sir.  7, 29.

k)  Kdor se Gospoda boji, starše spoštuje in kakor
gospodam služi njim, ki so ga rodili. Z djanjem
in z besedo in z vsim poterpljenjem spoštuj svo¬
jiga očeta. Sir.  3, 8. 9.

88

pokoršino skazujejo l),  v dušnih in te¬
lesnih potrebah pomagajo m),  in za¬
nje m o lij o n).

Kaj je v četerti zapovedi prepovedanima?

V četerti zapovedi je prepove¬
dano, svojim staršem nepokoren
biti o),  jih sovražiti p),  zaničevati q),

l)  Otroci! bodite pokorni staršem v vsih rečeh; za¬
kaj to je dopadljivo v Gospodu. Kol. 3, 20.
Otroci! bodite pokorni svojim staršem v Gospodu;
zakaj to je prav. Efez.  6, j. Boga  je treba bolj
slušati, kakor ljudi. Djan. ap.  5, 29.

m)  Ako ima kaka vdova otroke ali vnuke, naj se
uči poprej svojo hišo vladati, in dobro za dobro
povračevati' staršem; to namreč je prijetno pred
Bogam..  I. Tim.  5, 4. Sin! podpiraj starost svo-
jiga očeta in ne žali ga v njegovem življenji; in
ako mu pamet peša, mu zanašaj in ne zaničuj
ga v svoji moči; zakaj usmiljenje do očeta ne bo
nikdar pozabljeno. Sir.  3, ti. 15.

n)  Prosim vas pred vsimi rečmi, de naj se oprav¬
ljajo prošnje, molitve, priporočanja in zahvaljenje
za vse ljudi. I. Tim.  2, 1.

o)  Bodo ljudje sebe ljubijoči, lakomni, napuhnjeni,
prevzetni, preklinjavci, staršem nepokorni, nehva¬
ležni, hudobni in takih se ogibaj. II. Tim.  3,
2. 5.

p)  Kakor je Absalom storil. II. Kralj.  15—18.

q)  Poslušaj svojiga očeta, ki te je rodil, in ne zani¬
čuj svoje matere, kedar se postara. Preg.  23, 22.

89

zasramovati r),  zmerjati ali prekli¬
njati s),  jih v kaki potrebi zapustiti,
ali jim škodovati t).

Kaj je obljubljeno otrokani, kteri to zapoved
spolnujejo ?

Otrokam, kteri to zapoved spolnujejo, je
obljubljeno dolgo in srečno življenje u).

Česa se je bati otrokam, kteri te zapovedi
ne spolnujejo ?

Otrokam, kteri te zapovedi ne spolnujejo,
se je bati naj hujših časnih in večnih kazen v).

r)  Oko, ktero svojiga očeta zasramuje in porod
svoje matere zaničuje, naj krokarji pri potokih
izkljujejo, in mladi orli požrejo. Preg.  30, 17.

s)  Kdor preklinja svojiga očeta ali mater, naj
umerje; očeta in mater je preklinjal, njegova kri
bodi nad jim. III. Mojz.  20, 9.

t)  Kdor udari svojiga očeta ali svojo mater, naj
umerje. Moj.  21, 15. Kdor svojimu očetu ali
materi kaj zmakne, in pravi, de to ni greh, je
ubijvacov tovarš. Preg.  28, 24.

u)  Spoštuj svojiga očeta in svojo mater, kakor ti je
zapovedal Gospod, tvoj Bog,  de dolgo živiš, in
de ti bo dobro v deželi, ki ti jo bo dal Gospod,
tvoj Bog.  V. Moj.  5, lfi.

v)  Preklet bodi, kdor ne spoštuje svojiga očeta in
svoje matere, in vse ljudstvo naj reče: Amen.
V. Moj.  27, 18.

90

Kaj so starši svojim otrokam dolžni?

Starši so dolžni:

1. Svoje otroke v pravi veri in drugih
potrebnih vednostih ali sami podučevati ali
pa skerbeti, de jih kdo drugi podučuje, ter
v božjem strahu jih rediti x).

2. Vsako pohujšanje, kolikor je mogoče,
odvračati in jim z lepim življenjem dober
zgled dajati y).

3. Za dušno in telesno srečo svojih otrok
skerbeti, česar potrebujejo, jim pridobiti in
dati, in kolikor je mogoče, pomagati jim z).

x ) Očetje! nikar ne dražite svojih otrok k jezi,
temuč redite jih v podučenji in svarjenji Gospo¬
dovem. Efez.  6, 4. Uči svojiga Sina, in te bo
hladil, ter veselje delal tvoji duši. Preg.  29, 17.

y)  Kdor pa pohujša kteriga teh malih, ki v me
verujejo, bi mu bilo bolje, de bi se mu obesil
mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globo¬
čino morja. Mat.  18, 6.

z)  Dobri zapusti otroke in vnuke ko dede; grešni¬
kovo premoženje pa je pravičnimu prihranjeno.
Preg.  13, 22. Vtisnite si v serce vse besede, ki
vam jih danes zaterdujem, de zapoveste svojim
otrokam deržati se jih in po njih delati in spol-
novati vse, kar je zapisano v ti postavi. V. Moj.
32, 46.

9i

4. Svoje otroke, kedar se pregreše ali kaj
napčniga store, ne preveč, ne premalo, ampak
vselej z ljubeznijo in mirno a)  strahovati.

Ali četerta zapoved samo otroke in starše
zadeva ?

v

Ceterta zapoved ne zadeva samo otrok
in pa staršev, ampak tudi vse podložne in
vse njihove duhovske in deželske go¬
sposke,  kakor tudi vse učenike,  in prav za
prav tudi vse tiste, ki so po svoji starosti
in imenitnosti spoštovanja vredni.

Ktere dolžnosti imajo podložni do svojih
viših|in gosposk ?

Podložni imajo dolžnost do svojih v i š i h
in gosposk,  bodi si dobrih ali hudobnih, tako
obnašati se, kakor otroci do svojih staršev.
Kar je otrokam do njih staršev zapovedano in
prepovedano, to je večidel vse tudi podložnim
do njih vi šili  zapovedano in prepovedano b).

a)  Strahuj svojiga sina, ne obupaj; le umoriti ga ne
misli. Preg.  19, 18. Ne odteguj otroku krotitve;
zakaj če ga s šibo udariš, ne bo umeri. Ti ga
boš s šibo udaril, njegovo dušo pa boš pekla
rešil. Preg.  23, 13. 14.

b)  Bodite pokorni svojim sprednikam, in bodite jim
podložni; zakaj oni čujejo kakor taki, kteri bodo
za vaše duše odgovor dajali, de z veseljem to

92

Ktere dolžnosti imajo gosposke iu viši do
svojih podložnih ?

Gosposke in viši imajo sploh do svojih
podložnih večidel vse tisti dolžnosti, ktere imajo
starši do svojih otrok ; zlasti pa so dolžni svoje
podložne pri pravi veri ohraniti, z njimi pra¬
vično ravnati, jih zoper silo in krivico braniti c).

delajo in ne zdihovaje; to bi namreč ne bilo za
vas dobro. Ilebr.  13, 17. Mašniki, kteri so dobri
predpostavljeni, naj se dvojne časti vredni šte¬
jejo ; posebno, kteri se trudijo v besedi in pod-
učevanji. I. Tim.  5, 17. Vsak človek bodi viši
oblasti podložen; ni namreč oblasti od drugod,
kakor od Boga,  ktere pa so, so od Boga  po¬
stavljene. Rim.  13, 1. Bodite tedaj podložni
vsaki človeški stvari zavoljo Boga,  bodi si kralju
kakor naj višimu, ali vojvodam, kakor od njega
poslanim v maševanje nad hudodelniki, dobrim
pa v pohvaljenje. I. Pet.  2. 13. 14. Hlapce (uči),
de naj bodo svojim gospodarjem podložni, v vsili
rečeh dopadljivi, de naj zoper ne govore; de
naj ne goljufajo, temuč v vsem dobro zvestobo
skazujejo, de bodo nauku Boga,  našiga Zveli¬
čarja, čast delali v vsih rečeh. Tit.  2, 9. 10.
Hlapci! bodite podložni gospodarjam, z vsim
straham, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi
čmernim. I. Petr.  2, 18.

c)  Gospodarji! storite hlapcam, kar je pravično in
prav, ker veste, de imate tudi vi Gospoda v ne¬
besih. Kol.  4, 1. Vi gospodarji! delajte z njimi
(hlapci) ravno tako, in opustite žuganje, ker
veste, de je njih in vaš Gospod v nebesih, in de
pri njem ni zunanje veljave ljudi. Efez.  6, 9.

93

Kaj je v peti zapovedi prepovedanima ?

V peti zapovedi je prepovedano,
koga  drugi g a, ali sebe samiga  umoriti
ali poškodovati d).

Kaj se v peti zapovedi še prepoveduje?

V peti zapovedi se tudi prepoveduje:
jeza e),  sovraštvo f),  pohujšanje g)  in
vsako razžaljenje bližnjiga h).

d)  Kri vašiga življenja bom terjal iz rok vsili zverin,
in iz rok človeka; iz rok moža in iz rok njego-
viga brata bom terjal človeško življenje. Kdorkoli
bo človeško kri prelil, njega kri bo prelita; zakaj
po božji  podobi je človek stvarjen. I. Moj.  9, 5. (S.

e)  Jez pa vam povem, de vsak, kteri se jezi nad
svojim bratam, bo kriv sodbe; kdor pa svojimu
bratu reče raka (malovrednež), bo kriv zbora;
kdor pa reče norec, bo kriv peklenskiga ognja.
Mat.  5, 22.

f)  Slehern, kteri sovraži svojiga brata, je ubijavec;
in veste, de noben ubijavec nima večniga živ¬
ljenja v sebi obstoječiga. I. Jan.  3, 15.

g)  Kdor pohujša kteriga teh malih, ki v me veru¬
jejo, bi mu bilo bolje, de bi se mu obesil mlinski
kamen na vrat, in bi se potopil v globočino
morja. Gorje svetu zavoljo pohujšanja! Pohujšanje
sicer mora priti, ali vender gorje tistimu človeku,
po kterem pohujšanje pride! Mat.  18, 6. 7.

h)  Kakor hočete, de vam ljudje store, ravno tako
tudi vi njim storite. Luk.  C>, 31.

94

Kaj je v peti zapovedi zapovedaniga?

V peti  zapovedi je zapovedano:

1. Mir in edinost imeti z vsimi ljudmi,
tudi s tistimi, ki so nas razžalili i).

2.  Vsakimu dobre zglede dajati k).

3 Bližnjimu dušne in telesne dobrote
skazovati l).

Kaj se v šesti zapovedi prepoveduje?

V šesti zapovedi se prepoveduj e:
vsakoršno nečisto djanje, nečisto obna¬
šanje in nečisto govorjenjem); ra do¬
volj n o dopadajenje in privoljenje
pri nečistih mislih  in  željah n),  in
vse, kar v nečistost napeljuje.

i)  Ako je mogoče, kolikor je pri vas, imejte mir
z vsimi ljudmi. Rim.  12, 18.

k)  Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, de vidijo
vaše dobre dela, in časte vašiga Očeta, kteri je
v nebesih. Mat.  5, 16.

l)  Bratje! nikar ne nehajte dobro delati. II. Tes.
3, 13.

m)  Vsa nečistost se še ne imenuj med vami (kakor
se spodobi svetim); ali nesramnost, ali nespa¬
metne ali gerde besede, kar se ne spodobi. Efez.
5. 3. 4. Od tacih (nečistih) del vam napovem
de, kteri take reči delajo, ne bodo kraljestva
božjiga  dosegli. Gal.  5, 21.

n)  Slišali ste, de je bilo rečeno starim: Ne pre-

95

Kaj pa napeljuje v nečistost?

V nečistost  napeljuje:  prederzna in
nesramna noša ali obleka, lenobao^,
nezmernost v jedi in pijači p),  prera-
z vaj en e to var sij e z osebami drugi ga
spola, nespodobni pogledi q)  in branje
nesramnih bukev.

Kteri so žalostni nasledki nečistosti?

Žalostni nasledki nečistosti  so:

1.  Pozabljenje na Boga.

2. S1 e p 6 t a pameti.

3. O t e r p j e n o s t volje.

šestvaj. Jez pa vam povem, de vsak, kteri ženo
pogleda, de je poželi, je že prešestval z njo
v svojem sercu. Mat. 5, 21.  28. Ne vpiraj svojih
oči v devico, de se kje nad njeno lepoto ne po-
hujšaš. Zavoljo ženske lepote se jih je že veliko
pogubilo. Sir.  9, 5. 9.

o)  Glej, to je bila hudobija tvoje sestre Sodome,
napuh, pijanost kruha in obilnost in nje in njenih
hčer lenoba. Eceh.  16, 49.

p)  Nikar se ne upijanite z vinam, v kterem je neči¬
stost, temuč bodite napolnjeni s svetim Duham.
Efez.  5, 18.

q)  Zavezo sim naredil s svojimi očmi, de bi celo ne
mislil na devico. Job.  31, 1. Oberni svoj obraz
od nališpane ženske, in ne pogleduj po tuji
lepoti. Sir.  9, 8.

96

4. V časi odpad od vere r).

5. Nevarne in ostudne bolezni s)
na telesu.

6. Zavoljo te preg - r eh e je Bog
tudi večkrat prehudo kaznoval cele
dežele, mesta in ljudstva t).

Zakaj se v ti zapovedi prešestvo zlasti in
razločno prepoveduje?

V ti zapovedi se prešestvo zlasti in
razločno prepoveduje, ker prešestnik razun
ostudne pregrehe nečistosti tudi greh krivice
stori.

Kaj je v šesti zapovedi zapovedanima?

V šesti zapovedi je zapovedano, na
duši in telesu čisto vesti se, in to
celo tudi v mislih, besedah in v obna¬
šanji u);

r)  Salomonov zgled III. Kralj.  11, !—10.

s)  Gnjiloba in červi se ga (nečistnika) bodo pola¬
stili in velik zgled bo postavljen, in veržena bo
njegova duša iz števila živih. Sir.  19, 3.

t)  Sodoma in Gomora.

u)  To namreč je volja božja,  vaše posvečenje, de se
zderžite nečistosti, da vsak vas ve svoje telo
ohraniti v svetosti in časti, ne po gnanji poželenja
kakor neverniki, ktei’i Boga  ne poznajo. 1. Tes.
4, 3. 4. 5. Ker imamo take obljube, preljubi, se
očistimo od vse gnusobe mesa in duha, in dopol¬
nimo posvečenje v strahu božjem.  II. Kor.  7, 1.

97

tudi je zapovedano, ogibati se vsake
grešne priložnosti.

Kaj se v sedmi zapovedi prepoveduje?

V sedmi zapovedi se prepove-
duje: Tatvina v),  goljufija pri meri in
vagi x),  priderževanje tujiga blaga  y)  in
zaslužka z),  o d e r t i j a z)  in vse poško¬
dovanje b 1 i ž n j i g a na njegovem pre¬
moženji in na njegovih pravicah«^.

v)  Ne kradi. Mat.  19, 18.

x)  Tehtnica naj bo pravična, težaki pošteni, mernik
pravičen in šestak primeren. III. Moj.  19, 36.

y)  Kdor se pregreši, in z zaničevanjem Gospoda
svojimu bližnjimu shranjeno utaji, kar je bilo nje¬
govi zvestobi zaupano, ali mu kaj po sili vzame,
ali ga v sramoto pripravi, zgubljeno reč najde,
in po krivi prisegi še zraven utaji, ali karkoli
druziga izmed več taciga stori, s čimur se ljudje
pregrešujejo, ko je bil prepričan zadolženja, naj
poverne vse popolnama, karkoli je hotel po goljufii
obderžati. III. Moj.  6, 2. 3. 4. a.

z)  Gorje njemu, kteri zida svojo hišo v krivici, in
svoje zgornje pohištvo v nepravici, kteri svojiga
prijatla zastonj stiska, in mu ne da njegoviga
zaslužka Jercm.  22, 13.

ž)  Ako denarjev posodiš komu zmed mojiga ljudstva,
kakimu ubogimu, ki pri tebi prebiva, ne goni ga
kakor terjavec, in ne teri ga z obrestmi. II. Moj.
22, 25.

a)  Ne delaj krivice svojimu bližnjimu in ne zatiraj ga
s silo. Naj ne ostaja plačilo tvojiga najemnika pri
tebi do jutra. Ne delajte nič krivičniga v sodbi,
pri vatlu, in tehtnici, in meri. III. Moj.  19, 13. 35.

7

Veliki katekizem.

98

Kaj je v sedmi zapovedi zapovedanima?

V  sedmi zapovedi je zapovedano:
vsakimu pustiti, dati in opraviti to,
k a r j e n j e g o v i g a, in kar mu g  r e b),
ukradeno b 1 a g- o v e r n i t i c),  in stor¬
jeno škodo popraviti d).

Kaj se v osmi zapovedi prepoveduje?

V  osmi zapovedi se prepoveduje:
krivo pričanje e),  kriva tožba f),
vsaka laž, tudi laž iz šale in v sili g),

b)  Dajte vsakimu, kar ste dolžni: davek komur davek,
dac komur dar. Rim.  13, 7. Dajte cesarju, kar je
cesarjeviga, in Bogu,  kar je bozjiga. Mat.  22, 21.

c)  Če pa rečem hudobnimu: Umeri boš, umeri; in
pokoro dela za svoj greh, ter prav in pravično
ravna, in zastavo nazaj da uni hudobnež in rop
poverne, in se po zapovedih življenja ravna, in
nič krivičnega ne stori; bo gotovo živel, in ne bo
umeri. EceJi.  33, 14. 15.

d)  Ako kdo poškodva njivo ali vinograd, in spusti
svojo živino, de se tuje popase; naj nar boljši,
kar ima na svoji njivi ali v vinogradu, po cenjeni
škodi poverne. II- Moj.  22. 5.

e)  Kriva priča ne bo brez kazni, in kdor govori
laži, ne bo ubežal. Kdor govori laži, se pogubi.
Preg.  19, 5. 9.

f)  Kriva priča pravico zasmehuje, in usta hudobnih
požirajo krivico. Preg.  19, 28.

g)  Ne lagajte. III. Moj.  19, 11. Za tego voljo opu¬
stite laž, govorite resnico vsakteri s svojim bliž¬
njim, ker smo udje med seboj. Efez.  4, 25.

99

obrekovanje/i,), opravljanje^, krivo
natolcovanje&A prederzna sodba l),
podpihovanje m).

Kaj je v osmi zapovedi zapovedaniga?

V osmi zapovedi nam je zapove¬
dano: resnico g o v o r i t i n),  odkrito-
s e r č n i m biti v besedi in v d j a n j i o),
za dobro ime svojiga bližnjiga

h)  Ne obrekujte eden drugiga, bratje! Kdor obrekuje
brata ali kdor sodi svojiga brata, govori postavi
nasproti in sodi postavo. Ako pa sodiš postavo, nisi
spoinovavec, ampak sodnik postave. Jak.  4, 11.

i)  Odpravi od sebe hudobne usta, in opravljive
ustnice naj bodo deleč od tebe. Preg.  4, 24.

k)  Nihče naj v svojem sercu ne misli _ hudiga zoper
svojiga bližnjiga. Cah.  8, 17.

l)  Kdo si ti, kteri sodiš tujiga hlapca? Svojimu
Gospodu stoji ali pade; stal pa bode; Bogu je
namreč mogoče storiti, de stoji. Rim..  14, 4.

m)  Preklet je podpihovavec in dvoježičnik; zakaj
med mnogimi, ki v miru žive, napravi zmešnjave.
Sir.  28, 15.

n)  Govorite resnico vsakteri s svojim bližnjim.
Efež.  4, 25.

o)  In to molim, de bi vaša ljubezen bolj in bolj
rastla v znanji in v vsi umnosti, de preudarite,
kaj je bolje, de ste čisti in brez spotikljeja v dan
Kristusov. Filip.  1, 9. 10. Kristus  je za nas terpel,
in vam je zapustil zgled, de hodite po njegovih
stopinjah. On ni greha storil, tudi ni bila najdena
goljufija v njegovih ustih. I. Petr.  2, 21. 22.

100

poganjati se p),  obrekovanje in

opravljanje preklicati.

Kaj prepovedujete dve poslednji zapovedi?

Dve poslednji zapovedi prepo¬
vedujete  vse  poželenje do tega, kar je
drugih.

Kaj se v dveh poslednjih zapovedih zapo¬
veduje ?

V dveh poslednjih zapovedih
se zapoveduje:  čisti ga serca biti q),

hudo poželenje r)  krotiti, posebno
pa,  ne polakniti se tega, kar ni
naše s).

2 j)  Odpri svoje usta za mutca, in za pravde vsili
sinov, ki gredo metno: odpri svoje usta, razsodi,
kakor je prav, in stori pravico revežu in ubožcu.
Preg.  31, 8. 9.

q)  Blagor jim, kteri so čistiga serca, ker oni bodo
Boga  gledali. Mat.  5, 8.

r)  Greh naj torej ne gospoduje v vašem umerljivem
telesu, de bi služili njegovimu poželenju. Bim.
6, 12. Kteri so Kristusovi,  so svoje meso križali
z grehi in željami vred. Gal.  5, 24.

s)  Ne želi hiše svojiga bližnjiga; ne želi njegove
žene, ne njegoviga hlapca, ne njegove dekle, ne
njegoviga vola, ne njegoviga osla, ne vsiga, kar
je njegovo. Moj.  20, 17.

101

Zakaj je Bog tudi naše poželenje in
kotenje postavi podvergel?'

Bog 1  je tudi naše poželenje in
hotenje'postavi p o d ve r g e 1, de bi
nam pokazal:

1. De je on Gospod naših sere t).

2. De mu ni nič skritiga od vsiga tega,
kar se v našem sercu godi u).

3. De je njegova postava veliko boljši od
vsih človeških postav, ktere uravnavajo samo
naše vnanje djanja, naših notranjih želj in
misel pa ne morejo v).

4. De je treba, če hočemo greh zadušiti,
precej v njegovem začetku, to je, v hudem
poželenji, zatreti ga as).

t)  Kraljevo serce je v Gospodovi roki kakor vodo¬
toki: kamorkoli hoče, ga oberne. Gospod serca
tehta. Preg.  21, 1. 2.

u)  On, ki v serce vidi, bo vedil, in ohranovavca
tvoje duše nič ne goljufa. Preg.  24, 12.

v)  Kje je tako imeniten narod, de bi imel take šege
in pravične sodbe, kakor je vsa postava, ki vam
jo danes pred oči stavim? V. Moj.  4, 8. Vemo,
de je postava duhovna. Rim.  7, 14.

x)  Vsak pa je skušan, kedar ga njegovo poželenje
vleče in vabi; potlej, ko poželenje spočne, rodi
greh; greh pa, ko je storjen, rodi smert. Jak.
1, 14. 15.

102

Kaj se učimo iz dveh poslednjih zapoved?

Iz dveh poslednjih zapoved se učimo, de
kristjanu ni zadosti, če zapovedane dolžnosti
samo po zunanje  spolnuje, ampak de mora
tudi znotraj  hoteti, to je, iz vsiga serca biti
pripravljen, storiti vse, kar je zapovedano, in
opustiti, kar je prepovedano y).

Kaj je Bog obljubil tistim, kteri njegove
zapovedi spolnujejo?

Bog -  je obljubil tistim, ki njegove zapo
vedi spolnujejo, večno življenje  z),  in tudi
na tem svetu obilno do briga z).

y)  Ne vsak, kteri mi pravi: Gospod, Gospod! pojde
v nebeško kraljestvo; ampak kteri stori voljo
mojiga Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v
nebeško kraljestvo. Mat.  7, 21.

z)  Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi. Mat.
19, 17.

z)  Jez sim Gospod, ki skazujem milost do deset-
stotniga rodu tistim, ki me ljubijo in spolnujejo
moje zapovedi. II. Moj.  20, 5. 6.

103

Razdelek IV.

Od cerkvenih zapoved sploh.

Ali ima katoliška cerkev oblast, zapovedi
dajati ?

Katoliška cerkev ima oblast, zapovedi
dajati, in to od Jezusa Kristusa  a).

Ali je cerkev tudi zapovedi dajala?

Cerkev je tudi zapovedi dajala b):

Ali smo dolžni cerkvene zapovedi spolnovati ?

Dolžni smo cerkvene zapovedi spolno¬
vati c) :

a)  Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas
zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje,
zaničuje njega, kteri me je poslal. Luk.  10, 16.

b)  Dopadlo je svetimu Duhu in nam, nobeniga bre¬
mena več vam ne nakladati, kakor te le potrebne
reči: de se zderžujte darovaniga malikam, in kervi
in zadušeniga in nečistosti; ako se tega zderžite,
bo te prav storili. L)jan. apost.  15, 28. 29. Pavel
je hodil po Sirii in Cilicii in je poterjeval cerkve
in je zapovedoval spolnovati postave aposteljnov
in starejših. Djan. apost.  15, 41.

c)  Bodite pokorni svojim sprednikam, in bodite jim
podložni; zakaj oni čujejo kakor taki, kteri bodo
za vaše duše odgovor dajali, de z veseljem to
delajo in ne zdihovaje: to bi namreč ne bilo za
vas dobro. Rebr.  13, 17.

104

1. Ker nam četerta zapoved božja  veleva,
duhovski in deželski gosposki pokornim biti.

2. Ker je Kristus, nas božji  zapo-
vednik,- v evangelii na ravnost zapovedal,
cerkev slušati d).

Ktere cerkvene zapovedi je posebno treba
vediti in spolnovati?

Cerkvene zapovedi, ki nam jih je posebno
treba vediti in spolnovati, so te:

1. Posvečuj zapovedane praznike.

2. Bodi ob nedeljah in zapove¬
danih praznikih s spodobno pobož¬
nostjo pri sveti maši.

3. Posti se zapovedane postne

dni, namreč: štirideset danski post,

k v a t e v n e in druge zapovedane
postne dni: zde rži se tudi ob petkih
in sobotah mesnih jedi.

4. Spovej se svojih grehov po¬
stavi j eni mu spovedniku vsaj enkrat
v letu, in o velikonočnem času
prejmi sveto režnje telo.

5. Ne obhajaj ženitve o prepo¬
vedanih časih.

d)  Če pa (brat, ki je zoper tebe grešil) cerkve ne
posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik.
Mat.  18, 17.

105

Kazdelek V.

Od cerkvenih zapoved posebej.

§. 1. Od pervih dveh cerkvenih zapoved.

Ktera je perva cerkvena zapoved ?

P er v a cerkvena zapoved je: Posvečuj
zapovedane praznike*).

Kaj zapoveduje cerkev v pervi aapovedi ?

Cerkev zapoveduje v pervi zapovedi,
praznike ravno tako obhajati, kakor
nedelje, torej tudi ob praznikih počivati,
ne delati, marveč pobožne dela opravljati.

Kaj prepoveduje cčrkev v pervi zapovedi ?

V pervi zapovedi prepoveduje cerkev o
prazniku vse to, kar je v nedeljo prepovedano;
namreč :

1. Hlapčevske dela brez potrebe in brez
praviga dovoljenja. Te dela so o prazniku
kakor v nedeljo, celi dan prepovedane-

2. Take opravila in veselice, ktere ali
dnevu temu nečast delajo ali pa njegovo
posvečevanje zaderžujejo.

'*) Svetke.

106

Ktera je druga cerkvena zapoved ?

Dru g’ a cerkvena zapoved je: Bodi ob
nedeljah in zapovedanih praznikih
s spodobno pobožnostjo pri sveti
maši.

Kaj je v drugi cerkveni zapovedi zapove-
daniga ?

V dragi cerkveni zapovedi je zapovedano,
ob nedeljah in zapovedanih pra¬
znikih biti pobožno pri celi sveti
maši.

Kaj je treba storiti, de nedelje in praznike
po namenu svete cdrkve posvečujemo ?

De nedelje in praznike po namenu svete
cerkve posvečujemo, ni zadosti samo pri sveti
maši biti, ampak treba je tudi pridigo
zvesto poslušati, zakramenta svete
pokore in svetiga rešnjiga telesa
prejemati,  duhovne bukve brati,  pri
popoldanski službi božji biti,  in
druge dobre dela  opravljati.

Čemu so postavljeni prazniki Gospodovi,
prečiste Device in svetnikov ?

Prazniki Gospodovi so postavljeni v spomin
svetih skrivnost, ktere se ob teh dnevih ob¬
hajajo; prazniki presvete Device in. svetnikov
pa za to, te bi mi hvaležni bili za obilne

107

gnade, ktere jim je Bog podelil, de bi se
spominjali njih čednost in posnemali njih
zgled.

Kaj naj katoliški kristjan ob praznikih dela?

Ob praznikih naj katoliški kristjan:

1. Pobožno premišljuje gnade, ki so bile
človeškimu rodu sploh in svetnikam posebej
dodeljene, in naj se Bogu  za-nje zahvaljuje.

2. Naj preudarja čednosti svetnikov kakor
zglede, ki mu jih je treba posnemati.

3. Naj jih v svojih potrebah na pomoč
kliče, de bi Boga  za-nj prosili.

Kaj je v drugi cerkveni zapovedi propove-
daniga ?

V drugi cerkveni zapovedi je sosebno
prepovedana lenoba v službi božji
ob nedeljah in praznikih, kakoršna je :

1. Ce kdo ni pri celi sveti maši, ali ne
s pobožnostjo, ali če pridigo malokdaj
posluša.

2. Ce kdo čas zapovedane službe božje
potrati s pojedanjem, popivanjem, igranjem
in drugim razveseljevanjem, ktero človeka od
božje službe odvrača.

108

1. Od svete mase.

a)  Kaj je sveta maša, in kaj se
v n j i g-o di.

Kaj je sveta maša?

Sveta maša je nekervava daritev
nove zaveze, vedni spomin kervave daritve,
ktero  je  Jezus Kristus na križu opravil a).

Zakaj se imenuje sveta maša daritev ?

Sveta maša se imenuje daritev, ker se
v nji Bogu  vsigamogocnimu daruje na altarji
telo in kri Jezusa Kristusa.

Zakaj se imenuje sveta maša nekervava
daritev ?

Sveta maša se imenuje nekervava

a)  Tridentinski cerkveni zbor v 22. seji v I. poglavj
od daritve sv. maše: „Akoravno je hotel naš Bog
in Gospod (Jezus Kristus) Bogu  Očetu sam sebe
v dar prinesti, ko je na altarji križa umeri, zato
de bi nam večno odrešenje pripravil; je vender,
ker njegovo dubovstvo ni imelo jenjati s šmertjo,
pri zadnji večerji tisto noč, ko je bil izdan, želeč
svoji ljubljeni nevesti, cerkvi, vidno daritev za¬
pustiti, . . . svoje telo in svojo kri v podobah
kruha in vina Bogu  svojimu Očetu daroval, in
aposteljnam, ktere je takrat postavil mašnike nove
zaveze, užiti dal, ter njim in njih naslednikam
zapovedal to daritev ponavljati, rekoč: To delajte
v moj spomin.“

109

daritev, ker se pri nji ne preliva kri, kakor
se je to na križu godilo.

Kdo je postavil sveto mašo?

Jezus Kristus  je daritev svete maše
pri zadnji večerji postavi].

Kako je postavil Jezus  daritev svete maše?

1. Vzel je kruh in kelih z vinam.

2. Blagoslovil (žegnal) je oboje in rekel
nad kruham: To je moje telo;  in nad
keliham: To je moja kri nove zaveze.

3. Dal je oboje pričujočim aposteljnam
zaužiti.

4. Zapovedal je: To delajte v moj
spomin b).

Zakaj je Jezus Kristus  postavil daritev
svete maše?

Jezus Kristus  je daritev svete maše
postavil:

1. De bi svoji cerkvi pravo in resnično
daritev do konca sveta zapustil.

2. De bi v svoji cerkvi ohranil vedni
spomin kervave daritve na križu.

3. De bi nam posebno znamenje svoje
neskončne ljubezni dal c).

b) Mat.  26, 26. 27. 28. Mark.  14. 22. 23. 24.
Luk.  22, 19. 20.

c)  Nauk od daritve svete maše je Tridentinski cer-

110

Kdo opravlja daritev svete maše?

Pri sveti maši se nevidno Jesus Kristus
sam svojimu nebeškimu Očetu za nas daruje;
vidno  pa mašnik to daritev opravlja.

Kteri razloček je med Jezusovo  daritvijo
na križu in med daritvijo svete maše?

Daritev svete maše je ravno tista daritev,
ktero je Jezus Kristus  na križu opravil;
razloček je samo v tem, kako se daruje. Na
križu je Jezus Kristus  svojo kri prelil,
pri daritvi svete maše se kri ne preliva.

Kako opravlja mašnik daritev svete maše?

Opravljaje daritev svete maše dela mašnik
ravno to, kar je Jezus Kristus  pri po¬
slednji večerji storil:

1. Vzame kruh in kelih z vinam.

2. Blagoslovi oboje in izreče nad njima
tiste besede Jezusa Kristusa,  s kterimi
se kruh in vino v telo in kri Jezusa Kri¬
stusa  spremeni.

3. Užije telo in kri Jezusa Kristusa,
in da oboje v podobi kruha užiti tudi vernim,
če se hočejo svetiga obhajila vdeležiti.

kveni zbor v 22. seji razložil v 9 poglavih in 9
zakonilih; tako tudi v sklepu, ki prihaja za
zakonih.

Zakaj opravlja mašnik daritev svete maše?

Mašnik opravlja daritev svete maše:

1. De spoznava, de je Bog’ naj viši
Gospod in de ima naj viši oblast čez vse
stvari.

2. De se B o g u za vse njegove dobrote
zahvaljuje.

3. De od Boga  odpušenje grehov za-
dobiva.

4. De prosi od Boga  vse tiste gnade,
kterih potrebujemo.

Komu se daruje daritev svete maše?

Daritev svete maše se le Bogu  samimu
daruje in darovati more.

Ali se daritev svete maše tudi svetnikam
v Čast opravlja?

Daritev svete maše se opravlja tudi
svetnikam v čast in spomin, ali takrat mašnik
ne daruje svetnikam, ampak Bogu  samimu.

Zakaj se daritev svete maše opravlja svetni¬
kam v čast?

Daritev svete maše se opravlja svetnikam
v čast:

1. De Boga  zahvalimo za tiste gnade,
ki jih je svetnikam dodelil.

2. De svetnike na pomoč kličemo, naj
bi svojo prošnjo pri Bogu  z našo jpolitvijo

-'•sklenili.

112

Za koga opravlja mašnik daritev svete naše ?

Mašnik opravlja daritev svete iuaše za
žive in mertve.

b)  Kako bodimo pri sveti maši.

Kako smo dolžni biti pri sveti maši?

Dolžni  smo  pri  celi  sveti maši biti,
imenitniga nje dela po nemarnem ne zamuditi;
ni pa zadosti, de smo le pričujoči, kedar se
sveta maša bere, ampak moramo 1. p a z n o,
2. s p o d o b n o in 3. pobožno  pri nji biti.

Kaj se pravi, pazno pri sveti maši biti?

Paz n o pri sveti maši biti, se pravi: Ne
biti radovoljno razmišljen, paziti na dele svete
maše, svoje misli pri Bogu  imeti.

Kaj se pravi, pri sveti maši spodobno biti ?

Pri sveti maši spodobno  biti se pravi:
Pri sveti maši pristojno obnašati in tako
deržati se, de se drugim lep zgled daje.
Moramo namreč

1. kedar se evangeli bere, vstati in po¬
križati se.

2. Pri povzdigovanji moramo poklekniti
in pa na persi terkati, kar naj se zgodi tudi
pri svetem obhajilu.

3. Pri sveti maši ne smemo radovedno
ozirati tfe in nič nespodobniga ne početi, kakor
bi bilo: šepetanje, smejanje i. t. d.

113

Kaj se pravi, pobožno pri sveti maši biti?

Pobožno pri sveti maši biti, se pravi:
Pri sveti maši, posebno ob njenih naj imenit-
niših delih, Bog'a  serčno in ponižno moliti,
in mu za prejete dobrote zahvaljevati se.

Kteri so naj imenitniši deli svete maše?

Naj imenitniši deli svete maše so: e v a n-
g - e 1 i, darovanje, povzdigovanje,  in
obhajilo.

Kaj moramo pri evangelii storiti?

Pri e v a n g e 1 i i se moramo spomniti, de
je dolžnost evangeljske nauke poznati, pred
vsim svetam jih spoznavati ali terditi, za nje
poganjati se in po njih živeti.

Kaj moramo pri darovanji storiti?

Pri darovanji  moramo svoje misli in
želje z mašnikovimi željami skleniti, in se
Bogu  darovati.

Kaj moramo pri povzdigovanji storiti?

Pri povzdigovanji  moramo Jezusa
Kristusa  v podobah kruha in vina moliti
in na persi terkaje spoznati, de so naši grehi
bili Kristusove  sme  rti  krivi. Moramo
svoje grehe obžalovati, vero, upanje in ljubezen
obuditi.

Veliki katekizem.

8

114

Kaj moramo pri mašnikovein obhajilu
storiti ?

Pri mašnikovem obhajilu,  če sami’ k
obhajilu ne gremo, moramo to vsaj v duhu
storiti, to je, moramo imeti želje, de bi telo
Jezusa Kristusa  vredno prejeli.

2. Od pridig.

Kaj še gre k službi božji?

Pridiga, poslušanje besede božje,
gre tudi še k službi božji.

Zakaj smo dolžni pridige poslušati?

Dolžni smo pridige poslušati:

1. Ker se v pridigah beseda božja
oznanuje in razlaga.

2. Ker je prav malo ljudi, kterim bi bile
resnice naše vere razločno in do čistiga znane,
kakor je treba; zakaj veliko njih v mladosti
ne posluša dovolj časa in zadosti pazno
keršanskiga nauka, v kterem se do čistiga
razklada, kaj moramo verovati in kako nam
je živeti.

Zakaj je treba poslušati pridige tudi tistim,
kteri so v keršanskem nauku dobro podučeni?

Oe je tudi kdo še tako dobro podučen
v keršanskem nauku, treba mu je vender
poslušati pridige: 1. Ker človek lahko zopet

115

pozabi, kar je od keršanskih resnic vedil.
2. Ker velikokrat opušamo to, kar srno dolžni
storiti, če nas nihče ne opominja in ne spodbuja.

Kaj mora storiti, kdor hoče, de bi mu
bile pridige v prid?

Kdor hoče, de bi mu bile pridige v prid,
mora 1. z zbranim duham in prav zvesto ali
pazno poslušati; 2. kar v pridigi sliši, mora
na sebe obračati, ne na druge; 3. mora resno
voljo imeti in si prizadevati, de po pridigarjevih
naukih živi.

2. Od popoldanske službe božje.

Kaj gre k popoldanski službi božji?

Popoldanska služba božja  so zlasti
večernice,  pri raznih cerkvah pa tudi druge
pobožne opravila, kakor: pridiga, keršan-
ski nauk, roženkranc, litanije in bla¬
goslov ali že ge n.

Kaj je sveti roženkranc?

Sveti roženkranc  je v katoliški cerkvi
navadna molitev, zložena iz apostoljske vere,
in pa iz več očenašev in češenamarij, ki se
po nekem stanovitem številu in redu molijo.

Zakaj se je sveti roženkranc v katoliški
cerkvi vpeljal?

Vpeljal se je sveti roženkranc v katoliški

8 *

116

cerkvi, de bi se verni pogosto spominjali
skrivnost včlovečenja, terpljenja in vstajenja
Jezusa Kristusa;  te skrivnosti so v
apostoljski veri zapopadene, in se velikokrat
še posebej imenujejo. Roženkranc je tudi
vpeljan, de bi presveto Devico Marijo častili.

§. 2. Od treh poslednjih cerkvenih zapoved.

Ktera je tretja cerkvena zapoved?

Tretja  cerkvena zapoved je: Posti

se zapovedane postne dni, namreč:
štiridesetdanski post, kvaterne in
druge zapovedane postne dni;
zderži se tudi ob pet k; h in sabotah
mesnih jedi d).

Kaj veleva tretja cerkvena zapoved?

Tretja cerkvena zapoved veleva ob petkih
in sabotah zderžati se mesnih jedi, druge
postne dni pa tudi vsih mlečnih in jajčnih

d)  Od posta govori Tridentinski cerkveni zbor v
25. seji sploh, tode priporoča vernim se natanko
v ti stvari ravnati po tem, kar so drugi cerkveni
zbori zapovedali. V bukvah, ki obsegajo vse
določbe Tridentinskiga zbora, je navadno tudi
vselej povedano, v kterih cerkvenih zborih se od
posta govori.

117

jedi, ako jih ne dopuša uživati sploh veljavna
navada, kakoršna je pri nas in v nemških
deželah.

Kaj mora človek še storiti, de tretjo cerkveno
zapoved prav dopolni?

De tretjo cerkveno zapoved prav dopolni,
si mora človek ob zapovedanih postnih dneh
tudi kaj pritergati, kar se zgodi, če se le
enkrat na dan do si ti g a naje.

Ali je vsak dolžan ol> petkih in sabotah,
kakor tudi ob drugih postnih dneh zderževati
se mesnih jedi?

Ob petkih in sabotah, kakor tudi ob
drugih postnih dneh, zderževati se mesnih
jedi je dolžan vsak, kteri nima praviga dovo¬
ljenja meso jesti.

Kteri nimajo dolžnosti, ob zapovedanih
postnih dneh le enkrat do sitiga najesti se?

Mladi ljudje izpod 21 let in vsi taki,
kterim post očitno na zdravji škoduje, nimajo
dolžnosti ob zapovedanih postnih dneh le
enkrat do sitiga najesti se.

Ali je tisti, kteri ima dovoljenje meso
jesti, odvezan dolžnosti, ob zapovedanih postnih
dneh kaj pritergati si?

Kdor ima dovoljenje, meso jesti, ni

odvezan dolžnosti, ob zapovedanih postnih

118

dnevih kaj pritergati si; zakaj dovoljenje, meso
jesti, in pa dovoljenje, ne pritergovati si, je
različno eno od drugiga.

Česa se je še treba zderžati postne dni ?

Po namenu svete ceikve mora ob postnih
dneh vsako hrupno razveseljevanje utihniti; ker
postni dnevi so dnevi pokore.

Ktera je četerta cerkvena zapoved?

v

C e t e r t a cerkvena zapoved je: Spovej
se svojih grehov postavljenimi!
spovedniku vsaj enkrat v letu, in o
velikonočnem času prejmi sveto
r e š n j e telo.

Kaj zapoveduje četerta cerkvena zapoved?

v

Četerta cerkvena zapoved zapoveduje, spo¬
ved  vsaj enkrat v letu  opraviti, kakor tudi
sveto obhajilo o velikonočnem času
prejeti.

Ktera je peta cerkvena zapoved?

Peta  cerkvena zapoved je: Ne obhajaj
ženitve ob prepovedanih časih.

Kaj prepoveduje peta cerkvena zapoved?

Peta cerkvena zapoved prepoveduje, ženitev
obhajati ob prepovedanih časih. Taki časi so:
od perve adventne nedelje do praznika svetih
treh kraljev, ali Gospodoviga razglašenja; po
lem od pepelnične srede do perve nedelje po
veliki noči.

119

Zakaj je ženitovanje ob teh časih prepo¬
vedano?

Ženitovanje je ob teh časih zato prepove¬
dano, de hi te čase pobožno, v pokori preživeli,
in z zbranim duham premišljevali skrivnosti
svete vere, kterih nas cerkev tedaj opominja.
Ženitve s svojimi skorej povsod navadnimi
šegami in veselicami pa motijo tako pre¬
mišljevanje.

Ceterto poglavje.

Od svetih zakramentov.

Razdelek I.

Od svetih zakramentov sploh.

Kaj je zakrament?

Zakrament je vidno znamenje
nevidne gnad e, ktero je Kristus
Gospod j) o s t a v i 1 nam v posvečenje.

Zakaj se pravi svetim zakramentam, de
so vidne znamenja?

Svetim zakramentam se pravi,  de  so  vidne
znamenja, ker se pri vsakem zakramentu godi
kaj takiga, kar se lahko vidi, sliši, ali kako
drugače čuti; tako se pri sv. kerstu, na primer,
vidi voda.

Zakaj se sveti zakramenti imenujejo zna¬
menja?

Sveti zakramenti se imenujejo znamenja,
ker vsled postavljenja Kristusoviga  po vnanjih
rečeh pomenijo notranje posvečenje, ktero dele.

121

Kako nas sveti zakramenti posvečujejo?

Sveti zakramenti nas posvečujejo, ker
nam nekteri izmed njih posvečujočo gnado in
opravičenje navadno dele, drugi pa to gnado
v nas m nože.

Po kterih zakramentih se nam posvečujoča
gnada in opravičenje navadno deli ?

Posvečujoča gnada in opravičenje se nam
navadno deli po zakramentih s ve ti ga
k e r s t a in svete pokore.

Kako se pravi svetimu kerstu in sveti pokori,
ker posvečujočo gnado navadno delita?

Ker nam posvečujočo gnado sveti kerst
in sveta pokora navadno delita, se jima pravi,
de sta zakramenta  m e r t v i h;  zakaj še le
po njih se grešnik, na duši mertev, zbuja za
večno življenje.

Kako se imenujejo zakramenti, po kterih
se nam posvečujoča gnada množi?

Zakramenti, po kterih se nam posvečujoča
gnada množi, se imenujejo zakramenti
živih,  ker tisti, ki jih hočejo prejeti, morajo
že imeti posvečujočo gnado, to je, duhovno živ¬
ljenje svoje duše.

Kteri so zakramenti živih?

Zakramenti živih so: sveta birma,

sveto rešnje telo, sveto poslednje

122

olje, sveto mašnikovo posveče¬
vanje, sveti zakon.

Kaj je še treba pomniti od zakramentov?

Od zakramentov je treba še pomniti:

1. De vsak zakrament tudi svojo posebno
gnado deli.

2. De zakrament svetiga kersta, svete birme
in svetiga mašnikoviga posvečevanja duši vtiska
neizbrisljivo znamenje;  zavolj tega
znamenja kristjan takšniga zakramenta več
kakor enkrat veljavno in brez smertniga greha
ne more prejeti a).

Od koga imajo zakramenti svojo moč?

Zakramenti imajo svojo moč od svojiga za¬
četnika Jezusa Kristusa.

Koliko je zakramentov, in kako se imenujejo ?

Zakramentov je sedem b);  imenujejo se:

a)  Zbor Tridentinski v 7. seji, v 9. zakonilu od
zakramentov sploh pravi: „Ako bi kdo rekel, de
se duši v treh zakramentih, namreč v svetem
kerstu, sveti birmi in svetem mašnikovem posve¬
čevanji ne vtiska duhovno, neizbrisljivo znamenje,
zavoljo kteriga se ti zakramenti ponavljati ne
smejo, naj bo izbrisan iz našiga občestva.

b)  Zbor Tridentinski v gori omenjeni seji je poter-
dil, de je 7 od Kristusa  postavljenih zakra¬
mentov: „Ako bi kdo rekel, de zakramenti nove
zaveze niso vsi od Jezusa Kristusa,  našiga Gospoda,

123

1. S v e t i k e r s t.

'2. S v e t a birma.

3. Sveto r e š n j e telo.

4. Sveta pokora.

5. Sveto poslednje olje.

6. Sveto mašnikovo posvečevanje.

7. S v e t i zakon.

Kazdelek II.

Od svetih zakramentov posebej.

§. 1. Od zakramenta svetiga kersta.

Kaj je sveti kerst?

Sveti kerst je pervi in naj potrebniši
zakrament, v k t e r e m se človek z vodo
in besedo božjo  očisti i z v i r n i g- a gre¬
ha in vsili  drugih djanskih grehov,
če jih je kaj pred k e r s t a m storil,

postavljeni, ali pa de jih je več ali manj kakor
sedem, namreč: kerst, birma, sveto režnje
telo, pokora, poslednje olje, mašnikovo posve¬
čevanje, in zakon; ali de eden ali drugi teh
sedem ni zares pravi zakrament, naj bo izbrisan
iz občestva."

124

ter se v Kristusu  kakor nova stvar
k večnimu življenju prerodi' in
posveti.

Zakaj se imenuje sveti kerst pervi zakra¬
ment ?

Sveti kerst se imenuje  pervi zakrament,
ker mora človek keršen biti, preden mu je
mogoče kak drug zakrament prejeti.

Zakaj se imenuje sveti kerst naj potrebniši
zakrament?

Sveti kerst  se imenuje n a j potrebniši
zakrament,  ker brez kersta ne more nihče c)
zveličan biti, še celo otrok ne.

Kaj deli. zakrament svetiga kersta ?

Zakrament svetiga kersta deli:

1. Odpušenje izvirniga greha in vsih drugih
pred kerstam storjenih grehov d),  tudi vsih
večnih in časnih kazen.

c) Jezus  je odgovoril: Resnično, resnično ti povem,
ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetiga Duha,
ne more iti v božje kraljestvo. Jan.  3, 5.

d)  Ne iz del pravičnosti, ktere smo mi storili,
ampak po svojem usmiljenji nas je Bog  zveličal,
v kopeli prerojenja in pQnovljenja svetiga Duha.
Tit.  3, 5. Kdor veruje in bo keršen, bo zve¬
ličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen.
Mark.  16, 16.

125

2. Pri njem zadobi naša duša božjo  gnado,
ktera nas opraviči e),  de otroci božji  in dediči
(erbij večniga zveličanja postanemo f).

3. Tisti, kteri prejmejo sveti kerst, so v
cerkev sprejeti in postanejo njeni udje g).

4. Duši se vtisne neizbrisljivo znamenje;
torej se tudi sveti kerst ne more več kakor
enkrat veljavno in brez smertniga greha
prejeti h).

Kako se morejo zveličanja vdeležiti odrašeni,
ki nimajo priložnosti, de bi v resnici prejeli
zakrament svetiga kersta ?

Odrašeni, ki nimajo priložnosti, de bi
v resnici prejeli zakrament svetiga kersta,

e)  Oprani ste, posvečeni ste, opravičeni ste v imenu
Gospoda našiga Jezusa Kristusa , in v Duhu
našiga Boga.  I. Kor.  6, 11.

f) Bog  nas je zveličal v kopeli prerojenja in ponov-
ljenja svetiga Duha, de smo z njegovo gnado
opravičeni, deležniki po upanji večniga življenja.
Tit.  3, 5. 7.

g) N  enem Duhu namreč smo mi v eno telo
keršeni, ali Judje, ali neverniki, ali sužnji, ali
prosti; in vsi mo bili v enem Duhu napojeni.
I. Kor.  12. 13.

h)  Tridentinski zbor v 7. seji v 9. zakonilu od
zakramentov zploh. (Glej str. 120. a.)

126

morejo zveličanja vdeležiti se: 1. S ker s tam
želje. 2. S kerstam kervi.

Kaj je kerst želje ?

K e r s t želje  je goreče hrepenenje, za¬
krament svetiga kersta, ko bi le mogoče bilo,
prejeti; tode hrepenenje tako mora biti sklenjeno
s popolno ljubeznijo do Boga  in z resničnim
kesanjem zavolj storjenih grehov.

Kaj je kerst kervi ?

Ako nekeršeni človek, ki bi sicer rad za¬
krament svetiga kersta prejel, pa ne more, svojo
kri in svoje življenje za Boga  in vero da, prejme
s tem kerst kervi.

Kdo sme kerstiti ?

V sili sme vsak  človek kerstiti; zunej
sile pa imajo le škofi in fajmoštri  pravico
kerševati; z njih dopušenjem pa smejo tudi dragi
mašniki in dijakoni kerševati.

Kaj mora storiti, kdor keršuje ?

Kdor keršuje, mora :

1. Imeti namen, de bo kerstil tako, kakor
je Jezus Kristus  sveti kerst postavil.

2. Mora človeka, kteriga keršuje, s pravo
vodo obliti.

3. Mora med oblivanjem govoriti te besede:
Jez te kerstim v imenu Očeta, in
Sina, in svetiga Duha.

127

Kaj mora storiti odrašen človek, kteri hoče
keršen hiti ?

Odrašen človek, kteri hoče keršen biti,
mora:

1. Naj potrebniši resnice svete vere vediti
in jih verovati i).

2. Mora želeti, de bi ud cerkve Jezusa
Kristusa  postal.

3. Mora svoje grehe obžalovati h).

4. Mora skleniti in razločno obljubiti, de bo
do svoje smrti po keršansko živel l).

Kdo obeta to pri otrocih, ki še nič ne
morejo obetati ?

Botri  *) obetajo v imenu otrok, ki jih

i) Jezus  je rekel svojim učencam: Pojdite in učite
vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta, in
Sina, in svetiga Duha. Mat.  28, 19.

k)  Peter jim je rekel: Spokorite se, in daj se
kerstiti slehern izmed vas v imenu Jezusa Kri¬
stusa  v odpušenje svojih grehov: in hote prejeli
dar svetiga Duha. Djanje ap.  2, 38.

l)  Ali ne veste, de, kteri koli smo keršeni v Kri¬
stusu Jezusu,  smo v njegovi smerti keršeni ?
Pokopani smo namreč z njim po kerstu v smert,
de, kakor je Kristus  vstal od mertvih po veli¬
častvu Očetovem, tako tudi mi v novem življenji
hodimo. Rim.  6, 3. 4.

*) Kumi, nunci.

128

pri svetem kerstu derže, de bodo spolnovali vse,
k čemur človeka sveti kerst veže.

Ali smo dolžni obljubo svojih kerstnih
botrov spolnovati ?

Obljubo svojih kerstnih botrov
smo dolžni spolnovati;  spodobi se celo,
de človek pri kerstu storjeno obljubo večkrat
ponavlja.

Kako se ponavlja kerstna obljuba ?

Krstna obljuba se lahko ponavlja s temi
besedami: Verujem v Boga  Očeta,

Sina in s verig a Duha. Verujem v Je¬
zusa Kristusa,  e d i n o r o j e n i g a Sina
božji g a,  k t eri je Bog  in človek sku-
p e j, k t e r i je človeški rod s svojim
terpljeujem in svojo smertjo odrešil.
Verujem vse, kar je Bog  razodel,
kar je Jezus  učil, kar so njegovi
sveti aposteljni o zn a n ovali, in kar
katoliška cerkev, s ktero živ in
mer te v združen biti želim, verovati
veleva. Odpovem se iz v siga serca
hudiču, n j e g o v i m u napuhu in v s i m
njegovim delam. Odpovem se tudi
vsim gre liani,  nečim ernosti in vsi m
zapeljivim nauka m sveta. Ter dno skl e-

129

nem, po keršansko živeti. Bog  me po¬
te rdi v mojem sklepu s svojo
vsigamogočno g n a d o! Amen.

Kedaj se spodobi obljubo pri svetem kerstu
storjeno ponavljati?

Pri svetem kerstu storjeno obljubo

ponavljati se spodobi:

1. Berž kakor človek k pameti pride.

2. Pred sveto birmo.

3. O svojem rojstnem dnevu.

A. Večkrat v življenji, posebno pa pred

sveto spovedjo in svetim obhajilam.

Kakšno dolžnost imajo kerstni botri?

Botri so dolžni  otroke, ki so
pri sv. kerstu deržali, če nimajo staršev ali
kedar so starši zanikerni, v keršanski veri
dobro podučiti; nasproti pa je prepovedano,
s temi, ki so jih pri svetim kerstu deržali,
ali z njih starši v zakon stopiti, ker takšen

zakon zavoljo duhovne žlahte, ktero je cer¬
kev med temi osebami postavila, nima

veljavnosti.

§. 2- Od zakramenta svete birme.

Kaj je sveta birma?

Sveta birma je zakrament, v
kterem sveti Duh po sveti krizmi

Veliki katekizem. 9

130

in po božji besedi keršeniga
človeka v g n a d i poterdi, de bi
svojo vero stanovitno spoznaval
in po nji živel.

Kaj deli sveta birma?

Sveta birma množi posvečujočo gnado m),
in deli posebno gnado, de keršeni človek svojo
vero stanovitno spoznava ali priča in po nji
živi. Tudi vtisne duši neizbrisljivo znamenje;
zatorej človek ne sme več kakor enkrat
birman biti.

Ali je sveta birma za zveličanje neogibljivo
potrebna?

Za zveličanje sveta birma ni neogibljivo
potrebna: vender, ker toliko duhovno korist
prinaša, naj' je ne zamudi, kdor koli ima
priložnost prejeti jo.

Kdo deli zakrament svete birme?

Redama delijo samo škofi zakrament
svete birme.

Kakšen mora biti, kdor hoče sveto birmo
vredno prejeti?

Kdor hoče sveto birmo vredno prejeti,
mora, zlasti če je odrašen, v veri in v tem,

m)  Kteri nas pa poterjuje z vami v Kristusu,  in nas je
mazilil, je Bog,  kteri nas je tudi zapečatil in dal
zastavo Duha v naše serca. II. Kor.  1, 21. 22.

131

kar se tiče tega zakramenta, dobro podučen,
in v stanu gnade božje  biti; tudi naj se z
molitvijo in drugimi dobrimi deli k temu
zakramentu pripravlja.

Ali se tudi k birmi botri jemljejo?

Tudi k birmi se jemljejo botri.  Med
botri in birmancam, kakor tudi med njego¬
vimi starši ne velja zakon zavoljo duhovne
žlahte, ki je med njimi vpeljana.

§. 3. Od zakramenta presvetiga rešnjiga telesa.

Kaj je zakrament svetila rešnjiga telesa?

Zakrament sveti g a rešnjiga
telesa je naj svetejši zakrament;
je pravo telo in prava kri našiga
Gospoda Jezusa Kristusa  v podobah
kruha in vina n).

n)  Kedar so pa večerjali, je vzel Jezus  kruh in ga
je posvetil in razlomil, ter dal svojim učencam,
in je rekel: Vzemite in jejte: to je moje telo.
In je vzel kelih, je zahvalil in jim dal, rekoč:
Pijte iz njega vsi! zakaj to je moja kri nove
zaveze, ktera bo za njih veliko prelita v odpušenje
grehov. Mat.  26, 27. 28.

9 *

132

Zakaj se zakrament svetiga rešnjiga telesa
imenuje naj svetejši zakrament?

Zakrament svetiga rešnjiga telesa se
imenuje naj svetejši zakrament, ker ne po¬
svečuje samo človeka, kakor vsi drugi za¬
kramenti, temuč tudi v sebi ima Jezusa
Kristusa,  začetnika vse svetosti o).

Kako se ta zakrament še imenuje?

Imenuje se tudi altarni zakrament,
ker se na altarji godi spremenjenje, po kterem
je Jezus Kristus  pričujoč p).

Kedaj se kruh in vino spremeni v telo in
kri Jezusa Kristusa?

Kruh in vino se spremeni v telo in kri J e-
zusa Kristusa,  kedar mašnik pri sveti
maši nad kruham izreče besede Kristusove:
To je moje telo!  in nad vinam tudi
Kristusove  besede: To je kelih

moje  ker  vi.

Kaj stord te mašnikove besede?

Te mašnikove besede store, po vsigamo-
gočni volji Kristusovi,  de kruh ni več
kruh, ampak telo, vino ne več vino, ampak
kri Jezusa Kristusa;  podobe kruha in
vina pa ostanejo nespremenjene.

o)  Imamo altar, od kteriga nimajo oblasti jesti,
kteri šotoru služijo Hebr.  13, 10.

p)  Tridentinski zbor v 13. seji v 1. zakonilu.

Kaj so podobe kruha in vina?

Podobe kruha in vina so to, kar se
vnanjiga na zakramentu svetiga rešnjiga telesa
vidi in čuti, namreč: oblika, barva, okus in
duh kruha in vina, kar vse nespremenjeno
ostane, če ravno pod temi podobami ni več
pričujoč kruh in vino, ampak pravo telo in
prava kri Jezusa Kristusa.

Kako je pričujoče telo in kri Jezusa Kri¬
stusa  v zakramentu svetiga rešnjiga telesa?

Pod podobo kruha je živo  telo
Jezusa Kristusa  pričujoče, torej tudi
njegova kri in njegova duša; pod podobo
vina  ni samo kri pričujoča, ampak tudi telo
Jezusa Kristusa;  pod vsako podobo
posebej, tudi v naj manjšem delu ene in
druge podobe je K r i s t u s ves pričujoč,
kakor Bog in človek.

Kaj izhaja iz tega?

Iz tega izhaja: 1. De je treba Jezusa
Kristusa  v presvetem rešnjem telesu moliti.
2 .  De tisti, kteri zakrament svetiga rešnjiga
telesa le pod eno podobo, ali tudi le en
košček svete hostije zaužije, celiga Kristusa
prejme, to je, ne samo njegovo telo, ampak
tudi njegovo kri. 3. De Jezus Kristus,
dokler podobe niso použite, zmiram pod
njimi pričujoč ostane.

134

Kedaj in zakaj je postavil Jezus Kri¬
stus  zakrament svetiga rešnjiga telesa?

Jezus Kristus je zakrament svetiga.
rešnjiga telesa pri zadnji večerji postavil,
kedar je s svojimi učenci velikonočno jagnje
jedel:

1. V spomin svojiga terpljenja in svoje
smerti q).

2. De bi bil dušam vernih h rana  za
večno življenje r).

Ali smo dolžni zakrament svetiga rešnjiga
telesa prejemati?

Dolžni smo, zakrament svetiga
rešnjiga telesa prejemati, ker je
Jezus Kristus  razločno zapovedal preje¬
mati ga, in ker ga je postavil zato, de bi
nam živež bil za večno življenje.

q)  To storite v moj spomin. Luk.  22, 19. Kolikorkrat
bote jedli ta kruh, in kelih pili, boste smert Gospo¬
dovo oznanovali, dokler ne pride. I. Kor.  11, 26.

r) Jezus  jim je rekel: Resnično, resnično vam
povem: Ako ne bote jedli mesa Sinu človeko-
viga, in pili njegove kervi, ne bote imeli življenja
v sebi. Kdor je moje meso, in pije mojo kri,
ima večno življenje, in jez ga bom obudil poslednji
dan. Jan.  G, o-t, 55.

135

Kedaj smo dolžni prejeti zakrament svetiga
rešnjiga telesa?

Po cerkveni zapovedi smo pod smertnim
gTeham dolžni vsaj enkrat v letu, in sicer o
velikonočnem času, sveto režnje telo prejeti.

Kedaj je še treba prejeti ta sveti zakrament?

Tudi v smertni nevarnosti je treba ta
sveti zakrament prejeti, ker je popotnica v
večno zveličanje. Cerkev tudi želi, de bi ga
verni večkrat v letu prejemali, ker je duhovna
jed in dušni živež.

Kedaj je otrokam potreba sveto rešnje telo
prejeti ?

V kterem letu naj kak otrok prejme
zakrament svetiga rešnjiga telesa, tega ne
more nikdo bolje odločiti, kakor starši in
spovedniki, kteri naj lože presodijo in pres¬
kusijo, če je otrok v tem, kar mu je vediti
treba, dosti podučen, in če je, kakor gre,
pripravljen.

Kterih gnad se vdeležimo, če sveto rešnje
telo vredno prejmemo?

Gnade, kterih se vdeležimo, Če zakrament
svetiga rešnjiga telesa vredno prejmemo, so te:

1. Posvečujoča gnada se v nas ohrani in
pomnoži.

136

2. Se z J e z u s a m na tanko sklenemo s).

3. Mali grehi se nam odpuste.

4. Naša duša se obvaruje prihodnjika
hudiga.

5. Hudo nagnjenje se v nas pomanjša.

6. Dobimo zastavo večniga življenja t).

Kdo deli vernim zakrament svetiga rešnjiga

telesa ?

Mašniki dele vernim zakrament svetiga
rešnjiga telesa; oni so redni delivci tega
zakramenta u).

a. Kako se je treba pripravljati k vred¬
nima užitju tega zakramenta.

Kaj mora storiti, kdor lioee sveto rešnje
telo vredno prejeti?

Kdor hoče zakrament svetiga rešnjiga
telesa vredno prejeti, se mora k temu prav
in skerbno pripraviti v).

s)  Kdor je moje meso, in pije mojo kri, ostane v
meni in jez v njem. Jan.  (5, 57.

t)  Kdor je moje meso, in pije mojo kri, ima večno
življenje, in jez ga bom obudil poslednji dan.
Jan.  (5, 55.

u) Jezus  je vzel kruh, ter je zahvalil in zlomil in
jim dal, rekoč: To je moje telo, ktero bo za
vas dano; to storite v moj spomin. Luk.  22, 19.

v)  Človek naj sam sebe presodi; in tako naj je od
tega kruha in pije od keliha. I. Kor.  11, 28.

137

Kolikero je pripravljanje, kakoršniga je
treba k vrednimu nžitju svetiga rešnjiga telesa ?

Dvojno je pripravljanje, kakoršniga
je k vrednimu užitju svetiga rešnjiga telesa
treba; eno zadeva dušo, eno pa telo.

Kako se je treba na duši pripravljati ?

Na duši  se je treba pripravljati s čisto
vestjo in pobožnim serca m.

Kaj se pravi, čisto vest imeti ?

Cisto  vest imeti, se pravi vsaj brez
vsih smertnih grehov, to je, v stanu posveču¬
joče gnade biti.

Kaj stori, kdor vedama v smertnem grehu
zakrament svetiga rešnjiga telesa prejme ?

Kdor prejme zakrament svetiga rešnjiga
telesa vedoč, de ima še kak velik greh nad
seboj, se vnovič tako hudo pregreši, de si
sam svojo sodbo in svoje pogubljenje je, in
de kriv postane telesa in kervi Jezusa  Kri¬
stusa x).

x)  Kdorkoli bo nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih
Gospodov, bo kriv telesa in kervi Gospodove.
Naj torej človek sam sebe presodi; in tako naj
je od tega kruha, in pije od keliha; zakaj kdor
nevredno je in pije, si sodbo je in pije, ker ne
razloči telesa Gospodoviga. I. Kor.  11, 27. 28. 29.

138

Kaj mora tedaj pred svetim obhajilam sto¬
riti, kdor ima smerten greli nad seboj ?

Kdor pred svetim obhajilam ve, de ima
smerten greh nad seboj, mora iz serca kesati
se greha, odkritoserčno spovedati se ga in še
le kedar zadobi mašnikovo odvezo, k sve-
timu obhajilu pristopiti.

Kaj se pravi, pobožniga serca biti ?

Pobožniga  serca biti se pravi:

1. Vero, upanje in ljubezen obuditi.

2. Zakrament svetiga rešnjiga telesa moliti.

3. Hvaležno spominjati se smerti Jezusa
Kristusa,  komur na spomin je ta zakrament
postavljen in nam zapovedano zauživati ga.

4. Ponižnost in druge keršanske čednosti,
posebno pa ljubezen do bližnjiga v sebi
vnemati.

Kaj je treba zvečer pred svetim obhajilam
storiti ?

Na vredno prejetje svetiga rešnjiga telesa
naj se kristjan vsaj prejšnji večer z molitvijo,
s premišljevanjem, z branjem duhovnih bukev
in pa s tem pripravlja, de se tudi dopušenih
veselic in kratkočasnost zderžuje.

Kako se moramo za sveto obhajilo na telesu
pripraviti ?

De zakrament svetiga rešnjiga telesa

139

vredno prejmemo, moramo, kar telo zadeva,
razun kake nevarne bolezni,

1. od polnoči teš biti;

‘2. v čedni in spodobni obleki, in z naj
veči spoštljivostjo k Gospodovi mizi pristopiti.

to Od tega, kar nam je storiti, kedar
zakrament svetiga rešnjiga telesa preje¬
mamo.

Kaj je treba storiti, kedar se pred svetim
©bhajilam očitna spoved moli ?

Kedar se pred svetim obhajilam očitna
spoved  moli, moramo še enkrat žalost ali
kes nad svojimi grehi obuditi.

Kaj je treba storiti, kedar mašnik ljudem
sveto hostijo kažejo ?

Kedar mašnik ljudem sveto hostijo ka¬
žejo, jo moramo ponižno moliti, in na persi
terkati, rekoč: Gospod! nisim vreden,
de greš pod mojo streho, ampak reci
le z besedo, in ozdravljena bo moja
duša.

Kaj je treba storiti, kedar prejemamo sveto
hostijo ?

Kedar prejemamo sveto hostijo, moramo
usta čedno odpreti, jezik na spodnje ustnice

140

položiti, beli pert, če je pri rokah, pred se
vzeti, in sveto hostijo prejeti in zaužiti, ne pa
žvečiti ali dolgo v ustih imeti je.

Kaj je treba storiti, če se po svetem obha¬
jilu daje vina piti ?

Kjer je navada, de se po svetem obha¬
jilu tudi vina piti daje, se ga sme nekoliko

pokusiti; tode nihče naj ne misli, de tisto
vino je kri Gospodova, ali de je potreba,
pokusiti ga.

Zakaj se po svetem obhajilu vino daje ?

Vino se v nekterih krajih po svetem ob¬
hajilu le zato daje, de bi se sveta hostija

laglje použila in ust ne prijela; ko bi se pa

vender le prijela, jo je treba z jezikam, ne
pa s perstam odločiti.

c. Od tega, kar nam je storiti po svetem
obhajilu.

Kaj je treba po svetem obhajilu storiti?

Po svetem obhajilu moramo :

1. Jezusu Kristusu  zahvaliti se za
neskončno milost, ktero nam je skazal s tem,
da se je ponižal k nam priti;

2. ponižno moliti ga ;

3. darovati se mu ;

141

4. prositi ga, de naj s svojo gnado vedno
v nas ostane;

5. vero, upanje in ljubezen obuditi, in
vse strnjene dobre sklepe ponoviti;

6. njemu vse svoje dušne in telesne po¬
trebe in težave potožiti.

Kako je treba posebno tisti dan svetiga
obhajila živeti?

Dan s v e t i g a o b h a j i 1 a j e treba:

1. vsiga postopanja varovati se in doma
dobre dela opravljati, duhovne bukve brati
in svoje misli zbrane imeti;

2. cerkev obiskati, in s posebno pobož¬
nostjo moliti;

3. ogibati se, kar je mogoče, posvetniga
hrupa.

§. 4 . Od zakramenta svete pokore.

Od tega, ka r je najpred od tega zakra¬
menta vediti treba.

Kaj je zakrament svete pokore?

Zakrament svete pokore je zakra¬
ment,  v kterem za to postavljeni mašnik na¬
mesti Boga  grešniku po kerstu storjene

142

grehe odpusti, ako se jih skesano in do
čistiga spove, in tudi resnično voljo ima po¬
boljšati se in pravo pokoro delati y).

Kdo je postavljeni mašiiik?

Postavljeni  m a š n i k je tisti, kteri je
od svojiga škofa za spovedovanje odločen.

Koliko grehov se more odpustiti v zakra¬
mentu svete pokore?

V zakramentu svete pokore se morejo
odpustiti vsi, tudi naj veči grehi z).

Komu je zakrament svete pokore potreben?

Ta zakrament je potreben vsim, kteri so
po svetem kerstu smertno grešili a).

Kaj dobimo v zakramentu svete pokore?

V zakramentu svete pokore dobimo:

y) Jezus  je va-nje (učence) dihnil, in jim rekel:
Prejmite svetiga Duha! Kterim bote grehe od¬
pustili, so jim odpušeni, in kterim jih bote za-
deržali, so jim zaderžani. Jan.  20, 22. 33.

z)  Glej opombo n)  pod desetim členkam apostoljske
vere.

a)  Ako se spovemo svojih grehov, je zvest in pra¬
vičen, de nam odpusti naše grehe in nas očisti
vse hudobije. I. Jan.  1, 9. Kterim bote grehe
odpustili, so jim odpušeni, in kterim jih bote
zaderžali, so jim zaderžani. Jan.  20, 23.

143

1. odpušenje grehov, 2. odpušenje
večne kazni, 3. gnado 4. mir

vesti.

Kaj se pravi, pravo pokoro delati?

Pravo pokoro delati, se pravi, po-
verniti se k B o g- n, od kteriga smo se bili
z greham odvernili h),  svoje grehe sovražiti,
se jih resnično kesati, se jih spovedati, in za
nje zadostovati.

Koliko reči je potreba k zakramentu svete
pokore ?

K zakramentu svete pokore je potreba pet
reči, in te so: 1. Izpraševanje vesti. 2. Kesanje.
3. Terdni sklep 4. Spoved. 5. Zadostovanje.

a. Od izpraševanja vesti.

Kaj se pravi, vest izpraševati?

Vest izpraševati,  se pravi, premišlje¬
vati, kaj smo grešili od poslednje spovedi, ali
že pred kedaj, ali od tistiga časa, kar smo
začeli greh spoznavati.

h)  Spreobernite se, otroci, in vernite se, in ozdravil
bom vašo nepokoršino. Glej, mi k tebi pridemo,
ti si namreč Gospod naš Bog. Jerem.  3, 22.
Spoznaj svojo krivico, ker si se pregrešila zoper
Gospoda, svojiga Boga. Jer.  3, 13.

144

Kaj moramo pri izpraševanji vesti naj po¬
prej storiti?

Pri izpraševanji vesti moramo naj proprej
svetiga Duha na pomoč poklicati,  de
nas razsvetli in nam da spoznati, kaj in kako
smo grešili *).

Kaj je treba potem premišljevati?

Potem je treba premišljevati,
sploh:

Ali smo z mislimi, željami, besedami ali
pa celo v djanji grešili. Zraven je treba tudi
misliti na razloček in število velikih grehov,
in pa na okolišine, ki greh znamenito zvek-
šujejo ali pa spreminjajo:

posebej;

1. Ali smo se pregrešili zoper deset
božjih, ali pet cerkveni  h zapoved.

1 .  Ali smo krivi eniga ali več lastnih ali
pa tudi tujih grehov.

3. Ali smo opustili dela usmiljenja bliž¬
njimi! skazovati, ali kaj druziga dobriga, 'kar
smo bili dolžni storiti.

*) Ti, Gospod! razsvetljuješ moje svetilo; moj
Bog!  razsvetli moje teme. Ps.  17, 29. Pristopite
k njemu, in bole razsvetljeni, in vaši obrazi ne
bodo osramoteni Ps. 33, 6.

145

4\ Ali smo dolžnosti svojiga stanu spol-
novali ali ne.

Kaj je treba pomisliti pri preiskovanji
grešnih misel in želj?

Pri preiskovanji grešnih misel je treba
pomisliti, ali smo jih radovoljno imeli, ali ne,
in pri željah, ali smo va-nje privolili, ali ne,
akoravno se djanje ni zgodilo.

Kako se pri izpraševanji vesti spomnimo
števila smertnih grehov?

Pri izpraševanji vesti se števila smertnih
grehov lahko spomnimo, ako premislimo, če
smo greh vsak dan, vsak teden ali vsak mesec
storili, in kolikokrat na dan, na teden ali na
mesec.

Koliko se je treba truditi pri izpraševanji
vesti?

Pri izpraševanji vesti se je treba ravno
toliko truditi, kolikor pri drugih imenitnih
opravilih.

Kteri si morajo pri izpraševanji vesti po¬
sebno veliko prizadevati ?

V ti reči si morajo posebno veliko pri¬
zadevati tisti, kteri so se že večkrat zanikerno
spovedali, ali kteri svojo vest malokdaj iz¬
prašujejo.

Veliki katekizem.

10

146

Ali je zanikernost pri izpraševanji vesti
velik greh?

Zanikernost pri izpraševanji vesti je velik
greh, kedar človeka v nevarnost pripravi, de
kak smerten greh pozabi; to se rado primeri
tistim, ki večkrat hudo grešijo, in se malo¬
kdaj spovedo.

b. Od kesa.

Kaj je kes?

Kes*) je stud nad greham,  ker je
naj veči hudo, in znotranja žalost, de smo
Boga  razžalili, s terdnim sklepam, Boga  ne
več razžaliti.

Kakšen mora kes biti?

Kes mora biti 1. notranj, 2. eeznatu-
ren,  3. čez  vse, in 4. splošen.

Kedaj je kes notranj?

Kes je notranj,  kedar ni le v ustih,
ampak tudi v sercu, to je, kedar grešnik ne
govori samo z besedami, de se kesa, ampak
mu je res iz serca žal, de je grešil c).

*) Grevenga.

c)  Dar Bogu  je prežaljen duh; potertiga in poniža-
niga serca, o Bog,  ne boš zaničeval! Psal.  50, 19.

147

Kedaj je kes čeznaturen?

Kes je č e z n a t u r e n, kedar je grešnik
z gnado svetiga Duha in iz čeznaturnih nagibov
k kesanju nagnjen d).

Kedaj pa je kes zgolj naturen?

Zgolj naturen  je kes, kedar grešnik iz
zgolj naturnih nagibov greh obžaluje in nad
njim stud čuti, na primer zato, ker je v časno
nesrečo in v sramoto ali škodo prišel.

Ali more zgolj naturni kes odpušenje pri
Bogu dobiti?

Zgolj naturni kes ni zadosti, de bi grešnik
dobil odpušenje pri Bog u.

Kedaj je kes čez vse?

Kes je čez vse, kedar je grešniku bolj
žal, de je Boga  razžalil, kakor ko bi bil vse
na svetu zgubil.

Kedaj je kes splošen?

Kes je' splošen,  kedar človek obžaluje
vse velike grehe brez razločka.

d)  Žalost, ktera je po Bogu,  obrodi stanovitno po¬
koro k zveličanju. II. Kor.  7, 10.

10 *

148

Kolikor je čeznaturni kes?

Čeznaturni kes je dvojin:  p o p o 1-

n a m a in  n e p o p o 1 n a m a.

Kaj je popolnama kes?

Popolnama kes je čeznaturna žalost in
čeznaturen stud nad greham, ker smo razžalili
Boga,  naj veči dobroto, ktero čez vse ljubimo;
pri tem pa mora biti terden sklep, Boga  ne
več razžaliti.

Kako se da popolnama kes obuditi?

Popolnoma kes se da tako obuditi:

Moj Bogi  vsi moji storjeni grehi
so mi iz serca žal, ker sim tebe, svo¬
ji g a p r e 1 j u b e z n j i v i g a Boga,  tebe,
vso svetost in neskončno dobroto,
ktero iz vsi ga serca ljubim, ž njimi
z a z ž a 1 i 1. T e r d n o sklenem s tvojo
gnado svoje življenje poboljšati, in
vse,  tudismert raji preterpeti, kakor
tebe, svojiga Boga,  tebe, neskončno
svetost in dobroto, še kdaj s kakim
greham razžaliti. Daj mi gnado, de
spolnim ta svoj sklep! Tega te pro¬
sim po neskončnem zasluženji tvojiga.
božji g a  Sina, naši ga Gospoda in Zve¬
ličarja Jezusa Kristusa.

Kaj moramo storiti, de popolnama kes
obudimo ?

De popolnama kes obudimo, moramo
1. B o g-a prositi, de bi nam k temu svojo
gnado dal; 2. dobro premisliti, kdo je tisti,
kteriga smo razžalili; 3. v obujevanji kesa

pogostama vaditi se.

Kedaj je človek dolžan popolnama kes
obuditi ?

Človek je dolžan popolnama kes obuditi:
1. Kedar hoče kak svet zakrament prejeti, pa
ni v stanu gnade božje in nima priložnosti
k spovedi. 2. Kolikorkrat je v kaki smertni
nevarnosti.

Kedaj je še dobro, popolnama kes obuditi?

Prav dobro je popolnama kes obuditi
vsak dan, sosebno pa preden se spat gre.

Kaj deli popolnama kes ?

Popolnama kes deli odpušenje vsih gre¬
hov tistim, kteri nimajo priložnosti, pa imajo
vender resnično voljo, berž kakor jim bo mo¬
goče, spovedati se.

Kaj je nepopolnama kes ?

N e p o p o 1 n a m a kes je čeznatnrna žalost
in čeznaturen stud nad greham, ali zato, ker

150

je greh sam na sebi ostuden, ali pa zato, ker
se po grehu nebesa zapravijo in večna kazen
v peklu zasluži; pri tem pa mora biti terden
sklep, Boga  ne več razžaliti.

Kaj mora še storiti grešnik, kteri nepopol-
nama kes obudi ?

Grešnik, kteri nepopolnama kes obudi,
mora po zasluženji Jezusa Kristusa  od-
pušenje svojih grehov upati, in Boga,  kakor
začetnika vse pravice in njegoviga lastniga
opravičenja, ljubiti začeti.

Kako se da nepopolnama kes obuditi ?

Nepopolnama kes se da tako obuditi :

Moj Bog!  žal mi je iz vsi ga serca,
de sim te razžalil. C e r t i m resnično
in sovražim iz serca svoje grehe, ne¬
kaj za v olj njih gnusobe, nekaj pa tud 1
zato, ker sim po njih nebesa zgubil
in pekel zaslužil. In kakor zelo
greh sovražim in č e r t i m, tako zelo
ljubim od zdaj za naprej pravico in
tebe, o moj Bog!  ki si vir in začetnik
vse pravice. Upam od t v o j i g a ne¬
skončnima usmiljenja po zasluženji
Jezusa  Kristusa,  svoji ga Zveličarja,
odpušenje v s i h svojih storjenih

151

grehov, in t e r d n o sklenem s tvojo
gnado za naprej ne več grešiti.

Kaj se dobi z nepopolnama kesanjem ?

Z nepopolnama kesanjem se dobi' pri
spovedi odpušenje grehov.

Kteri kes naj si grešnik prizadeva obuditi ?

De si je nepopolnama kes za zakrament
svete pokore zadosti, naj si grešnik vender
vselej prizadeva, popolnoma  kes  obuditi.

a. Od terdniga sklepa.

Kaj je terdui sklep ?

Ter d ni sklep  je resnična volja, svoje
življenje poboljšati in ne več grešiti e).

Kaj mora storiti, kdor ima resnično voljo
poboljšati se ?

Kdor ima resnično voljo, poboljšati se,
mora v sebi skleniti, de hoče:

1, Ogibati se vsih grehov, kakor tudi bliž-

e)  Ker smo grehu odmerli, kako bi hotli dalje v njem
živeti? Sim.  6.

152

njih priložnost in nevarnost, ktere v greh na¬
peljujejo.

2. Ustavljati se vsimu nagnjenju k grehu
in se poprijeti vsih pripomočkov, ki so k
ohranjenju gnade potrebni.

3. Tuje blago poverniti, tudi popraviti
pohujšanje, ktero je z greham storil, in porav¬
nati škodo, ktero je svojimu bližnjimu na po¬
stenji, na premoženji ali kako drugače na¬
pravil.

4. Vsim sovražnikam in razžalnikam iz
serca odpustiti.

5. Vse dolžnosti svojiga stanu na tanko
spolnovati.

Kaj naj stori grešnik, de bi v sebi obudil
terden sklep, poboljšati se ?

De bi grešnik terden sklep, poboljšati se,
v sebi obudil, naj

1. Boga  prosi, de mu k temu svojo
gnado da:

2. naj večkrat dobro premišljuje vrednost
in korist božje gnade, ki presega vse, kar
svet dobriga premore, in pa škodo tudi naj
manjšiga greha, ki je za dušo veči, kakor vse
časne nadloge in težave.

d. Od spovedi.

Kaj je spoved?

Spoved  je  skesana obtožba sebe sa¬
ni i g -  a f),  s ktero grešnik mašniku za spove¬
dovanje pravilno postavljenimi! svoje storjene
grehe razodene, de bi od njega odvezo dobil.

Kakšna mora spoved biti?

Spoved mora biti 1. ponižna, 2. čista
in 3. natančna, odkritoserčna in brez
z vij  a č.

Kedaj je spoved ponižna?

Spoved je ponižna,  kedar se grešnik
resnično skesan in na svojo veliko sramoto
spovedniku obtoži, vse nepotrebne izgovore
opusti in se njegovi razsodbi tako podverže,
kakor se ima krivec razsodbi svojiga sodnika
podvreči.

Kedaj je spoved čista?

Spoved je čista,  kedar se grešnik vsih
svojih velikih grehov, kterih se še ni bil prav
spovedal, pred spovednikam na tanko, od-
kritoserčno in brez zvijač obtoži, kakor se jih
po skerbnem izpraševanji svoje vesti zave.

f)  Ako se spovemo svojih grehov, je zvest in pra¬
vičen, de nam odpusti naše grehe in nas očisti
vse hudobije. I. Jan.  I, 9.

154

Kedaj je spoved natančna, odkritoserčna in
brez zvijač?

Spoved  je  natančna, odkritoserčna
in brez zvijač, kedar grešnik 1. razodene
število vsih velikih grehov, ne zatajivši nobe-
niga, kakor tudi okolišine, ktere greh ali zna¬
menito zvekšujejo, ali pa celo spreminjajo;
tode človeka, s kterim je grešil, naj nikdar ne
imenuje, in naj se varuje povedati kaj, kar bi
dobrimu imenu bližnjiga, škodovalo; 2. kedar
to, kar od svojih grehov za gotovo ve, tudi
za gotovo razodene; to pa, kar ne ve za go¬
tovo, tudi le kakor negotovo omeni.

Ali je spoved veljavna, če grešnik pri nji
kak velik greh nalaš ali iz grešne zanikernosti
zamolči?

v

Ce grešnik pri spovedi kak velik greh iz
strahu in napčne sramožljivosti ali iz grešne
zanikernosti nalaš zamolči, njegova spoved ne
le de ne velja nič, temuč tak grešnik še stori
nov in velik greh, s kterim zakrament svete
pokore oskruni.

Kaj mora storiti grešnik, kteri je pri spo¬
vedi velik greh nalaš ali iz grešne zanikernosti
zamolčal?

Tak grešnik ni le dolžan zamolčaniga
greha spovedati se, ampak:

1. Mora se tudi obtožiti, pri koliko spo¬
vedih je ta greh po zanikernem zamolčal.

2. Mora vse spovedi, v kterih je veliki
greh zamolčal, popolnama ponoviti, če se je
v njih tudi še drugih velikih grehov spovedal.

3. Mora se spovedati, ali je v takem pre¬
grešnem stanu sveto rešnje telo prejel, in ko¬
likokrat, in če se je to tudi o velikonočnem
času zgodilo.

4. Mora povedati, če je v tem stanu tudi
še druge svete zakramente prejemal.

Kaj mora storiti grešnik, kteri pri spovedi
veliciga greha iz nedolžne nevednosti ali po¬
zabljivosti ni povedal?

Ko bi grešnik veliciga greha pri spovedi
iz nedolžne nevednosti ali pozabljivosti ali iz
nezmožnosti ne povedal, njegova spoved sicer
ni neveljavna; tode mora se ne povedaniga greha
pri pervi spovedi obtožiti, ko bi tega ne mo¬
gel storiti precej po ti spovedi in morebiti še
pred svetim obhajilam.

Kaj je treba pomisliti, de boječnost in
napčno sramožljivost lože premagamo?

De boječnost in napčno sramožljivost lože
premagamo, pomislimo:

1. De nas ni sram bilo grešiti pred Bogam,

156

kteri vse vidi, in de se nismo bali od njega
večno pogubljeni biti.

2. De je bolje, svoje grehe na skrivnem
razodeti spovedniku, kakor v grehu nepokojno
živeti, nesrečno umreti in sodnji dan zavolj
tega pred vsim svetam v sramoto priti.

3. De tudi spovednik sam za človeške
slabosti ve, in za to mora z grešnikam usmi¬
ljenje imeti.

4. De je spovednik pod smertnim greham
in pod naj ostrejšimi časnimi in večnimi kaz¬
nimi dolžan molčati.

Kako naj grešnik pri spovedi govori?

Grešnik naj pri spovedi:

1. Vselej razločno govori, in kolikor je
mogoče, tudi s spodobnimi besedami.

2. Naj govori tako, da ga samo spovednik
sliši, ne pa tudi drugi, ki so okoli njega.

Ali smo dolžni tudi malih grehov spove¬
dati se?

Mali grehov se spovedovati nismo dolžni,
vender je to prav dobro in koristno.

Ali je treba večkrat spovedovati se?

Večkrat je treba spovedovati se:

1. Ker večkrat grešimo in ker je nevarno,
dolgo odlagati spravo z Bo gam.

J 57

2. Ker večkratna spoved človeka varuje
nevarnost in priložnost k grehu in dušo v
gnadi krepča.

3. Ker pogostna spoved močno pomaga
k temu, de se vest čista in tenka ohrani.

Kedaj so otroci dolžni spovedati se ?

Otroci so dolžni spovedati se, kedar pri¬
dejo k pameti in umejo razločiti, kaj je dobro
in kaj hudo.

Kaj je treba grešniku storiti, preden začne
svojih grehov spovedovati se ?

Preden se grešnik začne svojih grehov
spovedovati, poklekne, se pokriža in reče
spovedniku: Prosim, duhovni oče! za
sveti blagoslov  (žegen), de se svojih
grehov prav in čisto spovem.

Kaj moli kristjan, kakor dobi blagoslov od
spovednika ?

Kakor dobi kristjan blagoslov od spo¬
vednika, moli, če utegne in mu okolišine do-
pušajo, očitno spoved, rekoč: Jez, ubogi
grešnik, se spovem Bogu  vsigamogoč-
nimu, Marii, materi božji,  vsi m ljubim
svetni kam in Vam, častit ljivimu maš¬
ni ku in namestniku bozjimu,  de sim po

158

svoji zadnji spovedi, ki sim jo opra¬
vil — (tukej povej, kedaj?) — velikokrat in

obilno grešil v mislih, z besedami
in djanjem; posebno pa se obtožim,
de sim ... — (Zdnj se začne grešnik svojih
grehov po versti spovedovati, kakor je bilo po¬
prej rečeno, in kakor se pred B o g a m spozna,
de je kriv.)

Kako se spoved sklene ?

Spoved se sklene s temi besedami: Teh
in v s i h drugih meni znanih in nezna¬
nih grehov, ki sim jih ali sam storil,
ali pri k t e r i h sim kriv bil, de sojih
drugi storili, mi je iz serca žal, ker
sim Boga,  naj veči in preljubeznjivo
dobroto, ž njimi razžalil. Terdno
tudi sklenem ne več grešiti in vsake
priložnosti k grehu ogibati se. Pro¬
sim Vas, duhovni oče! za sveto od¬
vezo in zveličavno pokoro.

e. Od zadostovanja.

Kaj jo zadostovanje ?

Z a d o s t o v a n j e, ki je k zakramentu
svete pokore potrebno,  imenujejo se tiste

159

dela, k t e r e m a š n i k grešniku v po¬
koro za spovedane grehe naloži.

Zakaj se nakladajo pokorivne dela za spo¬
vedane grehe ?

Za spovedane grehe se pokorivne dela
nakladajo  :

1.  De  se  Bogu  za nečast, ktera mu je
bila z greham storjena, neko povračilo da.

2. De grešnik svoje grehe sam na sebi s
pokorivnimi deli kaznuje.

H.  De se grešniku zaslužene časne kazni
odpuste.

4. De se grešnik za naprej skerbneje
greha varuje.

Ali more človek razžaljenimu Bogu  za¬
dostiti ?

Človek iz svoje lastne moči ne more raz¬
žaljenimu Bogu  nikakor zadostiti, ker člove¬
kovo zadostovanje ne more nikdar razžaljenju
neskončniga božjiga veličastva enako biti;
vender dobivajo pokorila, ktere rnašnik pri
spovedi naklada, in pa tudi tiste, ktere ske¬
sani grešnik sam radovoljno opravlja, svojo
vrednost od neskončniga zasluženja Jezusa
Kristusa.

160

Zakaj je grešnik dolžan Bogu  zadostovati,
akoravno je že Kristus  za grehe zadosti storil?

Akoravno je Kristus  za grehe zadosti
storil, je vender grešnik še tudi dolžan Bogu
zadostovati: 1. Ker mora, kdor hoče Kristu¬
sov  i g a zadostenja deležen biti, z njim delati
in sam, kolikor je mogoče, storiti, de zopet
popravi krivico, ki jo je Bog n storil. 2. Ker
Bog grešnike, kterim greh in večno kazen od¬
pusti, tudi velikokrat še časno kaznuje.

Ali je zadostovanje potreben del pri zakra¬
mentu svete pokore ?

Zadostovanje je tako potreben del pri
zakramentu svete pokore, de bi bil brez njega
zakrament svete pokore nepopolnama, razun
ko bi nemogoče bilo zadostiti.

Ktera dela se grešniku za pokoro nakladajo?

Moliti, postiti se, vbogajme da¬
jati  in druge pokorila, ki so velikosti in po¬
sebnosti grehov primerne, se nakladajo greš¬
niku za pokoro.

Kako se mora naložena pokora opraviti ?

Naložena pokora se mora opraviti :

1. S ponižnim s e r c a m.

2. Zvesto,  kakor je bila naložena.

161

3. Brez odloga, berž kakor je mo¬
goče.

Ali se da in spodobi tudi še z drugimi
deli Bogu  zadostovati?

Bogu  zadostovati se da in se spodobi
še z drugimi dobrimi deli:

1. Ker spovednik zavoljo naše slabosti
in iz drugih pravičnih vzrokov ne naloži
vselej greham primerjene pokore, in tedaj še
marsikaj ostane, de grešnik sam pokori.

2. Ker smo po Kristusovi  zapovedi
dolžni, vreden sad pokore storiti g).

S kterimi deli moremo Bogu  za grehe še
zraven naložene pokore zadostovati?

Dela, s kterimi moremo Bogu  za grehe
še zraven naložene pokore zadostovati, so
zlasti:

1. Molitev, post, milošina.

2. Druge dobre dela,  ki jih človek
iz tega namena rado voljno opravlja.

3. Nadloge in težave,  ki nas zade¬
vajo, če jih voljno in v duhu pokore ter-
pimo.

g) Mat.  3 , 8 .

Veliki katekizem. 11

162

S čim se še zadostuje za časne kazni?

Tudi  odpustki  so pripomoček, s kterim
se za časne kazni zadostuje.

Pristavek od odpustkov.

Kaj so odpustki?

Odpustki so odpušenje časnih
kazen,  ktere bi po odpušenem grehu v se¬
danjem življenji ali pa po smerti terpeti
imeli.

Kaj morajo katoliški kristjani zastran od¬
pustkov verovati?

Katoliški kristjani morajo zastran odpust¬
kov verovati:

1. De je prava cerkev prejela od Jezusa
Kristusa  oblast, odpustke deliti.

2. De je nam prav dobro in koristno,
zadobiti odpustke, ki jih cerkev deli.

Kdo ima v pravi cčrkvi oblast odpustke
deliti ?

Rimski papež sam ima oblast, v vsi ker-
šanski cerkvi odpustke deliti; škofje pa imajo
oblast, vsak v svoji škofii, tode po nekih
posebnih od cerkve danih pravilih, odpustke
dajati.

Kolikeri so odpustki?

Odpustki so popolnama in nepo¬
poln a m a.

Kaj je popolnama adpustek?

Popolnama odpustek je o d p u-
šenje vsih časnih kazen, ktere je grešnik
zaslužil.

Kaj je nepopolnama odpustek?

Ne popolnama odpustek je pa tisti,
po kterem se ne odpušajo vse, ampak  le  n e-
koliko časnih kazen. Taki so odpustki za
štirdeset dni, za eno, ali več let.

Na kaj so odpustki uterjeni?

Odpustki so uterjeni na zaklad, ki ga
cerkev ima v neskončnem zasluženji Jezusa
Kristusa,  v zasluženji presvete Device Marije
in drugih svetnikov; to zasluženje nam cerkev
prilastuje, kedar nam odpustke deli.

Ali nas cčrkev z odpustkam odvezuje dolž¬
nosti, za grehe zadostovati?

Cerkev nas z odpustkam ne odvezuje
vse dolžnosti, za grehe zadostovati; ona samo
hoče :

1. V nas duha pokore obuditi, in nas
obdariti za gorečnost, s ktero pokorne dela
opravljamo.

2. Na pomoč priti naši slabosti in ne¬

ti *

164

zmožnosti, zavolj kterih nam včasi ni mogoče
Bogu tako zadostiti, kakor smo dolžni.

česa nam .je potreba, de dobimo odpustkov?

De dobimo odpustkov, nam je potreba:

1. De smo v stanu gnade božje.

2. De opravimo, kar je zastran odpustkov
zapovedano.

Ali morejo odpustki tudi dušam v vicah
v prid biti?

Odpustki morejo, po prošnji živih, tudi
dušam v vicah v prid biti, ako so tudi
iz tega namena dodeljeni; tedaj pa morajo
živi Bogu  za mertve darovati tiste dobre
dela, ki jih' cerkev zapoveduje za dosego od¬
pustkov.

Kaj je odpustek svetiga leta?

Odpustek svetiga leta  je popolnama
odpustek, kteriga rimski papež ob nekterih
prigodkih in časih s posebnimi pravicami in
pogoji dodeljuje.

§. 5. Od zakramenta svetiga poslednjiga olja.

Kaj je sveto poslednje olje?

Sveto poslednje olje je zakra¬
ment, v k ter e m bolnik po maziljenji

165

s svetim oljem in po zapovedani
mašnikovi molitvi prejme griado božjo
za dušno in večkrat tudi za telesno
z dr a v j e h).

Zakaj se pravi temu zakramentu poslednje

olje?

Temu zakramentu se pravi poslednje olje,
ker se med vsimi svetimi mazili, ktere je
Gospod, naš Zveličar, svoji cerkvi zapovedal,
nar poslednjič deli.

Komu se deli sveto poslednje olje?

Sveto poslednje olje se deli bol¬
ni k a m nevarno bolnim,  in sicer, če je
mogoče, dokler so še popolnama pri zdravi
pameti.

Ktere gnade deli poslednje olje bolniku?

Poslednje olje deli bolniku:

1. Pomnoženje posvečujoče gnade božje.

2. Odpušenje malih, pa tudi tistih smert-
nih grehov, kterih se bolnik iz nezadolžene
pozabljivosti ali iz nezmožnosti ni spovedal.

h)  Je kdo bolan med vami, naj pošlje po cerkvene
mašnike, in naj molijo nad njim in naj ga mazi¬
lijo z oljem v imenu Gospodovem; in verna mo¬
litev bo otela bolnika, in Gospod mu bo polajšal,
in ako je v grehih, mu bodo odpušeni. Jak.  5,
14. 15.

166

3. Oprostenje od hudih nasledkov greha
in njegovih ostankov.

4. Moč, ustavljati se hudičevimu zapelje¬
vanju in njegovim skušnjavam.

5. Pomoč zoper preveliko bridkost zavolj
smerti, ki se mu bliža, in zavolj sodbe, ki
ga čaka.

6. Večkrat tudi telesno zdravje, ako je
duši v zveličanje.

Kako naj se bolnik pripravlja k posled¬
njima olju?

Bolnik naj se k zakramentu poslednjiga
olja pripravlja z živo vero in terdnim zaupa¬
njem v Boga,  in naj se popolnama izroči
v božjo  voljo; pred vsim pa naj se očisti
po sveti spovedi, de bo v gnadi božji,  ali
če ne more spovedati se, naj obudi resničen
kes nad svojimi grehi.

Kolikokrat sme bolnik sveto poslednje olje
prejeti ?

Bolnik sme zakrament svetiga poslednjiga
olja tolikokrat prejeti, kolikorkrat v novo
smertno nevarnost pride.

Kdo sme sveto poslednje olje deliti?

Svetiga poslednjiga olja ne sme razun
cerkvenih mašnikov nikdo deliti: zlasti je to
opravilo fajmoštrov.

"'1

167

Ali je sveto poslednje olje potrebno k zve¬
ličanju?

Sveto poslednje olje ni tako potrebno,
de bi brez njega ne bilo zveličanja; vender
pa naj bolnik ne mudi ga prejeti zavoljo
mnogih gnad, ki jih po njem dobi.

§. (h Od zakramenta svetiga posvečevanja mašnikov.

Kaj je zakrament posvečevanja sploh?

Zakrament posvečevanja sploh je zakra¬
ment, po kterem tisti, ki so sklenili cerkvi
služiti, duhovno oblast in posebno gnado
prejmejo, nektere cerkvene opravila k časti
božji  in k zveličanju duš prav in sveto
opravljati i).

Kaj je zakrament posvečevanja mašnikov
posebej ?

Zakrament posvečevanja mašnikov
posebej je zakrament, po kterem se
tistim, ki se posvetijo za mašni k e,
oblast da kakor zastran pravi g a

i)  Opominjam te, de obudiš gnado božjo , ktera je
v tebi po pokladi mojih rok. Tim.  1, 6.

168

telesa Jezusa Kristusa,  tako tudi
zastran njegoviga duhovniga telesa,,
to je zastran vernih kristjanov.

Kakšno oblast in moč daje mašnikovo
posvečevanje ?

Mašnikovo posvečevanje daje mašnikom
oblast in moč:

1. Kruh in vino spreminjati v pravo telo
in v pravo kri našiga Gospoda Jezusa Kri¬
stusa  in darovati ga nebeškimu Očetu.

2. Vernim grehe odpušati ali zaderževati.

Kdo ima oblast inašnike posvečevati?

Samo škofje imajo oblast mašnike po¬
svečevati.

Kakšni morajo biti, kteri hočejo prejeti
mašnikovo posvečenje?

Tistim, ki prejmejo mašnikovo posve¬
čenje, se zlasti spodobi, de so si potrebne
učenosti pridobili, in de so zavolj čedniga in
bogabojeČiga življenja v dobrem imenu k).

Kaj deli mašnikovo posvečevanje?

Posvečevanje mašnikov deli: 1. Razun po¬

k)  Kok na nikogar prenaglo ne pokladaj, in se ne
delaj deležniga tujih grehov. I. Tim.  5, 22.

169

množenja posvečujoče gnade božje tudi  to
posebno gnado, po kteri posvečeni mašnik
dobi' zmožnost in pripravnost, svojo cerkveno
službo prav opravljati, in svete zakramente
spodobno deliti l).  2. Vtisne duši posvečeniga
neizbrisljivo znamenje, po kterem se od drugih
vernih loči, in je službi božji  posebno
namenjen; zatorej se posvečevanje mašnikov
ne more več kakor enkrat prejeti.

Ali je zakrament mašnikoviga posvečevanja
potreben ?

Zakrament mašnikoviga posvečevanja ni
za posamne ljudi potreben, ampak za celo
cerkev.

§. 7. Od zakramenta svetiga zakona.

Kaj je zakrament svetiga zakona ?

Zakrament svetiga zakona je
nerazvezljiva zveza m),  s ktero se
neoženjen kristjan in neomožena
kristjanka, mož in žena, reda m a
vzameta in zaročita, in od Boga po

l)  Nikar v nemar ne pušaj gnade, ktera je v tebi,
ktera ti je bila dana po prerokbi s pokladanjem
rok duhovšine. I. Tim.  4, 14.

m)  Torej nista več dva, ampak eno meso. Kar je
tedaj Bog  združil, naj človek ne loči. Mat.  19, 6.

170

te bi  zakramentu gnado dobita, de bi
v svojem zakonskem stanu do smerti
pobožno živela, in svoje otroke po ker-
šansko redila.

Kako imenuje sveti apostelj Pavel ta
zakrament ?

Sveti apostelj Pavel imenuje ta zakrament
velik zakrament  v Kristusu in v cerkvi n),
ker pomeni duhovno zvezo  Kristusa z nje¬
govo cerkvijo.

čemu je postavljen zakonski stan ?

Zakonski stan je postavljen :

1. De se človeški rod ohrani in množi o).

2. De zakonska v ljubezni združena eden
drugimu pomagata joj.

3. Za pripomoček zoper neredno poželji-
vost mesil

Ali je zakonski stan potreben ?

Zakonski stan je sploh potreben, de se
človeški rod ohrani in množi, ni pa potreben

n)  Ta skrivnost je velika, jez pa pravim v Kristusu
in v cerkvi. Efez.  5, 32.

o)  Bog  ji (Adama in Evo) je blagoslovil in je rekel:
Narašajta in množita se in polnita zemljo. I. Moj.
1' 18.

p)  Gospod Bog  je tudi rekel: Človeku ni dobro sa-
nimu biti; naredimo mu pomočnico, njemu po¬
dobno. I. Moj.  2, 18.

171

za vsakiga človeka posebej; zakaj samiški
ali brezzakonski stan je za posarane po¬
polnimi q).

Kaj deli zakrament svetiga zakona ?

Zakrament svetiga zakona pomnožuje
posvečujočo gnado božjo  in deli še te
posebne gnade:

1. De zakonska (mož in žena) pobožno
do smerti vkup živita.

5. De svoje otroke v strahu božjem
redita.

Kaj zahteva cerkev od tistih, ki hočeta v
zakonski stan stopiti ?

Od tistih, ki hočeta v zakonski stan
stopiti, cerkev zahteva:

1.  De med njima ni zakonskiga zaderžka.

2. De hočeta stopiti v ta stan iz takih
namenov, ki je sveti zakon za nje postavljen.

3. De tudi v strahu božjem  in s čisto
vestjo v ta stan stopita r),  in zatorej popred
sveto spoved opravita in k svetimu obhajilu
gresta.

q)  Pravim pa neporočenim in vdovam: Dobro je
zanje, če tako ostanejo, kakor tudi jez. I. Kor.  7, 8.

>9

r)  Midva sva otroka svetnikov in se ne smeva tako
združiti, kakor neverniki, ki Boga  ne poznajo.
Tob.  8, 5.

172

Kaj morata storiti tista, ktera hočeta v
zakon stopiti ?

Tista, ktera hočeta stopiti v zakonski
stan, morata po trikratnem oklicu, pred dvema
pričama in pred svojim lastnim fajmoštram
eden drugimu zakonsko zvestobo obljubiti in
se mu poročiti ter blagosloviti dati.

Ktere so vzajemne dolžnosti zakonskih?

Vzajemne dolžnosti zakonskih so:

1. De mirno in po keršansko skupej živita.

2. De mož svojo ženo, kakor svoj lastni
život ljubi, živi in varuje s);  žena pa de je
možu pokorna' v vsem, kar je prav t).

3. De eden drugiga v težavah ne zapusti,
temuč oba zvesto skupej ostaneta u),  dokler
ju smrt ne razloči.

s)  Možje! ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus
cerkev ljubil, in sam sebe zanjo dal. Efez.  5, 25.
Možje! ljubite svoje žene, in ne bodite cmeral
proti njim. Kol.  3, 19.

t)  Žene naj bodo svojim možem podložne, kakor
Gospodu. Efei.  5, 22.

u)  Človek bo zapustil svojiga očeta in svojo mater
in se bo deržal svoje žene; in bota dva v enem
mesu. I. Moj.  2, 24.

173

Ktere dolžnosti imajo zakonski do svojih
otrok?

Dolžnosti zakonskih do otrok so, de jih
po keršansko rede, in za njih večno in časno
srečo skerbe v).  (Glej str. 167—168.)

v)  Očetje! zredite svoje otroke v podučenji in svar¬
jenji Gospodovem. Efez.  6, 4.

Peto poglavje.

Od keršanske pravičnosti.

Kaj je keršanska pravičnost?

Keršanska pravičnost je: h u d i g a se

varovati in dobro delati.

Pervi del keršanske pravičnosti:

Varuj se kudiga!

Kteri je pervi del keršanske pravičnosti?

Pervi del keršanske pravičnosti je: Varuj
se  h u di  ga!

Kaj je hudo?

Pravo in edino hudo ali zlo je greh.

Kaj je greh sploh?

Greh sploh je prostovoljno prelom¬
ljen j e božje,  postave a).

a)  Vsak, kteri greh dela, tudi krivico dela; in greh
je krivica. I. Jan.  3, 4.

Kolikor je greh?

Greh je dvojin: 1. Izvirni greh, in
2. d j a n s ki greh.

§. 1. Od izvirniga greha.

Kaj je izvirni greh?

Izvirni greh je tisti greh, kteriga je
Adam v raji storil, in mi v Adamu, in kteriga
smo od njega podedovali (poerbali).

Od kod ima izvirni greh svoje ime?

Izvirni greh ima svoje ime od tod, ker
ta greh in pa njega kazni in hudi nasledki
iz Adama izvirajo in prehajajo na vse ljudi,
ki so njegov zarod b).

Kako se temu grehu še pravi ?

Pravi se mu tudi podedovan (poerban)
greh, ker je prešel od Adama, našiga perviga
deda, kakor dedšina na vse ljudi, ki od njega
izhajajo.

b)  Kakor je po enem človeku greh na svet prišel,
in po grehu smert, in je tako nad sve ljudi smert
prišla, ker so vsi v njem grešili; . . tako pride
tudi po pravičnosti eniga nad sve ljudi opravi¬
čenje življenja. Sim.  5, 12. 18.

176

Ktere so kazni izvirniga greha?

Kazni in žalostni nastopki izvirniga greha
so: Zguba posvečujoče gnade božje  c),

smert d),  nagnjenje k hudimu, neveselje do
do briga e),  veliko nadlog in težav f).

Ali je Marija, mati božja,  tudi podedovala
Adamov greh?

Marija, mati božja,  je bila zavoljo zaslu-
ženja Jezusa Kristusa,  svojiga Sina,

c)  Po naturi smo bili otroci jeze. Efez.  2, 3.

d)  Kteri dan koli od njega ješ, boš mogel umreti.
I. Moj.  2, '19. Rim.  5, 12, 18.

v *

e)  Čutim pa drugo postavo v svojih udih, ktera se
bojuje soper postavo mojiga duha, ktera me deva
v sužnost, pod postavo greha, ktera je v mojih
udih. Rim.  7, 23.

f)  Ženi je Bog  rekel: Namnožil bom težave tvoje
nosečnosti; v bolečinah boš rodila otroke, in pod
oblastjo moža boš, in on bo čez te gospodoval.
Adamu pa je rekel; Ker si poslušal glas svoje
žene, in si jedel od drevesa, od kteriga sim ti
jesti prepovedal, bodi prekleta zemlja v tvojem
delu; v trudu se boš od nje živil vse dni svojiga
življenja. Ternje in osat ti bo rodila, in zeliše
polja boš jedel. V potu svojiga obraza boš svoj
kruh jedel, dokler se ne poverneš v zemljo, iz
ktere si vzet; zakaj prah si, in v prah se boš
povernil. I. Moj.  3, 16. 17. 18. 19.

omadežanja po izvirnem grehu obvarovana
in torej brez madeža izvirnega greha
spočeta g).

§. 2. Od djanskiga greha in njegovih verst.

Kaj je djanski greh ?

Djanski greh  je prelomljenje božje
postave, ki ga človek sam prostovoljno stori.

Kako se djanski greh še imenuje ?

Djanski greh se imenuje tudi osebni greh,
de bi se razločeval od izvirniga greha,
kteriga Adamovi zarodniki niso sami osebno
storili.

g)  Potem ko je več ko šest sto katoliških škofov pis¬
meno pričalo, de oni in njih skerbi izročeni
verniki verujejo in spoznavajo, de je bila častitljiva
Devica in Mati božja  Maria brez madeža izvirniga
greha spočeta, ter so skorej vsi svojo željo na
znanje dali, naj bi sveti Sedež to resnico za
versko resnico izrekel, so sveti Oče papež Pij IX.
nauk: de je bila Marija Devica po zasluženji
Jezusa Kristusa,  svojiga Sinil vsiga omadežanja
po izvirnem grehu ovarovana, za versko resnico
razglasili. Bulla-Ineffabilis Deus.  8. dec. 1854.

12

Veliki katekizem.

178

Kako delamo djanske grehe ?

Djanske ali osebne grehe delamo z
mislimi h),  besedami i),  in z d j anjem  k),
ali pa z o p uš  e nje  m tega, kar je kdo
dolžan storiti l).

Kakšen razloček je med djanskimi grehi ?

Med djanskimi grehi je ta razloček:
Nekteri so veliki ali smertni grehi,
nekteri pa mali ali odpustljivi grehi.

Kakšen razloček grehov je še treba pomniti?

Še je treba pomniti razloček med last¬
nimi in tujimi  grehi.

Kaj zo lastni grehi ?

Lastni  grehi so tisti, ki jih sami
delamo.

Kaj so tuji grehi ?

Tuji  grehi so tisti, kterih sicer ne delamo
mi sami, ki smo jih pa krivi  s tem, če

h)  Iz serca izhajajo hude misli. Mat.  15, 19. Hudobne
misli ločijo od Boga. Modr.  1, 3.

i)  Povem vam pa, de za vsako prazno besedo,
ktero bodo ljudje govorili, bodo odgovor dajali
sodnji dan. Mat.  12. 36.

k)  Vsi se moramo pokazati pred sodnjim štolam Kri¬
stusovim,  de prejme slehern v svojem telesu,
kakor je storil ali dobro ali hudo. II. Kor.  5, 10.

l)  Kdor ve dobro storiti in ne stori, mu je greh.
Jak.  4, 17.

179

druge v greh zapeljemo, ali jim grešiti ne
branimo, če ravno bi jim braniti dolžni bili
ali pa mogli.

Kaj je smertni greh ?

S m e r t n i greh  je veliko prelomljenje
božje  postave.

Kaj škoduje smertni greh ?

Smertni greh  vzame duši duhovno
življenje, to je, posvečujočo gnado božjo;
človek postane po njem sovražnik božji  in
kriv večne smerti.

Kaj so odpustljivi grehi ?

Odpustljivi grehi  so manjši prestopki
božje  postave.

Zakaj smo dolžni tudi odpustljivih grehov
skerbno varovati se ?

Ce prav so odpustljivi grehi le majhni
prestopki, smo vender dolžni, kar je mogoče,
skerbno varovati se jih :

1. Ker tudi odpustljivi grehi, ko bi še
tako majhni bili, vender le vselej Boga
žalijo m).  2. Ker moramo raji voljno vse
terpeti, kakor Boga  z naj manjšim greham
razžaliti n).  3. Ker odpustljivi grehi, če ravno
grešniku posvečujoče gnade božje  ne vzamejo,

m)  V mnogem se pregrešimo vsi. Jak.  3, 2.

n)  Modri se boji in se ogiblje hudiga. Preg.  14, 16.

12 *

180

vender branijo, de drugih djanskih g-nad
božjih  ne zadobi, in tedaj grešnika malo
po malo v veči in hujši grehe zapeljejo o).

Ktere so razne verste djanskih grehov ?

Razne verste djanskih grehov so:

1. Sedem poglavitnih grehov.

2. Sest grehov zoper svetiga
Duha.

3. Štirje v nebo vpijoči grehi.

4. Devet tujih grehov.

a. Od sedem poglavitnih grehov.

Kteri so poglavitni grehi ?

Poglavitni grehi so:

1. N a p u h p).

2. Lakomnost jj.

3. Nečistost r).

o)  Kdor majhno zametuje, bo sčasama padel. Sir.
19, 1.

p)  Začetek sleherniga greha je napuh: kdor se njega
derži, bo s kletvijo napolnjen, in poslednjič ga
bo on poderl. Sir.  10, 15.

q)  Korenina vsiga hudiga je lakomnost. I. Tim.  6, 10.

r)  Nečistnike in prešestnike bo Bog  sodil. Hebr.
13, 4. Nikar se ne motite! Ne nečistniki, ne
prešestniki ne bodo posedli božjiga  kraljestva.
I. Kor.  6, 9. 10.

181

4. Zavist  ali nevošljivost  s).

5.  Požrešnost  tj.

6. Jeza u).

7. L e n o b a gj.

Zakaj se ti grehi imenujejo poglavitni grehi ?

Ti grehi se imenujejo poglavitni
greh  i, ker je vsak izmed njih, rekel bi,
glava ali izvirek veliko drugih grehov, ki iz
njega prihajajo

Kaj je napuh?

Napuh  je previsoko cenjenje samiga
sebe, in napčno hrepenenje po prednostih.

Kaj izvira iz napuha?

Iz napuha izvira prevelika ljubezen samiga

s)  Popustite vso hudobijo in vso goljufijo in hinavšino
in nevošljivost in vse obrekovanje. I. Petr.  2, 1.
tj  Nikar se ne upijanite z vinam, v kterem je ne¬
čistost: teniue bodite napolnjeni s svetim Duham.
Efez.  5, 18. Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne
v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesram¬
nosti, ne v kregu in nevošljivosti. Rim.  13, 13.

u)  Jez pa vam povem, de vsak. kteri se jezi nad svojim
bratam, bode kriv sodbe. Mat.  5, 22; Vsa grenkoba,
in jeza in serd, in vpitje in preklinjevanje bodi
deleč od vas z vso hudobijo vred. Efez.  4, 31.

v)  Vem tvoje dela. de nisi ne merzel ne gorak; o
de bi bil merzel ali gorak! Ker si pa mlačen,
in ne merzel ne gorak, te bom izpljunil iz svojih
ust. Razod. sv. Jan.  3, 15. 10.

182

sebe, slavoželjnost in častilakomnost, baharija,
zaničevanje B o g- a, vere, cerkve in bližnjiga,
razpertija, prepir in kreg, terdovratnost, nepo-
koršina, hinavšina ali hi raba, krivoverstvo.

Kaj je lakomnost?

Lakomnost  je nezmerno poželenje de¬
narja in blaga.

Kterim greliam je lakomnost mati?

Lakomnost je mati nepokoju, zvijači in
goljnlii, krivičnosti, izdajstvu, krivim prisegam,
neusmiljenosti, terdoserčnosti ali oterpnjenju
serca.

Kaj je nečistost?

Nečistost  je neberzdano nagnjenje do
mesene sladnosti.

Kaj izvira iz nečistosti?

Iz nečistosti izvira slepota pameti, silna
želja časniga življenja, pozabljenje na Boga,
na smert in sodbo prihodnjo, obup nad svojim
večnim zveličanjem.

Kaj je zavist ali nevošljivost?

Zavist  ali nevošljivost je žalost nad
srečo bližnjiga, kakor de bi bila lastni sreči
škodljiva.

Kaj izvira iz zavisti?

Iz zavisti izvira obrekovanje, opravljanje,

183

krivo sojenje, sovraštvo bližnjiga, veselje, ako
'se mu slabo, žalost, ako se mu dobro godi.

Kaj je požrešnost?

Požrešnost  je neberzdana želja po
jedi in pijači, in nezmerno pojedanje in po¬
pivanje.

Kaj prihaja iz požrešnosti?

Iz požrešnosti prihaja razuzdanost, prepir,
nesramnost, nečistost, potrata časa in premo¬
ženja, podkopovanje zdravja, slabljenje dušnih
moči.

Kaj je jeza?

Jeza je napčno razkačenje serca z željo,
maševati se.

Kaj izvira iz jeze?

Iz jeze izvira sovraštvo, zmota pameti,
nevolja, prepir, zmerjanje in kletvina, umor
in uboj.

Kaj je lenoba?

Lenoba  je nevolja in stud v rečeh, ki
zadevajo Boga  in naše zveličanje.

Kaj izvira iz lenobe?

Iz lenobe izvira zanikernost v službi
božji,  zanemarjanje pripomočkov za dosego
božje  gnade in večniga zveličanja potrebnih,
žalost, maloserčnost, nespokornost, obup.

184

b. Od šest grehov zoper svetiga Duha.

Kteri so grehi zoper svetiga Duha?

Grehi zoper svetiga Duha so:

1. Pred er z no v božjo  milost

grešiti x).

2. Nad božjo  milostjo obupati y).

3. Spoznani ker sanski resnici
ustavljati se z).

x)  Ne govori: Grešil sim, in kaj žaliga se mi je zgo¬
dilo? Naj viši je namreč poterpežljiv povrače-
vavec. Zavoljo odpušeniga greha ne bodi brez
strahu, in ne nakladaj greha na greh. In ne govori:
Usmiljenje Gospodovo je veliko, on se bo usmilil
obilnih mojih grehov. Zakaj njegovo usmiljenje
se sicer hitro približa, pa tudi njegova jeza, in

v grešnike se njegov serd ozira. Sir.  5, 4. 5. 6. 7.

y)  Juda je rekel: Grešil sim, ker sim izdal nedolžno
kri. Oni pa so rekli: Kaj je nam mar? Ti glej!
In je vergel od sebe srebernike v tempeljnu, se
je vernil, ter je šel in se z vervjo obesil. Mat.
27, 4. 5.

z)  Terdovratni in neobrezani na sercih in ušesih!

vi se vedno svetimu- Duhu ustavljate, kakor vaši
očetje, tako tudi vi. Djan. ap.  7, 51. Savel pa,
kterimu se tudi Pavel pravi, napolnjen s svetim
Duham je pogledal vanj, in rekel: O polni vse
goljufije in vse Iažnjivosti, sin hudičev, sovražnik
vse pravice! ne nehaš prevračati pravih potov
Gospodovih. Dj. Ap.  13, 9. 10.

185

4. Svojim u bližnjimu božjo  gnado
zavidati a).

5. Do 1 e p i g a o p o m i n j e v a n j a
o t e r pnjen o serce imeti h).

G. V n e s p o k o r n o s t i r a d o v o 1 j n o
o s t a t i c).

Ali se ti grehi lahko odpnstd?

Ti grehe se težko kedaj odpuste, ali pa
celo nikoli ne, ne v tem, ne v unem živ¬
ljenji d).

a)  Prigodilo se je čez veliko dni, de je Kajn Go¬
spodu prinesel darov od sadu zemlje. Tudi Abelj
je daroval pervorojencov svoje cede in njih masti.
In Gospod je pogledal na Abeljna in na njegove
dari; na Kajna pa in na njegove dari ni pogle¬
dal; in Kajn se je silno jezil, in obraz mu je
vpadel. I. Moj.  4, 3. 4. 5.

b)  Faraonovo serce se je zakerkmlo in ju (Mojzesa
in Arona) ni poslušal, kakor je bil ukazal Gospod.
II. Moj.  7, 13. Ko njegov glas slišite, nikar ne
oterdite svojih sere. Hebr.  3, 7. 8.

c)  Taki so bili: Kajn, Faraon, Savel, Antijoh, Juda
izdajavec. Gospod, Bog  Izraelov, ki vse vidi, ga
(Antijoha) je udaril z neozdravljivo in nevidno
boleznijo, ker nikakor ni opustil svoje hudobije.
II. Mak.  9, 5. (5.

d)  Povem vam: Vsak greh in preklinjevanje bo od-
pušeno ljudem; preklinjevanje zoper (sv.) Duha
pa ne bo odpušeno. Mat.  12, 31.

186

Kaj se pravi, zoper svetiga Duha grešiti?

Zoper svetiga Duha grešiti, se
pravi: dobroto in gnado  božjo, ki se svetimu
Duhu, kakor -začetniku vsiga dobriga, posebno
prilastuje, prostovoljno in hudobno zametavati
in zaničevati.

Zakaj se pravi: Grehi zoper svetiga Duha
se težko kedaj odpustč, ali celo nikoli ne, ne v
tem, ne v unem življenji?

Pravi se: Grehi zoper svetiga Duha se
težko kedaj odpuste, ali celo nikoli ne, ne v
tem, ne v unem življenji, ker tak grešnik
zveličevavne pripomočke navadno do konca
svojiga življenja hudobno zametuje in zani¬
čuje.

c. Od štirih v nebo vpijočih grobov,

Kteri so štirje v nebo vpijoči grehi?

Štirje v nebo vpijoči grehi so:

1. Rad o volj ni uboj e).

2. Mutasti ali sodomski greh/k

e)  In (Gospod) mu (Kajnu) je rekel: Kaj si storil?
Glas kervi tvojiga brata vpije z zemlje do mene.
I. Moj.  4, 10.

f)  Gospod je rekel: Vpitje iz Sodome in Gomore
čedalje veči prihaja, in njih hudobija je grozno
velika. I. Moj.  18, 20.

187

3. Zatiranje ubožcov, vdov in si¬
rot g).

4-. D el a v ca m in najeranikam za¬
služek zaderževati ali utergovati h).

Zakaj se ti štirje grehi imenujejo v nebo
pvijoči grehi?

Ti grehi se imenujejo v nebo vpijoči
grehi:

1. Ker se v svetem pismu od vsakiga teh
grehov, kedar je kje govoijenje od njega, raz¬
ločno pravi, de v nebo vpije za maševanje.

2. Ker ti grehi božjo  pravico prav po¬
sebno silijo, de kaznuje tiste, kteri so jih
storili.

d. Od devet tujih grehov.

Kteri so tuji grehi?

Tuji grehi so:

1. V greh svetovati i).

g)  Ali ne tečejo vdovi solze po licih, in ali ne vpi¬
jejo zoper njega, kteri jih izžema? Z lic se
namreč v nebesa vzdigujejo, in Gospod, ki se da
sprositi, se jih ne veseli. Sir.  35, 18. 19.

h)  Glejte! plačilo, ki ste ga utergali delavcam. kteri
so vaše polje poželi, vpije: in njih vpitje je prišlo
do ušes Gospoda vojsknih trum. Jak.  5, 4.

i)  Eden pa izmed njih, Kajfa po imenu, ki je bil
tisto leto veliki duhoven, jim je rekel: Vi nič

188

2. Grešiti velevati k).

3. V drugih greh privoliti l).

4. V greh napeljevati m).

5. Drugih greh hvaliti n).

ne veste, in ne pomislite, de je bolje za vas, de
umerje en človek za ljudstvo, in de ves narod
ni pokončan. Jan.  11, 49. 51).

k)  David je list pis d Joabu, in ga je poslal po Urii,
in je pisal v listu: Postavite Urija spredej v boj,
kjer je bojevanje naj hujši, in zapustite ga, de
pobit umerje. II. Kralj.  11, 14. 15.

l)  Ko so božjo  pravico spoznali, niso razumeli, de so,
kteri take reči delajo, smerti vredni: pa ne le,
kteri tako delajo, ampak tudi, kteri tako dela¬
jočim privolijo. Rim.  1, 32. Savel je privolil v
njegovo (ŠtefanovoJ smert. Djan ajo. 1,  59.

m)  Žena (Eva) je vzela od njegoviga sadu in je jedla,
in je dala svojimu možu, in je jedel. I. Moj.  3, 6.
Njegova žena pa mu (Jobu) je rekla: Ali še osta¬
neš v svoji priprostosti? Blagoslovi Boga,  in
umri! Job.  2, 9. Jeroboam si je ztnislil svet in
je naredil dve zlati teleti, in jim je rekel: Nikal¬
ne hodite dalje v Jeruzalem! Glej, Izrael! to so
tvoji bogovi, ki so te izpeljali iz egiptovske dežele.
III. Kralj.  12, 28.

n)  Gorje vam, kteri imenujete dobro hudo, hudo pa
dobro, ki temi luč, in luči tema pravite. Izaija
5, 20. To govori Gospod Bog:  Gorje njim, ktere
šivajo blazine pod komolce vsake roke, in na-
rejajo ljudem vsake starosti podglavšnice za lovitev
duš. Ezech.  13, 18.

189

6. K g r e li u m o 1 č a t i o).

7.  Gr r e h spregledati p).

8. Greha se v delež iti q).

9. Greh zagovarjati r).

Kako se zadolžujemo s tujimi grehi ?

S tujimi grehi se zadolžujemo, kedar smo
krivi, de jih drugi store, ali vsaj ne opuste.

Zakaj je naša dolžnost, braniti hudo, kjer
moremo ?

Braniti hudo, kjer moremo, je naša dolž¬
nost : 1. iz dolžne ljubezni do Boga,  kteriga

o)  Prigodba Pilatova je tega priča Glej. Mat.  27.

p)  Njegov oče (David) ga nikdar ni posvaril, de bi
bil rekel: Zakaj si to storil? III. Kralj.  1, 6. Po¬
vedal sim mu proprej, de bom sodil njegovo hišo
vekomaj zavoljo hudobije, ker je vedil, de nje¬
gova sinova nespodobno ravnata, in ju ni stra¬
hoval. I. Kralj.  8, 13.

q)  Kralj Baltazar je napravil veliko gostarijo svojim
boljšakam, in vsak je pil po svoji starosti. Ko
je bil tedaj že vinjen, je ukazal prinesti zlate in
sreberne posode, ktere je bil njegov oče Nabu-
hodonozor prinesel iz tempeljna, ki je bil v Jeru¬
zalemu, de bi iz njih pili kralj in njegovi bolj-
šaki in njegove žene. Dan.  5, 1. 2.

r)  Kdor hudobniga opravičuje, in kdor pravičniga
pogubuje, sta obadva gnusoba pred Dogam,. Preg.
17, 15.

190

greh žali; 2. iz ljubezni do bližnjiga, kteri si
z grešenjem škoduje; 3. velikokrat tudi iz
dolžnosti svojiga stanu.

Drugi del keršanske pravičnosti:

Delaj dobro!

Kteri je drugi del keršanske pravičnosti ?

Drugi del keršanske pravičnosti je: D e-
1 a j dobro  s)  !

Kaj je dobro ?

Dobro je to, kar je po božji  postavi.

Kaj je po božji  postavi ?

Po božji  postavi so čednost in dobre
dela.

Kaj je keršanska čednost sploh ?

Keršanska čednost sploh  je dar,
kteriga Bog s posvečujočo gnado duši da,
de bi voljo človeško pripravil in naklonil k
takim delam, ktere so po postavi J e-
zusa Kristusa  in so vredne večniga živ¬
ljenja t).

s)  Ogibaj se hudiga, in delaj dobro! Ps.  33, 15.

t) Bog  je, kteri dela v vas hoteti in dopolniti po
(svoji) dobri volji. Filip.  2, 13.

191

Kolikere so čednosti, ktere naj kristjan
spolnnje ?

v

Čednosti, ktere naj kristjan spolnnje, so
različne: so božje in djanske čednosti.

§. I. Od božjih čednost.

Kaj so božje  čednosti ?

Božje  čednosti so tiste, kterim je B o g
na ravnost nagib in konec.

Ktere so božje  čednosti ?

Vera, upanje in ljubezen so tri
božje  čednosti u).

Ali je človek dolžan vaditi se v treh božjih
čednostih ?

v

Človek je dolžan vaditi se v treh božjih
čednostih.

Kedaj zlasti je človek dolžan vaditi se v
treh božjih  čednostih ?

Pod smertnim greham je človek dolžan tri
božje  čednosti v sebi zbujati:

1. Berž kakor k pameti pride.

u)  Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to  troje;
naj veči pa med temi je ljubezen. 1. Kor.  13, 13.

192

2. Večkrat v svojem življenji.

3. V hudi skušnjavi zoper te čednosti.

4. V smertni nevarnosti in na smertni po¬
stelji.

Kako se <M vera obuditi 'f

Vera se da tako obuditi:

Verujem v tebe, pravi trojedini
Bog,  Oče, Sin in sveti Duh, kteri si
vse st varil, kteri vse ohranuješ in
vladaš, kteri dobro plač uješ in hudo
kaznuješ. Verujem, de se je Sin božji
včlovečil, de nas je s svojo smer tj o
na križu odrešil, in de nas sveti Duh
s svojo gnado posvečuje. Verujem
in t e r d i m vse,  kar si ti,  o Bog!  razo¬
del, kar je Jezus Kristus  učil,  kar so
a postelj ni oznanovali, in kar nam
sveta rimska katoliška cerkev zapo¬
veduje verovati. Vse to verujem, ker
si ti, o Bog!  večna in neskončna res¬
nica in modrost, ki ne moreš ne go¬
ljufati ne goljufan biti. O Bog!  po¬
množi mojo ver o.

Kako se da upanje obuditi ?

Upanje se da tako obuditi:

Upam in se zanašam na tvojo ne¬
skončno dobroto in milost, o Bog!  de mi

193

boš po neskončnem z as luž e nji
svojig-a edinorojeniga Sina Jezusa
Kristusa  v tem življenji spoznanje,
pravo obžalovanje in odpušenje
mojih grehov, po sme rti pa večno
zveličanje dal, in dodelil, tebe od
obličja do obličja gledati, ljubiti
in brez konca uživati. Upam tudi
od tebe potrebnih pripomočkov,
vse to doseči. Upam to od tebe,
ker si to obljubil ti, k t e r i si v s i-
gamogočen, zvest, neskončno do¬
brotljiv in usmiljen. O Bog!  po¬
te r d i moje u p a n j e.

Kako se d& ljubezen obuditi?

Ljubezen se da tako obuditi:

O moj Bog!  ljubim te iz v s i g a
svojiga serca, čez vse, ker si naj
veči dobrota, neskončno p o p 61 -
nama in vse ljubezni vreden; lju¬
bim te tudi zato, ker si do mene
in do vsih stvari neskončno do¬
brotljiv. Želim iz vsiga serca, de¬
bi te ravno tako ljubil, kakor so te
tvoji naj zvestejši služabniki ljubili
in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo
sklenem svojo nepopolnama lju¬
bezen; p o v i k š a j jo v meni, o do-

Veliki katekizem. 13

194

brotljivi Gospod! bolj in bolj. —
Ker te tedaj resnično in iz serca
ljubiti želim, in si to terdno pri¬
zadevam, mijeiz serca žal, de sim
tebe, svojo neskončno dobroto,
ktero čez vse ljubim, tebe, svojima
stvarnika, odrešenika in posveče-
vavca, razserdil. Zal mi je, de sim
g-rešil, de sim tebe svojiga v s i-
ga mogočni g a Gospoda, svojiga naj¬
bolj siga Očeta, razžalil. Terdno
sklenem, vse grehe in vse grešne
priložnosti zapustiti, storjene
grehe čedalje bolj obžalovati, in
nikdar več zoper tvojo sveto voljo
ne ravnati. Vzemi me zopet za svo¬
jiga otroka, in dodeli mi gnado,
ta svoj sklep dopolniti. Prosim te
po neskončnem za s luže nji tvoji ga
božji g a Sina, naši g a Gospoda in
Zveličarja, Jezusa Kristusa  *).

*) Sveti oče, papež Benedikt XIII. so tistim, ki
tri božje  čednosti kedarkoli obudijo (s temi ali z
drugimi besedami, de se le pravi nagib vere,
upanja in ljubezni dovoljno pove), odpustek za
sedem let dodelili. Ako jih pa kdo vsak dan
skoz cel mesec obuja, zadobi, ako se med tem
spove in sveto rešnje telo prejme In za potrebe
svete cerkve moli, popolnama odpustek, ne samo
za tisti dan v mescu, v kterem vse to opravi,

195

§. 2. Od djanskih čednost.

Kaj so djanske čednosti?

Djanske čednosti so tiste,  po  kterih
se vse d j a n j e in o p u š a n j e kristja¬
novo tako ur a vn uje, de je Bogu
dopadljivo.

Ktere so med djanskimi čednostmi pogla¬
vitne?

Med djanskimi čednostmi, kterih se krist¬
jan poprijeti mora, so štiri poglavitne čednosti.

1. Modrost.

2. Z m e r n o s t.

3. Pravičnost.

4. Serčnost.

Kaj je keršanska modrost?

K e r š a n s k a modrost  je čednost, s
ktero si kristjani pripomočke k zveličanju pri¬
pravne volijo in jih prav obračajo, vse to pak
opušajo, kar bi jim kakorkoli branilo doseči ga.

Kaj je keršanska zmernost?

Keršanska zmernost  je čednost,
ktera v kristjanu napčno nagnjenje k grehu
kroti, in mu časne reči le z mero uživati
dopuša.

ampak tudi ob smertni uri. Tudi se da ta od¬
pustek dušam v vicah nakloniti. Vse to so tudi
papež Benedikt XIV. leta 1756 poterdili.

13 *

196

Kaj je keršanska pravičnost?

Ker sanska pravičnost je čednost,,
s ktero kristjan spolnuje to, kar je Bogu  in.
bližnjimu dolžan.

Kaj je keršanska serčnost?

Keršanska serčnost  je čednost,

s ktero kristjan iz ljubezni do Boga  to, kar
je dobriga, ne boječ se nikakoršnih ovir in

težavnost, začenja in izpeljuje; pa tudi rajši
vse terpf, celo svoje premoženje in življenje

zgubi, kakor de bi kaj zoper božjo postavo-
storil.

Ktere čednosti so poglavitnim greham

nasproti?

Ponižnost  je napuhu nasproti v).

Dobrotljivost  (radodarnost) lakom¬

nosti x).

Čistost  nečistosti y).

Ljubezen  zavisti (nevošljivosti) z).

v) Bog  se ustavlja napuhnjenim, ponižnim pa daje
gnado I. Petr.  5, 5.

x)  Dajte, in se vam bo dalo. Luk.  6, 38.

y)  Nihče ni mogel peti pesmi razun unih sto in
štiri in štirdeset tavžent, kteri so bili odkupljeni
z zemlje. Ti so, kteri se niso z ženami ognusili;
device namreč so. Bazod. sv. Jan.  14, 3. 4.

z)  Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir, poter-
pežljivost, miloserčnost, dobrotljivost, prizanaš-
Ijivost, krotkost. zvestoba, zmernost, zderžnost,
čistost. Gal.  5, 22. 23. Poglej zgled Jonatanov
in Davidov. I. Kralj.  18. in 23.

197

Zmernost  požrešnosti a).

P o t e r p e ž 1 j i v o s t jezi  b).

Gorečnost  do  d o b r i g a lenobi  c).

Kaj je ponižnost ?

Ponižnost  je čednost, s ktero človek
sam od sebe in od svojih lastnost prav sodi,
ter se ne derži navade napulinjencov, ki samo
na svoje prednosti gledajo in zavolj njih se
precenjujejo, marveč svoje slabosti in napake
spoznava in zato se ponižuje.

Kaj je dobrotljivost ali radodarnost?

Dobrotljivost ali radodarnost
je čednost, s ktero človek po svoji premož¬
nosti potrebnim ljudem rad daje od tega,
kar ima.

Kaj je čistost ?

Čistost  je čednost, s ktero se človek
vse nedopušene mesene sladnosti v mislih,
besedah in delih zderžuje.

a)  Ne spimo, temuč čujmo in trezni bodimo. I. Tes.
5, 6. Glej zgled treh mladenčev, ki niso marali
za jedi s kraljeve mize, in so bili s sočivjem
zadovoljni. Dan.  I.

b)  Sad duha je: poterpežljivost . . . krotkost . . .
Gal.  5, 22. 23. Glej prejšni s).  In poglej tudi
zgled Davidove krotkosti proti Semeju. II. Kralj.  16.

c)  Bodite goreči v duhu. Bim.  12, 11.

198

Kaj je ljubezen ?

Ljubezen je čednost, po kteri se sreče
svojiga bližnjig-a veselimo in za-njo si priza¬
devamo.

Kaj je zmernost ali treznost ?

Zmernost ali treznost,  kolikor
nasprotva požrešnosti,  je tista čednost, s
ktero človek napčno poželenje po jedi in
pijači v sebi kroti in oboje le po potrebi uživa.

Kaj je poterpežljivost ?

Poterpežljivost  je čednost, s ktero
vse zopernosti in težave v božjo  voljo
vdani prenašamo.

Kaj je gorečnost do dobriga?

Gorečnost do dobriga  je čednost,
ktero človek v djanji kaže, kedar si prizadeva
storiti vse to, kar je B o g u v čast in nam
v zveličanje.

§. 3. Od tega, kar se šteje še k keršanski
pravičnosti.

Kaj se še šteje k keršanski pravičnosti ?

K keršanski pravičnosti se štejejo še
dolžnosti, ktere je Jezus Kristus
posebno priporočal.

199

Ktere dolžnosti je Jezus Kristus  posebno
priporočal?

Jezus Kristus je te dolžnosti posebno
priporočal, namreč:

1. Naj prej kraljestva božji g a  in
njegove pravice iskati d).

2. Sam sebe zatajevati e).

8. Svoj križ n o s i t i f).

4.  Za Kristusam hoditi g).

5. Kr o tak in ponižen biti h).

6. Sovražnike ljubiti, dobro storiti
njim, kteri nas sovražijo, moliti za tiste, kteri
nas žalijo in preganjajo i).

d)  Išite naj poprej božjiga  kraljestva in njegove
pravice. Mat.  6, 33.

e)  Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe

f)  in naj vzame svoj križ,

g)  in naj hodi za menoj. Mat.  16, 24. Luk.  9, 23.

h)  Vzemite moj jarem na se, in učite se od mene,
ker jez sim krotak in iz serca ponižen. Mat.  11, 29.

i)  Jez pa vam povem: Ljubite svoje sovražnike,
dobro jim storite, kteri vas sovražijo, in molite
zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo; de
bote otroci svojiga Očeta, ki je v nebesih, kteri
daje svojimu solncu sijati na dobre in hudobne,
in daje dežiti na pravične in krivične. Mat.  5,
44 45.

200

§. 4. Od osem zveličanskih čednost.

Kaj gre še k keršanski pravičnosti ?

K keršanski pravičnosti gre še tudi tistih
osem posebno lepih čednost,  ktere
je Kristus  Gospod na gori učil, in zavoljo
kterih je ljudi blagroval; te so k):

1. Blagor ubogim v duhu,  ker njih
je nebeško kraljestvo!

2. Blagor krotkim,  ker oni bodo
zemljo posedli!

3. Blagor žalostnim,  ker oni bodo
oveseljeni!

4. Blagor lačnim in žejnim pravice,
ker oni bodo nasiteni!

5. Blagor usmiljenim,  ker oni bodo
usmiljenje dosegli!

6. Blagor njim, kteri so č i s t i g a
serca,  ker oni bodo Boga  gledali!

7. Blagor mirnim,  ker bodo otroci
božji  imenovani!

k) Mat.  5, 1—11.

201

8. Blagor zavoljo pravice prega¬
njanim, ker njih je nebeško kraljestvo.

§. 5. Od dobrih del in njih zasluženja.

Od dobrih del sploh.

Kaj so dobre dela kristjanove?

Dobre dela kristjanove so take
dela, ktere  so  Bogu  dopadljive, in kristjanu,
kteri jih opravlja, k zasluženju.

Ali so dobre dela k zveličanju potrebne?

Dobre dela so za zveličanje  po¬
trebne; ker je vera mertva brez dobrih del l).

Kaj si zaslužuje človek z dobrimi deli?

Z dobrimi deli si zaslužuje človek pri
Bogu  pomnoženje posvečujoče gnade, večne
in časne plačila, ktere je Bog iz same milosti
obljubil tistim, ki dobro delajo m).

l)  Kakor je telo brez duše mertvo, tako je tudi
vera brez del mertva. Jak.  2, 26.

m)  Pravični pa bodo vekoma živeli, in pri Gospodu
je njih plačilo, in skerb zanje pri Najvišem. Zato
bodo prejeli častitljivo kraljestvo, in lepo krono
iz Gospodove roke. Modr. 5,  16. 17.

202

Ali more človek dobre dela iz lastne moči
opravljati?

Dobrih del, kakoršne so k zveličanju
potrebne in pri Bogu  zaslužne, človek ne
more iz lastne moči opravljati, am¬
pak le s pomočjo božje g n a d e raj.

Kako se morajo opravljati dobre dela, de
bodo pri Bogu  zaslužne v večno življenje?

Dobre dela, de bodo  pri  Bogu  zaslužne
v večno življenje, se morajo opravljati:

1. V stanu gnade božje.

2. Prostovoljno.

3. Ne samo iz naturnih in nečimernih
nagibov, ampak naj več zavoljo Boga.

n) Bog  je, kteri dela v vas hoteti in dopolniti po
(svoji) dobri volji. Filip.  2, 13. Ne kakor de bi
premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz sebe, am¬
pak naša zmožnost je iz Boga.  II. Kor.  3, 5.

203

Od dobrih del posebej.

Ktere so naj imenitniše dobre dela?

Naj imenitnim dobre dela so: Moliti
postiti se p),  vb o gaj m e dajati q).

Zakaj se imenujejo moliti, postiti se, v bo¬
ga j jn e dajati naj imenitniši dobre dela?

Moliti, postiti se, vbogajme
dajati imenujejo se naj imenitniši dobre dela,
ker je vse, kar se dobriga in zaslužniga storiti
da, pod enim izmed teh treh del zapopadeno.

Kaj si mislimo tukaj pri besedi moliti?

Pri besedi moliti  si mislimo tukaj vse

oj  Govoril jim je pa tudi priliko, de je treba vselej
moliti in ne jenjati. Luk.  18, 1. Neprenehama
molite. I. Tes.  5, 17.

p)  Zdaj tedaj pravi Gospod: Preobernite se k meni
iz vsiga svojiga serca, s poštam in z jokam in s
plakanjem! Joel.  2, 12. Ti pa, kedar se postiš,
pomaži svojo glavo in umij svoj obraz, de ne
bodo ljudje vidili, de se postiš, ampak tvoj Oče,
kteri je na skrivnem; in tvoj oče, kteri na skriv¬
nem vidi, ti bo povernil. Mat.  6, 17. 18.

q)  Kedar pa vbogajme daješ, naj ne ve levica tvoja,
kaj dela tvoja desnica, de bo tvoja milošnja na
skrivnem; in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti
bo povernil. Mat.  6, 3. 4.

204

pobožne opravke, s kterimi B o g- a in njegove
svetnike častimo.

Kaj pomeni postiti se?

Postiti  se ne pomeni samo po cerkveni
postavi ali tudi prostovoljno od jedi in pijače
kaj. pritergavati si, ampak se pravi po svetem
pismu tudi druge p o k o r i v n e dela oprav¬
ljati in greha se zderževati.

Kaj obsega beseda vbogajme dajati?

Vbogajme dajati  obsega vse te¬
lesne in duhovne dela usmiljenja.

Ktere so telesne dela usmiljenja?

Telesne dela usmiljenja so te sedmere r):

1. Lačne n a s i t o v at i.

2. Žejne napajati.

3. Popotnike sprejemati.

4. Nage oblačiti.

5. Bolnike obiskovati.

6. Jetnike reševati.

7. Merliče pokopavati.

r)  Lačen sim bil, in ste mi dali jesti; žejin sim bil,
in ste mi dali piti ; tujic sim bil, in ste me pod
streho vzeli; nag sim bil, in ste me oblekli;
bolan sim bil, in ste me obiskali; v ječi sim bil,

205

Ktere so duhovne dela usmiljenja?

Duhovne dela usmiljenja so te sedmere:

1. Grešnike svariti s).

2. Nevedne učiti t).

3. D v o m 1 j i v e a m prav sveto¬
vati u).

4. Žalostne tolažiti

5. Krivico voljno ter p e ti x).

6. Razžalnikam iz serca od¬
pustiti y).

in ste k meni prišli. — Resnično vam povem,
kar ste storili kterimu teh mojih naj manjših
bratov, ste meni storili. Mat.  25, 35. 36. 40.

s)  Ako greši zoper tebe tvoj brat. pojdi in ga po¬
svari med seboj in med njim samim. Ako te
posluša, si pridobil svojiga brata; ako te pa ne
posluša, vzemi seboj še eniga ali dva, da v ustih
dveh ali treh prič stoji v vsa reč. Ako jih pa ne
posluša, povej cerkvi. Ce pa cerkve ne posluša,
naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik. Mat.
18, 15. 16. 17.

t)  On ima usmiljenje, uči in vodi kakor pastir svojo
čedo. Sir.  18, 13

u)  Ako umeš, odgovori svojimu bližnjimu. Sir.  5, 14.

v)  Ne pušaj jokajočih brez tolažbe, in z žalostnimi
žaluj. Sir.  7, 38. Ne pomni nobene krivice svo¬
jimu bližnjimu. in nikomur ne delaj krivice. Sir.
10 , 6 .

x)  Ako dobro delate in voljno terpite, je to prijetno
pri Bogu  I. F dr.  2, 20.

y)  Odpušajte, in vam bo odpušeno. Luk.  6, 37. Ako
ljudem odpustite njih grehe, bode tudi vam vaš

206

7. Za žive in me rte Boga  pro¬
siti z).

Kteri so evangeljski sveti?

Evangeljski sveti so ti trije:

1. Rado volj n o uboštvo a), '2.  Vedno
devlštvo. 3. Vedna pokor sin a pod
duhovnim poglavarjem b).

Zakaj se imenujejo te tri reči evangeljski
sveti ?

Te tri reči se imenujejo evangeljski sveti,
ker  jih  je  Kristus v evangelii posamnim ose¬
bam le svetoval, ne pa zapovedal.

Oče nebeški odpustil vaše pregrehe. Ako pa ne
odpustite ljudem, tudi vaš Oče ne bo vam od¬
pustil vaših pregreh. Mat.  6, 14. 15. Oče! odpusti
jim, sej ne vedo kaj delajo. Luk.  23, 34.

z)  Molite eden za drugiga, de hote ohranjeni. Jak.
5, 16.

a) Jezus  mu (mladenču) reče: Ako hočeš popol-
nama biti, idi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim,
in boš zaklad imel v nebesih, ter pridi in hodi
za menoj! Mat■  19, 21.

b)  Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam
sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi za
menoj. Mat.  16, 24.

Pristavek.

Od štirih poslednjih reči.

Ktere so štiri poslednje reci?

Štiri poslednje reči so s m e r t, sodba,
pekel in nebesa.

a. Od smerti.

Kaj je smert?

S m e r t je ločitev duše od telesa.

Ali morajo vsi ljudje umreti?

Vsi ljudje morajo umreti a).

Zakaj morajo vsi ljudje umreti?

De morajo vsi ljudje umreti, pride od
greha, kteriga je Adam v raji storil. Ako bi
Adam ne bil grešil, bi mi bili tudi po telesu
neumerljivi ostali. Smert je kazen za greh b).

a)  Ljudem je odločeno enkrat umreti, potem pa
sodba. Hebr.  9, 27.

b)  Kakor je po enem človeku greh na svet prišel, in

208

Kedaj in kako bomo umerli?

Kedaj in kako bomo umerli, ne vemo c).

Kaj je treba storiti, ker ne vemo, kedaj in
kako bomo umerli?

Ker ne vemo, kedaj in kako bomo umerli,
bodimo vselej pripravljeni za smert d).

Kakšna je smert pobožnih?

Smert pobožnih je srečna e).

Kakšna je sinert hudobnih?

Silno nesrečna je smert hudob¬
nih f).

po grehu smert, in je tako nad vse ljudi smert
prišla, ker so vsi v njem grešili; . . tako pride
tudi po pravičnosti eniga nad vse ljudi opravi¬
čenje življenja. Rim.  5, 12. 18. Plačilo za greh
je smert. Rim.  6, 23.

c)  Človek ne ve svojiga konca; ampak kakor love
ribe s ternikam, in kakor sačijo ptiče v zanjko;
tako se love ljudje ob hudem času, ko naglo nad
nje pride. Prid.  9, 12. Čujte ker ne veste ne
dneva, ne ure. Mat.  25, 13.

d)  Čujte, ker ne veste, ktero uro bo vaš Gospod
prišel. — Bodite tudi vi pripravljeni; ker ob uri,
ki je ne veste, bo Sin človekov prišel. Mat.  24,
42, 44.

e)  Draga je pred Gospodovim obličjem smert
njegovih svetih. Ps.  115, (i. Zgled: Lazar. Luk.
16, 22.

f)  Smert grešnikov je silno huda. Ps.  33, 22. Zgled:
bogatin. Luk.  16, 22. i. d.

b. Od sodbe.

Kaj je treba pomniti od sodbe ?

Od sodbe je treba pomniti, de bo
Jezus  dušo vsakiga človeka p r e c i p o
sme rti posebej g),  konec sveta  pa vse
ljudi skupej z dušo in teles a m sodil  h).

Kako bo Jezus  sodil ?

J e z u s bo sodil vsakiga človeka po
njegovih mislih, besedah in delih;
kar je dobriga, bode plačal, kar je luidiga,
kaznil i).

Kako se bo zgodilo po sodbi?

Po sodbi bo d a n o, kar je k o m u p r i-
sojeno;  duši berž po posebni sodbi, telesu
pa po vesvoljni ali poslednji sodbi.

Kam bo duša pri posebni sodbi obsojena?

Duša bo pri posebni sodbi ali obsojena
v vice ali v pekel,  ali pa sprejeta v
nebesa.

q)  Ljudem je odločeno enkrat umreti, potem pa
sodba. Hebr.  9, 27.

h)  Vsi se moramo pokazati pred sodnjim štolam
Kristusovim , de prejme slehern v svojem telesu,
kakor je storil, ali dobro ali hudo. II. Kor.  5, 10.

i)  Sin človekov bo prišel v veličastvu svojiga Očeta
s svojimi angeli, in takrat bo povernil vsakterimu
po njegovih delih. Mat.  1(5, 27. In bodo prišli,
kteri so dobro delali, v vstajenje življenja, kteri
so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja. Jan.  5, 29.

Veliki katekizem. 1 4

210

Kaj so vice?

Vice  so kraj, kjer duše terpe časne
kazni za grehe, k t e r i h se v živ¬
ljenji niso bile spokorile.

Ktere duše se obsojujejo v vice?

V vice se obsojujejo duše tistih, kteri,
čeravno so v gnadi božji  umerli, vender za
grehe v življenji storjene božji pravici niso
zadostili.

Kaj terpe duše v vicah?

Duše v vicah zlasti za to veliko terpe, ker
silno hrepene Boga  gledati in večno uživati,
pa ga še ne morejo; verh tega imajo tudi drugo
terpljenje, ktero jim je božja pravica naložila.

Ali je mogoče dušam v vicah pomagati?

Dušam v vicah je mogoče pomagati, nam¬
reč: 1. posebno z daritvijo svete
maše, 2. z molitvijo; 3. z drugimi
dobrimi deli, in 4. z odpustki.

Ali smo dolžni pomagati dušam v vicah?

Ljubezen sploh nam naklada dolžnost, vsim
dušam v vicah pomagati; zastran staršev in
dobrotnikov pa nas tudi hvaležnost k temu veže.

Doklej ostanejo duše v vicah?

Doklej duše mertvih v vicah ostanejo, to
se prav za prav ne more vedit.i; samo toliko
je gotovo, de bo njih terpljenje v vicah daljši
ali krajši po tem, kakor so več ali manj

211

Boga  razžalili, v tem življenji več ali manj
se pokorili, in kakor jim verni več ali manj z
molitvijo in drugimi dobrimi deli pomagajo.

c. Od pekla.

Kaj je pekel?

Pekel  je kraj , kjer p o g u b 1 j e n i
vekomaj  ter  p e.

Kdo pride v pekel?

V pekel pride, kdor v s m e r t n e m
greh  u u m e r j e.

Kakšno je peklensko terpljenje?

Peklensko terpljenje je tako,  namreč:
1. Pogubljenim ne bo nikoli na vse veke dano,
Boga  gledati in uživati k).  2. Terpeli bodo v
večnem ognji l),  v večni temi m),  kjer bo jok
in škripanje z zobmi n);  červ vesti jih bo
grizel,  groza in obupnost o)  vila: vse, kar-

k)  .Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj,
kteri je pripravljen hudiču in njegovim angelam.
Mat.  25, 41. Verh vsiga tega je med nami in
med vami velik prepad postavljen, de, kteri
hočejo od tod k vam iti, ne morejo, in tudi ne
od ondod sem priti. Luk.  16, 26.

l)  Bolje ti je kromimu iti, v življenje, kakor pa . ..
iti v pekel, v neugasljivi ogenj. Mark.  9, 42.

m)  Kralj je rekel služabnikam: Zvežite mu roke in
noge, in verzite ga v vnjanjo temo;

n)  ondi bo jok in škripanje z zobmi. Mat.  22, 13.

o)  In bodo gledali trupla ljudi, ki so se zoper
mene pregrešili; njih červ ne bo umeri, in njih

14 *

212

koli telesu in duši bolečine napravlja, bodo
terpeli večno p),  to je, terpeli bodo brez konca,
brez upanja kaciga polajška ali odrešenja q).

K čemu naj nas nagiblje premišljevanje
peklenskiga terpljenja?

Premišljevanje peklenskiga terpljenja naj
nas nagiblje, de se greha varujmo, de se stor¬
jenih grehov spokorimo in za-nje zadostimo;
velikost in brezkončnost peklenskiga terpljenja
nam izpričuje, kako strašno je, živimu Bogu
v roke pasti r).

d. Od nebes.

Kaj so nebesa?

Nebesa  so srečno prebivališe svetni¬
kov, kjer se Bog  svojim zvestim
sluz a bili kam obličje v obličje razo¬
deva, i n j e on sam n j i h n e i z r e č e n o
veliko plačilo.

ogenj ne bo ugasnil in oni bodo k vidnimu studu
vsili ljudi. Izaija.  66, 24.

p J  Bogatin, ki je bil v pekel pokopan, je vpil in
rekel: Oče Abraham! usmili se me, in pošlji
Lazarja, de pomoči konec svojiga persta v vodo,
in ohladi moj jezik, ker grozovitno terpim v tem
plamenu. Jjuk.  16, 24. Vsaktera bridkost bo nanj
planila. Job.  20, 22.

q)  Terpeli bodo večne kazni v pogubljenji, po
obličji Gospodovem in po veličastvu njegove
moči. II. Tes.  1, 9.

r)  Strašno je pasti v roke živi ga Boga. Hebr.  10, 31

213

Kdo pride v nebesa?

V nebesa pride, kdor v gnadi božji
um  er  j e, in za storjene grehe bodi v tem bodi
v unem življenji s pokoro  zadosti s).

Koliko je nebeško veselje?

Nebeško veselje je neizrečeno veliko t).

V čem je nebeško veselje?

Nebeško veselje je v tem: 1. De bodo
izvoljeni Boga  z obličja v obličje in tako
kakor je sam na sebi, večno gledali, ljubili in
uživali u).  2. De bodo vse, kar si je koli
mogoče dobriga misliti ali želeti, na telesu in
na duši vekomaj imeli v).  3. De bodo prosti
vsake, tudi naj manjše težave in zopernosti x).

s)  Kteri pa obstoji do konca, bo zveličan. Mat  10, 22.

t)  Oko ni vidilo, uho ni slišalo, in v serce človekovo
ni prišlo, kar je Bog  pripravil tem, kteri ga
ljubijo. I. Kor.  2, P. Takrat bomo Boga  gledali
od obličja v obličje. Zdaj spoznam le nekoliko:
takrat pa bom spoznal, kakor sim bil spoznan.
I. Kor.  13, 12.

u)  Vemo, de bomo, kedar se prikaže (Kristus),  njemu
podobni, ker ga bomo vidili, kakoršen je. I. Jan.  3,2.

v)  Hvaljen bodi Bog  in Oče Gospoda naši ga Jezusa
Kristusa,  kteri nas je zavoljo svojiga velikiga
usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenji
Jezusa Kristusa,  od mertvih v nestrohljiv in neo-
gnušen in nezvenljiv delež, prihranj n vam v ne¬
besih I. Petr.  I, 3. 4.

x)  Jagnje, ki je v sredi sedeža, jih bo paslo, in jih
vodilo k viram žive vode, in Bog  bo obrisal sle¬
herno solzo od njih oči. Bazod. sv. Jan.  7, 17.

214

Ali je nebeško veselje za vse enako?

Nebeško veselje ni za vse enako, ampak
je razdeljeno po neki posebni meri;
kdor je več dobriga storil, ta bo tudi veči
plačilo v nebesih prejel y).

Kaj nas lici premišljevanje nebeškiga ve¬
selja?

Premišljevanje nebeškiga veselja nas uči:
1. De moramo vse križe in težave tega življenja
voljno terpeti, ker vse časne nadloge skupej
niso nič proti veličanstvu, ktero se bo nad
nami razodelo z);  2. de se vse časno veselje
nikakor ne more primerjati z veseljem v
nebesih.

Boy  bo obrisal vse solze od njih oči, in smerti
ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja,
ne bolečine; ker poprejšnje je minulo. Razod. sv.
Jan.  21, 4.

y)  Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje
v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel. II. Kor.  9, f>.
Druga je svetloba solnca, druga svetloba lune,
in druga svetloba zvezd; zvez la se namreč od
zvezde loči po svetlobi. Tako bo tudi vstajenje
mertvik. I. Kor.  15, 41. 43.

z)  Menim, de se terpljenje sedanjiga časa ne da
primeriti prihodnji časti, ktera bo nad nami
razodeta. Rim.  8, 18.

V vod

-''cpi-te*? -

Stran

. 3

Pervo poglavje.

Od vere.4

Razdelek I. Kaj je katoliška vera.—

Razdelek II. Od dvanajst členov apostoljske vere • -11

§. 1. Od perviga člena apostoljske vere • • • —

§. 2. Od drugiga člena apostoljske vere • • -25

§. 3. Od tretjiga člena apostoljske vere • • -28

§ 4. Od četertiga člena apostoljske vere • • -33

§. 5. Od petiga člena apostoljske vere ....  ;j6

§. 6. Od šestiga člena apostoljske vere ■ • -39

§. 7. Od sedmiga člena apostoljske vere - • -40

§ 8. Od osmiga člena apostoljske vere - - -41

§. 9. Od devetiga člena apostoljske vere • • -43

§. 10. Od desetiga člena apostoljske vere - ■ 50

§. II. Od enajstiga člena apostojlske vere • • -51

§. 12- Od dvanajstiga člena apostoljske vere • • 52

Drugo poglavje.

Od upanja.55

Razdelek I. Kaj je keršansko upanje • ... —

Razdelek II. Od molitve ■  56

§. 1. Od molitve sploh.—

§. 2. Od Gospodove molitve posebej ■ • • • (50

§. 3 Od angeloviga češenj a.(>?

Tretje poglavje.

Od ljubezni. 70

Razdelek I. Kaj je keršanska ljubezen ... . —

Razdelek II. Od deset božjih zapoved sploh • • ■ -73

Razdelek III. Od deset božjih zapoved posebej ■ - -77

§. 1. Od pervih treh zapoved, ki zapopadajo dolžnosti
do Boga ... .

Stran

§. 2. Od sedem poslednjih zapored, ki obsegajo dolž¬

nosti do bližnjiga.87

Razdelek IV. Od cerkvenih zapoved sploh ....  {03
Razdelek V. Od cerkvenih zapoved posebej ... 105
§. 1. Od pervih dveh cerkvenih zapoved • • —

§. 2. Od treh poslednjih cerkvenih zapoved • ■ 116

Četerto poglavje.

Od svetih zakramentov.120

Razdelek I. Od svetili zakramentov sploh ....  —
Razdelek II. Od svetih zakramentov posebej . • -123

§. 1 .  Od zakramenta svetiga kersta • • —

§. 2. Od zakramenta svete birme.129

§. 3. Od zakramenta svetiga rešnjiga telesa • • • 131

§. 4. Od zakramenta svete pokore • • • . 141

5. Od zakramenta svetiga poslednjiga olja • • 164

§. 6. Od zakramenta svetiga mašnikov posvečevanja • 167
§. 7. Od zakramenta svetiga zakona • • • - 169

Peto poglavje.

Od keršanske pravičnosti.j 74

Pervi del keršanske pravičnosti: Varuj se hudiga! ■ • —

§. 1. Od izviruiga greha. -175

§. 2. Od djanskih ali osebnih grehov in njih verst • 177
Drugi del keršanske pravičnosti: Delaj dobro! ■ • • 190

§. I. Od božjih čednost.191

§. 2. Od djanskih čednost.195

g. 3. Od tega, kar se šteje še k keršanski pravičnosti 198
§. 4. Od osem zvelifiauskih čednost ... 200

§. 5. Od dobrih del in njih zasluženja • • • -201

Pristavek.

Od štirih poslednjih reči.• • • 207

Natisnil Karel Gorišek na Dui.nji.