List 46. Tečaj LVI. i Izhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 18. novembra 1898. && frit-it it it it it it it m ft ft* ft ft ft ft & ft 3* Politiški oddelek. «;„„......................;.................................................................... ...............i. w wwwwwwwwwwwwwwwwwww ww* wwwwwwwwww* www Gorupova ustanova in nje pomen Veledušni slovenski mecen gospod Josip Gorup, v kateremu se ima slovenski narod zahvaliti za premnoge znatne žrtve v najrazličnejše kulturne in gospodarske na • mene, kateri je daroval že ogromne svote za napravo različnib ustanov in šolskih zavodov î povodom cesar jeve vladarske petdesetletnice zopet položil veliko svoto na altar domovinski, daroval je 30.000 gld. kot glavnico za napravo štirih ustanov, katere se bodo podeljevale štirim obiskovalcem slovenske narodnosti kake trgovinske akademije. čutili najpresrčnejše hvaležnosti je ves slovenski narod pozdravil ta novi dobrotvorni čin svojega velikega o čigar neusahljivi dobroti priča ta nova usta-radostjo tolmačimo tudi mi ta čutila plemeni- mecena nova. temu rodoljubu, ki je novič na tako sijajen način doka-zal svojo ljubezen in svojo skrb za slovenski narod in iz dna duše mu kličemo: Hvala in slava! Gorupova ustanova pa ni obudila v nas samo čutil hvaležnosti, obudila v nas tudi druge misli in sicer misli, katere so vredne, da se o njih razpravlja. Slovenci smo majhen narod, a vse naše dosedanje gibanje je merilo samo na to, da si zagotovimo narodno in da svojemu jeziku priborimo tisto veljavo uradih in v javnem življenju, vsled kateri bi ekistenco v šoli v nam bilo zagotovljeno narodno življenje in napredovanje sled tega smo vse svoje delovanje osredotočiii na pri dobitev šolstva j na pridobitev slovenskih učiteljev in prolesorjev ter slovenskih uradnikov vseh vrst. Nihče ne bo trdil, da to ni bilo dobro, koristno in važno, a isto tako ne bo nihče trdil, da to jedina naša naloga. Morda -je krivo to, da v našem javnem življenju nosijo zvonec iz većine sicer vsega spoštovanja vredni, delavni in vneti rodoljubi, kateri pa nimajo pravega pogleda v realnost sodobno gospodarsko življenje pravega smisla za veliko gospodarsko evolucijo, v kateri se na-hajamo. Devetnajsto stoletje je s svojimi velikanskimi izumi » s prometnimi sredstvi m osredoto.čenjem gospodarskih sil naredilo konec starodobni uredbi gospodarskega življenja in produkcijo in trgovino postavilo na novo sta-lišče. Slovenci se tega še prav ne zavedamo, še ne vidimo prav dobro, da se ' produkcija čedalje bolj osredoto- čuje v velikih tovarnah, trgovina pa v velikih kupîijskih podjetjih, dasi sami čutimo, kako mala rokodelska pro- dukcija gineva in hira in kako malo trgovstvo polagoma umira. Nova ustanova, za spodu Josipu Gorupu > je katero se imamo zahvaliti go- tistim slovenskim namenjena mladeničem, kateri so se posvetili trgovskemu stanu in se zanj pripravljajo na najvišjem zavodu î je trgovstvu lika, znanje da si pridobe največje in najpopolnejše trgovsko Ta svetovni proces, ki se ne da z umetnimi sred stvi ustaviti, zadeva tudi nas in bo prav gotovo predru gačil tudi naše razmere a ko njim ne računali, ko se namenjen, na trgovski akademiji, kjer jim je dana pri- veslali ne pripravili na to, da borno tudi mi v tej struji , utegne biti izvršitev te evolucije usodnega pomena tudi za našo narodno stvar. Posledica bi namreč mogla biti, da pride vsa velika trgovina in industrija v Ni dvoma, da se je gospod Gorup po dobrem pre- tuje roke, slovenski narod pa bi postal narod malih kme-mišljevanju in uvaževanju odločil, posvetiti v ta namen tovalcev in uradnikov. Ali more tak narod ohraniti svojo jubilejski dar, da je to ukrenil s posebnim ozirom individuvalnost, svoj jezik in svoje običaje v takih go razmere našega potrebe. naroda in z ozirom na njegove spodarskih razmerah, kakršne prav gotovo nastanejo, to je vprašanje, na katero ni težko odgovoriti. V? fr 4 452 Slovenski narod potřebuje srednjega stanu in trgovec in industrijalec sta jedro vsacega srednjega stanu. Če prideta trgovina in industrija v tuje roke, zgubljali se bodo zaslužki slovenskih rok v tujih blagajnah in naša slovenska domovina postane eksploacijsko polje tujih, nam sovražnih elementov, kateri se ne bodo zadovoljevali samo z zaslužkom, ampak si bodo svoje stališče hoteli olajšati s kruto germanizacijo. Že sedaj je velika industrija in velika trgovina na Slovenskem večinoma v nemških in v italijanskih rokah. Slovenci imamo jako malo večjih trgovcev in obrtnikov, le jako malo trgovski popolnoma izobraženih mo i štirih litrih vode naj se da kuhati dobro pest petršiljevih korenin z zelenjem vred. Kuha naj se petršilj tako dolgo, da so korenine povse mehke in se lahko dajo zmečkati. Te zmečkane korenine z vodo vred se na to zmešajo s štirimi litri tople ječmenove vode se da dolgo, kravi na in to enkrat popiti. Trikrat na dan in tako dokler iztreba od živine ne gre, kar je navadno v treh ali v petih dneh zgodi. To naj se vselej po- ker ie skusi, ne vam os ti. Če je bilo premnogokrat dobro in je brez vse se popadki ne dali iz nova obuditi » da bi Žalostna Fanika. se (Ant. L. Mozirski.) (Konec.) Noč je minula, dan je napočil, krasna juterna zarja přikazovala izza gore. Fanika se je izbudila. Od bližnje sosedove hiše se je slišalo petelinje petje. Fanika se je popravila lase in gledala po sobi. Počasno se vzdigne, potem odpre vrata in stopi v tiho sobico. Na stolu poleg ranjenčeve postelje je sedel zdravnik da bi bolniku stregel. Truden in vspehan je bil že popolnoma. Fanika se brez šuma bliža, in obstoji malo ko rakov od postelje. Njeni mili pogled bil je na ra njenca obrazu. Akopram rada dobro vidila njegov pahnili iztrebo ven, ker je živina popolnoma osabela, to Tone. obraz, ipak se je tega bala, kajti mislila je vedno, da je naj se ji da včasih vina ali žganja piti, seveda pomeša nega z vodo. V tacih okoliščinah sme zdravnik poskusiti tudi s štupo rženih rožičkov, katerih se devet gramov Bolnik se obrne, upre kalno oko v deklico in izraz velikega iznenađenja je tičal na njegovem obrazi. popari z vrelo vodo in da ta poparina kobili ali dvakrat stalo nemo in ko Fanika !" zaupije s hrapavim glasom smrt bledo na dan, dokler se ne obude popadki. pred posteljo Dekle je oči se vedno v njega upiraje. A dolgo ni zrlo, ker kmalo potem Po težkih porodih, kadar je z rokami ali z orodjem se zgrudi na tla. nožnica ali maternica ranila » začne včasih kri iz sram nice teči » ki včasih čista, včasih z žlemom zmešana i včasih lepo rudeča, drugikrat bolj črnkasta. Krvotok zdraži živino, da je bolj nepokojná, če z bolečinami združen, ali pa jo zelo oslabi, če zgubi veliko krvi. Iz začetka je vselej najboljša mrzla voda, katera se brizglja v nožnico in maternico, pa varno, da se s Kaj bilo z X. Kanst du mehr verlangen Als die Liebe gibt? menoj?" vpraša Fanika nekaj po no« zneje iz omjdlevice k sebi prišedša Ano, katera govico pletela pri njeni postelji stala. » Ti si se na tla zgrudila in mrzlica te tresla. " «Ni res » meni se je o Tonetu sanjalo, pravi klištirno cevko ne po škodi rana, pokládá se pa tudi v dekle, jaz bi ne smela o njem govoriti. u že mrzli vodi zmočena rjuha čez križ ali pa žakelj s snegom , ali zdrobljenim ledom. Mrzlota stisne odprte krvne žilice mislilo, da so mrtvi, a temu ni bilo taka. Misli si le to Čuj Fanika" de stara gospa, „o mnogih se skupaj da jenjajo krvaveti da obraz ubogega člověka, kateri je na železnici ležal ni 450 bilo več spoznati. Samo zato, ker je imel Tonetovo su- prelomila, knjo, mislili so, da je Tone." Ne bodem nikoli več te žalila, Tone od pusti mi, kar sem ti zaloge otvorila." » On živi in bo tvoj mož, koj ko okreva. Ni v nevarno8ti !u Solzice se vdero de: „O Bog iz očeša in povzdignivši roke zahvaljujem se za to proti nebu Ko se je njeno srce nekoliko umirilo in mesto ža losti veselje nastopilo, poprosi Fanika staro Ano, da razloži vse, kako da njeni Tone ni mrtev, ona ne more to razumeti. „Povedal mi je vsea, pravi stara Ana. „Potem ko teboj sprl, hotel dalje potovati in tako na na bližnji železniči postaji je stroj iz že se je bil s te pozabiti. lezja prišel, in vsi potovajci so morali izstopiti. Bilo baš po noči, in vsi so iskali kakega prenočišča. Največ jih je ostalo na kolodvorn v krčmi, in mej njimi tudi Tone. S ptujimi ljudmi, je moral v jedni izbi prenočiti. Mej temi je bil jeden, kateri je pogostoma druge, sedaj > , z jokom sedaj s smehom, kakor norec iz span ja z bujal. Naveličali so se tega, in spravili so ga iz sobe, a v temi oblekel je Tonetovo suknjo mesto svoje. Suknji sti bile enake veluosti in ko je Tone zjutraj vstal, spoznal je koj, da mu je bila suknja zamenjena, a dotičnega ni mcgel več dobiti. Sicer ni dosti škode trpel, kajti n port monai : a bil, ko se je vlegel, iz suknje vzel in podglav sko blazino dal ostala. se mošnjak za tobak in nožič sta v njej Ptuji člověk, kateri je gotovo bil na duši bolan, gotovo na železje vlegel, predenj je vlak dodrdral. n Sedaj razumem vse", pravi Fanika globoko zaso-pevši, „pa kako pride sedaj Tone semkaj ?" Ni mogel dalje v St., kjer je delo imel, ostati. Po tebi je vedno popraševal, dokler ti ni prišel na sled n i kajti hotel se je s teboj sprijazniti Tukaj gori v gozdu so ga potepuhi napadli, in hotli so ga oropati. Ako Tone podal roko in srčan poljub na krasno ustnice je b;l dokaz miru in sprave. Stara Ana pak pravi Tonet v u Moramo Faniko sedaj pri miru pustiti, kajti uboga je preveč pretrpala. Glejta da bodeta kmalu zdravi, da bodemo kmali zopet vesel dan imeli!" Tako se je tudi godilo. Ljubimca sta kmalo okre vala in cerkveni b lagoslov jih je kmalo zjedinil namreč poroka. » bila Pri svatbi pa1* vzame stara Ana kupico v roke si nalije vina do vrha, prosi za besedo, ter pravi: Bratje kozarce nalijmo, Čvrsto zdravico napijmo,. Vama doni naj glasno, Ki sta si mila Tukaj vložila Znamenje večno lepo. Živela da, tra la la Srca vsa blaga sveta! novo Kukčevo hiso, katera je že dokončana, Pred sedi pa zvečer stari zakonski par. Vijolice že kukajo iz prsti in molijo svojo drob no glavico iz trave zibaje se v spomladni sapici. Ona gleiatav krasno, z vinsko trto ob- dano hišo. In kedar vse tiho in železniční vlak z bli- žnje postaje semkaj zažvižga, spominjata se na veselo svatbo svoje hčere Gosp se spominja Fanikine ža losti in zdravnik trenutka, ko so ga h zadnjem bolniku klicali. — Od srca se veselita, da je božja previdnost ločenca, zopet zjedinila. In resnično vsak, kateri tiho domačo srečo vidi » zna s popolnim prepričanjem o Tonetu in Faniki izustiti ■. j „Dva člověka, mnenje. in vendar jedno srce jedno pram se je hrabro branil kot vojak so ga vendar ffcîîlvl'i îfc ^c <Íh« îft ■'Ýí rř» ífc '11» îti ^f» rfe ífc «f» -"Ýi ± ^ft Ht- ■ ; ït ^^ na tla vrgli. Slučajno je pa šel Krulčev Lojzek skozi gošo in potepuhi, to videvši, so zbežali, in tako ranje na tleh pustili ležati. Lojzek je hitro v vas nega tekel in iskal pomoči. Jaz si ne morem večjega misliti kot to, da je Tonček še živ a veselja pravi Fa nika. „Ali je res, da ni v nevarnosti?" u JI Ni tej priliki. praví starka in zarudele so deklete lice pri Kmalo potem pripelje zdravnik Tonetu v sobo Imel njegovih očeh. zavezano glavo, bil je še bled, a veselje je bilo v „Fanika, moja Fanika!" klical je bolestnik n ali si mi še vedno dobra, ali me nisi čisto čisto pozabila. „Pozabila?" de ona „po dnevi in po noči sem vedno ko so drugi sladko spavali, sem se jaz mi hočeš odpustiti?4 pravi on ginjen, na te mislila, i'i ,iokal „hočeš moja ti Ali žena biti? U ti Da jaz hočem, hočem! n kajti Dejala „Ljubim, ljubim te Ti si moje vse." je ona in solze zalija krasne plave oči. „Hvala Bogu, da zamorem še v«e popraviti, kar sem Novice. Osebne vesti. V Iiriji so imenovani višji fažinski upravitelj Karol Mit ter rudniškim svetnikom, inžener Karol Alojzij Svoboda strojnim inspektorjem, fažinski upravitelj fužinskim upraviteljem, rudniški Z d r a h a 1 • v • • visjim m- upravitelj Teodor S tern berger višjim jamomercem in ženerski pristav Jaroslav Šotola strojnim inženerjem Fužinar v Celju Fran Gosti š a je imenovan fužinskim upraviteljem. ' Biagajništvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 25 oktobra do 15. novembra t nabiralnika Majnika v n Narodnem domu 1 gld . V. meru 34 kr Slavno upravništvo n Legatu zbirko 45 gld po blagajniku 1 kr. Karbi . poslali : v Ljubljani Celovcu po Podružnica v Ljuto- Mir a" v 20 gld gld. in 80 kr 30 kr Podružnica na Teharjih pri Celj družnica za Priblo Ves in okolico po gosp Lipuš Izvenakad podružnica Fr Hrašovcu 50 Po gld v Gradcu po c. kr. okr. sodniku . iz nabiralnika na- rodno-zavedne obitelji Zibredove na graškem južnem kolodvoru gld. udnine in 13 gld Veselo društvo na Podplatu gld Slavna „Okraj posojilnica v Krškem gld Slavno „Hranilno in poso g 45? jilno društvo v Ptuju" kot jubilejski dar 100 gld. N. N. z N. Cerkveni rop. V noci med 14. in 15. tega me- 10 gld. Podružnica v Rečici po g kapelanu Melhijoru seca se je dogodil v Trnovém , pri II Bistrici strašni bogoropni Zorka 20 gld. Šentjakobsko trnovska ženska podružnica v zločin. Roparji so vdrli v podstrešje, prebili strop in se spu Ljubljani po gospej Zupančičevi in gospi ci Lozarjevi 700 gld. stili pri orglab na kor in od tod po vrvici v cerkev Odnesli Gdč. Franjica Šmid na Gašteju pri Kranju iz društvenega so hudobneži ciborij in monstranco s sv, histijami, ter nekaj nabiralnika 10 gld. Podružnica za Laško po g bla- kelibov in kovinskih oltarnih križev in nekaj malega denarja gajniku Ivanu GoriŠku 30 gld pri Trstu 50 gld. 31 kr pokroviteljnine kot jubilejski dar. Moška podružnica na Greti iz nabiralnika pri oltarju Matere Božje. Ljudstvo je žalastno Podružnica na Bledu 100 gld. in razburjeno. Od roparjev ni nobenega sledu, misli se, da so g. Ivan Sakser, župnik kaki tuji potepuhi izvršili grozni čin, ker je ravno zarad se- v Hotedršici, 2 gld Slavno upravništvo „Slov. Lista" mnja mnogo tujega ljudstva bilo v Bistrici zbranega. Letos zbirko 3 gld. 21 kr Dalje so darovali kot jubilejski dar je ravno 26 let minulo \ kar bila zadnjič naša cerkev oro- m eg stolni kanonik Adr. Kalan 10 gld.; bogosl. profe- pana in ravno tako monštranca in ciborij s svetimi hostjami sorji : Ant. Zupančič 5 gld. ; dr. Aleš Ušeničnik gld dr. odnešen. Ivan Janežič 1 gld.; stolna vikarja Fran Birk 3 gld. in Luka Smolnikar 1 gld semen, podvodja Mihael Bulovec gld. spirituval di. Fr. Ušeničnik 2 gld ter Jurij Aubel 20 kr. gld. in prefekt Evg. Lampe Veselega srca se zahvalju- ob pn- jemo plemenitim rodoljubkinjam in rodoljubom za obilne darove in kliČemo : Živeli nasledniki ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda Družba sv. Cirila in Metoda Šentjakobsko-tr-novska ženska podružnica v Ljubljani je nabrala za Ciril-Me- todovo družbo 700 gld. Družbina pokroviteljica liki postala gospa dr. Kušarjeva. Za vseučilišče in nadsodišče sta odposlali peticije občini Sp. Šiška in Krka. „Pobratimštvo" se bode zvalo glasbeno društvo, katero ustanov^ ]ugoslovanski visokošolci Slovenci in Hrvati, Srbi in Bulgari v Gradcu. »Naša straža« ie imela v torek SVO] v „Katoliškem domu." Otvoril je zborovanje drž f * eajz, kateri je pozdravil udeleževalce, na kar je bil izvoljen občni posl zbor Ven- odbor, ki je izvolil zac. predsednikom drž, posl. Ven eaj za, tajnikom in blagajnikom pa dr. Brejca. V odboru so : Kranjsko: Povše, dr. Krek, Pogačnik, Vencajz. dr jancic, dr. Krisper, dr. Majaren, Hribar, Svetec, Koblar. Za Fer-Za Štajersko: Ďr odvetnik v Mariboru; Kocbek notar v Mariboru ; dr Fr. Rosina, odvetnik v Mlakar, kanonik v Mariboru ; dr. Pipuš odvetnik v Celju; Martin & » Jurtela, odvetnik v Ptuju ; dr. Dečko dr jetnik Ljutomeru; Dragotin Hribar, pod v Celju ; Kelemia, župnik v Št. Uju; Fr Korošec, nadžupnik odbornik pri Sv. Križu tik Slatine; Fran Robic, deželni a Koroško: Dr. Kraut, odvetnik v Celovcu ; Jos Rozman,, tajnik družbe sv Mohorja ; Gregor Einspieler, dež poslanec, Brdo; Fr. Muri, dež. poslanec, Jezersko ; Fr. Najvišje sodišče in graško nadsodišče. „Frem- denblatt" naznanja glede sklepa najvišjega sodišša v zadevi ravnopravnosti slovenskega jezika pri graškem nadsodišču, da se je predsednik dr. pl. Stremayr udeležil dotične seje plenarnoga senata, dočim so poroČali listi, da se je ni udeležil. ozirom na to je zadobil sklep najvišjega sodišča še večji pomen Prizivna komisija za osebno dohodarino je zborovala od do 15. t. m. Rešiti je imela 730 prizivov 188 prizivom je ugodiia popolnoma, 231 deloma, 285 jih je cdklonila, 26 v daljšo preiskavo vrnila dotičnim komisijam. v w . Regulacija učiteljskih plač na Primorskem je postala zadnji Čas predmet precej hudim bojem, katere is- kreno obžalovati Goriški in isterski učitelj so imeli hode na katerih so zahtevali zvišanje. Isterski poslanci se gotovo t 4 1. 5 « * v • * - / zavzemo za to in spravijo stvar v dež zboru na dnevni red, na Goriškem pa stvar ni tako ;asna, ker hočejo slovenski poslanci privoliti v zvišanje učiteljskih plač samo če se usta novi deželni šol s iklad, s tem pa se Italijani ne bodo spri jaznili, ker bi potem rae3to Gorica moralo plačevati velik del troškov za šolstvo cele dežele Učitelj da se ta borba mej strankama v dež so nezadovolini m ta nezadovoljnost seveda zboru utegne nečejo čakati dožene, postali roditi slabih posledic Učiteljske plače na Štajerskem zbor v prihodnjem zasedauju regulirati. Učitelji utegne bi imeli dež. po 700, 800 m 900 gld plače in starostne dok'ade po 100 gl. opravilne doklade po številu šolskih razredov in draginske doklade v večjih krajih Naslov „podučitelj" se odpravi. Učiteljice dobivale ie ^0% plače moških učiteljskih močij. Občni zbor društva »Edinost« v Trstu se je Kobentar, župan v Št Jakobu; Martin Štih, posestnik v Št vršil v nedeljo dne 13. t m. ob obilni ndeležbi. N S • r / _ « ^ « « S m^ . V/ • 1 • • • V • 1 Sprejel Janžu ; Jan. Šumah, župan Sinča ves državni poslanec, Celovec ; Fr, Kogelnik Lambert Einspieler, iz Podklanca. Primorje: Dr Gregorin Gustav, odvetnik v Trstu ; Za Ivan več resoiucij glede najvažoejših in najnujnejših potreb tržaskih in isterskih Slovencev in Hrvatov. Občinski svet ljubljanski je v zadnji svoji seji Nabergoj, bivši državni poslancec posestnik na Prošeku; An- sklenil znatno zvišanje plač mestnim uradnikom ljubljanskim, drej Gabršček, lastnik tiskárně v Gorici; dr. Franko Alojzij, kateri so to zvišanje brez dvojbe zaslužili. odvetnik v Gorici ; dr Tuma, odvetnik v Gorici ; Jan. Rojic, kuavt v Biljah : dr Janežič Konrád, odvetnik v Voloskem ; dež. predsedniku baronu Heinu je poročala dr. Trinajstič Dinko, odvetnik v Pazinu ; Gjivić slovodja isterske posojilnice v Pulju ; Sanković M*te, Štefan, Edinost" da po- pride kot namestnik v Trst, kar ni verjetno, ker je bilo baronu Heinu po Rinaldinijein odstopu tržaško Z a y na nj e dežele: Dr. Můrko, dr. Man- Yerjetnejše je, kar poroča N. Fr. Pr., da pride baron nik v Vodicab. tuani, Pukl, Lego, Tomšič, dr. Stojan, Barwinski, Milewski, Šuklje, dr. Turner. posest- namestništvo že na razpolaganje, a je on ni hotel pre vzeti. Hein kot namestnik v Gradec v Občina Sp Šiška je sklenila v proslavo Tržaško državno pravdništvo vlaga še vedno cesar- jeve vladarske petdesetletnise naložiti glavnico 2000 gld. kot italijanske obtožaice proti Slovencem, dasi je dobilo določen „stavbni zaklad za sirotnišnico občine Sp. oiejia-, nateri vod se bo imenoval „Cesarja Franca Jožefa I sirotišnica". Šiška" kateri nalog, vlagati jih v slovenskem jeziku. Čad no da slovenski za poslanci ne demonstrirajo proti temu v drž. zboru Ljubljanski knezoškof dr. Jeglič je obiskal slavno božjo pot Lourdes in se mudi ostane do konca meseca. sedaj v Rimu, kjer Franca Darilo. Obcina Vrhnika Jožefa I. v za spomenik cesarja Ljubljani v zmislu skjepa županskega shoda Ijubljanskega dovolila prispevek 200 gld. Nova župnija. Naučno ministerstvo ie Vrh polje pri Vipavi povzdignilo v samostojno župnijo. kuratijo Poročil se je suplent na gimnaziji v Kranju Anton Dokle r z gospč. Anico Windischer. — Kmetijslco ministerstvo je potrđilo statut kemij- skega preskuševališča v Ljubljani ter je določilo, da je naslov temu zavodu : Kmeti jsko-kemijsko preskuševališče za Kranjsko v Ljubljani. Posebne važnosti je § 4. tega statuta, ki se glasi : Preskuševališče ima pravico, izdajati listine o iziđu svojih preiskav in preskušenj, ki so v tesni zvezi o kmetijstvom in s tehniško porabo kmetijskih surovin. In ve- ljavnost teh listin je potreben ravnateljev podpis in pečat preskuševališča. — Slovensko delavsko stavbno društvo v Ljubljani je dobilo od trgovinskega ministerstva podpore 1500 gl. — Gospodarsko društvo v Idriji se snuje v namen, da povzdigne zlasti cipkarsko obrt Kupovalo bo od udov ôipke ter ude preskrbovalo z živili. — Potres. Minolo soboto se je v Črnomlju přiměřil potres, kateri pa ni naredil škode — Vodovod v Kranju V Kranju se je začel prav nepotreben boj zaradi vprašanja, odkod naj se napelje vodovod. Jedna stranka se je oklenila jegnega projekta, druga druzega. Ali bi ne bilo najpametnejše, da se obe stranki uklonita razsodbi kakega nepristranskega strokovnjaka? — Popolni postni spregled podělil je sv. Oče za petek dne 2, decembra povodom cesarjeve vladarske petdeset-letnice in sicer za vse Škofije avstro-ogerske monarhije. — Zalobni koncert v spomin cesarice Elizabete priredi 20. t. m. Glasbena Matica. — Deželnozborski mandat je odložil dež. poslanec iz kranjskega veleposestva grof Ervin Auersperg. — Protiitalijanski demonstranti pred sodiščem. Oni Četrtek se je pri goriškem okrožnem sodišču vršila kázeňská obravnava proti 24 obtožencem, ki so bili obdolženi, da so v Batujah uprizorili protiitalijanske izgrede. Obsojeni so bili vsi na zapor od 10 dnij do 5 mesecev. Ta teden se vrše pri tržaškem dež sodišču kazenske obravnave izgredni-kov v Devinu in v Nabrežini. Obravnava bo trajala ves teden — Iz ječe ubegli so trije kaznjenci, ki so bili zaprti v Kopru. Dva so orožniki srečno ujeli, jeden pa je odnese 1 pete. — Velik požar je nastal dne 16. t. m. v Krškem. Goreti je začelo, pri mesarju Zenerju, od koder se je ogenj hitro razširil. — Nezgoda na železnici. Minoli torek zvečer pone-srečil je čuvaj I. Tenja na železniški progi Vižmarje-Ljub-Ijana. Večerni tovorni vlak ga je zgrabil in ga precej nevarno ranil na glavi. — Samomor v záporu. V Celju se je v sled pija-nosti aaetovani dninar Alojzij Kosec v záporu oběsil. — V vodnjak je pádel 7. t. m. posestnik in mi-zarski mojster Lovro Hribar iz Križa v Kamniškem okraju. Bil je vinjen in se v Suhodolih, hoteč piti vodo, prekucnil v sedem sežnjev globoh vodnjak gostilničarja Črneta. — Umrla je v Ljubljani gospa Pavla Martinak roj. Arce, soproga c, kr. deželnosodnega svetnika v starosti 53 let. — Zvon ga je ubil. V Zaluži na češkem se je mej ivonenjem utrgal veliki zvon in pádel z zvonika. Cerkovnika je tako zmečkal, da ni bilo videti druzega kakor kup mesa in krvi. — Zopet v balonu na severni tečaj. Dasi skoro ni več dvomiti, da se je predrzni Andrée-jev poskus, priti z balonom na severni tečaj, končal žalostno in so Andrée in njegovi spremljevalci Že mrtvi^ vender se še nahajajo ljudje, ki smatrajo njegovo misel za izvršljivo. Profesor Charles I. Hito v Pennsylvaniji, kateri se je bil svoj čas udeležil Pe- aryjeve arktiške ekspedicije, storil je že vse priprave, da po-skusi doseči severni tečaj z balonom. V ta namen si je napravil poseben balon, kakršoega doslej še ni nihče sestavil. Njegov balon sestoji iz dveh delov, ki pa tvarjata jedno ce-loto. Napravil je poseben jako lahak stroj, s katerim hoče balon dirigirati. Balon je 80 čevljev dolg in ima obliko smodke. V njem se nahaja drug, z zrakom napolnjen balon. Dosedanje poskusnjo s tem strojem so se izborno obnesle tako, da misli pogumni amerikanski profesor, da se v kratkem d vigne z zemlje in v zraku poleti na severni tečaj, katerega po njegovem mnenju morskim potom sploh ni doseči. — Mačke prenašajo davico. Vrhovni zdravstven svet v Parizu je sklenil, da se opozori francosko občinstvo •naj ne pusti, da občujejo otroci z mačkami, ker imajo mačke večkrat difterijo ter se zato preneso bacili na deco. — Samomor prenapeteža. V Aradu na Ogerskem se je te dni vstřelil stotnik pežpolka št 33 in sicer iz strahu, da ne prestane skušnje za stabnega Častnika, za katero se je noč in dan pripravljal. To je že tolika prenapetost, da se jej je smejati, — Slepar pod ključem. Župana v Altôttingu na Nemškem je dalo sodišče zapreti zaradi poneverjenj. Mož je bil bankir in ljudje so mislili, da je jako bogat ter se vsled tega radi pri njem nalagali svoje prihranke, zlasti ker je pla-čeval visoke obresti. Župan je ves ta denar poneveril. Kolikor se je moglo doslej dognati je osleparil kacih 250 oseb za približno 400 000 gld. — O francoskih judih. piše „Hann. Conrier4 : Izmej 11 — 12 000 judovskih družin v Parizu je k večjemu 5 — 600 prav zelo bogatih, ki zavzemljo v bankah in na borzah odlična mesta. V tem obstoji moč tukajšnjega judovstva, katera dosega svoj vrhunec pri Rothschildu, čegar imetje se ceni na več miljard. Poleg njega moramo imenovati še Heineja, Foulda Dreyfusa, Schnapperja, Hirša, Erlangerja, Konigswaterja, Ca-monda, Ephrussija, Haberja, Hunzburga itd. Vsi ti bančni gospodje delajo tudi velike kupčije v inozemstvu, celo v Rusiji in v Južni Ameriki. Denarja izdalo dosti in so posestniki palač, vil, jahalnic itd — Rothschild je na Franco3kem prvi in najbogatejši posestnik zemljišč in Vinogradov. Vsa njegova zemlja meri nad 180 000 ha. V Parizu samem je največ hiš njegovih. — Ostalih 2—300 izraelskih družin, ki so tudi zelo bogate, se peča z večine z obrtnimi podjetji vsake vrste tudi s knjigotržstvom in tiskom. Kupčja z diamanti, s starimi ali novimi umetnijami se nahaja skoro vsa v judovskih rokah. 3_400 judov je častnikov in uradnikov, mnogo je zdravni-kov, zemljemercev, profesorjev, pisateljev, glasbenikov, gledi- ščnih igralcev. Od preje omenjenih 5 — 600 najbogatejših judovskih družin jih je pray malo, katere ne bi imele v ro-dovini nobenih kristjanov. Štiri ali pet žensk iz Rothschiliove družine je krščenih in so omožene s kristjani. Monakovska kneginja, preje vdova Richelieu, je rojena Heine, neka druga Heine je vojvodinja v Elchingenu, v najmanj tridesetih ali štiridesetih rodovinah so vse hčere krščene in omožene s kristjani. Več bogatih rodovin (baron Oppenheim, grof Cohn ď Envvenrs) se je popolnoma pokristjanilo. Francosko plemstvo in imenitnejše meščanstvo je že stopilo v svaštvo z ju-dovskimi rodovinami. Slično je tudi pri drugih judih do najrevnejšega. . Telegram. Dunaj 18. novembra. V poslanskih krogih se zatrjuje, da postane državni poslanec dvorni svetnik Šuklje, dež. predsednik na Kranjskem. 459 Lucheni pred sodiščem. četrtek 10. m. se je vršila razprava proti kriv Vprašanja porotnikom so se glasila: Ali je Lucheni umorstva na cesarici in kraljici Elizabeti? zveri v človeški podobi, ki je přinesla toliko žalosti nad našo cesarsko hišo in vse zveste podanike ter države in postopal z namenom? Ali je postopal zavratno? ki je izvršila čin i na katerem se je zgražal ves svet i kjer je še kaj človeškega čuta. Ob desni in levi zatoženca so stali v dvorani re-Obtoženec se je vel cinično, kakor da je ponosen darji. na svoj čin. Vskliknil je: „Pričnite vendar enkrat." Mej čitanjem obtožnice je vsklikal Lecheni vmes. Redarski Ali je Po po- svetovanju 20 minut so porotniki potrdili vsa tri vprašanja in so odklonili olajševalne okolščine. Sodišče je ob-sodilo Luchenija na dosmrtno ječo. Ko so ga odvajali iz dvorane, je vzkliknil Lucheni. „Živela anarhija. Smrt se-danji človeški družbi." korporal Lacroy je povedal,.da mejpotoma, ko s> ga vodili v zapor, Lucheni ni obžaloval, kar je storil in je še vskliknil: „Kogar je zadel tak instrument, ta je končan." , ampak je po- ustanove Podpisana zbornica razpisuje za leto 1898. Obtcženeč je trdil, da ni imel sokrivcev stopal na svojo roko. Ako bi imel dne 10. septembra 50 frankov, ne bi bil umořil cesarice, ampak bi bil po to val v Italijo, da bi umořil italijanskega kralja. Sicer pa je to vse jedno, to že preskrbi kdo drugi. Obtoženec je pritrdil tudi, da je pila tišti instrument, s katerim umoril cesarico. Na to so se zaslišali zdravniki, ki so izjavili, da je prišel v Genevo, da umori vojvodo Orleanskega Toda prišel je dva dni prepozno, pravi vojvodi da so šteti dnevi osem cesar Francišek-Jožefovih ustanov po 25 gold, za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 23. no . in priloži'naj se jim od župnijskega vem br a n obcinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro sitelj kak obrt samostojno (na svojoj roko) 1ZVT ševal i da zdaj zaradi onemoglosti ne more vec delati in da je ubog. (3) V letu da ga ne bode več Ako dobil umoriti kralja italijanskega, zgrešil svojega cilja. te da j da gotovo ne nalog, bi bil Ljubljani, dne 16. novembra 1898. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Lucheni Predsednik potrdil „Ko da res govoril tako ste kupili pilo ste že vedel čemu?" je Bartli^lnovo klatno apno; ono prepreci II Lucheni : „Seveda. to sem že vedel." Jedna prfta zavost in glodanje lesa, prepreôl mehčanje kosti, pre- izjavila, da je rekel Lucheni, da mora koga umoriti, toda koga imenitnika, da bodo časniki govorili o tem. Lucheni potrdi to. Stavbenik Totis, pri katerem je Lucheni služil tri kta, je izjavil ugodno o njem. preci hujšanje, naredi živino ješčo, ukrepi probavljanje, pomnoži mleko ter jajca, naredi živino močnejšo in tvori trdo meso Za vsako žival neobhodno potrebno. Pošiljatve po 5 kg. kot poskus za I gld. 95 Popisi zastonj. Sokrivec Martineli izjavlja, chenijevo napravil roč za pilo zadovoljno da na zahtevo Lu- Dalje je v zalogi mćtža za vozove (Sparwagenfett), va mel roke tej izjavi, je Lucheni ter pripoznal, da je prevdarkom selin, oJje za stroje itd. po nizki ceni. Miha Barthel in umoril cesarico. Vedel je tudi, da je pila nevarno orožje. Vse da je storil. ,da se umorstvo gotovo posreči. Na drug 5 Dunaj X. Keplergasse št. 20. vprašanje zakaj a » pomnil mati. ker je odgovoril: „radi bede", ter je pri » da ga je že na dan njegovega rojstva zspustila Nadalje izjavil da izvršil umorstvo v vici ) je bil slučajno tam, ne pa radi tega, ker tam ni smrtne kazni Želel » da ga sodili v Lucernu î kjer ker je še smitna kažen. Cesarico si je izbral za žrtev je visoko stojeća oseba, cesarica. Na vprašanje, česa da se nadeja od tega, je odgovoril: , je bila na razstavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v ÍML i 7 t* & j ** > + • i Nič se prav nič Stutgartu 1890 1. odlikovana z darilom in je po izrazu Nagib je bil maščevanje za moje življenje." Predsednik: šlo za to, da še enkrat storite ta čin, ali bi ga zdravnikov in tisućih zahval- Ako izvršili?" Lucheni čemu naj storil že storjeno Sicer enkrat, ko je nih pisem neškodljivo edino reelno in • V' M \ ll sredstvo storil kaj tacega še enkrat ohranijo bujno rast za las i gospode in katera in dame ? da si v • zapreci ízpa tem je bilo zaslišanje zaklučeno. Ko je državnik v svojem govoru opisal čin, je vskliknil Lucheni n Prav danje las in odstrani tekoj vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamči t dobro!" Državni pravdnik je slikal umorstvo, kakor čin da je Cena lončka 80 kr. po postnem povzetju. sovraštva neizrečenega samoljuba in je povdarjal se odklonijo vs.koršne olajševalne okolnosti 10 26 Dunaj K. Hoppe * > Wipplingerstrasse V Brnu dne 16. novembra t. 1.: 68, 71, 35, t * Na Dunaji dne 12. novembra t. 1.: 82, 14, 46 V Gradci dne 12. novembra t. 1. : Tržne cene. 5, 84 77, 37, 16, V Ljubljani dne 10. kr. rž gl. kr., ječmen novembra 1898. Pšenica gl. . 7.35 kr., oves gl. 6.40 kr. ajda gld. 10.50 kr., proso gld. 7.25 kr., turšica gld. 6 50 kr. # leča gld. 12.—- kr., grah gld. 10.— kr., íižol gld. 10'— kr Yse cene veljajo za 100 kgr.) ♦ ♦ Blasnikova tiskarna v Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča sl. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška delà v eni ali večih barvah. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo kn jig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. Spoštovani gospod! Zali va Ij V« tako izvrstno zdr in prsili steklenic «la sté mi posla vilo proti kašlj bolezni. Po rabi 1 sem jedri trpotćevega soka, kašel j i prsna bolezen ini je skoro p bala klen P< Vašega ini takoj še tri ste rstnega trpotce \eva sok a zraven še tudi za- itka čaja proti kašlj % elesp stov Vaš hvaležni JAKOB SUPPAN V Diváci. 19. oktobra 1897. Trpotčev sok (Spitzwegerich Sait), kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Naj pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tišti trpotčev sok je iz moje lekarne, ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-Ijatvijo 35 kr. Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar doda za poštni list in naprej naj zabojček še 20 kr. Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 (ěnjeiii gospod lekàrnik! Pred kratkim časom sem naroćil od Vas jedno stéklenico krepilnih švedskih kapljie. naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Vas moram za to dobro zdra\ilo nájtopleje zahvaliti. iUagovolite mi za moje znance še tri stekleniee po 80 kr. po poštnem povzetju poslati. 8 spoštovanjem VID ZAMĆ. Mod ruš, dne 26. maja 1898. Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, prpravljajo prebavljenje, čisti jo kri, krepijo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit Paziti znamko, ie ker treba samo na tište varnostno švedške kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena jfdne stekleniee krepilnih švedskih kapljie s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. doda Kdor pošlje denar naprej, naj za poštni list m zabojček 20 krajcarjev. Lekarna Zrinjskemu H. BRODJOVIN % & Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naroćila, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in Ze!o spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostním bolečinam« je vstala že čez tri dni, in danes hvala 8ogu, hodi. Zahva-Ijajoč se Vam za to izvanredno mazilo ostaj am pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole činam (Fluid) je prav dobro zdra- vilo proti trganju in zbcdanju v kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri pnpihu i t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi stare nogah. ljudi, trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var nostno znamko sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana ker samo tisto mazilo iz moje lekarne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici. Cena jedne stekleniee mazila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom je 75 ,kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej naj za doda še 20 kr. poštni list in zabojček Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasuikovi nasledniki.