GLASILO OBČINE MENGEŠ
SEPTEMBER 2010 / leto XVII
OGLASi


Naj-dom
Karo inženiring d.o.o. Mengeš, Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: +386 (0)1 72 30 986, +386 (0)1 635 172, Faks: +386 (0)1 72 38 015 najdom@remax-nepremicnine.net www.remax-nepremicnine.net/Najdom
Vsaka agencijaje v neodvisnem lastništ>/u m vodenju
PRODAMO
Zemljišče:
-	Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, zazidljiva zemljišča, komunalno opremljena do konca letošnjega leta (2010). Osnovni podatki: - 23 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558m2 do 1.828 m2 - 16 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330 m2 do 402 m2 - prodajna cena zemljišč: 230,00 €/m2 - celotni komunalni prispevek (soinvestiranje+občina): cca. 52,00 €/m2 zemljišča Več informacij na naši spletni strani www.karo.si-lastne gradnje.
-	Depala vas, kmetijsko zemljišče, 3450 m2, ravno. Cena: 20.000,00 €.
-	Šentrupert, Orla vas - stavbna zemljišča, 12.343 m2, na lokaciji novo predvidene cone proizvodne dejavnosti, južno od izvoza AC. Skupna velikost parcel je. Cena 35 €/m2.
Stanovanje:
-	Mengeš - Levčeva, dvosobno neto tlorisna površina: bivalna površina: 57,75 m2, loža: 5,25 m2, klet: 4,55 m2, l.'86, J lega, 3/5 nad. Dve spalnici, bivalno kuhinjo z izhodom na balkon, sanitarije, velik hodnik. Prvotno stanje,
vzdrževano. Cena: 103.000,00 €.
-	Škofja Loka, Frankovo naselje,
dvosobno, uporabna površina: 43,76 m2, balkon 3,40 m2, klet 8,60 m2, l. 1962, 4. nad., lega: J, Z, samostojno plinsko ogrevanje, vsa infrastruktura v neposredni bližini. Cena: 85.000,00.
-	Medvode, dvosobno, 52,80 m2 + balkon + klet, VP, lega: S-J, nova okna, plinsko ogrevanje, l. 1974, zelena in mirna okolica, dovolj parkirišč. Cena: 106.000,00 €.
-	Vrhnika, dvosobno stanovanje, pritličje, 64 m2 + 3m2 kleti, v staromeščanski stavbi, popolnoma prenovljeni, l. 2007, ogrevanje na zemeljski plin, takoj vseljivo.
Cena: 85.000,00 €.
-	Radomlje, soba s kuhinjo, 18,67 m2, v večstanovanjskem bloku, l. 1953, 2. nadstropje, zelo svetla, V lega, vzdrževana. Cena: 29.000,00 €.
-	Krk - Malinska, apartma, 2,5 sobno, 59 m2, P, l. 2005. Hiša je izolirana, TV, klima, parkirno mesto, kamin, balkon. 300 metrov od morja, 150 m pred Domžalskim domom. Cena: 120.000,00 €.
Hiša:
-	Moste pri Komendi, tristanovanjska hiša, skupaj cca. 350 m2, P + 1N + M, l. 1977, zemljišče 924 m2. Pritlično stanovanje (43 m2), obnovljeno l. 2006, ločen vhod,
mansarda (90 m2), izdelana l. 2005, vhod iz skupnega stopnišča, vmesna etaža štirisobno stanovanje (95 m2), nova streha, 2 garaži, ena za osebni avto, druga (62 m2) za tovorno vozilo, nad garažo skladiščni prostor. Cena: 295.000,00 €.
-	Radomlje - Škrjančevo, enota dvojčka, etažnost: K + P + M, 210 m2, zemljišče 355 m2, III. podaljšana gradbena faza, leto izgradnje 2001. Cena: 235.000,00 €.
-	Mengeš, dvostanovanjska, starejša hiša, 250 m2, K+ VP + M, cca. 80m2 v etaži, l. 1960, delno prizidana in prenovljena l. 1990, garaža, nadstrešek, zemljišče 311m2. Cena: 209.000,00 €.
-	Šentrupert, Braslovče - kmečka posest, skupna povšina zemljišč 9.491 m2, od tega cca. 1.040 zazidljivo. Kmečka hiša v velikosti 132m2 P + M, zgrajena leta 1800 (obnovljena 1970), prizidek 160 m2 P + 1N, gosp. poslopje 176 m2, gospodarsko poslopje 126 m2, toplar, sadovnjak. Cena: 390.000,00 €.
Poslovni prostor:
-	Kamnik - Ljubljanska, v poslovno stanovanjski stavbi, l. 2008, P + 1 N, 60 m2, za storitvene dejavnosti., III. podalj. gr. faza. Cena: 72.000 €.
-	Kamnik - Ljubljanska, v poslovno stanovanjski stavbi, l. 2008, P + 1 N, 45 m2, III. podalj. gr. faza. Cena: 54.000 €.
-	Mengeš - 980 m2, delavnica, zgrajena l. 2005, 1.200 m2 zemljišča, P/1 nad., poslovna stavba 29m ^ 12m ter 10 m ^ 20 m. V pritličju je večja delavnica, razstavni prostor in spremljajoči prostori, nadstropje ni Analizirano, uporablja se kot skladišče (dostopno po stopnišču in s tovornim dvigalom). Višina stropa v pritličju je 4,30 m, v nadstropju pa 3,02 m. Stavba ima vse komunalne priključke. Možen dogovor
prodaje po delih, prodamo. Cena: 950.000,00 €.
-	Kamnik Šutna, 74 m2, prenovljeno l. 2007, velik, odprt prostor s sanitarijami in dvema ločenima prostoroma za skladišče, primeren za storitveno ali trgovsko dejavnost, koristil se je za trgovino s tekstilom, oprema na željo kupca ostane, skupno parkirišče pred vhodom. Cena: 84.000,00 €. Možen tudi najem: 450 €/mesec.
ODDAMO
Poslovni prostor:
-	Domžale, 101 m2, l. 1997, obnovljeno l. 2009, razdeljen na dva dela, prvi del 77 m2, 4 prostori, hodnik, sanitarije, drugi del 24 m2, lasten vhod, svetlo, primerno za pisarniško dejavnost, plinska etažna, dodatno prezračevanje, možnost najema dveh parkirnih mest v garažni kleti. Cena: 7,5 EUR/m2.
-	Radomlje - center, skladiščni prostor, 178 m2, adaptirano l. 2000. Višina stropov 3, 2-3, 5 m, tla so prirejena za manipulacijo z viličarji. Pisarna, WC z umivalnikom, ISDN, alarm, CK na kurilno olje. Pred skladiščem je velik nadstrešek, možen dovoz z vlačilcem, zagotovljenih pet parkirnih mest. Cena: 3,9 €/m2
-	Komenda - Križ, 200 m2 (delavnica + pisarna + sanitarije) priključki: voda, elektrika (3 fazni tok), visokotlačna zračna napeljava, ogrevanje na kurilno olje, l.'75. Prostor se je koristil za avtomehanično delavnico, možnost uporabe že obs to ječih napr a v. 4 parkirna mesta za os. avto, po dogovoru možna uporaba večjega dela parkirišča. Cena: 700 €/mesec.
inkTigoA
ivio
Prod. BURNIK, Mengeš, Prešernova cesta 3 Tel.: 01/729-68-70 E-pošta: menges.2485@trgoavto.si Del. čas: 8.00-18.00, sobota: 8.00-12.00
VELIKA IZBIRA OTROŠKIH KOLES KAWASAKI, HELLO KITTY IN WINX
Kolesa Merida	do -40 %
Skuterji SYM	do -15 %
Kolesarska oblačila	do -50 %
Kolesarske čelade Lazer	do -40 %
Motoristične čelade Lazer	-30 %
Velika izbira akumulatorjev za motorje, skuterje in štirikolesnike
Vedno na zalogi rezervni deli za osebna in tovorna vozila.
MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI!
NOVO, NOVO: SERVIS KOLES -menjava zračnic, verige, nastavitev zavor in prestav, centriranje platišč ...
UVODNiK
Spoštovani občani, dragi bralci!
Priznam, da sem imel tokrat kar nekaj težav pri pisanju uvodnika. Ne zgolj zaradi časovne stiske, temveč zato, ker nikakor nisem dobil ideje, o čem naj pišem. Še preden pa sem se spravil k pisanju, sem si obljubil, da o politiki, čeprav je to zadnja redna številka pred letošnjimi lokalnimi volitvami, ne napišem ničesar. Morda le to, da vsem kandidatkam in kandidatom želim veliko uspeha. Kakorkoli že, popišem prvi list papirja. Preberem. Ah, brez zveze. Vržem stran. Parkrat ponovim vajo, isto. V jezi grem odigrat eno košarko z računalnikom, da sprostim napetost. Verjetno bi bilo bolje, da bi šel pred TVD, ampak je že trda tema, pa še rahlo rosi. »Še sreča,« si misli moja lenoba. Po tesnem porazu z umetno inteligenco sem še bolj brez ideje. Čutim tesnobo, stisko. Nič, grem spat. Danes mi ni uspelo, a jutri je nov dan. Ugotavljam, da je današnje življenje čisto preveč osredotočeno na uspeh. Nič drugega ni pomembno: karkoli počnemo, se od nas pričakuje, da bomo najboljši, najpametnejši in najuspešnejši - da bomo nadpovprečni v primerjavi z ostalimi. Stalno smo izpostavljeni medsebojnim primerjavam, kako je nekdo boljši od nas v šoli in službi, ima boljši avto, ženo in nasploh boljše življenje. S tem se obremenjujemo dan za dnem, posledica pa sta tudi stiska in stres. Teden ali dva nazaj je bila v priljubljeni ženski reviji posebna priloga posvečena stresu. Sploh si ne moremo
misliti, katere bolezni vse povzroča stres, ki dejansko postaja »kuga« 21. stoletja. Žal se z njim vedno bolj srečujejo tudi otroci in mladina, ki so prav tako kot njihovi starši podvrženi medsebojnemu rivalstvu pri doseganju uspehov, ki jih narekujeta družba in okolica. Žal zaradi takšne klime na veljavi vedno bolj izgublja trud. Ni važno, koliko truda vložimo v neko stvar, saj, če ni rezultata, smo neuspešni. Takšno dojemanje uspeha po mojem ni zdravo. Ni neuspeh, če nismo najboljši in nadpovprečni. Uspeh je, ker se trudimo. Uspeh je, ko brez dokazovanja drugim delamo tisto, kar nas veseli in osrečuje. Ko se dokazujemo le sebi, a smo vseeno srečni in zadovoljni. To je uspeh. Tako, čas počitnic, dopustov, brezdelja in uživanja je za nami, nova številka Mengšana pa pred nami. Tokrat smo z novim šolskim letom več prostora namenili problematiki nepismenosti. Septembra namreč obeležujemo tudi mednarodni dan boja proti tej družbeni nadlogi. Med drugim je Maša na prvi šolski dan obiskala učence OŠ Mengeš, moja malenkost pa je prisostvovala zgodovinskemu polaganju temeljnega kamna za izgradnjo obvoznice. Vsem šolarjem in učiteljem želim uspešno šolsko leto, s čim več veselja pri učenju in poučevanju. Bodite strpni in se imejte radi. ©
Lep pozdrav,
Urban Ropotar
VSEBINA
Občinska uprava.................4
Dogodki meseca..................6
Novice iz sosednjih občin ... 10
Tema meseca....................11
Intervju.............................12
Društva.............................14
Obrazi...............................18
Vzgoja in izobraževanje......19
Zdravje.............................20
Politika..............................21
Šport................................25
Športni portret.................26
Razvedrilo.........................27
Pisma bralcev ...................28
Obvestila...........................30
Zahvale.............................33
SPOROČILO DOPISOVALCEM
Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom, priimkom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR-prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v elektronskih formatih kot doc- ali txt- dokumente, brez vnesenih fotografij, teksti ali deli tekstov pa ne smejo biti v okvirčkih (textboxih). Prispevkov, natisnjenih na papir, ne sprejemamo, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom.
Digitalne fotografije pošiljajte kot samostojne datoteke in jih ne vključujte v wordove dokumente; znotraj besedila naj bo le označeno, kaj posamezna priložena fotografija predstavlja ter ime njenega avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg-, tiff- ali pdf- formatu, izvorne resolucije vsaj 300 dpi. Ostalo slikovno grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po roku za oddajo, v tekoči številki ne bomo objavili, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom.
MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Odgovorni urednik: Urban Ropotar, e-pošta: urednistvo.mengsan@gmail.com, mengsan@menges.si Uredniški svet: Franc Malus, Peter Gubanc, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Irena Sicherl Uredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Barbara Ahačič Osterman, Maša Skok, Mojca Volkar Trobevšek Naslovnica: Začetek gradnje obvoznice, foto: Vido Repanšek
Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1 ) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Schwarz, d.o.o., Koprska 106d, Ljubljana, tel.: (1) 423 88 00, faks: (1) 422 88 95, e-pošta: info@schwarz.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96
Trženje in zahvale: Občina Mengeš, Irena Podboršek, tel. (1 ) 724 71 06, e-pošta: irena.podborsek@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1 ) 724 71 06, 2800 izvodov
Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je četrtek, 7. oktober 2010, do 12. ure. Naslednja številka Mengšana izide 15. oktobra 2010.
OBCiNSKA UPRAVA
UVODNIK
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Naj začnem ta uvodnik s prvim septembrom, s prelepim sončnim dnem, kije bil namenjen predvsem prvošolcem, ki so prvič prestopili vrata in se podali v novo doživetje. V tej ustanovi bodo preživeli svojo mladost, si nabirali znanje in izkušnje za poznejše obdobje življenja. Vsem učencem Osnovne šole Mengeš, učiteljskemu zboru in gospodu ravnatelju želim, da bi to šolsko leto kar se da uspešno preživeli.
Eden od najpomembnejših dogodkov, ki se je zgodil v poletnih mesecih, je prav gotovo postavitev temeljnega kamna za izgradnjo obvoznice Mengeš. Dela so se intenzivno pričela v začetku septembra. V teh dneh sva z županom sosednje Občine Kamnik Antonom Smolnikarjem podpisala pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih med Občino Kamnik in Občino Mengeš glede oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega sistema Kamnik. Potekajo tudi gradbena dela ob prizidku vrtca Gobica in vsem staršem sporočam, da po terminskem planu predvidevamo zaključek del 15. decembra 2010. Trudili se bomo, da bomo do konca letošnjega leta sprejeli v varstvo vse otroke.
Letošnjo jesen so pred nami tudi lokalne volitve in z njimi tudi volilna kampanja. Odločitev, koga boste izbrali oziroma katera stranka ali lista je vaš favorit, je vaša.
Želim vam obilo lepih jesenskih dni, dobrega počutja in mirnih živcev pri sprejemanju vaših odločitev.
Franc Jerič, župan
ODPRTJE TESTENOVE ULICE
Na lep sončen dan je 9. julija v Loki pri Mengšu so odprli prenovljeno Testenovo ulico. Nov odcep ceste poteka od križišča do avtobusne postaje na glavni cesti Mengeš-Trzin.
Vsem zbranim je na začetku zaigrala Godba Mengeš, nato pa je zbrane goste in krajane pozdravil župan Franc Jerič ter v svojem govoru poudaril, da je vesel, da so krajani dobili novo cesto, saj je bila stara v izredno slabem stanju, kar so ob deževnih dneh občutile predvsem fasade hiš ob cesti. Izgradnja prenove ceste je potekala mesec dni, financirana pa je bila s strani Občine Mengeš. Blagoslov ceste je opravil mengeški župnik Janez Avsenik.
Po kulturnem programu in odprtju je župan vse prisotne povabil v prostore gasilsko-kulturnega doma v Loki na pogostitev, ki jo je pripravila Občina Mengeš v sodelovanju s PGD Loka.
Tekst in foto: Tadeja Šavrin
OBVESTILO O OBVEZNEM ZATIRANJU AMBROZIJE
Sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (maj 2010) nalaga lastnikom zemljišč obvezno zatiranje te invazivne rastline. Rastlina v določenem obdobju povzroča inhalacijske alergije ter z zapleveljenostjo zemljišč posledično tudi manjši pridelek v kmetijstvu.
Več o prepoznavanju in zatiranju te škodljive rastline, ki se je razširila iz Severne Amerike, preberite na spletnih straneh Občine Mengeš http://www. menges.si/aktualno ali Fito-sanitarne uprave RS http://www. furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn. asp. Zloženko dobite tudi na Občini Mengeš.
Občinska uprava
Pogostitev v gasilsko-kulturnem domu

OBCiNSKA UPRAVA
PODPISANA POGODBA GLEDE OSKRBE S PITNO VODO IZ VODOVODNEGA SISTEMA KAMNIK
Župana Občine Kamnik in Občine Mengeš sta konec leta 2008 podpisala pismo o nameri glede nemotene oskrbe s pitno vodo, s katerim sta ugotovila, da obstaja obojestranski interes glede nemotene oskrbe s pitno vodo na območju obeh občin. Občina Mengeš si želi pridobiti možnost občasnega koriščenja pitne vode iz vodovodnega sistema Kamnik v okvirni količini 12-18 l/s za obdobje 30 let, Občina Kamnik pa bi s povezovanjem vodovodnih sistemov pridobila možnost koriščenja vodnih virov z območja Občine Mengeš v primeru izrednih dogodkov na vodovodnem sistemu Kamnik, ki bi povzročili pomanjkanje pitne vode.
Podjetje Hidroinženiring d.o.o. iz Ljubljane je na podlagi naročila Občine Mengeš izdelalo idejno zasnovo povezovanja vodovodnih sistemov Mengeš in Kamnik, 3. septembra pa sta župana Anton Tone Smolnikar in Franc Jerič podpisala pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih med Občino Kamnik in Občino Mengeš glede oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega sistema Kamnik. Franc Jerič je ob tem dejal, da je podpis pogodbe v prvi vrsti vrhunec sodelovanja obeh občin na vseh področjih. Pogodba, ki je bila pred tem usklajena na strokovnih rešitvah, je tako rezultat dobrega sodelovanja, za Občino Mengeš pa pomeni
Župana Tone Smolnikar in Franc Jerič ob podpisu pogodbe
Ob podpisu pogodbe na sliki poleg obeh županov še direktor kamniške občinske uprave Vladimir Korošec, direktorica občinske uprave Občine Mengeš Marija Kos ter Aleš Škorjanc, vodja oddelka za gospodarske javne službe Občine Kamnik.
dolgoročno zagotavljanje s kvalitetno pitno vodo. Po mnenju mengeškega župana bo dogovor obema občinama prinesel le pozitivne učinke. Enakega mnenja je Smolnikar, ki dodaja, da je voda splošna dobrina, ter da se na občini Kamnik zagotovo ne zapirajo v svoj krog, saj imajo zadostne količine vode. Aleš Škorjanc, vodja Oddelka za gospodarske javne službe Občine Kamnik, še dodaja, da je podporo dogovoru namenila tudi politika, saj so svetniki na zadnji seji Občinskega sveta Občine Kamnik Sklep o soglasju k priključitvi vodovodnega sistema sprejeli z absolutno večino. Predvidena vodovodna povezava med obema vodovodnima sistemoma bo zagotovila večjo varnost obratovanja obeh vodovodnih sistemov. Občina Kamnik bo v prihodnjih proračunih lahko realizirala dodatne prihodke iz naslova prodane vode Občini Mengeš. V kamniškem vodovodnem sistemu trenutno velja cena vodarine 0,7275 EUR/m3. Za tako oblikovano ceno je že bilo pridobljeno pozitivno strokovno mnenje Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor ter tudi soglasje Občinskega sveta Občine Kamnik.
Tekst in foto: Tadeja Šavrin
OBČINA MENGEŠ, Občinska uprava, objavlja
JAVNO POVABILO
k predložitvi programov za sofinanciranje vzdrževanja objektov, prostorov in opreme kulturnih društev Občine Mengeš v letu 2010 (javno povabilo številka 6293/2010);
in
k predložitvi programov za sofinanciranje vzdrževanja objektov, prostorov in opreme športnih društev Občine Mengeš v letu 2010 (javno povabilo številka 6793/2010).
Rok za prijavo na javno povabilo je 30. 9. 2010 do 12. ure.
Razpisne pogoje in obrazec za prijavo najdete na spletni strani Občine Mengeš, pod rubriko OBJAVE - RAZPISI ali jih osebno dvignete na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Kontaktna oseba za dajanje informacij je Marko Kocjan, telefonska številka 041/730-350, elektronski naslov: marko. kocian@menges.si.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku tridesetih dni po roku za prijavo na javno povabilo.
Občina Mengeš Franc Jerič, župan
DOGODKi MESECA
V ŠOLO GREMO RADI ^ !
Hladni konec avgusta se je končal s sončnim prvim septembrom, dnevom, ki je prav poseben cvet na roži življenja vsakega od prvošolčkov, pa tudi njihovih staršev in ostalih bližnjih. Zakorakali so namreč v hram učenosti, kjer se bodo šolali nadaljnjih devet let.
Ob glavnih prometnicah so to jutro stali redarji in tudi policisti, ki so budno spremljali vse otroke z rumenimi rutkami ter promet. Tako so najmlajši lahko brezskrbno prišli do šole. Učenci višjih razredov so se zbrali že ob osmih, medtem ko se je prav poseben program v šolski avli za prvošolčke, njihove starše in druge goste začel
malce kasneje. Najprej so jih zabavali učenci 8. razreda, ki so pod vodstvom mentorice Mateje Šporn pripravili krajšo igro o rumeni rutki, s katero so prebili led in iz ust najmlajših zvabili iskren ter prešeren smeh. Sledil je nagovor ravnatelja Milana Burkeljce, ki je zbrane pozdravil in med drugim poudaril, da je to velik trenutek za vse prisotne in
naj uživajo v prijetnem dnevu. Nato je predstavil učiteljice, vzgojiteljice ter svetovalne delavce, ki jih bodo v prihodnosti spremljali. Učiteljice so poklicale vseh 71 otrok po imenu in priimku in jih razdelile v tri razrede. Za dobrodošlico je prav vsak od njih prejel malenkost. Kasneje pa so se skupaj s ponosnimi starši odpravili v razrede novim dogodivščinam naproti. Verjetno
marsikateri prvošolec prejšnjo noč dolgo ni zatisnil oči. Prav zagotovo je najčarobnejši ravno prvi prvi september, ki bo ostal v spominu vsakega izmed njih. Vsak začetek je vznemirljiva, neznana pot. Naj bo njihova posuta s prijetnimi dnevi, trdnimi prijateljstvi ter velikimi uspehi.
Tekst: Maša Skok Foto: Bernarda Pintar
Šole se zelo veselim, predvsem novih sošolcev. Nekaj jih že poznam. Danes s seboj nimam nič posebnega, samo rumeno rutko. PIA, 1. razred
Novih sošolcev ne poznam, zato komaj čakam, da stopim v razred ter jih spoznam. Poleg rutke sem za prvi šolski dan oblekla čisto novo majčko. NIKITA, 1. razred
Med počitnicami sem se imel zelo lepo, a vseeno sem danes rad prišel. Med sošolci je tudi moj prijatelj Domen. UROŠ, 1. razred
Dobili smo rumene rutke in se naučili pesmico »Mi se mamo radi, v šolo gremo radi«. Všeč mi je bilo, ker sem spoznal novega prijatelja Jurija in se z njim igral. JAN, 1. razred
TEMELJNI KAMEN ZA IZGRADNJO OBVOZNICE JE POLOŽEN!
Dolgo pričakovana obvoznica, ki se vleče iz mandata v mandat, se je vendarle začela graditi. Prav zaradi tega lahko brez pretiravanja rečemo, da je to zgodovinski trenutek za našo občino in za Mengeš, saj se bomo končno znebili gostega prometa, ki stanovalcem, pešcem in voznikom dnevno povzroča sive lase. Na slovesnosti ob polaganju temeljnega kamna se je kljub dežju zbralo veliko število občanov, povabljenih gostov ter predstavnikov izvajalcev in investitorjev.
Za uverturo v slovesni dogodek je poskrbela Mengeška godba ter s poskočnimi toni pričarala sproščeno vzdušje. Dobro razpoloženi župan Franc Jerič je nato v slavnostnem govoru poudaril, da so prebivalci Mengša obvoznico čakali kar dvajset let, ter izrazil veselje ob dejstvu, da se bosta z obvoznico razbremenila prometno močno obremenjena Slovenska cesta ter mestno središče. Svoje misli je zbranim strnil še izvršni direktor iz podjetja SCT, Robert Kuzman, ki je obljubil osebno angažiranost, da bo obvoznica
končana v načrtovanih rokih. Povedal je še, da so se dela uradno začela že 22. julija, stroji pa bodo svoje delo začeli opravljati sredi meseca septembra, ko bodo dobili dovoljenja za zapore ceste. Poleg Kuzmana so se slovesnega začetka gradnje mengeške obvoznice s strani izvajalcev in investitorjev udeležili še pomočnik direktorja nizkih gradenj iz podjetja Gradis, Leopold Pepevnik, tehnični direktor iz podjetja CPL, Stanko Petrič, ter seveda predsednica Darsa, Mateja Duhovnik. Uradnemu delu je nato sledila še pogostitev.
Na 4,8 km dolgem odseku bodo zgradili pet krožišč, 14 odmikov cest, ki jih bo presekala obvoznica, most preko kanala Pšate in regulacijo kanala Pšate. Prva etapa obsega gradnjo dobre tri kilometre ceste, od trgovine Tuš do Kamniške ceste, v sklopu druge etape pa bodo uredili še slaba dva kilometra obvoznice do Gorenjske ceste. Vrednost vseh del, ki naj bi se zaključila do konca julija 2011, znaša z DDV-jem blizu 8,5 milijona evrov.
Tekst: Urban Ropotar Foto: Vido Repanšek

DOGODKi MESECA
MIHAELOV SEJEM LETOS NEKOLIKO DRUGAČE
Tadeja Šavrin, predstavnica za odnose z javnostjo v Občini Mengeš ter vodja oglaševalske agencije in agencije za organizacijo dogodkov Taideja, je letos s KD Mihaelov sejem podpisala pogodbo o podelitvi pravice organiziranja Mihaelovega sejma v Mengšu.
Ob podpisu pogodbe je Tadeja povedala: »Letošnji sejem bo takšen, kot vsi sejmi do sedaj, a z manjšimi spremembami. Že s tega vidika, ker želim v sejem vključiti čim več Mengšanov, čim več domačih podjetij in pokroviteljev, ki se lahko na sejmu predstavijo tudi širši javnosti. Tradicije sejma sicer nočem spreminjati, še več, rada bi vanj vključila še več naše, mengeške tradicije, ki se je morda že pozabila. Poudarek bo tudi na eko stojnicah in stojnicah z domačo obrtjo.« Pri tem je izpostavila, da je imela za pripravo sejma zelo malo časa. »Tisto, kar je prejšnji organizator imel celo leto časa, sem morala jaz narediti v slabem mesecu. Na srečo so mi na pomoč priskočili podžupan Jože Vahtar, Zorka Požar, Franc Zabret in Marjan Urbanija, ki so prevzeli del nalog. Vsem se iskreno zahvaljujem za vso pomoč. Ne smem pozabiti omeniti tudi Štefana Borina, dolgoletnega organizatorja sejma, ki mi je priskočil na pomoč in me usmeril na pravo
pot. Hvala tudi njemu. Morda si marsikdo ne predstavlja, a priprava take prireditve zahteva veliko dela in ogromno časa. Treba je najti primerne stojničarje, sponzorje, takšen sejem je namreč tudi ogromen finančni zalogaj, še posebej, če želiš dober program. Želim si, da bi v prihodnje sodelovalo še več podjetij, še več Mengšanov, saj je to edini večji dogodek v Mengšu, preko katerega se lahko mesto predstavi celi Sloveniji.« Na vprašanje, kakšen bo letos program, je bila zelo skrivnostna, pa vendar nam je uspelo izbrskati nekaj za pokušino. »Obiskovalce bodo zabavali Okrogli muzikantje, Manca Špik, pa Vik ... veste, kaj, naj skupine ostanejo presenečenje. Lahko samo povem, da bo letošnji sejem drugačen predvsem v tem, da bom vanj pripeljala malo več poslastic za mlajšo publiko.« V petek zvečer bo tako več glasbenih skupin za mlade, čez dan pa bo velik poudarek na otroškem programu. Starše bodo razbremenili animatorji, ki
bodo njihove otroke zabavali, medtem pa se bodo lahko starši v miru zabavali po svoje. Za razliko od prejšnjih let letos tradicionalne povorke ne bo. »S KD Mihaelov sejem smo se odločili, da je povsem zadosti, če je povorka enkrat na leto. Letos je bila že junija, ko smo praznovali 120 let gasilstva, tako da je na sejmu ne bo. Bo pa namesto nje eno veliko presenečenje. Lepo vabljeni v čim večjem številu.« Temu povabilu se pridružujemo tudi mi.
Tekst: Urban Ropotar Foto: Jože Vahtar
INFORMACIJE GLEDE MIHAELOVEGA SEJMA 041/812-959 (Tadeja) info@taideja.si
MENGEŠKA GODBA V LEBANE
Mnogi se boste spraševali, kje je Občina Lebane, pa naj kar na začetku povem, da je blizu kosovske meje, ob mestu Leskovac. Občina ima približno 10.000 prebivalcev.
Nekdaj, še pred 30 leti cvetoče mesto s 5.000 delovnimi mesti (znana tekstilna, kovinska in usnjarska industrija), je praktično v celoti propadla, saj je sedaj v občini le kakih 500 delovnih mest. Vsekakor si prizadevajo, da bi našli poti do boljšega življenja tudi s pomočjo sodelovanja. Te so se v iskanju možnosti srečale z nami najprej na kulturnem področju. Njihova želja je bila, da se spoznamo in jim tudi drugače odpiramo možnosti sodelovanja. Mengeška godba je vedno bila in bo posrednik naše kulture in ambasador dobre volje med ljudmi - to se je izkazalo tudi na dogodkih ob obisku južne Srbije od 2 do 5. septembra. Trije koncertni nastopi v Lebanih, Sinjički banji in Leskovcu so pustili nepozabne vtise tako na gostiteljih kot na nas samih. Spletle so se vezi, ki nas kljub velikim razlikam v dojemanju sedanjosti lahko zbližajo na mnogih področjih. Z Mengeško godbo je bil tudi podžupan Jože Vahtar, ki je imel pogovore na občini Lebane, in sicer s podpredsednikom skupščine občine Zoranom Iličem in direktorico kulturne zveze, go. Emilijo. Dogovorili smo se za sodelovanje, brez velikih obvez, vendar z rednimi kontakti in seveda pričakovanji. Povabili smo jih, da nas obiščejo, obisk v Mengšu pa naj bi se vrnil prihodnje leto z njihovim mestnim pevskim zborom in glasbeno zasedbo. Bili smo gostje, postali smo prijatelji, stkali smo dobre kulturne vezi, doživeli smo - predvsem mladi - čisto nov svet, ki se odraža v tem, da so človeške vezi v prijateljstvu najpomemnejše na svetu - kljub revščini in pomanjkanju. Tisti, ki ima malo in ti podari
skoraj vse, je veliko večji od tistega, ki ima veliko, pa da drobtinico ... in to se je izkazalo v preteklih dneh z našimi gostitelji - občani Občine Lebane. Veliko smo doživeli v teh dneh, kar bomo zapisali tudi v naslednjem Mengšanu. Zaenkrat lahko zapišem samo: hvala vsem članom Mengeške godbe, ki so šli na ta obisk, posebno pa predsedniku Dejanu Kovaču za vsa prizadevanja za uspešno izveden obisk. Dimitriju Ledererju pa seveda, kot vedno, zahvala, da je po glasbeni plati vse skupaj bilo na najvišjem nivoju.
Jože Vahtar
DOGODKi MESECA
IMAMO NOV ŽUPNIJSKI DOM SVETEGA MIHAELA
Na mestu stare »farovške šupe« je kot nadomestna gradnja zrasel nov župnijski dom. Nič ne zbode v oči, kot je to ponavadi z novogradnjami. Velike steklene površine se kar nekako pomanjšajo ob pogledu na opečno fasado, ki daje vtis, da je izdelana iz stare, lepo ohranjene opeke. Razgibani vzorec v križe postavljenih opek, se ves dan na domiseln način poigrava s svetlobo.
V novem župnijskem domu bo dobrodošel vsak. Poleg veroučencev, številnih pevskih zborov in komornih zasedb bodo našle dom tudi mladinske, svetopisemske, zakonske in druge skupine. Pomembna pridobitev je tudi velik osrednji prostor, ki lahko sprejme preko 250 ljudi in je namenjen različnim srečanjem in prireditvam. Želimo, da bi župnijski dom postal naš skupni dom. Veseli bomo vseh, ki boste v njem našli prostor za srečevanja in ustvarjalnost. Vrata so odprta tudi vsem, ki bi se želeli oglasiti z novimi predlogi. Dobrodošli. Dom je bil slovesno odprt že 19. junija. Blagoslovil ga je dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof metropolit. Slovesnost pa so poleg nastopajočih zborov, pritrkovalcev, mengeške godbe in narodnih noš popestrili tudi otroci s priložnostno igrico o svetem Mihaelu in povezovalka Nataša Jerič z izbrano besedo. S precej zamude smo v torek, 31. avgusta, z izvajalcem del Gradišče d.o.o. Cerknica končno prišli do soglasja in podpisali primopredajni zapisnik. Tako bo dom svetega Mihaela z novim veroučnim letom predan v uporabo. Gradnjo nam je uspelo zaključiti v višini dogovorjene pogodbene vrednosti za 773.843,21 EUR. Skoraj 33 % te vrednosti je župnija plačala s prihranki, 15 % smo zbrali z darovi župljanov in donatorjev, slabih 52 %, t.
j. 400.000 EUR, smo pokrili z najetjem posojila pri banki. Dolg moramo odplačati v petih letih. Glavnina bo gotovo poplačana z darovi dobrotnikov in donatorjev, preko 100.000 EUR pa nam dolguje Občina Mengeš za uporabo 20 % dela občinske stavbe, ki jo je že poleti 2004 Župnija Mengeš dobila vrnjeno z denacionalizacijo. Močno upam in verjamem, da bodo župan in občinski svetniki z vodstvom občinske uprave še v tem mandatu našli sredstva in poravnali svoj dolg.
Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, ki ste in še boste darovali za plačilo posojila, in tudi tistim, ki nas redno spremljate z molitvijo. Še naprej se priporočamo in naj vam Bog stotero povrne. Darove lahko oddate osebno v župnijski pisarni ali nakažete na poslovna računa 0230 1009 1305 775 ali 2900 0005 5800 562. Župnijski dom svetega Mihaela je lepa pridobitev za našo župnijo in celotno občino. Podrobno je predstavljen v zgibanki, ki jo je župnija izdala ob odprtju in blagoslovu. Zgibanko lahko dobite pri izhodih iz cerkve, lahko pa si jo ogledate tudi med novicami na spletni strani Turističnega društva Mengeš (http://www.td-menges.si), kar dokazuje, da smo Mengšani župnijski dom že sprejeli za svojega.
Tekst: Anica Skok Foto: Janko Skok
ILIJA ŠPEHAR - 90-LETNIK
Gospod Ilija se je rodil 4. julija 1920 v Dragoševcih na Hrvaškem. V družini so bili trije otroci. Preživljali so se z majhno kmetijo. Najmlajši brat je padel v partizanih.
Leta 1948 je prišel v Slovenijo iskat delo. Našel ga je v tovarni Lek v Mengšu, kjer je dobil tudi stanovanje. V Mengšu je spoznal tudi ženo in se preselil k njej. Rodila sta se jima dva sinova, vendar je eden umrl že kot dojenček. Po 15 letih skupnega življenja mu je umrla žena, nato se je še enkrat poročil. Tudi z drugo ženo je imel sina. Leta 1980 se je upokojil. Kmalu zatem pa mu je umrla še druga žena. Potem je 12 let živel sam in skrbel zase. Sedaj že eno leto živi v Domu počitka Mengeš, kjer je zelo zadovoljen. Otroci in vnuki ga obiskujejo in pravi, da mu je lepo. V imenu RK Mengeš sva ga obiskali in mu zaželeli še mnogo zdravih let.
Tekst: Zdenka in Milena Foto: Tadeja Šavrin

oGLAsi
MiicS
Dityîlnl pitijaina piEsnAíoiA
^w.mikipíes.coiíi 0W2J25 85
Plesna vrata Plesne šole Miki (Kamniški cesta 24a, Zg. Jarše, Radomlje) odpiramo prvega septembra.
Od do 10. septembra so vsf tečaji brezplačni (razen poročni tečaj). Torej kaj še čakate; pridite, vprašajte in zaplešite z nami! Za več informacij Lahko pokličete na 01/724 25 85 ali pišete na info@mikiples.com.
PLESNE VAJE NA 05 MENGEŠ:
•	SREDA od 15.00 do 16.00 ure za 1. do 3. razred
•	SREDA od 16.00 do 17.00 ure za 4. do 6. razred PRVA PLESNA VAJA: 15.9.2010 v avli šole
Cena 8 vaj po 60 minut je 42,00 €.
□
m


Prihodnost je na dlani -
bolj kot kdajkoli prej.
lek
član skupine Sandoz
21. stoletje bo doba podobnih bioloških zdravil. V Leku, članu skupine Sandoz, smo zaupali v naše znanje, zato smo danes lahko ponosni na našo pionirsko vlogo v razvoju podobnih bioloških zdravil. Z lastnim razvojem v genski tehnologiji smo začeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in si ustvarili trden temelj za vstop v biofarmacevtiko - tehnologijo prihodnosti.
Danes razvojni center v Mengšu, ki je eden od centrov odličnosti biofarmacevtike v Novartisu, pomembno prispeva k razvoju podobnih bioloških zdravil
za Sandozove trge po vsem svetu ter tudi za domači, slovenski trg. Razvoj in proizvodnja podobnih bioloških zdravil sta izjemno zahtevna, saj moramo proizvajalci v celoti izpolnjevati enake standarde kot veljajo za originalna zdravila. Nam je kot prvim uspelo priti do cilja.
Z našimi podobnimi biološkimi zdravili, ki so dokazano kakovostna, varna in učinkovita, bo še več bolnikov spet polno zaživelo. Kar se je nekoč zdelo komaj uresničljiva ideja, je danes dosegljivo vsem nam.
Lek farmacevtska družba d.d. Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si

NOViCE iZ SOSEDNJiH OBCiN
LETOVANJE REJNIŠKIH DRUŽIN
V	NOVEM GRADU
V	CSD Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se zahvaljujemo Rotary klubu Domžale za njihovo donacijo v višini 1.000 evrov, s katero smo uspeli v enotedenski program vključenim 40 rejencem znižati stroške bivanja za dobro desetino. Prav tako hvala donatorjem: Veit team Domžale, Erdani šport Domžale, Slaščičarna Lenček, KS Dob, Občina Domžale, Mladinska knjiga Domžale, Cotman Gabrijela iz časopisne hiše Dnevnik, Breznik Janez - SRCSI, Mateja Šimenc iz revije Frkolin in Drago Kozar.
Program smo izvedli v času od 19. do 26. junija v Pineti Novigrad. Udeležilo se ga je 60 članov rejniških družin. Z njimi smo bile tri strokovne delavke in dve študentki prostovoljki, obe z lastno pozitivno izkušnjo rejništva. S tem načinom sobivanja se uspemo medsebojno vzajemno učiti prav vsi vključeni - rejenci, rejniški starši, njihovi lastni otroci in strokovni delavci - tako da bolje razumemo potrebe drug drugega in zmoremo otrokom bolje pomagati v pridobivanju izkušenj in razvijanju socialno konstruktivnega vedenja, jim stati ob strani v procesu zorenja in brušenja za samostojnost in samouresničitev v odgovornega, zadovoljnega odraslega posameznika. Poudarek je na zdravem in aktivnem preživljanju počitnic brez alkohola in prepovedanih drog, z dejavnostmi na plaži, ustvarjalnimi delavnicami, športnimi aktivnostmi, družabnimi prireditvami, petjem in plesom. Ne glede na vreme - letos smo imeli kar nekaj mrzlih in deževnih dni - nam nikoli ni dolgčas. Rejniški starši in strokovni delavci smo veseli in ponosni na naše otroke in mladostnike, ki zmorejo v svetu zmedenih vrednot in pravil zavestno uživati in se zabavati. Strokovni delavci neposredno spoznavamo in doživljamo družinsko vzdušje in povezanost članov posameznih rejniških družin, vsestranski napredek otrok v socialno sprejemljivem vedenju, upoštevanju in pomoči drug drugemu, prilagajanju skupini, premagovanju strahov pred vodo, nastopanjem. Preko tega ugotavljamo, kako vredna je za otroka izkušnja življenja v rejniški družini, kadar matična družina ne zmore dobro poskrbeti za njegov zdrav razvoj. Hvala naši dolgoletni sodelavki rejnici Francki Rožič za izjemno pripravljenost pri zbiranju donatorskih sredstev, prav tako hvala rejnici Ivanki Klopčič. Še posebej velja zahvala našima mladima prostovoljkama, Kseniji Žunič in Vesni Prevolnik, ter soc. ped. Metki Pestotnik, ki so brezplačno sodelovale v programu kot vzgojiteljice in voditeljice večernih prireditev. Hvala rejniku Janezu Pestotnik za množico fotografskega materiala, s katerim je beležil naše druženje.
Marta Tomec
HILARIJ ZAKLJUČIL SVOJ REKORDNI PODVIG
Radovan Skubic Hilarij, ultramaratonski kolesar, je 30. avgusta zaključil svoj rekordni podvig 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje, kjer je prevozil 26.785 km. Na cilju so ga pričakali partnerji projekta in prijatelji, ki so mu pripravili prav poseben sprejem.
Hilarija so zadnjih 35 km od Senožet do Snovika spremljali člani Kolesarskega društva Mengeš - njihovega spremstva se je Hilarij zelo razveselil, kljub temu, da je sicer raje kolesaril sam. Devetdeset dni zapored se je, ne glede na vremenske razmere, izpred najvišje ležečih eko term pri nas, podal na približno 300 km dolgo pot. Na njej se je vsak dan ustavljal na kontrolnih točkah v Hotiču, Kostanjevici na Krki in Hotemežu pri Radečah. Hilarij meni, da je dobro opravil svoje poslanstvo, ki si ga je zadal ob začetku projekta. »Moj namen je spodbujati ekološko zavest Slovencev in opozoriti na pomen ohranjanja planeta Zemlja,« je pojasnil na sprejemu. Ekološko zavest ljudi je poskušal vzbuditi tudi preko okoljskih sporočil, ki jih je vseh pošiljal v svet, objavljena pa so tudi na spletni strani projekta www.hilarijgorski.com. Na zaključnem dogodku se je posebej zahvalil »zelenim vitezom«, ki so že od začetka sodelovali pri njegovem projektu. To so: Aleksandra Gradišek in Ana Savšek iz Centra za razvoj Litija, Mirko Kaplja, predsednik Društva Geoss, Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije in Jože Prah iz Zavoda za gozdove Slovenije. Člani organizacijskega odbora so Hilariju izročili prav posebno darilo, drevo, ki so ga nato s skupnimi močmi posadili. Poljski javor bo v Termah Snovik opozarjal na Hilarijev prispevek pri ozaveščanju na področju odgovornega ravnanja z naravo. Radovan Skubic je nadvse hvaležen tudi svoji družini, ki ga je vseskozi podpirala. Žena Ivon ter sinova Donovan in Janez so ga pogosto v spremljevalnem kombiju spremljali na njegovi kolesarski poti.
Za naslednje leto Hilarij načrtuje že nov podvig, in sicer bo po evropski pešpoti E7 v Španijo s kolesom odpeljal vodo iz Slovenije. Tam bodo v okviru Evropohod 2010 predstavniki vseh držav simbolično zlili vodo v skupni vodnjak. Podporo Hilariju pri njegovih projektih je izrazil tudi predsednik Danilo Turk, ki je v svojem sporočilu zapisal, da je prepričan, da » _ sta vaša vztrajnost ter disciplina lahko vzor mnogim, saj dokazujete, da sta trdna volja in predanost cilju tisti vrednoti, ki besede spreminjata v dejanja. Vaš dosežek si zasluži vso pozornost in čestitke.«
Tekst: Ana Savšek, CRL Foto: CRL
Hilarija so v Termah Snovik pričakali partnerji projekta: Karmen Žura in Ivan Hribar (Terme Snovik), Ana Savšek in Aleksandra Gradišek (CLR), Hilarij, Karel Lipič (ZEGS), Jože Prah in Andrej Kermavnar (ZZS) ter Tomaž Marinko (Turistična zveza Slovenije).
TEMA MESECA
8. SEPTEMBER - MEDNARODNI DAN BOJA PROTI NEPISMENOSTI
Poletje se končuje in prihaja gospa jesen, ki nas bo odela v vse barve sveta in nas ponovno zazibala v ustaljene tirnice našega življenja. Vsako leto znova in znova s prvim septembrom pride na vrsto tudi prvi šolski dan, ki je predvsem vznemirljiv za prvošolčke in njihove starše. Eden od glavnih ciljev, ki jih je potrebno osvojiti na samem začetku, pa je tudi branje.
Učenje branja je danes temeljna pravica in osnovna potreba individualnega in družbenega razvoja. Leta 2008 je Statistični urad Republike Slovenije sporočil, da pojav nepismenosti za Slovenijo ni več značilen, zato ni več predmet vprašalnika ob popisu prebivalstva. O pismenosti so nazad n je spraševali v okviru popisa leta 1991 in končni rezultat je bil 7.234 nepismenih, od tega je bilo 60 odstotkov vprašanih brez izobrazbe. Obdobje med letoma 2003 in 2012 je bilo razglašeno za desetletje pismenosti. Po podatkih Združenih narodov pa pismenost in opismenjevanje vseh ljudi na svetu, po desetih letih, ostaja nedosežen cilj zaradi neprimernih strategij in podcenjevanja obsega zapletene naloge. Danes je na svetu še vedno vsak peti odrasel nepismen, med njimi je dve tretjini žensk. Kar 75 milijonov otrok pa ni vključenih v šole. Največ nepismenega prebivalstva je v Afriki (več kot 40 odstotkov prebivalstva), najmanj pa v Evropi (nekaj več kot 1 odstotek prebivalstva). Kaj sploh je pismenost oz. bralna pismenost? Po opredelitvi Unesca je to sposobnost pisati in brati z razumevanjem kratkih stavkov. Sposobnost razumeti ni uporabiti tiste pisne jezikovne oblike, ki jo zahteva delovanje v družbi in/ali so pomembne za posameznika. Če smo v
razvitem svetu rešili problem pismenosti med prebivalstvom, pa vedno bolj v ospredje prihaja problem druge pismenosti -funkcionalne pismenosti. Ta se od navadne močno razlikuje. Pomeni namreč, da oseba zna brati in pisati (in računati), vendar pa svoje pismenosti ne zna uporabljati v vsakdanjem življenju (npr. branje navodil za jemanje zdravil, izpolnjevanje obrazcev, iskanje po zemljevidu _). Funkcionalno pismena oseba naj bi bila zmožna sodelovati v vseh življenjskih dejavnostih, v katerih se zahteva pismenost za vsakdanje delovanje v družbi, ter uporablja svoje bralne, pisne in računske spretnosti. Vzroki so zelo različni in so največkrat posledica neprimernega gospodarskega in kulturnega okolja ter neustreznega izobraževalnega sistema, ki učenja pismenosti ne bi smel zaključiti v osnovni šoli, ampak bi se učenje moralo nadaljevati v srednji šoli, na fakulteti in tudi skozi celotno obdobje odraslosti. Deloma pa izvirajo vzroki tudi iz osebnih lastnosti posameznika. Tudi v Sloveniji se srečujemo s problemom funkcionalne nepismenosti. Leta 1998 so na ta problem opozorili raziskovalci v projektu Izobraževanje odraslih kot dejavnik razvoja Slovenije, ko so ugotovili, da med 65 in 70 odstotki odraslih Slovencev nima dovolj znanja in spretnosti za ravnanje z informacijami, ki jih vsebujejo različne vrste besedil. Na podlagi teh ugotovitev je Andragoški center na pobudo Ministrstva za šolstvo in šport oblikoval samostojni, dolgoročni projekt Funkcionalna pismenost odraslih v Sloveniji. Rezultati v okviru tega projekta, so bili zaskrbljujoči - le slabih 60 odstotkov Slovencev je znalo v telefonskem imeniku poiskati
določeno telefonsko številko, 77, 5 odstotkov jih je z voznega reda razbralo prihod vlaka, le slabih 34 odstotkov pa je bilo sposobnih na avtokarti poiskati Ljubljano in Krško ter izračunati razdaljo med njima. Tega problema se je začela zavedati tudi država, ki je leta 2007 sprejela nacionalno strategijo za razvoj pismenosti, ki naj bi Slovencem omogočila, da bo leta 2012, ko se izteče Unescovo desetletje pismenosti, dvignila stopnjo funkcionalne pismenosti na raven razvitih evropskih držav. Zapisali so, da je glavni namen strategije ozavestiti ljudi, da se bodo z boljšo pismenostjo bolje znašli v okolju in v njem učinkovito
delovali.
Kako lahko funkcionalno nepismenost preprečimo oz. jo zmanjšamo? To bolezen sodobne družbe lahko na nek način oz. deloma ozdravite tudi sami. Če se vam zdi, da ste funkcionalno nepismeni, je najboljše zdravilo, da ste vedno pripravljeni na učenje, da nikar ne obupate, če česa ne znate. Če imate težave z obrazci, navodili _ prosite za pomoč uslužbenca za okencem, znanca, sorodnika ali prijatelja in se iz tega tudi kaj naučite. Dober vir pomoči je tudi internet, kjer najdete izjemno veliko navodil in pomoči. Izklopite televizijo in jo nadomestite z branjem kvalitetnega časopisa, revije ali knjige. Nikar ne pozabimo - človek se uči celo življenje!
Barbara Ahačič Osterman Viri: www.e-neo.si
Varstvo predšolskih otrok Kuštravci
S septembrom pričenjam z zasebnim varstvom predšolskih otrok od enajstega meseca do tretjega leta starosti. Vse zainteresirane starše vabim na ogled notranjih ter zunanjih prostorov.
Otrokom nudim prijazno ljubeče okojje z veliko igre na prostem.
Tel.: 040/726-280
Kuštravci, varstvo otrok Marti'na Bolta s.p., Ropretova cesta 15, 1234 Mengeš

iNTERVJU
Intervju z Nado Cotman, učiteljico slovenščine na OŠ Mengeš
POTREBUJEMO DIGITALNO OPISMENJEVANJE
S septembrom se je pričelo novo šolsko leto in z njim nove dogodivščine. Ta mesec pa obeležujemo tudi mednarodni dan boja proti nepismenosti. Po ocenah OZN-ja je na svetu 860 milijonov odraslih, ki ne znajo brati ali pisati, od tega skoraj dve tretjini žensk, več kot 100 milijonov otrok pa nima dostopa do izobrazbe. Dosežki slovenske populacije v pismenosti so bili preteklo leto najslabši na področju besedilne pismenosti in nekoliko boljši v računski. Da bi pismenost izboljšali, je potreben učinkovitejši pristop na vseh ravneh - lokalni, državni in mednarodni. O novem šolskem, nepismenosti in branju smo se pogovarjali z Nado Cotman, dolgoletno učiteljico slovenščine na Osnovni šoli Mengeš.
Kako bi ocenili pismenost Slovencev?
Kljub temu, da v Sloveniji velika večina ljudi zna brati in pisati, pa mednarodne raziskave kažejo mnogo slabše stanje. Skoraj tri četrtine odraslih Slovenk in Slovencev naj bi imelo težave z razumevanjem prebranega besedila. Torej gre za funkcionalno nepismenost. Ki je verjetno ravno nasprotna funkcionalni pismenosti? Po definiciji Unesca iz leta 1978 je funkcionalno pismena oseba tista, ki je zmožna sodelovati v vseh življenjskih dejavnostih, v katerih se zahteva pismenost za vsakdanje delovanje v družbeni skupnosti ter uporablja svoje bralne, pisne in računske spretnosti za osebni razvoj in razvoj družbene skupnosti. Funkcionalna pismenost torej pomeni, da ima posameznik tisto temeljno znanje in spretnosti, ki so potrebne za uspešno delovanje v življenju in zajemajo potrebe delovnega, družbenega in osebnega razvoja.
Kaj je po vašem mnenju glavni razlog za funkcionalno nepismenost?
Glavni razlog je po besedah strokovnjakov ta, da se pri pouku slovenščine ne učimo rabe jezika. Meta Grosman, predsednica Bralnega društva Slovenije, je pojasnila, da se uči npr. vpisovanje sklanjatev, vpisovanje jezika in jezikovnega sistema, raba jezika pa je druga stvar - to je pragmatika, kar se je potrebno naučiti z vajo. Ker pa je veliko drugih stvari, za to ni časa. Nekaj je narobe s slovenskim šolskim sistemom, v katerem maturanti in diplomanti, večinoma vseh smeri, razen morda jezikoslovnih, ne znajo pravilno uporabljati niti osnove slovenskega knjižnega jezika, njegovih pravopisnih in slovničnih pravil. Osnovna šola mora
učence naučiti osnov in zakonitosti jezika, pravil, jezikovnih pojmov, pravopisnih vozlov. Mnogi zatrjujejo: »Kar sem se slovnice naučil, sem se je v osnovni šoli.« Prepričana sem, da je to pravilno in dobro. Materni jezik moraš poznati celovito, ga začutiti in razumeti. Edino to je izhodišče za lažje učenje in razumevanje tujega jezika in hkrati za narodno samozavest. Vsekakor ni vse odvisno od učiteljev. To je celostni proces. Odgovorni so zelo mačehovski do materinščine. Pri materinščini se ne bi smelo štediti in izgovarjati na denar. Materinščini se ne dodeljuje pravega mesta v družbi. V šoli bi morala biti vedno na prvem mestu in glavni predmet. Na vsakem študiju bi moral biti tudi izpit slovenščine, kjer bi se preverjala funkcionalna pismenost in pravopisna gotovost. Nelektorirana besedila na embalažah raznih proizvodov, navodila za uporabo posameznih aparatov _ nam prav gotovo niso v ponos. Kako bi pismenost lahko izboljšali? To je mogoče, če bi se tega sistematično lotili. Pismenost je mogoče dvigniti. To kažejo raziskave in praksa v svetu. S stališča jezikovne didaktike lahko rečem, da smo začeli spoštovati temeljno načelo jezikovnega pouka, ki pravi, da naj bo besedilo izhodišče pri obravnavi sleherne slovnične teme. Izbira besedil naj bo zvrstno raznolična, slogovno neoporečna in blizu učenčevim zanimanjem. Besedilo pa lahko nastane tudi kot izid neposrednega sporazumevanja v razredu. Nato ga opazujemo s stališča slovničnega pojava, ki je predmet obravnave. Učencem je treba omogočiti sporazumevalno prakso, ki spodbuja demokratični pogovor, v katerem prevladujejo načela sproščenosti, enakomerne porazdelitve sporazumevalnih priložnosti, argumentiran in problemski
pogovor. Slovenska vlada je pripravila nacionalno strategijo za razvoj pismenosti, ki naj bi omogočila, da Slovenija do leta 2012, ko se izteče Unescovo desetletje pismenosti, dvigne stopnjo pismenosti Slovencev na raven razvitih evropskih držav. Ukrepi predvidevajo tudi spremembe učnih načrtov v šolah, da bi se razvijanje pismenosti spodbujalo v vseh življenjskih obdobjih. Glavni namen strategije pa je ozavestiti ljudi, da se bodo z višjo pismenostjo bolje znašli v okolju in v njem učinkoviteje delovali. Kako pa ocenjujete učni načrt slovenščine v osnovnih šolah? Učni načrt se mi zdi povsem primeren, saj dopušča fleksibilnost in suverenost. Veliko je odvisno od ustvarjalnosti in iznajdljivosti učitelja. Z učnimi načrti ni nič narobe. Sistem ni najboljši. Učenci nimajo nobene pripadnosti več. Nenehno jih premeščajo, delijo, menjajo učitelje. To se meni osebno zdi zelo neprimerno. Otrokom so vzeli starše, saj so cele dneve v službi, sošolce, ker se delijo v nivoje ali skupine, razrednika, ker zaradi različnih skupin ne vidi pol oddelka, učitelja, na katerega se je ravno navadil. Vse to vodi v neke razdvojene osebnosti. Šolski sistem postaja vedno bolj šablonski, birokratski, hladen, preveč se meri in šteje, celo tisto, česar se po vsej človeški logiki ne more šteti. Danes biti učitelj, v pravem pomenu besede biti učitelj, je zelo pogumna in plemenita odločitev. Vztrajati v tem poklicu je norost. To je zelo težak poklic in moraš biti poklican, to mora biti v tebi. Tega se ne da naučiti in priučiti. Učitelj si ali pa nisi. Če si učitelj s pravim poklicem, v vsakem učnem načrtu najdeš način in sistem, da delaš to, kar hočeš in želiš. Cilj je en sam: Otroke naučiti in vzgojiti. Ni večjega zla, kot je nevzgojen izobraženec.

iNTERVJU
Zasledila sem, da teče beseda tudi o učnem načrtu, ki predvideva branje in pisanje že v predšolskem obdobju. Ali pozdravljate to idejo?
Veliko otrok sami od sebe začnejo v tem obdobju brati in pisati. Morala se bo upoštevati različna zrelost otrok. Prepričana sem, da se bodo naše elementarke dobro znašle. Vsekakor pozdravljam zgodnje opismenjevanje. Delo učiteljic v prvih letih šolanja je najbolj odgovorno. Jaz jih zelo cenim in spoštujem. Na naši šoli so res posrečeno izbrane. To je zelo pomembno. Tu se otroku vcepi veselje do šole ali frustracija, ki ga lahko spremlja celo šolsko obdobje. Pri učnem procesu ne sme in ne more biti šablon in posploševanja, saj je vsak otrok svet zase. Strokovnjaki danes posebej opozarjajo na pomemben vpliv družinskega okolja na razvoj posameznikove pismenosti: otroci, ki so v domačem okolju dobili več spodbud na področju pismenosti, so pri opismenjevanju in učenju uspešnejši. Kako dobro pa je pismena slovenska mladina?
Da nepismenost v Sloveniji med mladimi ni več sporno vprašanje, kažejo tudi izidi mednarodne raziskave bralne pismenosti (PIRLS), v kateri med 40 državami sodeluje tudi Slovenija. Raziskava, ki je zajela podatke iz leta 2006, je pokazala nadpovprečne rezultate slovenskih šolarjev, ki so izkazali enake dosežke kot šolarji iz Škotske, Francije in Poljske in se uvrstili višje od Španije, Belgije, Norveške, Romunije, Gruzije in Makedonije. Poleg tega so slovenski učenci, v primerjavi z raziskavo iz leta 2001, zelo napredovali, bolje so se odrezali le Rusi in Singapurci. Torej se pismenost mladih iz generacije v generacijo izboljšuje? Učenci vsekakor postajajo iz leta v leto funkcionalno bolj pismeni, znajdejo se v različnih besedilnih situacijah, znajo jih brati, jih razumejo. Težava pa nastopi pri pravilni tvorbi, saj upada pravopisno znanje. Pojavlja se pravilo: piši kao što govoriš. Zastrašujoče je spoznanje, kako hitro se krči besedni zaklad. Menite, da SMS, sleng in razni spletni portali slabo vplivajo na pismenost? Živimo v času računalnikov mobitelov. Mimo tega ne moremo. Eno in drugo je zelo dobro, koristno. Olajša nam marsikaj, prihrani čas, pot _ Lahko bi začeli govoriti o novi pismenosti. Vsi plavamo v tem ogromnem oceanu kulture, ki ga napaja splet, ampak da bi ga pravilno razumeli, potrebujemo digitalno opismenjevanje. Tu se že izvajajo nove raziskave, ki znajo
biti zelo zanimive. Potrebno je nenehno vzgajanje in osveščanje. Tako v šoli kot doma. Prav v tem šolskem letu bo šola staršem in učencem nudila tovrstno osveščanje in izobraževanje - nevarnosti interneta. Iznajdljivost SMS sporočil me vedno znova preseneti, čudim se izjemni kreativnosti in izvirnosti. Res pa je, da se ta prepogosta uporaba močno kaže pri šolskih spisih, ki so že na meji pismenosti. Dobri učenci imajo težave pri zapisovanju najbolj vsakdanjih besed, pišejo jih fonetično, pogovorno. Sleng je govorica mladih. To je sedaj stvar družine, posameznika. Pri nas doma otroci niso uporabljali slenga, čeprav so ga med sovrstniki govorili. To je bilo samoumevno. Smešno se mi zdi in me pošteno zbode, če odrasli tako govorijo. Starše vedno opozarjam, naj z otroki ne govorijo v slengu. To je smešno. Začelo se je novo šolsko leto. Menite, da so učenci preobremenjeni? Učenci zaradi šolskih obveznosti niso preobremenjeni, če se seveda dobro organizirajo in privzgojijo delovne navade. Sem pa prepričana, da so zelo utrujeni in neprespani. Preveč časa preživijo za računalnikom in televizijo. TV z mnogimi programi je za otroke, ki so večji del dneva sami, prava skušnjava. Računalnik z internetnim vsemirjem otrokom jemlje otroštvo, mir, svobodo. Nič več jim ni sveto, vse je razgaljeno, poteptano. Otroku je treba vcepiti pogum, voljo, moč, da bo uspel svobodno in samovoljno pritisniti na off. Šola in starši bomo morali z roko v roki še veliko garati na tem področju. Morali se bomo učiti izklopiti televizijo in jo nadomestiti z branjem časopisa, revije ali knjige.
Verjetno je to posledica slabe bralne kulture pri mladih. Kako priljubljena sta bralna značka in domače branje?
V šoli se nenehno trudimo za bralno kulturo. V tem šolskem letu imamo skupni projekt Knjiga. Ta predlog sem z veseljem pozdravila. Bralna značka, žal, s predmetno stopnjo močno upada. Boli me, ko vidim, da mnogi berejo zaradi ocene. Knjiga današnjim otrokom prav gotovo ni prijateljica in spremljevalka. Seveda se najdejo tudi dobri bralci. Kdaj pa kdaj presenetijo taki, ki v knjigi najdejo veselje, izziv in potovanje. Prepričana sem, da imajo dobro spodbudo od doma in seveda zgled. Ti učenci imajo bogat besedni zaklad, napravijo manj napak v svojem pisnem sporočanju, izdelki so vsebinsko bogatejši. Tone Pavček je nekje zapisal: »Če ne bomo brali, nas bo
pobralo.« Moji učenci morajo kar brati. Nisem huda, če knjige ne preberejo do konca. Zgodilo se je že, da mi je kdo vrnil neprebrano knjigo. Po razgovoru v razredu je šel v knjižnico in si jo ponovno izposodil, da jo je potem res prebral. Mnogi se potrudijo, preberejo in se jih ne dotakne. Med razgovorom se jim svet knjige začne odstirati in nemalokrat se nasmejem vzdihom vzhičenosti in razodetja. Zanimivo mi je, kako generacije različno sprejmejo določeno knjigo. Pojavlja se dilema, kaj brati. Jaz imam pri tem svoje stališče. Za domače branje vztrajam pri klasiki, pri bralni znački pa imamo zelo obširen seznam.
Kako lahko ob poplavi interneta, računalniških igric, filmov in nadaljevank otroku približamo knjigo?
Velikokrat me sprašujejo, kako otroku približati knjigo. Mene knjiga spremlja od ranega otroštva in si ne znam predstavljati življenja, dopusta, potovanja, počitnic brez knjige. Ne vem, če imajo pri tem zasluge učiteljice. To mi je privzgojila mama. Nikoli ne bom pozabila prvih Andersenovih slikanic, kako jih je mama težko kupila. Dolgo jih je skrivala pred očetom, saj mu ni želela povedati, koliko je zanje odštela. Kadar očeta ni bilo doma, je nama z bratom prinesla to zbirko pravljic. To je bil tako svečan, skrivnosten dogodek. Božala sva jih, listala in potem nama jih je brala. Strmela sem v ilustracije in hrepenela po branju. Oče je kmalu zvedel za knjige. Ni bil hud. Še danes ga vidim, kako se je mami smejal. Spominjam se svojh prvih knjig, Heidi in Pestrne, ki sem ju sama v celoti prebrala. Mama me je zavila v odejo, da me ni zeblo, mi prinesla čaj in piškote, me večkrat prišla vprašat, kaj sem prebrala in me spodbujala, da sem končala, potem se je neskončno dolgo z menoj pogovarjala o junakinjah iz knjige. Vedno se je pravočasno pozanimala, katere knjige bomo imeli za domače branje. Vse knjige mi je vedno kupila, jih prebrala najprej sama, mi vedno povedala kaj zanimivega, tako me je spodbudila, da sem želela zgodbo prebrati sama. Moje mame si sploh ne znam predstavljati brez knjige v roki. V naši družini je knjiga vedno imela svoje pomembno mesto. Mama je šla v posteljo vedno s knjigo. Njena nočna omarica je bila in je še vedno polna knjig in jaz sem jo posnemala.
Tekst: Maša Skok Foto: Osebna zbirka

DRUŠTVA
Teniški klub Mengeš
TENIŠKI TABOR ZA OTROKE
Tako kot že zadnjih nekaj let smo tudi letos v Teniškem klubu Mengeš, takoj po zaključku šolskega leta, organizirali teniški tabor za otroke od 5. do 14. leta. Lahko se pohvalimo, da smo ga tudi uspešno izpeljali. Tabor je potekal v dveh terminih, in sicer od 28. do 2. junija ter od 5. do 9. julija. Skupaj se ga je udeležilo 30 otrok.
Naše druženje je potekalo od ponedeljka do petka, od 8. oziroma 9. do 15. ure. Dopoldanski čas je bil, kot je že v navadi, namenjen teniškemu tečaju - otroci so se na teniških igriščih urili vsak dan tri šolske ure, seveda s krajšimi odmori za ohladitev in potešitev žeje. Razdeljeni so bili v skupine glede na starost in predznanje, tako da je bilo učenje bolj optimalno. Po teniškem delu je sledilo odlično kosilo, popoldan pa smo se spoznavali še z badmintonom, odbojko na mivki in kdaj zavili tudi na nogometno igrišče. Po napornem športnem udejstvovanju smo se na koncu sproščali ob igranju kart in balinčkanju, najbolj vztrajni pa so se še enkrat podali na teniška igrišča. Zadnji dan tečaja je bil na programu turnir, ki so ga otroci ves teden z nestrpnostjo pričakovali. Morali so namreč pokazati, česa so se v enem tednu naučili. Najboljši so za svoje dosežke
Skupinska slika - prvi termin
dobili medalje in praktične nagrade, prav vsi pa so si prislužili priznanje in sladko darilce, saj so že s samo udeležbo na turnirju pokazali veliko volje in poguma. Tudi letos smo z organiziranjem teniškega tabora dosegli naš cilj - čim več mladih navdušiti nad tenisom, jih seznaniti z osnovnimi udarci in pravili igre, pri čemer pa ne sme manjkati zabave in igre!
Na tem mestu vabimo vse otroke, ki se želijo naučiti tenisa ali nadgraditi svoje teniško znanje, k vpisu v teniško šolo, ki se bo začela sredi septembra!
Tekst: Teja Jenčič, TK Mengeš Foto: Franc Zabret
TABORNIŠKE NOVICE
Počitnice so se končale in začelo se je novo šolsko leto, z njim pa smo začeli bolj aktivno delovati tudi taborniki. Med pripravami na novo leto se spominjamo vseh zanimivih dogodkov, ki smo jih doživeli med počitnicami, še posebej na taboru.
Tudi letos smo se odpravili na tabor. Odšli smo v Bohinj, ki je nam, mengeškim tabornikom, že kar poznana lokacija. Tabor se je pričel 18. julija z odhodom izpred gasilskega doma. S programom pa smo pričeli že na samem avtobusu proti Bohinju. Letošnja rdeča nit tabora so bili grški bogovi. Vsak dan nas je obiskal en bog z Olimpa, ki nam je postavil dnevno nalogo in s pomočjo vodnikov pripravil različne dogodke. Prvi dan sta nas pozdravila in obiskala Zevs in Pozejdon. Zato smo dan preživeli predvsem mokri, zaradi
različnih vodnih iger. Drugi dan nas je obiskala boginja Hestija in vsak vod si je uredil svoj dom v gozdu ter pripravil kosilo. V torek nas je zbudila boginja Fortuna, ki se nam hitro izmuznila in za njo smo se odpravili na pohod po Bohinju. Četrti dan je vladala Gaja, ki nam je naročila da moramo z Zemljo lepo ravnati, zato je bil dan naravovarstveno obarvan. Peti dan pa je na obisk prišel bog Ares, za katerega smo pripravili boje med dvema ognjema ter različne druge bojne dogodke. Šesti dan se je prikazala boginja Afrodita z namenom, da poseli nove kraje. Zato smo imeli priprave na kronanje za kralje in kraljice novih dežel. Sedmi dan pa nam je bog Pan malo pomočil, saj je bilo deževno. Vseeno pa smo preživeli lep in zanimiv dan ter se nato v nedeljo odpravili domov. Če se še spomnite, smo nekaj časa nazaj sodelovali z znanim pisateljem Ivanom Sivcem, ki pa nas je povabil, da se mu pridružimo v oddaji Piramida. Če bo organizacija uspela, si nas lahko ogledate v torek ob 19.55, na TV Slovenija 1. Prav tako pa vabim vse stare in nove člane, da se nam pridružite v novem šolskem letu in da spet doživimo nove in zanimive stvari. Več o samem taboru pa si seveda lahko preberete na naši spletni strani www.rup.si kjer je objavljen blog tabora. Z naravo k boljšemu človeku!
Propagandist Domen

DRUŠTVA
GASILSKI TABOR MLADINE GASILSKE ZVEZE MENGEŠ V LOGARSKI DOLINI
V letošnjem letu si je Mladinska komisija GZ Mengeš zadala plan izpeljati tabor mladine. Tako smo mentorji pod vodstvom Roberta Ručigaja začeli pripravljati vse potrebno, da bi se otroci na taboru zabavali in se hkrati tudi kaj naučili. Pripravili smo program pridobivanja veščine »Preventivec« za mlajše in »Naravoslovec gozdar« za starejše pionirje. Sledi kratek opis štirih čudovitih dni, ki smo jih preživeli v Logarski dolini.
1.	dan - četrtek, 26. 8. 2010
Izpluli smo ob 9. uri izpred gasilskih domov. Po uspešno prevoženih dolgih kilometrih do Logarske doline, z enim postankom, smo srečno prispeli živi in zdravi. Takoj po pristanku smo se razdelili po sobah in bili prijetno presenečeni nad »taborniško hišo«. Po kosilu ter celodnevnih aktivnostih (gasilskih in športnih) smo uspešno pojedli tudi večerjo. Zabavali smo se pozno v noč in zaključili dan.
2.	dan - petek, 27. 8. 2010
Po zgodnjem bujenju nas je najprej čakala jutranja telovadba s petimi vaditelji, potem pa smo izgubljene kalorije nadoknadili z obilnim kmečkim zajtrkom. Sončno dopoldne smo izkoristili za gasilske veščine - mlajši so vadili prenos vode, vajo z vedrovko, napisati pa so morali tudi 5 preventivnih gesel; starejši pa vaje razvrščanja, vezanje vozlov, hitro spajanje cevi na trojak in spajanje cevi na trojak (4 x C in 1 x B cev). V času »popoldanskega počitka« je Matevž vadil harmoniko, ostali plesni pari pa so plesali polko. Popoldanske aktivnosti so potekale z lokalnim gozdarjem, ki nas je popeljal po gozdni učni poti. Dan smo zaključili z igranjem družabnih iger in čakanjem dežja.
3.	dan - sobota, 28. 8. 2010
Večerne napovedi preteklega dne so se uresničile - že zvečer smo dočakali dež s točo, zbudili pa smo se v oblačno in deževno
jutro. Jutranja telovadba je zaradi slabega vremena odpadla, zato smo dan začeli v jedilnici pri bogato obloženi mizi. Deževno dopoldne smo izkoristili za izobraževanje, mlajši pionirji so za potrebe preventivne značke risali risbice, starejše pionirje pa je čakal esej na temo »Varujmo svoje okolje«. Tudi popoldan nam vreme ni bilo naklonjeno, zato smo v času popoldanskega počitka priredili za tekmovanje »Gasilec ima talent«, v katerem so naši mladi upi prikazali veliko pevskega, plesnega in drugega znanja, zmago pa so si s pomočjo harmonike, plesa in petja prislužili Matevž, Jan in Sara. Kasneje je sledil kratek sprehod, ki ga je zopet zmotil dež. V času do večerje so pionirji tekmovali v kvizu znanja o preventivi, prvi pomoči in sestavljali sestavljanko. Večer smo zaključili ob družabnih igrah, čakali na izboljšanje vremena in zadnjega dne tabora.
4. dan - nedelja, 29. 8. 2010
Zjutraj nas je razveselilo modro nebo, kar smo zopet takoj izkoristili za jutranjo telovadbo v hladu gora. Po zajtrku je bil čas, da pospravimo sobe in spakiramo prtljago, nato smo se v času do kosila zamotili z raznimi družabnimi igrami, sledila pa je tudi razglasitev naj pionirjev glede na prikazano znanje v gasilskih veščinah, kvizu, vedenje na taboru in urejenost sobe. Tako smo iz vsake kategorije (mlajši in starejši) dobili pet najboljših. Po nedeljskem kosilu smo se še malo poigrali, nekaj pred 15. uro pa je
na dvorišče našega začasnega domovanja pripeljal avtobus in čas je bil za odhod. Polni novega znanja in lepih spominov smo se odpravili proti domu, upajoč, da se naslednje leto zopet srečamo na gasilskem taboru.
Več slik si lahko ogledate v fotogaleriji na internetni strani PGD Loka (www.pgd-loka. si) in PGD Topole (www.pgd-topole.si).
Mentorji
Eseji o varovanju okolja udeležencev tabora
Taborniki so odšli na taborjenje meseca avgusta za 4 dni. Vsak večer so odšli do jase, kjer so zakurili ogenj in se pogovarjali, se smejali ter si pripovedovali razne zgodbe. Nekega večera pa ognja niso dovolj pogasili. Ko so odšli spat, tega še niso vedeli. Zbudile so jih sirene. Gozd je začel goreti. Gasilci so gasili celo noč in ogenj na koncu končno pogasili. Čez nekaj dni so se vrnili in s taborniki imeli predavanje VARUJMO SVOJE OKOLJE. Sedaj bodo taborniki vedeli, kako pogasiti ogenj. Tabor je zdaj varen.
Ljudska pravljica, Tadeja Lukan
Ob različnih piknikih, zabavah in srečanjih v gozdu s seboj ne nosimo vžigalnikov, ne kurimo ognja, saj s tem zanetimo požar. V Sloveniji se zgodi veliko požarov gozdov, saj ljudje nespametno ravnamo s hitro vnetljivimi predmeti. Če pa se požar slučajno zgodi, pokličemo gasilce (112). Prav tako v gozd ne mečemo odpadkov, saj se ena plastenka razgrajuje več sto let. Vsako leto je gozd bolj onesnažen. V gozdu živijo razne živali, ki pa jih prav tako kot nas to moti. Danes je v gozdu vse več požarov kot včasih. Zato moramo poskrbeti za večjo osveščenost ljudi. Pomembno je, da starši svoje otroke poučijo o tem, kaj se v gozdu lahko dela in kaj ne. Tudi sama sem ugotovila, da je varovanje okolja resnično pomembno.
Patricija Čebulj
Pet prijateljev je šlo v gozd. Tam so zakurili ogenj. Ko so odšli, so pozabili ogenj pogasiti. Gozd je zagorel. Mimoidoči potnik je prvi opazil požar ter poklical gasilce. Gasilci so hitro prišli in pogasili požar. Ko so prijatelji izvedeli, kaj se je zgodilo, so odhiteli nazaj v gozd. Tam so videli, koliko nesreče so naredili z neprevidnostjo. Ko so naslednjič šli na piknik, so ogenj skrbno pogasili ter pobrali vse odpadke, tudi katerih niso odvrgli oni, da ne bi prišlo še do kakšne nesreče. Vsi so bili srečni.
Blaž Slabajna

društva
PRVIČ, A ZAGOTOVO NE ZADNJIČ NA SVETOVNEM FESTIVALU NOGOMETA
»Fantje, če boste marljivo trenirali in igrali tako, kot se igra za barve Menga 28, gremo poleti na največji festival mladinskega nogometa v tem delu Evrope,« sem bolj za šalo kot zares dejal mladim nogometašem, ko smo se vračali iz Celovca. Niti slučajno si nisem mislil, da bodo moje besede vzeli nadvse resno in od takrat naprej praktično ni bilo igralca, ki na treningih oziroma tekmah ne bi dal vsega od sebe. Ko so me začeli spraševati, kdaj jim bom povedal kaj več o festivalu, sem vedel, da besede ne bom mogel vzeti nazaj. Začela se je misija nemogoče - misija Kaposvar.
Na težko pričakovano soboto 18. julija nas je prebudil dež, a ta ni mogel pokvariti vzdušja med 46-člansko odpravo, ki se je zbrala pred klubskimi prostori. Oblečeni v majice kluba, opremljeni s slovenskimi ter mengeškimi zastavami, šali, kapami in drugimi navijaškimi rekviziti smo skupaj s starši, babicami in dedki pričarali pravo nogometno vzdušje, katerega se ne bi sramovali tudi najbolj goreči navijači na južnoameriških stadionih. Od domačega kraja smo se poslovili z glasnim vzklikanjem »Kdor ne skače, ni Slovenc«. Po nekaj več kot petih urah vožnje smo prišli v mesto Kaposvar, ki je 40 km oddaljeno od največje madžarske znamenitosti, Blatnega jezera. Posrečena kombinacija med modernimi zgradbami in obnovljenimi stavbami iz časa Marije Terezije, čiste ulice in veliko zelenja dajeta majhnemu mestu (cca.100.000 prebivalcev) dušo. V času nogometnega festivala je bila v centru mesta
urejena nogometna vas, ki je bila namenjena zabavi 3.000 mladim nogometašem iz celega sveta. Na vsakem koraku je bilo moč čutiti nogometni utrip, slišati prepevanje navijaških pesmi v najrazličnejših jezikih, v zraku je prevladovala sproščenost in mladostna razigranost. Naslednje jutro se je začelo zares. Tekmovanje je potekalo na različnih lokacijah mesta, a smo imeli srečo, da so vse naše selekcije igrale na isti lokaciji, tako da smo lahko navijali drug za drugega. Prav vsaka tekma je bila zgodba zase, ki je brezpogojno vključevala radost, veselje srečo ali solze, bes in razočaranje na drugi strani. Doživeli smo tako poraze kot tudi zmage, a na vsaki tekmi so fantje dali vse od sebe in kljub močnemu soncu in visoki temperaturi prikazali neizmerno mero borbenosti in fanatičnosti. Izven igrišč, pa naj bo to na svečani otvoritvi, v vodnem parku ali pa v nogometni vasi, smo
vseskozi delovali usklajeno, bili izvrstno organizirani in vsem s ponosom govorili, da smo iz Mengša, iz Slovenije. Skratka, festival je uspel, fantje so bili navdušeni, saj so spoznali mlade nogometaše iz drugih držav in kontinentov, med seboj in s trenerji pa so vzpostavili še močnejšo vez ter postali še močnejši tudi kot nogometna ekipa. Z udeležbo na svetovnem nogometnem festivalu smo vsi, predvsem pa fantje, veliko pridobili, a ne zgolj v nogometnem smislu. V svetu individualizma, egoizma, materializma so nehote in ne zavedajoč pridobili veliko življenjsko izkušnjo, ki, upam, jih bo vodila skozi njihovo nadaljnje življenje. Vzpone in padce, smeh in solze, uspehe in neuspehe je vedno bolje in lažje doživljati kot del moštva, ki je sestavljeno iz prijateljev, ki si zaupajo in pomagajo.
Na koncu naj se zahvalim vsem trenerjem in spremljevalcem, staršem, ki so nas preko elektronske pošte in SMS-sporočil vseskozi spodbujali in nam dali vedeti, da »dihajo« z nami, ter nam pripravili veličasten sprejem ob vrnitvi domov. Posebna zahvala gre sponzorjem, ki so nam priskočili na pomoč, ki nam bo vsekakor potrebna tudi naslednje leto, ko se nameravamo vrnili v Kaposvar, da nadgradimo in še izboljšamo, kar smo letos dosegli.
Več o dogodkih na festivalu, slike in posnetki so vam na voljo na www.nkmengo28.si.
Boštjan Marinko
Zbrani pod slovensko zastavo.
Neizmerno veselje ob zmagi.
Vuvuzele tudi pri mengeških navijačih
Iz dnevnika trenerja Aleša Dimca
NK Mengo 28 : Epac Peru 0 : 1
Samo ogrevanje je kazalo bolj klavrno podobo. Mengeški levi so bili očitno ranjeni. Vendar za lizanje ran ni bilo časa. Moram priznati, da ste me kasneje v tekmi presenečali iz minute v minuto. Kje ste jemali energijo?! 10 minut je bila ekipa v podrejenem položaju. Nato pa _ kot dizel! Dvigovali ritem, stopnjevali agresijo. Drugi polčas je bil sploh najboljši (tudi kvalitetno) na tem turnirju in nasploh do sedaj. Dobili ste sicer gol, ostalo pa je za 10+. Gledalcem ste ponudili vse, kar ta igra ponuja. Streli, driblingi, prečka, kazenski
strel, štarti, dvoboji! Igrali ste kot v transu. Moram priznati, da vas je bilo veselje gledati. Solze in bojevito srce. Mengeš in Slovenijo ste predstavili na najboljši možni način!
Navijaška anekdota
Na vsakem koraku nas je spremljala slovenska in mengeška zastava, fantje pa so, očitno nabiti z adrenalinom in vznemirjenjem, vseskozi peli slovenske pesmi ter glasno vzklikali »Mi, Slovenci« ali pa vsaj »Kdor ne skače, ni Slovenc«. Povsod smo med domačini in ostalimi ekipami naleteli na odobravanje in simpatije, vse dokler nismo naleteli na naše sosede »šahiste«, ki jih je
bilo mnogo več kot nas in so nas s svojim »Mi, Hrvati« preglasili. Ko smo se že hoteli umiriti in priznati premoč, nas je pogrelo nešportno navijanje sosedov, ki so nas z znanim navijanjem, da nas je malo in še nekaterimi sočnimi dodatki sprva utišali. A ne za dolgo. Ko so se malce umirili, se je povsem spontano, a na ves glas iz slovenskih grl zaslišalo: »Kje je vaša Afrika, kje je vaša Afrika, kje je vaša Afrika?«. Bolečina zaradi neigranja njihove reprezentance na svetovnem prvenstvu in zavedanje, da so naši »smučarji« bili hit prvenstva v JAR, je bila prehuda. Utihnili so in prvi dvoboj, sicer izven nogometnega igrišča, je bil dobljen.

DRUŠTVA
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO - TDD
Ker smo nekateri prebivalci Dobena iskreno navdušeni nad njegovo lepoto, želimo to na nek način še dodatno izraziti, tudi tako, da ponovno oživimo delovanje Turističnega društva v tem kraju. Naše podeželsko naselje je zares nadvse lepo in od bližnjih krajev v tem hrupnem in od vsemogočih izpušnih plinov zasmrajenem času zagotovo izstopa po še dokaj neokrnjeni naravi, ki daje razgibanosti in pestrosti našega griča še bolj naravni, prvinski izgled. Za dodaten čar pa poskrbi še praktično privlačna lokacija, saj se nahajamo le streljaj od mestnega smoga in vrveža.
Z vrsto urejenih pešpoti, mnogimi manjšimi potkami, ki prepletajo okoliške gozdove in kar kličejo po raziskovanju, številnimi nadvse primernimi smermi za jahanje ter razgibanimi kolesarskimi stezami, ki se ravno prav vzpenjajo za prepotrebno in neprezahtevno dnevno rekreacijo ljudi, je Dobeno namreč iz vseh smeri povsem na dosegu roke ali še bolje - noge. Tega se nekateri krajani še posebej zavedamo, čeprav star pregovor pravi, da ljudje ne znamo opaziti in ceniti tistega, kar imamo.
Tako se nas je torej letošnjo pomlad nekaj polnih entuziazma odločilo, da znova obudimo nekdaj že delujoče Turistično društvo Dobeno. Ker se zavedamo, da je pred konkretnimi praktičnimi nalogami za pravno ustrezno delovanje društva potrebno urediti prenekatere formalnosti, smo se kar takoj lotili urejanja dokumentacije, jo pridobili in tako »teoretično podprti« začenjamo, upamo uspešno, novo pot društva, ki ga prepoznamo po kratici TDD in nosi zaščitni znak hruške »tepke«, po kateri je med drugim naš kraj tudi poznan.
Seveda smo ustanovitelji polni vizij in želja po dosegi ciljev, ki naj bi jih naše društvo v bodoče dosegalo ob spopadanju s sprotnimi dogodki. Naša razmišljanja, ki temeljijo najprej na olepšanju našega kraja, njegovi večji prepoznavnosti in aktivnejšem družabnem življenju v njem smo tako na nekaj srečanjih že strnili v nekatere konkretne predloge oz. pobude: Vsem nam je skupna skrb za čisto okolje in se strinjamo, da je na tem področju v našem kraju moč še mnogo postoriti. Vsak od nas se bo trudil poleg aktivnega opazovanja in čiščenja ozaveščati tudi druge, sploh tiste, ki imajo radi navado pomesti izpred svojega praga kar na sosedovega. V zvezi z lepšim izgledom pa si želimo tudi več ličnih, najbolje lesenih klopi ob glavni cesti in nekaterih pešpoteh in več rož, ki bi bile nadvse privlačne v ustreznih lesenih koritih.
Naš kraj je zanesljivo premalo označen, pa naj si gre za table z označbo oz. kažipotom samega kraja, vključno z dobrodošlico obiskovalcem, oznake sprehajalnih poti,
SPOŠTOVANI OBČANI IN OBISKOVALCI!
Vse, ki vas zanima turistična dejavnost v Občini Mengeš vabljeni v pisarno Turističnega društva Mengeš, na Slovenski cesti 30 (nekdanji krajevni urad), vsako sredo med 16. in 18. uro. Več informacij dobite pri predsednici Zorki Požar, na: 031/725-621. Vljudno vabljeni!
Turistično društvo Mengeš
razne oglasne table ali pa za table obveščanja o divjadi in osveščanja v zvezi z odpadki , kar si tudi želimo urediti oz. obogatiti.
V	smislu potrebnega ohranjanja kulturne dediščine bi med drugim lahko organizirali razne delavnice, morda povabili in privabili k sodelovanju zanimive kulturno-umetniške ustvarjalce in podobno.
Za lažje druženje in posledično kasneje medsebojno boljše poznavanje, povezanost krajanov, bi bila za otroke na Dobenu zelo dobrodošla ureditev skupnega otroškega igrišča, k čemur tudi stremimo.
V	TDD nameravamo sodelovati s čim več podobno mislečimi, seveda tudi z drugimi društvi in z Zvezo društev Slovenije. Kljub temu, da še kako dobro vemo, da vsi projekti zahtevajo ogromno priprav, dela in financ, si v bodoče, ko bodo tudi slednji pogoji izpolnjeni, želimo na Dobenu, zaradi pogostejšega druženja krajanov in tudi privabljanja obiskovalcev, organizirati celo razne prireditve na prostem oz. kulturno-zabavne dogodke družabne narave, v sklopu česar imamo v mislih tudi oživitev tradicionalne Dobenske noči v jesenskem času in poleti morda druženje ob kresovanju.
Smele ideje in načrti, ki pa nam jih morda vendarle - tudi z vašo pomočjo, ob vaši družbi - uspe realizirati! Naša velika želja namreč je, da se nam pridruži čim več ljubiteljev narave in seveda Dobena samega, saj verjamemo, da lahko le skupaj, v večjem številu, zares dosežemo konkretne spremembe in izboljšave. Članstvo je v smislu iskrene dobrodošlice tako brezplačno, ne zajema nikakršne članarine, zainteresirani se zgolj javite, najbolje kar predsednici društva, Brigiti Herjavec, in izrazite željo po sodelovanju (031/616-610, brigita.herjavec@siol.net). Prisrčno vabljeni!
Tekst: Bernarda Aleš - Naca Foto: Sandra Aleš

OBRAZi
SIMON PODBORŠEK:
NARAVA JE UČITELJICA NAŠEGA ŽIVLJENJA
Septembra se v naravi in življenju ljudi marsikaj spremeni, posebno pomemben pa je za otroke. Šolska torba postane redna spremljevalka, prej brezskrbne dneve napolnijo obveznosti. Pomembno vlogo spet dobijo učitelji. Različni so, kot smo pač različni ljudje. Enih se šolarji že vnaprej veselijo, druge pričakujejo z mešanimi občutki. Šolsko leto je dolgo in če ne gre vse, kot si kdo želi, je še veliko daljše.
Simon Podboršek, eden najmlajših članov učiteljskega kolektiva mengeške šole, se tega gotovo zelo dobro zaveda. Dobro desetletje je tega, ko je bil na tej šoli še v drugačni vlogi, na drugi strani katedra. Kot odličnjak se je najprej vpisal na kamniško gimnazijo, nato pa se je odločil za študij na Pedagoški fakulteti. Želel je postati učitelj razrednega pouka. Z mengeško šolo je bil povezan ves čas študija, saj je tu opravljal pedagoško prakso ter se s pomočjo učiteljev mentorjev usposabljal za delo v razredu. Pripravništvo je opravljal zelo vestno in odgovorno; najvažnejše pa je, da je uspešno opravil test, ki se imenuje odnos do otrok. Tako ni čudno, da je po opravljenih študijskih obveznostih kot obetaven učitelj postal član učiteljskega zbora. Na vprašanje, kako je kot otrok razmišljal o poklicu, ki bi ga rad opravljal, je povedal: »Pravzaprav sem najprej hotel postati veterinar. Živali vseh vrst imam namreč rad, odkar pomnim. To sem najbrž podedoval po mami, pa še odraščal sem v okolju, kjer so me obkrožale različne živali. Naučil sem se skrbeti za njih. Že kot otrok sem domov prinašal ranjene živali, največkrat ptice. Vedel sem, da je veterinar tisti, ki jih lahko ozdravi. Ko sem se kasneje odločil za učiteljski poklic, na veterinarja še vedno nisem pozabil. Mislil sem si: 'Če sam ne bom veterinar, bom pa vsako leto vsaj kakega učenca navdušil za ta poklic.' Zaenkrat nisem še nobenega, bom pa zanesljivo kakega.« Kako pa gleda na učiteljski poklic? »Zelo je lep. Seveda pa moraš biti človek za to. Znati se moraš vživeti v učence. Pomembno se mi zdi, da učenci radi hodijo v šolo in so sproščeni. Učitelj mora znati vzbuditi pri njih zanimanje, potem je vse lažje. Še bolj kot pri drugih poklicih se mi zdi, da sta pomembni potrpežljivost in doslednost.« Nato še doda, da se mu zdijo današnji otroci drugačni od njegove generacij. Moderna tehnologija še bolj 'pritiska' nanje, bolj vpliva na njihov razvoj in jih vedno bolj odvrača od narave - gibanja v njej in raziskovanja. V precejšnji meri se to zgodi zaradi staršev. Nekateri
so pretirano zaposleni in imajo premalo časa za otroke, drugi pretiravajo s tem, da otroku nudijo vse, česar oni niso imeli. Tako se zgodi, da namesto na igrišču veliko otrok igra nogomet kar na računalniku ... Sicer pa ima Simon z nogometom zanimivo izkušnjo. Igrati ga je začel v četrtem razredu. »Bil sem eden najmlajših in vedno tarča posmeha zaradi nekaj odvečnih kilogramov teže. Starejši igralci so me vedno spotikali, trener pa tega sploh ni opazil ali pa ni hotel opaziti. Kar nekaj let sem tekme presedel na klopi ali pa sem na koncu igral borih 5 minut. Z leti se je vse to spremenilo. V sedmem razredu sem bil že bolj samozavesten in žoga me je vedno bolj ubogala. Takrat sem bil zadovoljen, ker nisem obupal. Treningi so imeli vedno večji pomen, na tekmah sem igral vedno več. Nogometu sem se posvečal tudi v srednji šoli, dokler ga zaradi poškodb nisem prenehal igrati. Kadar pomislim nanj, se vedno spomnim trenerja Braneta Schwartza. On nas je s svojim načinom dela povezal v ekipo. Še več: v nogometno ekipo prijateljev.« Že lepo število let pa je Simon navdušen privrženec hokeja. Malo začudeno pogledam, ker ga s te plati ne poznam. »Sem član rekreativnega moštva HK Krpani,« pojasni. »Vse pa se je začelo na zaledenelem ribniku pri bivši opekarni. Tam sem s prijatelji pozimi igral hokej. To je bil bolj čuden hokej: brez ščitnikov, v usnjenih drsalkah in z na pol polomljenimi palicami. Vendar pa nam je postajal vedno bolj všeč, komaj smo dočakali zimo in pravi led. Krpane - med njimi sem pet let - druži predvsem veselje do tega športa.« Simona je zelo zanimivo poslušati, kako govori o naravi. Navdušeno in poznavalsko. Pravi, da je narava učiteljica življenja. Koliko lažje in lepše bi ljudje živeli, če bi jo znali opazovati in se ravnati po njenih zakonih. »Kaj vse nam pove na primer organizacija življenja in dela mravelj in čebel! Ljudje hodijo po naravi slepi in gluhi, včasih tudi brezčutni. Mene pa je že v otroštvu prizadelo, če so drugi otroci razkopavali mravljišča ali uničevali ptičja gnezdeca.
Nekako nisem razumel, kako lahko nekdo uživa v uničevanju doma drugega ... Mene je mami učila, da so vse živali lepe in zanimive - srne, zajci, žolne, močeradi, žabe ali polži. Večkrat sem že pomagal prezimiti ježkom, ki niso imeli dovolj velike zaloge hrane za zimo. Tudi netopirji so že prespali zimo pri meni.« Zanimiv je njegov ribnik na domačem dvorišču, poln različnih ribic in želv. »Z želvami se ukvarjam že 17 let. Sedaj jih imam deset. Vse sem dobil, ker so bile nekje odveč: iz mengeškega ribnika, češ da so škodljivke, iz Metlike, iz Kranja. Enega najlepših dni v mojem življenju sem doživel letos 14. avgusta: zvalila se je želvica, njena starša pa sta doma v mojem ribniku! Dokler se ni zgodil srečen dogodek, še na dopust nisem upal iti.« Simon je pravi 'želvolog', vse ve o njih. Svoje natančno pozna, vsaka ima ime in o vsaki zna kaj povedati. Želim si, da bi imel Simon Podboršek čim več posnemovalcev: pri mladih, ko se odločajo za poklic in pri ljudeh vseh starosti, da bi se začutili kot del narave in ne kot njeni gospodarji. Ja, seveda, pa da bi bil uspešen pedagog, ki bi mu uspelo z besedo in z zgledom svoje učence vzgojiti v odgovorne člane naravne skupnosti.
Tekst: Branko Lipar Fotografije: Osebna zbirka

VZGOJA iN iZOBRAZEVANJE
NOVICE IZ VDC INCE
Spoštovani bralec Mengšana. Kar nekaj Pšate je preteklo od tedaj, ko smo nazadnje pisali o aktivnostih v Varstveno delovnem centru INCE. Poleg vsakodnevnega delovnega utripa je našo enoto na Ropretovi ulici najbolj zaznamovalo pestro dogajanje, ki je še dodatno popestrilo življenje naših uporabnikov.
Tako smo v sodelovanju z Zdravstvenim domom Domžale in Športno unijo Slovenije v pozno pomladanskih mesecih organizirali dneve zdravega življenja. Ja, tudi mi sledimo smernicam zdravega načina življenja, kar za nekatere na žalost tudi pomeni, da kakšen zrezek ali rezina salame manj na krožniku ni nič narobe, nasprotno, celo priporočljivo je. Hja, kakor za koga, poreče nekdo, ljudje smo pač različni in prav je tako. Našim uporabnikom smo tako ponudili možnost, da so se udeležili predavanja na temo preprečevanja bolezni in učenja zdravega načina življenja. Hitra prehrana, prebogata z maščobami, cvrtje, preveč soli ali sladkorja, vse to nam počasi načenja zdravje in dobro počutje. Teoretično predavanje smo poskušali združiti tudi s praktičnim delom - s testom hoje na 2 km. Test hoje se je pod budnim očesom strokovne ekipe, ki so jo sestavljali prof. zdravstvene vzgoje, zdravnik, fizioterapevt
in ostalo medicinsko osebje, odvijal na Domžalskem atletskem stadionu. Preverili so vitalne funkcije posameznika, predvsem pa je vsak udeleženec dokazal sebi in drugim, da zmore in nasmeh na njihovih obrazih je to potrdil. V mesecu juniju smo si ogledali muzej vojaške zgodovine v Pivki, nato pa okrepčali s kosilom na turistični kmetiji, kjer smo ob dobri hrani uspešno zaključili zanimiv in poučen izlet. Poletje smo preživeli po Sloveniji in seveda na Jadranski obali. Stanovalci bivalne enote Naša hiša iz Grobelj so preživeli lep teden v Savudriji, se potepali po hribih in kolesarili. Zveza Sožitje je vsakemu izmed njih omogočila teden počitnic od Ankarana, preko Kolpe do Pohorja. Vsi spočiti in predvsem dobre volje smo se vrnili nazaj v delavnice, kjer smo takoj pričeli z delom, saj številna kooperantska naročila od nas zahtevajo vestno in natančno opravljanje
delovnih nalog. Pa vseeno smo, kljub obilici dela, zopet našli čas še za eno sprostitev, saj smo si v Mariboru ogledali nogometno tekmo med Slovenijo in Severno Irsko. Sicer se tekma ni izšla po naših željah, pa vendar smo bili bogatejši še za eno doživetje, kar šteje največ. V enoti INCE ZU so vse te mesece nastajale slikarske in kiparske umetnije. Organizirali smo razstave izdelkov na Centru za socialo delo Kamnik, skupaj s prijatelji iz Nizozemske v Domu Ivana Cankarja na Vrhniki, v Tržiču (v okviru projekta Vaja dela mojstra in keramične delavnice Magušar v Ljubljani). Izdelki naših uporabnikov so lepi in unikatni, namenjeni tudi prodaji. Vabimo vas, da si jih ogledate v lastni galeriji v enoti INCE ZU v Mostah pri Komendi oziroma na stojnici, na bližajočem se Mihaelovem sejmu.
Samo Gabrilo, Simona Tičar
Kdor ne skače ni ^ Mengšan.
V muzeju vojaške zgodovine Pivka
SVET STARŠEV V NOVEM ŠOLSKEM LETU
Novo šolsko leto ne pomeni le začetek novega delovnega obdobja za učence in učitelje, marveč tudi za starše. Ti se morajo dobro seznaniti z novimi okoliščinami, ker bodo lahko le tako uspešno spremljali otrokovo delo in njegov napredek, sproti zaznavali težave, se o njih pogovarjali z učitelji ter skupaj z njimi iskali najboljše rešitve.
Svojo vlogo bo moral, tako kot doslej, v novem šolskem letu odigrati tudi svet staršev. Pristojnosti določajo različni predpisi, to, ali je uspešen ali ne, pa je odvisno od njega samega. Vse se začne v oddelčnih skupnostih. Starši oddelka morajo biti skupina, ki se je sposobna pogovarjati odkrito in sproščeno, pri tem pa je vloga razrednika izjemnega pomena. Izvoliti morajo predstavnika, ki bo pokazal interes za delovanje v svetu staršev. Lahko rečem, da velika večina predstavnikov staršev dobro opravlja svojo nalogo. Svet staršev bo v tej sestavi deloval še to šolsko leto. To pomeni, da starši na oddelčnih
sestankih na novo izvolijo le tiste člane sveta staršev, ki v njem ne želijo več delovati ali pa je za to kak drug razlog. Vsi člani sveta staršev na prvem oddelčnem sestanku poročajo 'svojim' staršem o delu sveta staršev v preteklem šolskem letu. Prav bi bilo, da bi na prvem sestanku starši vsake oddelčne skupnosti oblikovali stališča, predloge in napotke, kako naj svet staršev deluje, da bo ustrezno oblikoval svojo vlogo. Deveto leto pa svoje poslanstvo opravlja šolski sklad. Mislim, da njegovo delovanje vsi dobro poznamo, bodisi kot njegovi podporniki, prejemniki pomoči ali sodelavci. Upravni odbor se bo skupaj z
delavci šole trudil, da bo zbranega dovolj denarja za dodelitev pomoči družinam, ki same ne zmorejo določenega plačila v šoli za svojega otroka. Poleg tega bo za vsakega učenca, ki se bo udeležil programa CŠOD, prispeval po 10 evrov. Dodeljevanje pomoči poteka v skladu s sprejetimi kriteriji, sklepe pa sprejema sedemčlanski upravni odbor. Člani UO - Danijela Frol, Gorazd Štruklec, Mojca Reven, Eva Sadar, Bogo Ropotar in Vili Fermišek - požrtvovalno opravljajo svoje naloge. Vse starše in druge občane pa že sedaj vabim na našo humanitarno prireditev SONCE ZA VSE, ki bo letos prvič v spremenjenem terminu, in sicer 16. novembra v Kulturnem domu. Iskreno želim, da bi bili v letošnjem letu zadovoljni vsi, ki kot starši ali strokovni delavci skrbimo za dobro naših otrok, najbolj pa otroci sami.
Branko Lipar, predsednik sveta staršev in UO šolskega sklada

zdravje
SREČEVANJE Z NARAVO
Z naravo se srečujemo na različne načine. Na sprehod v gozd ali v planine se lahko odpravimo z namenom, da se fizično okrepimo in izboljšamo kondicijo. Kadar smo nerazpoloženi ali nas bremenijo neprijetne misli, bomo v naravi našli čustveno sprostitev in regeneracijo mentalne ravni. Narava je vir ustvarjalnega navdiha in omogoča duhovno poglobitev, njeni potenciali so neizmerni. Kako je torej mogoče, da z naravo, kljub njenim številnim dobrobitim, ravnamo kot gospodarji (pa še slabi za povrh), kot roparji njenih bogastev in uničevalci naravnih ravnovesij?
Poskušajmo se skozi zgodovino sprehoditi nazaj, do začetkov naseljevanja našega kontinenta, ko je človek v naravnem okolju poleg virov hrane imel tudi svoje prebivališče, domovanje. Ko je moderni Homo sapiens iz Afrike pripotoval do Evrope, se je moral pogosto soočati z negostoljubno podobo narave. Ostro podnebje zadnje ledene dobe, pomanjkanje hrane in zavetja, srečanja s plenilskimi živalmi, so od ljudi poleg fizičnih, zahtevala tudi miselne napore pri izdelavi in izpopolnitvi različnih orodij, s katerimi si je pomagal pri lovu, pri izdelovanju oblačil ali pripravi hrane. V tako trdih življenjskih pogojih pa so se razkrivale tudi umetniške in duhovne ravni kamenodobnih ljudi, ki jim danes težko
sledimo. Vtem času so nastale čudovite jamske poslikave konj, bizonov, goveda, različni kipci iz kosti in mamutovih oklov, plastike iz gline, ki so mogoče predstavljale paleolitske Venere plodnosti, gravure na kosteh in rogovju. Govorijo o človekovem sobivanju in spoštovanju do narave, v kateri je bila skrita moč, vir, ki se je izmikal človeškemu razumevanju in nadzoru.
Po več deset tisoč letih »razumni človek« še vedno naseljuje evropski kontinent, ki pa ga je zelo predrugačil. Razvoj uma je prešel skozi različne faze, človek se je začel obnašati kot gospodar planeta, ki naravne vire podreja in prilagaja svojim potrebam. Razvoj kulture in tehnologije, s katero se zelo ponašamo, nas je od narave odtujil do te mere, da je življenje prihodnjih rodov ogroženo. Kakšen razmislek je potreben na točki, ko se odločamo,
kako naprej?
V kriznih časih se vračamo k velikim mislecem antike, ki so nam zapustili miselne izzive, ki jim pogosto nismo več kos. Tak izziv je misel o physis. Beseda je grška in jo danes precej neustrezno prevajamo kot narava. Ko iščemo izvorni pomen besede, pridemo do indoevropskega korena, ki pomeni vznikati, rasti, razvijati se. Zanimivo je, da je v slovenskih besedah biti in bilje njen izvorni pomen ohranjen. Kaže na razumevanje narave, v katerem je ta vzgibana sama iz sebe ven in ne potrebuje zunanjega vzgibanja. Kako lahko razpremo svoje doživljanje narave, da bomo z njo povezani na način sobivanja in rasti? Razumevanje o mejah naše rasti mora postati del naše zavesti in ravnanja. Ustavimo se ob bistrem gorskem potočku, v senčnem gozdu, ob morski obali. Ko sproščeno sedimo in se naravi meditativno odpremo, bomo začutili mir, zbranost. Začeli bomo bolje razumevati Heraklitove misli, da se narava »rada skriva«.
Problematiko razmerja med človekom in naravo v smislu preseganja novoveškega predstavnega okvira o naravi je letos aprila na seminarju Sobivanje v odprtosti izčrpno predstavil Robert Simonič. Seminar je potekal v Mengšu, v okviru sodelovanja Društva za študije kontemplativnih tradicij v projektu Mreže zdravja. Če bomo ljudje v naravi lahko začutili svoj dom, bo tudi odnos med človeško ekologijo in ekonomijo drugačen, ne le plenilski in pohlepen. Spomnimo se, da imata obe področji skupen koren v grški besedi oikos, v pomenu doma, bivališča.
Maja Polak, prof. biol. Društvo za študije kontemplativnih tradicij
miC mengeš
BOLIJO
8KLEF
Imate otrdele sklepe?
Se ponoči zbujate zaradi bolečin v sklepih?
Vas bolijo sklepi po daljši hoji?
Glukozamin
Pharma Nord kapsule
DOBI SE V MESTNI LEKARNI V MENGŠU
Pred uporabo zdravila natančno preberite priloženo navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali ^rmacevtom.
POMAGALI SMO ŽE MNOGIM, LAHKO TUDI VAM.
NAŠA UNIJA 9 729-13-82
POLiTiKA
OO LDS MENGEŠ
TUDI LETOS OBČNI ZBOR NA MENGEŠKI KOČI
V četrtek, 2. septembra 2010, so se člani OO LDS Mengeš, skupaj s simpatizerji in kandidati na bližajočih se lokalnih volitvah, srečali na zboru članic in članov ter potrdili listo kandidatov za svetnike v Občinski svet Občine Mengeš ter kandidata za župana Občine Mengeš. Na občnem zboru je bilo imenovano tudi novo vodstvo občinskega odbora.
Občni zbor Občinskega odbora LDS Mengeš je tudi v letošnjem letu potekal na Mengeški koči. Člani, kandidati za svetnike v občinski svet občine in kandidat za župana Občine Mengeš so najprej izvolili novo vodstvo. Za predsednika OO LDS Mengeš je bil ponovno izvoljen Peter Gubanc. Na novo pa sta bila izvoljena Boštjan Marinko, ki je na mestu podpredsednika odbora zamenjal Romana Kalušnika, in Tina Drolc, ki je bila kot sekretarka odbora izvoljena prav namesto Boštjana Marinka. Na letošnjem občnem zboru so člani OO LDS Mengeš tudi razširili Izvršilni odbor, ki ima sedaj 6 članov, in sicer so člani: Marija Sitar, Milica Tomšič, Kostja Modec, Roman Kalušnik, Sašo Lemič in Aleš Janežič.
Peter Gubanc, predsednik OO LDS Mengeš, se je zahvalil vsem prisotnim članom odborov in svetnikom za delovanje v preteklem mandatu, ki ga ja označil za uspešnega. Posebej se je zahvalil Alešu Janežiču, podžupanu Občine Mengeš, ki je bil prvi član LDS, ki je zasedel to mesto in uspel z uresničevanjem svojega programa in svojih zamisli tako z delovanjem v občinskem svetu kot v sodelovanju z občinsko upravo.
Na zboru članstva je bil soglasno potrjen kandidat za župana Občine Mengeš, ki ga je predlagal izvršilni odbor, Aleš Janežič, ki je ob tem prisotne tudi nagovoril: »Zahvaljujem se za podporo članov stranke za kandidata za župana Občine Mengeš, ki ni pogojeno z nezadovoljstvom dela župana, ampak z željo, da z uresničevanjem svojega programa in zamisli bolj učinkovito ustvarjamo prihodnost Mengša. V Mengšu je še veliko projektov, ki jih potrebno realizrati, da bi bil Mengeš všečen in prijeten za bivanje vseh občank in občanov.« Hkrati je kandidat na vse prisotne apeliral, naj povabijo vse, da se udeležijo volitev in dajo podpro kandidatu, za katerega mislijo, da je najboljši za Občino Mengeš.
Na zboru članstva je bila soglasno potrjena tudi lista kandidatov za svetnike Občinskega sveta. Med njimi so tudi povsem novi kandidati za svetnike: Sašo Lemič, Simona Dermastja, Jože Hočevar in Jana Gregorc, ki so se za kandidaturo odločili zaradi podpore kandidata za župana Občine Mengeš Aleša Janežiča kot tudi zaradi organiziranega delovanja odbora v občini.
Tina Drolc OO LDS Mengeš
SDS
VOLITVE SO PRED VRATI
Volitve so vedno odvisne od nas in vas in vsi mi ustvarjamo harmonijo v demokraciji. Za letošnje lokalne volitve, ki bodo 10. oktobra, smo v SDS pristopili z izkušeno in pomlajeno novo ekipo, kjer pa ne bo za nekatere najpomembnejšega člena - mag. Tomaža Štebeta. Odločil se je, da svoje poslanstvo nadaljuje s svojo listo za Čisto Alpsko vodo z podporo SDS Mengeš.
Nova ekipa svetnikov SDS Mengeš se bo posvetila problemom, ki jim do sedaj v Mengšu niso posvečali dovolj pozornosti. Stari spori in nepripravljenost na pogovore in kompromise so v prejšnjih letih Mengeš že preveč usmerili v nazadovanje. Smo za napredek, za posodobitev telefonske centrale in za digitalizacijo občine in s tem omogočanje kvalitetnega dostopa do svetovnega spleta. Zavzemamo se za socialno varnost in izgradnjo novega zdravstvenega doma ter višji življenjski standard z novim šolskim centrom. Zahtevamo, da se z izgradnjo obvoznice zgradi tudi podhode za pešce in kolesarje, ki zaenkrat niso predvideni. Veliko je še ciljev in projektov, ki niso bili omenjeni in jih moramo skupaj uresničiti.
Vedno bomo tudi podpirali dobre predloge ostalih svetniških skupin, saj je v naši ekipi prisoten duh, da skupaj delamo za Mengeš.
Potreben je vsak vaš glas, da se stanje v občini premakne z mrtve točke, v kateri smo se znašli, zato se udeležite volitev in izrazite svoje mnenje.
Marija Vesna Sešek Predsednica OO SDS Mengeš
SERViS in PRODAJA
Hribarjeva 3S, Mengeš
Jei: 01/729 13 03 e- mail a ťs. n7enges@ sioi net http: vmwsharp-semssi
Otíprtoi OĆ9 - 12inoćt5- 18 ure

POLiTiKA
IZBERIMO POŠTENO IN PREUDARNO
JvSi
imwtr ^trrtitiHr
Smo v predvolilnem času lokalnih volitev. V soočenja in predstavitve smo v Novi Sloveniji - krščansko ljudski stranki šli pošteno in ne žaljivo, saj verjamemo, da si vsak za svojo občino želi predstaviti le najboljše. V Novi Sloveniji ne obljubljamo nič nemogočega, ampak se bomo potrudili in poskušali predstaviti boljše predloge in zamisli od drugih ter tiste, ki so nam jih zaupali občani. Predvsem pa takšne, ki bodo ljudem blizu in ki bodo ljudi povezovale, ne razdvajale. Ne smemo si biti tujci v lastni občini. Zato so na naši listi skrbno izbrani, preudarni in sposobni ljudje, mladi in neobremenjeni, starejši in izkušeni, ki imajo dovolj znanja in samozavesti in so pravi porok za povezovanje in delovni uspeh.
V prvi vrsti se zavzemamo za lepšo prihodnost naše občine, da se bo razvijala v prijetno bivanjsko okolje, kjer bodo ljudje radi živeli, tako staroselci, kot novi prebivalci, ki jim z veseljem ponujamo roko sodelovanja. Podpiramo vse, kar bo ljudem prineslo blagostanje, ne bomo pa podprli nesmiselnih dejanj, ki bi bile občini v breme, ljudem pa kamen spotike. Ponosni smo na dolgo prehojeno pot slovenskega naroda od starodavne Karantanije do samostojne Slovenije, zato zagovarjamo krščanske vrednote in slovenstvo. Starejšim dokazujemo, da niso breme ampak enakovredni člani družbe, saj so s svojimi izkušnjami mladim v kritičnih odločitvah življenja kažipot do pravilne odločitve. Podpiramo ideje, delo in želje mladih, da bodo že od otroštva čutili smisel lepega in osrečujočega odraščanja. Odločno in z veseljem podpiramo gasilsko dejavnost, kulturo in šport, brez njih bi bil svet mnogo siromašnejši. Drage volivke, spoštovani volivci, čas je za vas in za vse, ki so vam blizu. Novo Slovenijo - krščansko ljudsko stranko tvorijo članice in člani, ki so blizu ljudem. Ne pustite se zapeljati nerealnim obljubam, ostanite z nami na trdnih tleh. Pomislite na svoje korenine in odločitev bo na dlani. Vsi se zavedamo, da le iz zdravih korenin požene zdrava mladika.
Zato 10. oktobra 2010 izberimo pošteno in preudarno. Blizu ljudem.
Za NSi - krščansko ljudska stranka Občinski odbor Mengeš, J. B.
i Vida Golavšek s. p.
mojstrica očesne optike
Op-t\kaGo\av&ek
Slovenska c. 30, 1234 Mengeš	Delovni čas:
T:01/ 7237 968	ponedeljek - petek
M:040 284 081	8 - 12 in 16 - 18
S: www.optika-golavsek.si	sobota in prazniki zaprto
VIZIJA DOBIVA POMEN! JOM
Lista za Občino MengeS
Pred volitvami leta 2006 smo si člani, takrat še Liste za Občino Mengeš in njen razvoj, z nosilcem in županskim kandidatom Francem Jeričem, zadali nalogo, da z dialogom, argumenti in politično neobremenjenostjo povežemo občanke in občane ter ne nazadnje občinski svet. Vse to z namenom, da bi sprejemali odločitve, ki bi bile dobre za vse nas. Kljub začetnim težavam smo zadovoljni, da nam je to v veliki meri uspelo. Pri vseh odločitvah, ki smo jih sprejemali, smo upoštevali predvsem mnenja in argumente strokovnjakov posameznih področij in ne »univerzalcev«, ki se spoznajo na vse.
Naj v naslednjih vrsticah naštejemo projekte, ki smo jih obljubili in so že zaključeni, potekajo ali pa so v fazi priprave: Naš veliki projekt Obvoznica je uspel. Temeljni kamen je položen, dela pa so se prav tako že začela. Brez velikega angažiranja župana Franca Jeriča, občinske uprave in prav tako članov liste bi na ta trenutek čakali še kar nekaj časa. Ne bomo skromni: župan je odprl nešteto vrat, obiskal lastnike zemljišč, se z njimi pogajal ter velikokrat tudi prosil _ Pa vendar nam bo po 20 letih z izgradnjo obvoznice le uspelo poskrbeti za večjo prometno varnost. Z odločitvijo, da pridobimo lastne vodne vire iz Mengeškega polja ter s podpisom pogodbe z Občino Kamnik, s čimer bomo dobili vodo iz zajetja Iverje v Kamniški Bistrici, smo zagotovili zdravo pitno vodo tako nam, kot generacijam za nami. Uveden je bil odvoz ločenih komunalnih odpadkov, kar lahko štejemo za veliko ekološko pridobitev. Poskrbljeno je bilo za modernizacijo in sanacijo mnogih cest. V Topolah je bila urejena kanalizacija ter zgrajena nova avtobusna postaja. Z odprtjem krajevnega urada smo občanom in občankam omogočili lažje in hitrejše pridobivanje različnih dokumentov, soglasij, dovoljenj ipd. Zaradi premalo zanimanja urad žal ni zaživel. V izgradnji je prizidek k Vrtcu Gobica, s čimer bomo povečali mesta za predšolsko varstvo otrok. Z javnim razpisom je bila izbrana idejna rešitev izgradnje športne dvorane pri OŠ Mengeš - projekt je v pripravljalni fazi. Dvorane se zelo veselijo učenci in učitelji OŠ Mengeš, ki najbolj občutijo trenutno prostorsko stisko. Skupaj z izgradnjo dvorane je v pripravi tudi izvedba protipotresne sanacije šole. Poleg naštetih projektov je bilo narejenih še veliko drugih, morebiti manjših stvari, ki jih morda niti ne opazimo, a vendar posameznikom izredno veliko pomenijo (voda na pokopališču, razsvetljava v parku _).
V mandatu, ki se počasi izteka, smo naredili korak naprej, a vendar jih lahko naredimo še več. Zato je naša naloga in obveza, da se v prihodnosti še bolj posvetimo nalogam, kot so: zdrava pitna voda za vse občanke in občane (vrtine na Mengeškem polju, voda iz Kamniške Bistrice), dostop do optičnega omrežja (pridobitev investitorja), medobčinski projekt izgradnje kolesarske steze od Kamnika skozi Mengeš in Trzin do Ljubljane, zagotovljeno otroško varstvo za vse otroke, kvalitetno preživljanje prostega časa mladih (mladinski center), večja zdravstvena oskrba (dodatni zdravnik), turistični razvoj.
Pred nami je torej še veliko izzivov, v katere bomo vlagali trud in energijo, da izpolnimo vizijo kvalitetnega življenja in varnega počutja v Občini Mengeš. Občanke in občani boste s svojim glasom odločili, ali bomo šli po tej poti skupaj naprej!
Bogo Ropotar
Lista za Občino Mengeš - Vizija dobiva pomen!

polítíka
VODA VPRAŠANJ
Dovolite, da še zadnjič pred volitvami opozorim na vedno nove smisle in umnosti, ki porajajo vprašanja in dajejo misliti o odgovornosti. Variantno lahko kje spredaj postavite 'ne'. Na 34., zadnji seji pred dopusti, sem pripravil gradivo in predlagal skrbno in odgovorno ravnanje sveta Občine Mengeš ter izvedbo (njegovih) sprejetih sklepov o lastništvu in oskrbi z alpsko vodo izpod Krvavca, partnerstvu, varovanju virov in okolja ter pogojevanemu pristopu k skupnemu projektu povečanja kapacitet in obnove vodovodnega sistema Krvavec.
Oskrba z zdravo pitno vodo za Občino Mengeš, ki kljub zahtevi sveta občine pred tremi leti še do danes ni opredeljena z ustreznim dokumentom, je dolgoročno močno vprašljiva ter glede strategije resno ogrožena zaradi (ne)ravnanj župana Franca Jeriča in tudi zaradi pasivnosti in neodzivnosti večine v svetu Občine Mengeš. Ob tem pa nihče več ne upošteva študije iz leta 2002 o povezovanju Krvavškega in Kamniškega sistema (izdelale so jo občine Komenda, Mengeš, Vodice in Ministrstvo za okolje in prostor) in iz nje izhajajoče strategije ter sklepov sveta Občine Mengeš z dne 14. 7. 2004 (16. seja), niti pobude Občine Mengeš o celovitem reševanju in sodelovanju na področju ravnanja z odpadki, vodooskrbi, čiščenju odpadnih voda ter obvladovanju porečij.
Kronološko in glede pomena ter usodnosti, tudi nepooblaščenih in spornih ravnanj, navajam le glavne:
(1)	Podpis pisma o nameri, 20. aprila 2010, med občinami Domžale, Mengeš, Trzin 'za priklop vodooskrbe Občine Mengeš na centralni domžalski vodovodni sistem' o katerem OS ni odločal, niti o njem ni seznanjen. Zagotovitev oskrbe s pitno vodo v Občini Mengeš iz črpališč in vrtin na Mengeškem polju navaja uporabo vseh treh vrtin za potrebe Občine Mengeš, pismo o nameri pa naj bi, glede na objavljeno, uporabo določalo še za občini Domžale in Trzin.
(2)	Ni odgovorov, ali so pomanjkljivo zavajajoči v zvezi s sklepi, zavrženim referendumom, neustrezno strategijo za naslednja desetletja z zapisom o prenehanju oskrbe iz Krvavškega sistema leta 2012.
(3)	Nobene resne analize in izsledkov ni o (ne)ravnanjih odgovornih ob množični zastrupitvi zaradi onesnaženja večine vodovodnega sistema v Občini Mengeš 31. 3. 2010.
(4)	O povezavi na Kamniški vodovodni sistem sedaj končno imamo zapis o sklepih o priključitvi pod zelo omejujočimi pogoji brez formalnega postopka ali vsaj seznanitve OS Občine Mengeš.
(5)	Neveljavna pogodba o upravljanju in vzdrževanju krvavškega vodooskrbnega sistema ter že prej njene pomanjkljivosti glede koordinacije, nadzora in še posebej soodgovornosti treh oz. celo petih, kar je verjetno edinstven primer in znak popolne neodgovornosti. Ob množični zastrupitvi zadnji dan letošnjega marca ni bilo veljavne pogodbe o upravljanju!
(6)	Neizvajanje pogodbe med Občino Komenda in Mengeš o izgradnji in financiranju skupnega kanalizacijskega kolektorja in skupnega vodovodnega sistema, z dne 14. 10. 2004, kjer slednje določa obnovo krvavškega vodooskrbnega sistema in povezava na kamniški vodooskrbni sistem.
Tomaž Štebe
Član CIM_AVK in član sveta Občine Mengeš
ZA BOLJŠI JUTRI S POGLEDOM NA OPRAVLJENO DELO
Miniva štiriletno obdobje, obdobje, ki je močneje zaznamovalo našo skupnost - Občino Mengeš. Vsak pameten gospodar naredi obračun dela, ki ga je opravil v nekem obdobju, tako tudi v OO SLS preštevamo in ocenjujemo svoje delo v preteklem obdobju, ko ste nam volivci zaupali dva mandata v Občinskem svetu Občine Mengeš.
Izvoljeni župan je imenoval za podžupana Jožeta Vahtarja. Delo podžupana je bilo opravljeno dosledno, z veliko vloženega dela na različnih projektih v okviru družbenih in društvenih dejavnosti (Srce Slovenije, vodniki po kolesarskih in peš poteh, organizacija prireditev občinskega pomena, priprava dokumentov za razpise itd.). V zadnjem času se ukvarja z ureditvijo razmer na Staretovem gradu (razglasitev za spomenik lokalnega kulturnega pomena) in uspešen brezplačen prenos lastnine bivše kovačije - »požganine« pred mostom čez Pšato proti Osnovni šoli - na Občino Mengeš. Franc Hribar, svetnik občinskega sveta in predsednik Odbora za okolje in prostor, je uspešno vodil odbor, ki najbolj zaznamuje naše okolje in razvoj v celotni sferi infrastrukture. Delo je bilo odgovorno, saj odločanje o teh temah prinaša daljnoročne posledice za razvoj kraja. Vsekakor pa je njegovo delo prepoznavno tudi širše, predvsem tudi v Vaškem odboru vasi Topole.
Omeniti je potrebno tudi delo v ostalih odborih, kjer so predstavniki OO SLS nosili breme odločanja v skupno dobro: Jožica Komatar v finančnem odboru in Stane Golob v nadzornem odboru.
Ko se vprašamo, kaj bi lahko še več storili za našo skupnost, je seveda odgovor v besedah: VEDNO SE DA, VEDNO JE POT, VEDNO JE MOŽNOST - SAMO NAJTI JO MORAMO SKUPAJ!
00	SLS je za letošnje volitve pripravil in predstavil program, za katerega uresničitev se bomo zavzemali v naslednjem mandatu in je strnjen v naslednjih točkah:
1	Družini prijazna zelena Občina Mengeš.
2	Dosledna skrb za naše okolje.
3	Skrb za varnost občanov.
4	Višja oblika zdravstvenega varstva.
5	Skrb za razvoj podeželja.
6	Razvoj prometne infrastrukture.
7	Razvoj gospodarskega inovacijskega centra.
8	Dokončanje projektov: vodooskrba, športna dvorana za OŠ, priključitev vseh objektov na kanalizacijsko omrežje, optično omrežje, obnova kulturnega doma, muzejski prostori.
Vsekakor pa je poglavitna zadolžitev v aktivnem sodelovanju z občani, občino, društvi, vaškimi odbori, pri iskanju optimalnih rešitev na vseh področjih našega skupnega bivanja v Občini Mengeš. Ne gre pa prezreti aktivnega povezovanja in delovanja s sosednjimi občinami na skupnih projektih.
Jože Vahtar OO SLS

polítíka
ZA KAJ
PREDVSEM GRE?
Decembra 2007 bodo minila tri leta, ko je v slovensko politično dogajanje vstopila nova politična stranka z nekoliko nenavadnim imenom Zares - nova politika. Nenavadnim zato, ker v njem ni bilo besed, ki so običajne za nazive strank: ljudska, nacionalna, liberalna, socialna ipd. Takrat je bilo to videti kot svojevrsten upor proti uveljavljenemu načinu delovanja političnih strank, kot obet drugačne prakse.
Odločitev za ustanovitev nove stranke je zagotovo bila pogumno dejanje. Stranka Zares - nova politika je ponudila možnost vsem, ki niso bili oziroma niso dejavni v politiki, da se vanjo vključijo in poskušajo stvari spremeniti na bolje, da bi v javno življenje vnašali več etičnosti, presegali meje med 'levimi' in 'desnimi', med 'naše in vaše', da bi se o javnih zadevah odločali po vesti in ne zaradi preračunljivosti; da 'biti v politiki' ne bi bila zmerljivka, marveč dokaz zavedanja svoje odgovornosti. Zares torej odpira prostor za aktivno delovanje vsem, ki jim je tuja strankarska in ideološka obremenjenost in se zavzemajo za svobodno in odprto družbo. V naši občini stranka Zares deluje šele od letošnjega januarja. Premalo časa, da bi se vidneje uveljavila. Nekatera svoja stališča je že predstavila javnosti, manjka ji možnost, da bi jih s sorodno mislečimi tudi udejanjila. Gre predvsem za področja, za katera menimo, da so nekoliko zanemarjena , so pa za kvaliteto življenja in medsebojno sožitje izjemno pomembna. V mengeškem Zaresu menimo, da jim druge stranke posvečajo premalo pozornosti. Z izvolitvijo v občinski svet bi pridobili možnost, da bi s svojimi pobudami usmerjali pozornost tudi k tem vprašanjem, oblikovali ustrezne rešitve ter za njihov sprejem pridobivali še druge skupine v svetu. Seveda pa se v Zares še kako zavedamo, da se je treba tudi s problemi, ki nas bremenijo že vrsto let, kot je komunalna urejenost, obvoznica, pitna voda ter sodobno urejeni prostori za vsestranski razvoj predšolskih in šolskih otrok, odločno spopasti ter najti ustrezne rešitve. Zadovoljno smo, da se nekatere stvari že rešujejo. Zares - nova politika v Mengšu je torej stranka s programom in ljudmi dobre volje in dobrih namenov, z željo po sodelovanju, povezovanju in odprtosti, s pripravljenostjo, da išče dobre rešitve in podpre najboljše ne glede, kdo jih je pripravil. Je stranka, ki kvaliteto življenja, ne le materialnega, postavlja visoko. Problem osamljenih starejših ljudi, na primer, ni le njihov problem; enako velja tudi za mlade, za katere mnogi zgrešeno menijo, da so si sami krivi za svoje težave z zaposlitvijo, prostim časom, zabavo; luknjičava zdravstvena oskrba lahko postane resna motnja v našem vsakdanjem življenju, še posebno starejših ljudi, ki so najbolj ranljiva skupina občanov. Novi člani in simpatizerji bi pripomogli, da bi bolje opredeljevali probleme in oblikovali rešitve zanje, s podporo volivcev pri volitvah v občinski svet pa bi imel Zares tudi možnosti, do bi bile te rešitve uresničene. ZARES za Mengeš!
Branko Lipar OO Zares Mengeš
NAVIDEZNO POČITNIŠKO VZDUŠJE V SSK MENGEŠ
Čeprav so bile med tem, ko je počival tudi Mengšan, še šolske počitnice, pa tekmovalci v SSK Mengeš niso mirovali. Res so si vzeli kak dan oddiha in si privoščili poletne radosti, a vseeno so bili v svoji paradni dejavnosti nadvse aktivni. Bili so celo na treningih v tujini (Poljska, Avstrija, Nemčija). Zato uspešne treninge potrjujejo tudi dosežki na prvih tekmah poletne sezone v smučarskih skokih na plastični podlagi.
Že na prvih resnejših tekmah v Velenju, zadnje dni avgusta, so fantje pokazali svoje prave barve. Že prvi tekmovalni dan je dober rezultat med mladinci do 18 let zabeležil Jaka Kosec s petim mestom. Žal pa je moral izpustiti nedeljsko tekmo, saj ga je izdalo zdravje in je obležal v bolniški postelji. Žaba je bil med najmlajšimi in je skakal kategorijo višje, a je kljub vsemu dosegel drugo mesto med šestnajstletniki, v članski konkurenci pa je Mato z enim ponesrečenim skokom osvojil sedmo mesto. A naslednji dan so se karte premešale. Spet sta še posebej izstopala Matjaž Pungertar in Anže Lanišek-Žaba. Oba sta v svoji kategoriji suvereno opravila s vso slovensko skakalno smetano. In to sta bili prvi zmagi v poletnem obdobju tekmovanj. Naši orliči so nastopili tudi na dveh tekmah v Mostecu, 4. in 5. septembra. A tokrat smo ostali brez vidnejšega dosežka. Anton-Gašper Komatar in Leon Šarc sta se uvrstila neposredno za prvo deseterico. Če pa bi tudi ta dva dneva smel nastopiti naš najboljši petnajstletnik Anže, bi zagotovo bili bogatejši za kak pokal ali celo zmago. A zaradi nerazumnih odločitev Smučarske Zveze Slovenije, ki s kvotami omejuje najboljše, morajo tekmovalci presoditi, na katerih tekmah bodo nastopili.
Poleg neposrednih dosežkov na tekmah je potrebno omeniti tudi uvrstitve naših tekmovalcev v reprezentančne selekcije Alpskega in Celinskega pokala. Tako bo Matjaž nastopil na štirih tekmah v Skandinaviji - na dveh tekmah v Lilehamerju in dveh v Oslu bo zastopal slovenske barve. Jaka Kosec in Anže Lanišek pa sta uvrščena na tekmi Alpskega pokala v Kranju, 11. in 12. septembra. Upajmo in držimo pesti za vse naše tudi za uspešen preboj v mednarodni konkurenci. Podobno je tlakoval svojo pot do naslova svetovnega prvaka tudi Rok Benkovič.
Tekst in foto: Jože Trplan
Gašper-Anton Komatar

Leon Šarc
ŠPORT
XC Energija Mengeš 2010
POKAL MLADIH ZA POKAL SLOVENIJE V GORSKEM KOLESARSTVU
Mengeš je v soboto, 28. avgusta, po letu premora ponovno gostil tekmo gorskokolesarskega krosa za Pokal Slovenije mladih, na katerem so sodelovali mladi gorski kolesarji kategorij od U-7 do U-17. Kljub slabemu vremenu in pretečim dežnim kapljam je organizatorju, športnemu društvu Energija iz Domžal, uspelo spraviti pod streho zelo uspešno tekmo, ki se je je udeležilo 60 nadebudnih gorskih kolesarjev.
Pozitivna energija in požrtvovalnost organizatorjev, spremljevalcev in ne nazadnje mladih tekmovalcev je pregnala dež in tako je za nekaj trenutkov celo posijalo sonce! Tekmo so odprli najmlajši kolesarji, že ob 10. uri dopoldne, nadaljevalo pa se je s starti starejših kategorij. Čeprav v Mengšu nobeno društvo ne goji tega športa, pa nas zelo dobro zastopa predvsem Eva
Jagodič (Calcit Bike Team), ki je v kategoriji deklic do 13 let zmagala. Več o Evi si lahko preberete v tokratnem Športnem portretu. V najmočnejših in najhitrejših kategorijah mlajših mladink in mladincev, ki so svoj nastop opravili ob koncu tekmovanja, sta zmagala Peter Zupančič (Calcit Bike Team), pred Tadejem Logarjem (KK Završnica) in klubskim kolegom Sašem Trebušakom ter Tina Perše (Calcit Bike Team), pred klubsko kolegico Sonjo Sušnik. Za gledalce ob progi
je bila izjemno zanimiva dramatična športna predstava favorita in lanskega ter letošnjega državnega prvaka v kategoriji mlajših mladincev Gregorja Dimica (Energijateam. com), ki se je kljub poškodbi boril kot lev in si več kot zaslužil peto mesto na tekmi. Mengšani in Mengeš so zelo lepo sprejeli sobotno tekmo in v upanju, da se mladi in starejši kolesarji še kdaj vrnejo na naše gozdne poti, se že veselimo novih tekem in športnih dogodkov.
Mojca Volkar Trobevšek
PRED VRHUNCEM TENIŠKE SEZONE
Ta konec tedna, točneje v soboto, 11. septembra, se bo na igriščih Teniškega kluba Mengeš iskrilo kot že dolgo ne. Pred nami je namreč tradicionalni, zdaj že 14. dvoboj med Velikim in Malim Mengšem. Tekma vsako leto postreže z izjemno dramatičnimi in kakovostnimi srečanji, ponavadi zmagovalca odločijo malenkosti, sreča itd.
Letošnji dvoboj zna biti še posebej zanimiv, saj je trenutni rezultat 7:6 v korist Malega Mengša, zato bo 15 tekmovalcev Velikega Mengša storilo vse, da izid izenačijo. Če vas tenis zanima, pridite to soboto k teniški brunarici in zanesljivo boste imeli kaj videti! Sicer pa so mengeški teniški igralci to sezono zelo uspešni v atraktivni Ligi pod Kamniškimi planinami (več o tem v naslednji številki), pred kratkim so doma v prijateljskem srečanju s 5:3 odpravili tradicionalno neugoden klub iz Vevč pri Ljubljani, zvrstilo pa se je tudi več zanimivih turnirjev in tekmovanj različnih kategorij.
Zelo se je posrečil dvoboj med Mengšani in tistimi člani kluba, ki živijo zunaj našega kraja. Pravila tekmovanja so enaka kot pri
dvoboju med Malim in Velikim Mengšem; moštvi odigrata 10 posamičnih partij in 5 partij dvojic. Letos je bilo tovrstno srečanje na sporedu že četrtič in vse do zadnje točke zmagovalec ni bil znan. Po tekmah posameznikov je bilo 5:5, naslednji štirje dvoboji dvojic so vsaki strani prinesli po dve zmagi in pri rezultatu 7:7 je o zmagovalcu odločala zadnja, peta partija dvojic! V izjemni vročini sta bila za odtenek boljša in spretnejša Mengšana, župan Franc Jerič in Miha Sitar, ki sta v podaljšani igri v tretjem nizu ugnala Ivana Juretiča in Saša Stergarja. Še o Odprtem teniškem prvenstvu Mengša, ki se ga je udeležilo 28 tekmovalcev, razdeljenih v kategoriji do 50 in nad 50 let! Med mlajšimi je zmagal Alen Vrhovnik, ki je v finalu tesno, s 7:6 in 7:6 premagal Saša Stergarja, med pogojno starejšimi pa je bil v finalu prav tako za las boljši Janez Lopatič. Z 9:8 je ugnal predsednika kluba, Marjana Mušiča. Na igriščih TK Mengeš ni nikoli dolgčas in še enkrat vabljeni, da s svojim navijanjem pomagate odločiti 14. dvoboj Veliki-Mali Mengeš!
Tekst: Izidor Grošelj Foto: Marjan Mušič
SVETOVNO PRVENSTVO
V	KRONOMETRU
V	prečudovitem, z gorami obdanem Tirolskem mestu St. Johann se je od 23. do 29. avgusta odvijalo svetovno prvenstvo kolesarstva v vseh kategorijah.
Proge za kronometer, ki je bila dolga 20 km,
so se udeležil trije predstavniki KD Mengeš,
in sicer Herbert Kotnik, Primož in Saša
Jeretina. Med skupno 800 prijavljenimi so
nastopili v naslednjih kategorijah:
Herbert Kotnik: MASTER 1941-1945,
zasedel je 16. mesto;
Primož Jeretina: MASTER 1966-1970,
zasedel je 57. mesto;
Saša Jeretina: ŽENSKE 1971-1980,
zasedla je 13. mesto.
Kolesarsko društvo se za donacije prisrčno
zahvaljuje obema donatorjema, Občini
Mengeš in Maksu Slaparju s.p..
Upravni odbor KD Mengeš

SPORTNi PORTRET
ŽELIM SI, DA BI ŠE KDO SPOZNAL TUDI NAŠ ŠPORT IN GA ZAČEL TRENIRATI -EVA JAGODIČ, GORSKO KOLESARSTVO
Kolesarstvo je lep šport, saj se večinoma dogaja v naravi, na svežem zraku. Ponavadi se rekreativni kolesar odloči za kakšno od privlačnih, umirjenih, ne tako prometnih cest, redkokdaj pa z asfalta ali makadama zaide tudi na gozdne ali hribovske poti. Gorskemu kolesarju pa cesta nikakor ni izziv, saj si vedno poišče čim bolj zahtevne gozdne terene - po koreninah, po kamnih, po skalah, po ozkih in izpostavljenih potkah, čez potok, navzgor, navzdol in včasih tudi po zraku. Ta prelep šport se je v naših krajih začel razvijati v začetku devetdesetih let, danes pa je vedno bolj priljubljen tudi kot tekmovalna športna disciplina, ki se imenuje olimpijski kros. Vzljubila ga je tudi dvanajstletna Eva Jagodič, vedno bolj uspešna gorska kolesarka, sicer pa mengeška sedmošolka, ki je - kot večina dobrih športnikov - za povrh še odlična učenka.
Eva, od kje navdušenje za šport? Se tudi tvoja družina ukvarja z njim?
Ja, tudi. Mami rada teče, bila je že na ljubljanskem maratonu, oči pa večkrat kolesari z nami. Imam dva mlajša brata. Tilen hodi v peti razred, David pa je prvošolček. Oba kolesarita, Tilen toliko časa kot jaz, David pa se nama je pridružil letos. Kako si se znašla med gorskimi kolesarji? Že dolgo treniraš?
Gorsko kolesarstvo, disciplino olimpijski kros, treniram že dobri dve leti. Takrat smo iskali kolo za moj rojstni dan in smo na internetu našli kamniški klub. Videli smo, da se ukvarjajo z mladimi kolesarji. Poklicali smo, če imajo kakšno dobro kolo, in so me kar povabili, naj se jim pridružim.
Kaj ti je tako všeč pri gorskem kolesarstvu, da si se odločila za redne treninge?
Všeč so mi treningi, ker je zabavno in tudi trenerji so prijazni. Všeč mi je, ker se vozimo po različnih poteh, včasih raziskujemo po gozdu in iščemo dobre proge. Na koncu treninga se vedno »razpeljemo« po Kamniku in pogledamo, kaj se dogaja.
Si kdaj trenirala še kaj drugega? Kateri šport ti je še pri srcu?
Začela sem trenirati ritmično gimnastiko in sem kmalu obupala. Rada še rolam, plavam in smučam.
Verjetno ni ravno lahko biti odličnjak in resno trenirati, moraš biti precej discipliniran. Opiši prosim, kako zgleda tvoj delovni dan.
Zjutraj se odpravim v šolo. Po pouku doma najprej naredim domačo nalogo, še kaj pospravim in do treninga mi ostane še malo prostega časa. Takrat se najraje po ulici vozimo s kolesi. Skupne treninge imamo dvakrat na teden, poleti s kolesi, pozimi pa v telovadnici. Trener nam še napiše tedenski program treninga. Poleti je to največkrat vožnja s kolesom ali tek. Vedno nam tudi naroči, da dan pred tekmo jemo testenine in se dobro spočijemo. Po treningu se stuširam, povečerjam in se pripravim za spanje. Pri katerem klubu treniraš in kdo je tvoj trener? Treniram pri klubu KD CALCIT KAMNIK. Klub je zelo uspešen. Trenutno smo vodilni v skupnem seštevku slovenskega
pokala. Imamo največ mladih kolesarjev.
Moja trenerja sta Mohor Vrhovnik in Luka Kodra. Mohor je tudi reprezentančni trener mladincev in je trenutno v Kanadi na svetovnem prvenstvu. Kakšne uspehe si že dosegla in kaj si želiš v prihodnje? Lani sem bila druga v slovenskem pokalu, letos pa sem po desetih tekmah vodilna v kategoriji pod 13 let. Vozila sem tudi tri tekme v Alpe Adria pokalu v Avstriji, kjer sem se enkrat uvrstila na deseto mesto. V septembru imamo še zadnjo tekmo v slovenskem pokalu in šolsko državno prvenstvo, kjer si želim dobre uvrstitve.
Blaža Klemenčič, zaenkrat najuspešnejša slovenska gorska kolesarka, tudi živi v Mengšu. Je morda tvoja vzornica, jo poznaš? Vzornika si težko izberem. Blažo Klemenčič pa poznam. Prvič sem jo srečala lani na državnem prvenstvu v Žirovnici. Brat Tilen jo je srečal, ko je lani trenirala na trim stezi za evropsko prvenstvo. Tudi ona je trenutno na svetovnem prvenstvu v Kanadi.
Doseči uspehe Blaže in ostalih vrhunskih slovenskih gorskih kolesarjev ne bo lahek zalogaj, pa vendar imaš tudi ti verjetno svoj sanjski športni scenarij. Česa si najbolj želiš v svojem športu? Ker tekmujem v disciplini olimpijski kros _ © Držimo pesti, da ti nekoč zares
uspe predstavljati slovenske barve na olimpijskih igrah. Se ti zdi, da se mladi, tvoji vrstniki, dovolj ukvarjajo s športom?
Moji sošolci se skoraj vsi ukvarjajo s kakšnim športom, večina fantov z nogometom. Želim si, da bi še kdo spoznal tudi naš šport in ga začel trenirati. Všeč mi je, da so sošolci športniki ali glasbeniki in se imamo o čem pogovarjati. Ali šola, občina in država dovolj podpirajo mlade športnike kot si ti? Tega ne vem. Upam pa, da bom v prihodnje dobila podporo, ko jo bom potrebovala. B i ra d a b r a l c e m ka j sporočila?
Naj se večkrat odpeljejo s kolesom tudi v naravo, saj tam ni nevarnih in divjih avtomobilistov.
Tekst: Mojca V. Trobevšek Foto: Osebna zbirka

razvedrílo
GLAVNI ŠTEVNIK
ZAHODNOEVROPSKI VELETOK
VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA
ZVIŠAN TON G
ANTON KARINGER
V POMOe ELIZEJ, BOJI, KLOSER, RORE
SESTOP Z GORE
PODROČJE, MEO PUŠČAVO IN STEPO
NEMŠKO ŽENSKO
IME (IZ ČRK TETU)
ZNAK ZA HELU
AVTOR ŠTEFAN MARKOVIČ
LETALO Z
ENIM MOTORJEM
POSTRVI PODOBNA
RIBA SEVERNIH MORIJ
JADRANSKI
OTOK SEVERNO
OD MOLATA
OČEV KMEČKEM OKOUU
IZPUŠČAJ
AM. REŽIŠ. KAZAN
OLGA KORBUT
LASTNOST, ZNAČILNOST VELIKOPOTEZNEGA
ALPS. MES. VHALLII
TONE KUNTNER
UČENEC PREROKA ELUE OZ ČRK E,E,I,L,J,Z)
MANJŠA ROLA
AM. SKLAD. (HARALO)
GRM Z ZOR. JAGODAMI
OLIVER TWIST
LIDIJA OSTERC
KRAJ PRI GOR. GRADU
KELTSKO UUDSTVO
DOMAČE 2ENS. IME
ŽELJKO NIMŠ
Rešitev julijske Icrižanlie: ARABISTI, KERAIHIKA, VF, BOGAN, ALEK, NČ, PRENOVA, SIK, VOLVO, GARANCUSKI LIST, ULANEC, ION,
SET, IMIZAR, PAJDAŠTVO, ANETO, ANAA, FI
Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 7. oktobra 2010 prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 8. oktobra izžrebali glavno in tolažilno nagrado.
Nagrado podeljuje Marche Gostinstvo d.o.o..
Glavno nagrado prejšnje križanke prejme Mojca Klanfar, Mengeš; tolažilno pa Marija
Bergant, Mengeš. Nagrajenki bosta o nagradi obveščeni po pošti.
Čestitamo!
Ime......
Priimek. Naslov.. Pošta....
						8		9
			2				7	5
	9		5	3				2
		1	9					
8			7	4	2			1
					1	2		
2				8	5		6	
9	4				7			
3		8						
Tadejev znakoskop za mesec SEPTEMBER
	ljubezen	posel	denar	zdravje
Oven	V	© ©	€ € €	«
Bik	V V	© © ©	€	« « «
Dvojčka	V	© © ©	€ €	« « «
Rak	V V V	©	€ € €	« «
Lev	V	© ©	€ €	« « «
Devica	V V	©	€ € €	«
Tehtnica	V	© © ©	€ €	« «
Škorpijon	V V	© © ©	€	« «
Strelec	V	© ©	€	« « «
Kozorog	V V	© © ©	€ €	«
Vodnar	V V V	© ©	€ € €	« «
Ribi	V V V	©	€	« « «
1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično
Tadej Šink, horarni astrolog

písma bralcev
IVETA V TRENDU 80-IH
Tokratna kandidatka za stilsko preobrazbo Iveta Machalkova je v salon je prišla s čopom, ki po mnenju frizerke Vide ni najboljša izbira zanjo, saj meni, da čop sploh ni frizura, razen takrat, ko gre za športne aktivnosti. Iveta nam je zaupala, da frizerja več let ni obiskala, zato je bila spremembe resnično vesela. O barvi las je naša frizerska mojstrica malo kolebala, a se je na koncu odločila, da ostne pri temno rjavi, z nekoliko toplejšim tonom. Korenito spremembo pa je naredila pri dolžini las, jih močno skrajšala, kar se bolj poda njeni pojavi. Poudarek je namreč na kronskem delu glave. Čelo tako pokrivajo lasje, ki so nekoliko daljši, na vrhu pa so močno pristriženi. S tem je bil dosežen poseben efekt. Takšna frizura ni zahtevna za vzdrževanje, kar mladim še posebej ugaja. Kot vedno je nato delo prevzela make up artistka Katarina, ki je navdih za ličenje dobila v poznih 80., kjer so prevladovala senčila v hladnih bisernih odtenkih, ki jih lahko kombiniramo z intenzivno rožnato, modro in zeleno barvo. Iveta ima temne oči, zato jo je naličila z odtenkom biserne svetlo modre barve, s čimer smo dobili poudarek njene živahnosti in odprtosti. Sledilo je urejanje obrvi, ličnic in svetlečih ustnic. Nova podoba Ivete je naravnost fantastična in je zelo priljubljen trendovski videz med mladimi. Namig: se spominjate nadaljevank iz poznih 80.? Dallas, Charlijevi angelčki, Dinastija ipd. Prepoznate popolnost teh obrazov? Drage dame, ličenje v slogu 80. ni diskretno, zato ne boste ostale neopažene. Tokrat velja pravilo - več je več. Za stilsko preobrazbo se zahvaljujemo Vidi Križnič iz Studia 9 in Katarini Zadnikar.
Uredništvo
Spoštovani bralci!
Rubrika Pisma bralcev je namenjena vam bralcem, in sicer za izražanje mnenj, pripomb ali pohval. Zaradi omejenega prostora si uredništvo v skladu s svojo uredniško politiko pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov, daljših od 30 tipkanih vrstic (ca. 3000 znakov s presledki), ter neobjave prispevkov, ki jasno vzpodbujajo h kakršnikoli obliki nestrpnosti. V tej rubriki prispevkov ne lektoriramo ter ne objavljamo slikovnega materiala.
KRVAVŠKA VODA - NAŠA USODA
Spodbudil me je prispevek g. župana Jeriča v zadnji številki Mengšana in upanje, da pogodba, ki jo je napovedal, še ni podpisana. Objavljeni Sklep o soglasju k priključitvi vodovodnega sistema Občine Mengeš na vodovodni sistemKamnik, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Kamnik v nepravniškem jeziku namreč med drugim določa: da Občina Mengeš plača vse investicijske stroške povezane z izgradnjo transportnega vodovoda, merilnih mest in še morebitne DRUGE stroške; zato pa Občina Kamnik LAHKO dobavlja vodo Občini Mengeš v obsegu MAKSIMALNO 15l/s za obdobje DO 30 LET. (Torej lahko dobavlja tudi 1 l/s ali manj za obdobje enega leta ali pa, če sem malo zloben, sploh ne); v primeru izrednih dogodkov in pomanjkanja vode na kamniškem vodovodnem sistemu lahko Občina Kamnik ZAČASNO PREKINE dobavo vode v mengeški sistem itd. Vsa določila napisana z velikimi črkami so še en dokaz, da je vprašanje zagotavljanja varne, zanesljive in zdrave pitne vode za občane Občine Mengeš preveč usodno, da ga lahko prepustimo sedanjim politikom. Predlagam vsem občanom, da si odgovorimo na naslednja vprašanja: Ali je zdrava pitna voda predpogoj za zdravje današnje in prihodnih generacij? Ali se strinjate, da je dolžnost občine zagotavljati občanom kratko in dolgoročno varno in zanesljivo dobavo zdrave pitne vode? Ali morajo biti črpališča vode razporejena tako, da v primeru onesnaženja enega vira, to ne more vplivati na drugi vir? Ali je nujno, Da Občina Mengeš zagotovi dobavo vode ne le iz črpališč na Mengeškem polju, ki delijo skupno usodo, ampak tudi iz drugih črpališč? Ali je vodi iz črpališč na Mengeškem polju prava dopolnitev voda iz alpskih virov izpod Krvavca? Ali je zato Občina Mengeš dolžna po skoraj 50. letih oskrbe iz vodovodnega sistema Krvavec, kot največji solastnik, še naprej koristiti,vzdrževati in obnavljati varno in zanesljivo dobavo alpske vode za današnje in prihodne generacije? Na ta in še druga
vprašanja je želelo dobiti odgovor 352 občanov Občine Mengeš (tudi podpisani sem eden od njih), ko so predlagali razpis referenduma o dobavi vode, pa je Svet Občine Mengeš z ustavno vprašljivim sklepom referendum preprečil. Pri tem pa je spregledal, da so lokalne volitve pred vrati.
Janko Koren
PITNA VODA IZ KRVAVCA
Bliža se dan volitev naših predstavnikov v lokalno samoupravo. Tistih, za katere mislimo, da bodo delo opravljali v korist vseh občanov. Tudi opravila s pogledom v prihodnost. Identična želja kakor do interesentov v predhodnih volitvah. Toda nekaj malega dni pred zaključkom mandata sedanja občinska garnitura tega ni izpolnila. Tudi zaradi darila mengeške pitne vode iz planin sosednjim občinam, ki so tok iz »novega vira« (po njihovo in za njih) skoraj že preusmerili v svoje cevovode. Poklonitev sloni na verbalnem soglasju predstavnika naše občine, izrečenem že pred tremi leti. Osebni interes občinskega upravljanja je moral biti in kakor kaže še vedno, neizmeren.
Vsa dosedanja prizadevanja Civilne iniciative Mengeš ZA ohranitev oskrbe z alpsko vodo izpod Krvavca -CIM_AVK), so bila zaman. Občinska uprava je zahtevo za referendum o ohranitvi vodnega vira, podprto s podpisi preko 350 občanov, enostavno odpravila. Toda za dokaz svoje verodostojnosti so morali oditi tja do Domžal. Z odpravo je ovrednotila občane-podpisnike kot nepomembne za in v življenju občine. Na drugi strani občinski oblastniki še do danes niso strokovno obrazložili, kaj so občani dolgoročno pridobili z opustitvijo pritoka pitne vode iz Krvavca. Da teče kvalitetna samodejno in s tem odpravlja skrb za pitno vodo, nima vrednosti. Načrtovanje je občinskim oblastnikom tuje. Potrjeno z dejstvom, da še sedaj nimamo generalne strategije planiranja oskrbe s pitno vodo. Navedeno je sedanjim oblastnikom prezahtevno in preobremenjujoče dejanje. Predpostavljam, da so mnogi naši občani
písma bralcev
spremljali pred nedavnim dogajanja političnega Foruma na Bledu. Srečanje mednarodnih političnih predstavnikov iz vsega sveta. Poudarjeno so imeli potrebo opozorila na vodno problematiko. Akuten problem, ki že sedaj življenjsko obremenjuje preko 1 mrd zemljanov. Z napovedjo, da se soočenje s podnebnimi spremembami pri slabšanju oskrbe z vodo, pospešeno povečuje. Da se bomo s pričetkom tega pomanjkanja že v kratkem ukvarjali tudi v razvitem svetu. Mengeški občinski veljaki pa z levo roko poklanjajo samotočni vir pitne vode sosedom. Iz razloga odklonitve dolžnosti vzdrževanja s strani naše občine!
Toda v isti sapi zatrjujejo, da ne odstopajo od solastništva vodnega zajema občine Mengeš na Krvavcu. Katerega in s koliko vode? So Mengeški občinski veljaki našli na pobočju planin nov neizkoriščen vodni vir?
Da tam »novega« vodnega vira ni, naši občinski upravi to ne pomeni ničesar. Saj celo s sklepom občinskega sveta govorimo, da ostajamo 30% lastniki! Česa in kaj pa potem podarjamo sosedom? Mogoče umotvor naših veljakov,da bomo istočasno, v prispodobi, koristili isti avtomobilski motor v dveh vozilih? Dejanje znano samo njim?? S tovrstno strokovnostjo želijo celo vstopiti tudi v naslednji oblastni termin!! Zaradi odpora do takega upravljanja hočemo in upamo, da bodo volivci CIM_AVK z odločujočo večino vstopili v občinski svet. Tudi za zaščito alpske vode za nas in za zanamce.
Aleksander Markovčič
PROMET SKOZI LOKO IN DOBENO
Živim na Gasilski ulici v Loki, ki naj bi bila manj prometna, po njej pa naj bi se ne vozila težka mehanizacija in tovornjaki. Pa je res tako? Kot bi lahko potrdila večina prebivalcev Loke je prometa po Gasilski preveč, v bistvu po obeh glavnih ulicah, tudi Testenovi. Prav tako se nekatere hiše v Loki nahajajo dobesedno na cesti in tudi novogradnje oziroma adaptacije teh hiš niso ustrezno pomaknjene stran od cestišča. Vendar temu pač ne moremo oporekati, saj so najbrž zgrajene oziroma obnovljene z vsemi ustreznimi dovoljeni in v skladu z veljavnimi zakoni. Ulice so pretesne in ne omogočajo varne poti domov številnim šolarjem in ostalim, ki se utrujeni in peš vsak dan vračajo iz služb. Najbolj pa so izpostavljeni številni otroci in rekreativci, katerim ja Gasilska cesta glavna pot skozi Loko. V zadnji mesecih je promet po Gasilski in tudi čez kamniti most proti Dobenu precej
obremenjen z težkimi tovornjaki in hruškami za dostavo betona, tako da večkrat pride do zaustavitve prometa in umikanja vozil na dvorišča in po ulicah. Sprašujem se kaj je bilo do sedaj narejeno za omejitev takega prometa in za varnost vseh udeležencev v prometu? Ležeče ovire, ki jih večina tistih ki vozijo prehitro, sploh ne zazna niso ustrezna in zadovoljiva rešitev. Poleg tega pa povzročajo še dodaten hrup že od 5 ure dalje, ko čezenj vozijo razna dostavna in gradbena vozila itd. Kamniti most v Loki je prav tako potreben dodatne zaščite, saj tovornjaki ne glede na oznake zapeljejo čezenj. Zgleda, da je Loka kar se prometa in še marsičesa tiče za občinske veljake drugotnega pomena. Prometna ureditev se mora nujno spremeniti, pa se bo? Pa še en problem. Vsi ki se radi vozimo s kolesom, trimčkamo in tako in drugače obiskujemo Dobeno, Jable in okolico, dobro vemo, da je pot na Dobeno kar tvegana stvar. Prvič, prometa je za ozko cesto vsaj trikrat preveč, hitrosti pa tudi vsaj dvakrat previsoke. Večinoma se na Dobeno vozijo raznorazni kvazi rekreativci, ki se peljejo do katerega od kmečkih turizmov in potem tam počivajo od naporne vožnje. Seveda je najlažje reči rekreativcem in pohodnikom naj hodijo po gozdu, ne po cesti, vendar še posebej s kolesom vedno to ne gre. Tako da se sprašujem, kaj bo Dobeno na koncu postalo? Priljubljena točka rekreativcev in vseh, ki imajo radi gibanje v mirni in čisti naravi ali motopark poln pločevine izpušnih plinov in smeti? Kaj je potrebno oziroma kaj se bo moralo zgoditi, da se bo stanje uredilo?
Aleksander Sešek
OBNOVLJENO ZNAMENITO BOLTOVO KORITO
Dobeno,naselje s kmečko-turističnim značajem, že dokaj gosto poseljeno, še bolj pa obiskano, čez vikende že skoraj oblegano od čistega zraka in izvirne narave željnih okoličanov, je zelo privlačno predvsem za številne sprehajalce, kolesarje in izletnike, očitno pa ne za vse tudi dovolj spoštovanja vredno, da bi se temu primerno vedli in ohranjali čistočo, saj postaja posebej konec tedna ob cesti in sprehajalnih poteh že pravo smetišče,pa čeprav je na Dobenem za odlaganje odpadkov z ličnimi in dovolj velikimi odpadki ter rednim odvažanjem zahvaljujoč Občini Mengeš sedaj dokaj dobro poskrbljeno. Kraj privablja zaradi neokrnjene narave, čistega zraka, čudovitega razgleda, mnogih pešpoti, urejenih hiš, Rašiškega stolpa^in
nenazadnje vmesnih gostinskih ponudb. Ob nekaterih lepo urejenih kmetijah privablja tudi zaradi številnih kulturnih in naravnih znamenitosti in lepot. Nekje sredi poti na vrh tega hriba (z Mengeške strani) si pohodniki lahko odpočijejo ob eni od njih - na izredno prijetnem kraju, v senci, na lični klopci - ob Boltovem koritu, kjer si lahko postrežejo s hladno in predvsem čisto, z rudninami zelo bogato vodo. V Občini Mengeš sicer nimamo težav in smo zelo veseli vode iz kamniškega vodovodnega sistema oz. prizadevanj Občine, ki nam že skorajda zagotavlja to kakovostno pitno vodo iz alpskih virov in iz lastnih vrtin. Vsi pa nimajo te sreče in zaradi vse slabše ustekleničene vode ter pogostih vodovodnih težav jo vedno pogosteje prihajajo točit k znamenitemu koritu od vsepovsod, tudi v večjih količinah. Žal pa je tudi to našo znamenitost že načel zob časa, k čemur so nekoliko pripomogli še brezobzirni turisti. Nekatere nas je že začenjalo skrbeti, da ga čaka usoda počasnega, a zanesljivega propada, ko se je letošnjo pomlad Občina Mengeš v sklopu programa obnov spomenikov, drugih pomembnih obeležij in kulturne dediščine (v tem sklopu je Občina Mengeš obnovila tudi spomenik Janeza Trdine v Mengšu z okolico) lotila temeljite prenove tudi Boltovega korita. Ureditev je bila kar obsežna, zamenjali so leseno korito za dotok vode, deske na klopi, na lice vodnjaka so namestili nove marmorne plošče. Dela so aprila letos uspešno zaključili in z dodatno zaščito poskrbeli tudi za daljšo in večjo obstojnost. S peskanjem so očistili ter z nanotehnološkim premazom zaščitili betonsko korito in zaščitili vse lesene elemente.
Morda nekateri površni mimoidoči tega ne bodo opazili, a omenjena dela so zahtevala veliko volje in dokajšnja finančna sredstva, za kar se prebivalci Dobena tudi v imenu »žejnih in utrujenih pohodnikov iskreno zahvaljujemo zaslužnim na Občini Mengeš. Predvsem je izgled ob cesti sedaj neprimerno privlačnejši, pohvalno pa je tudi, da na Občini ne pozabljate na kulturno dediščino in v poplavi prepotrebnih investicij ter večnem pomanjkanju denarja najdete sredstva tudi za nekatere »manj pomembne« projekte, kar si seveda lahko le želimo tudi v bodoče. Tudi osveščeni ter vse bolj izobraženi mladi, ki naravne znamenitosti in ohranjanje elementov preteklih kultur vse bolj cenijo, so in bodo vašega odgovornega ravnanja zagotovo zelo veseli !
Bernarda Aleš - Naca

OBVESTiLA
OBVESTILO VETERINARSKEGA DOMA DOMŽALE
Obveščamo vas, da se je zaradi rušenja objekta, v katerem je bil sedež Veterinarskega doma Domžale d.o.o., ta preselil na novo lokacijo. Sedež Veterinarskega doma Domžale d.o.o. ter Veterinarske ambulante in trgovine za male živali se nahaja na Ihanski cesti 19a, v Zaborštu.
Uradne ure:
-	pon - pet dopoldne 7. - 12. in popoldne 17. - 18.
-	sobota: 7. - 9.
-	nedelja in prazniki: 8. - 9.
MB
Telefonske številke ostanejo nespremenjene:
-	ambulanta in dežurna številka: 01/ 721-28-84
-	osemenjevanje plemenic: 01/721-61-94
in 01/721-28-84
-	trgovina za male živali: 01/722-68-62.
Veterinarski dom Domžale d.o.o.
Domžale
Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, na podlagi 21. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS, št.: 14/07), 43. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS, št.: 84/07 in 94/07) in Odloka o proračunu Občine Mengeš za leto 2010 (Uradni vestnik Občine Mengeš št.: 7/09) objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za prodajo nepremičnine (zemljišča) v lasti Občine Mengeš.
1.	NAZIV IN SEDEŽ PRODAJALCA IN ORGANIZATORJA JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB:
Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, matična št.: 5880483, davčna št.: 74039 0 59.
2.	PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB IN IZHODIŠČNA CENA
Nepremičnina - zemljišče, ki se nahaja v katastrski občini Mengeš (parc. št. 4712 travnik v velikosti 731 m2), ki je v naravi komunalno neopremljena gradbena parcela v območju ME 25-S.
Izhodiščna cena: 131.580,00 EUR. Navedena izhodiščna cena ne vključuje davka na promet nepremičnine, ki ga plača kupec.
3.	ROK ZA ODDAJO PONUDB
Ponudniki morajo oddati ponudbo v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - ponudba za nakup nepremičnine« na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, do 13. 10. 2010, do 10. ure.
4.	POGOJI PRODAJE IN DODATNE INFORMACIJE
Dodatne podrobnejše informacije o pogojih javnega zbiranja ponudb, natančnejše podatke o predmetni nepremičnini in informacije za ogled nepremičnine zainteresirani dobijo na Občini Mengeš, pri kontaktnih osebah: Urban Kolar, tel. št. 01-724-71-06 in Robert Špenko, tel. št. 01-724-71-09. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru.
Besedilo javnega zbiranja ponudb je objavljeno tudi na internetni strani Občine Mengeš: www.menges.si, pod rubriko objave, razpisi, kjer je na voljo tudi obrazec: Izjava o sprejemanju pogojev javne ponudbe in Izjava o vezanosti na dano ponudbo.
Mengeš, 3. 9. 2010 Številka: 3520-28/2010
Franc Jerič Župan
obvestíla
			
PRIČETEK VADBE V ŠD PARTIZAN MENGEŠ			
Vse skupine pričnejo z vadbo 1. septembra 2010.			
		URNIK VADBE	
PON	16.30 -	18.00	Namizni tenis - 2. skupina
	18.00 -	20.00	Namizni tenis
			tekmovalna skupina
	20.00 -	22.00	Namizni tenis - rekreacija
	20.00 -	22.00	Odbojka mladi
			(telovadnica OŠ Mengeš)
TOR	08.30 -	10.00	Rekreacija upokojenke
	16.30 -	18.00	Namizni tenis - s. skupina
	17.00 -	18.30	Gimnastika
			telovadnica OŠ Mengeš
	18.00 -	20.00	Namizni tenis
			tekmovalna skupina
	19.00 -	20.00	Fitnes (mala telovadnica ŠD)
	20.00 -	22.00	Rekreacija ženske
	20.00 -	22.00	Badminton (telovadnica OŠ)
SRE	15.30 -	16.30	Namiznoteniška šola
	16.30 -	18.00	Namizni tenis - 2. skupina
	18.00 -	20.00	Namizni tenis
			tekmovalna skupina
	19.00 -	21.00	Splošna utrjevalna vadba
			(mala telovadnica)
	20.00 -	22.00	Košarka ženske
	20.00 -	22.00	Odbojka - rekreacija
			(telovadnica OŠ)
ČET	16.30 -	18.00	Rekreacija - upokojenke
	18.45 -	19.45	Fitnes
	18.00 -	20.00	Namizni tenis
			tekmovalna skupina
	20.00 -	22.00	Rekreacija moški
PET	16.30 -	18.00	Namizni tenis 2. skupina
	18.00 -	20.00	Namizni tenis
			tekmovalna skupina
	18.00 -	19.30	Košarka ženske
			(telovadnica OŠ Mengeš)
	20.00 -	22.00	Namizni tenis - rekreacija 2
	20.00 -	22.00	Badminton (telovadnica OŠ)
SOB	16.00 -	18.00	Ligaška tekmovanja namizni tenis
NED	09.30 -	11.00	Namizni tenis - rekreacija 3
	17.00 -	19.00	Rekreacija moški
	19.00 -	21.00	Joga
Fitnes, splošna utrjevalna vadba in gimnastika pričnejo			
z vadbo v mesecu oktobru.			
Vabimo nove člane, da se nam pridružite!			
			Jože Mlakar
Krajevna knjižnica Janeza Trdine Mengeš in Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin vabita na
LITERARNI VEČER Z IVANOM SIVCEM,
pisateljem, publicistom, popotnikom in dobitnikom zlatega priznanja Občine Mengeš za leto 2010, ki bo
v sredo, 6. oktobra 2010, ob 19. uri v krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu.
Pričakujejo vas skrivnostni karantanski knezi in mnogi drugi znani in neznani obrazi naše preteklosti in sedanjosti, vtkani v čudovite zgodbe, kakršne zmore ubesediti le gospod Ivan Sivec.
Vljudno vabljeni!
•4
^lïincnrsAo'&^^/i«! luh

MENGEŠ
Zavrti 2, p.p. 17, 1234 MENGEŠ
Vabilo na
DAN ODPRTIH VRAT IN TEKMO V SMUČARSKIH SKOKIH
V	soboto, 18. septembra, bo pod Gobavico spet pestro dogajanje.Smučarsko skakalni klub Mengeš prireja dan odprtih vrat z namenom pridobiti nove mlade tekmovalce. Povabljeni so junaki, stari med 6 in 10 let, iz štirinajstih
okoliških osnovnih šol.
Pričetek je predviden ob 9.30.
V	soboto ob 13. uri pa bo na sporedu tudi tekma v smučarskih skokih za slovenski pokal. Na vseh treh skakalnicah bodo nastopili dečki in deklice v kategorijah
od 9 do 13 let.
Vljudno vabljeni.

obvestíla
PARADIŽNIK VELIKAN
P aradižnik tale res je pravi velikan, A ne mislite, da bil je le en sam, R aslo tam jih je še mnogo več. A li tudi vas zanima kol'ko tehta tale reč? Dvajset dek' čez kilogram je tehtnica pokazala, I n ponosnemu lastniku širok nasmeh izzvala. Ž elite vedeti kje in kdo je to pridelal? Na loški zemlji prvič v sonce je pogledal. I n seveda tudi ime vam zdaj izdam, K otnikov Franci zasluži si pohvalo zanj.
V elikost pa ni njegova edina vrlina, ker je E kološko pridelan, je dober, da cedi se ti slina. L ahko z njim nasitiš veliko ljudi, I n skrinjo napolniš za vse zimske dni. K ako priti do pridelka kot je ta, nam A vtor Franci morda v naslednji številki izda. No, ali pa naj le izziv vrtičkarjem velja!
Justi Jerič
AIA, društvo za izboljšanje kvalitete življenja, vabi plesne vaje otroke in mlade, ki želijo svoj čas preživeti v družbi glasbe, plesa in zabave.
JAZZ BALET
pod vodstvom Urške Gjergek
vsak torek, 16.15 - 17.00, in četrtek, 17.00 - 17.45
HIP HOP
pod vodstvom Sanje Tomšič
vsak torek in četrtek od 2. 9. dalje, 1.-6. r. 17.00-17.45, 7. r. in več 18.00-18.45,
v dvorani ŠD Partizan, Slovenska c. 39, Mengeš.
Prijavite se lahko na e-naslov: DRUSTVO.AIA@gmail.com, po 15. uri na t: 031/369-584, ali neposredno na vajah.
PRODAM
V Mengšu prodam lepo 3-sobno stanovanje, 5/5 nadstropje, l.1975, obnovljeno 2006, 2 balkona, cena: 139.500 eur.
Naročnik: REMAX PRO, X Biro d.o.o., Ljubljana
TRAVE NA BALKONU
Pred nekaj leti kar ne bi mogli verjeti, da se bodo okrasne trave tako hitro uveljavile na našem tržišču. Najbolj so iskane tiste s klasi, ki balkonski nasad »dvignejo« tudi v višino, glede na to, da prevladujejo nasadi visečih rastlin. Med najbolj priljubljenimi travami je temnolistna perjanka. Na sliki je podobna s svetlozelenimi listi in bolj pokončnimi klasi. Starejši klasi odvržejo ščetine s pomočjo vetra in dežja. Nadomestijo jih novi klasi, stara stebla pa porežemo. Na splošno lahko za trave rečem, da so v rasti zelo agresivne, kar boste najprej ugotovili pri odstranjevanju trave iz korita. Njihov koreninski sistem preraste vse sosednje rastline. Zato svetujem, da na balkonih ne sadite trave v vsako korito. Na okenskih policah se ne počuti dobro ali bolje rečeno, dajte ji prostor in ona ga bo dobro izkoristila. Tudi vam v veselje bo, če jo boste pogosto zalivali in gnojili.
Rajko Vuga
obvestíla, zahvala
V Lipi, navkljub zrelim letom,
ZNAMO OHRANJATI MLADOST V DUŠI.
Pridružite se nam v:
-	tečajih vseh svetovnih jezikov;
-	zanimivih predavanjih z zgodovinsko, kulturno in družboslovno vsebino;
-	oblikah literarnega, likovnega in keramičarskega ustvarjanja;
-	pri izdelavi punčk za Unicef;
-	šoli računalništva in tečajih računalništva;
-	oblikah športa in rekreacije: pohodništvo, kolesarstvo, telovadba, joga za starejše;
-	oblikah skrbi za zdravje: nega in masaža, predavanja, razgovori;
-	za dom in družino: ročna dela, kuhanje, aranžiranje cvetja;
-	razgovori in meditacije;
-	plesna srečanja: ples v skupini, trebušni ples, ples dvojic;
-	strokovni izleti.
Vpis v vse oblike bo od 1. do 20.
septembra, v ponedeljek in sredo, od
10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
Pridružite se nam, življenje je lahko
zanimivo, lepo in bogato!
VABILO PEVCEM
V novi pevski sezoni 2010/2011 bomo pevci in pevke MePZ Svoboda Mengeš peli pod novo taktirko - iz ljubljanske Opere in baleta prihaja k nam dirigent Aleksandar Spasić.
Zbor želimo osvežiti in okrepiti, zato potrebujemo nekaj novih, zvenečih ženskih glasov (en sopran in dva alta) in žametne moške glasove (dva tenorja in en bas).
Radi in lepo pojete? Pridružite se družbi prijetnih in veselih ljudi. Za podrobne informacije pokličite na tel.: 041/686312 (Germana Leben). Vaje so vsak ponedeljek in sredo, od 20. do 22. ure, v pevski sobi Kulturnega doma Mengeš, II. nad. (severni vhod). Naredite prvi korak, ostale bomo delali skupaj.
MePZ Svoboda Mengeš
POROČILO GASILSKE ZVEZE MENGEŠ ZA MESECA JULIJ IN AVGUST
Sreda, 21. julija 2010
Ob 08.50 uri so gasilci PGD Mengeš na Šolski ulici 12 v Mengšu iz kanalizacijskega jaška rešili kuno.
Torek, 10. avgusta 2010
Ob 13.13 uri so gasilci PGD Mengeš na Slamnikarski ulici v Mengšu odprli vrata stanovanja, v katerem je bila onemogla oseba. Nudili so pomoč reševalcem pri oskrbi osebe in prenosu do reševalnega vozila.
Torek, 24. avgusta 2010
Ob 15.23 uri je zagorela stara lipa v Grobeljskem drevoredu. Požar so pogasili gasilci PGD Mengeš in Loka.
Gasilska zveza Mengeš
KRVODAJALSKA AKCIJA 2010
Vse občanke in občane vabimo na krvodajalsko akcijo, ki bo v petek, 24. septembra 2010, od 7. do 12. ure,
v Kulturnem domu Mengeš.
VABLJENI!
Rdeči križ Mengeš - Domžale in Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana
Pojdem, ko pride poletje, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve, od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem ...
ZAHVALA
Na prvi poletni dan nas je v 84. letu zapustila naša draga mama
Avguština (Justa) Zalokar
rojena Žun iz Mengša
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in druge darove. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Janezu Avseniku in g. Vinkotu Podbevšku za lepo opravljen obred, pevcem Bratje Zupan,
pogrebni službi, Društvu upokojencev Mengeš in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi osebju v Domu počitka Mengeš, ki ste zadnje mesece prijazno skrbeli za njo.
Vsi njeni

ZAHVALE
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešček)

ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš
Marko Gregorc
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste mu stali ob strani ter mu nudili oporo pri hudi bolezni.
Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, številno spremstvo na njegovi zadnji poti, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za župnijski dom. Hvala g. župniku Janezu Avseniku za pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt za odpete pesmi.
Posebna zahvala dr. Janši, dr. Vasletu, dr. Rižnar-Bregarjevi ter sestram Gastroenterološke onkološke ambulante UKC.
In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje.
Vsi njegovi

Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj se je v 58. letu starosti od nas poslovil
Jože Jagodic
iz Mengša
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem kolektiva
LEK in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Hvala tudi vsem in vsakemu posebej, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
J V
Ko zaželimo si bližine, gremo tja v kraj tišine, tam srce se tiho joče, da več te ni, verjeti noče.
Življenja naša so se spremenila, a srca te ne bodo pozabila.
V SPOMIN
Nataša Kuster
1972-2009
1. septembra minilo je žalostno leto, ko smo v toplem jutru nepričakovano ostali sami.
Iskrena hvala vsem, ki Natašo ohranjate v srcu in se z lepo mislijo, svečko ali cvetom spomnite nanjo.
Vsi njeni
y v
zahvale
Saj ni rečeno, da te ni, ko se oziramo okrog, ^ povsod te čutimo - mi vsi. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Za vedno boš med nami ti, med nami si, med nami, ki tvoji smo bili.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustil naš najdražji ata
Ludvik Mikola st.
Ob boleči izgubi našega dragega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in molitveno podporo. Hvala g. župniku Janezu Avseniku za pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt, pogrebni službi in vsem, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Kovač Mohar, sestri Vandi ter patronažnima sestrama Sabini in Mirjam za izjemen trud v času bolezni.
Med nami ljubljen bil si iz vsega srca - ljubljen bodi tudi tam, kjer si zdaj doma!
Vsi njegovi
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj - med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
(Tone Kuntner)
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, ati, ata, tast, brat in stric
Stane Lužar
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali za sv. maše, v dobrodelne namene, cvetje, sveče in ga pospremili na
njegovi zadnji poti. Hvala PD Janez Trdina Mengeš in DRFD Domžale-Kamnik za poslovilne besede. Hvala tudi g. župniku Janezu Avseniku in pevcem kvarteta Krt za lep
pogrebni obred. Posebna zahvala dr. Preglju
in dr. Ravniku ter osebju nevrokirurškega oddelka KC Ljubljana. Prisrčna hvala osebju Doma sv. Martina Srednja vas Bohinj in Doma počitka Mengeš - enota Trzin za vso skrb in nego v zadnjih mesecih njegovega
življenja. V mislih boš vedno z nami.
Vsi njegovi
y v
Nič več trpljenja, samo večni mir.
ZAHVALA
V 37. letu starosti je tiho zaspal dragi sin, brat, nečak in bratranec
Boštjan Tome
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, maše in darove.
Hvala gospodu župniku Janezu Avseniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Za tridesetletno varstvo, nego in pomoč pa se najlepše zahvaljujemo Zavodu Dornova.
Tisočkrat HVALA.
Vsi njegovi
y v

Kulturno društvo Mihaelov sejem Mengeš napoveduje
18.MIHAELOV.
SEJEM^W^éí
—m PETEK, 24.9.2010
Zabava za mlade in mlade po srcu 19.00-20.00 BOŠTJAN BRAČIČ 20.00-01.00 MANCA ŠPIK & SKUPINA VICTORY
-■ SOBOTA, 25.9.2010
09.00-10.00 SLAVNOSTNO ODPRTJE 18. MIHAELOVEGA SEJMA
-	fanfare, dvig sejemske in občinske zastave
-	nagovor in začetek sejmarjena z melodijami Mengeške godbe
10.00-11.00 PREDSTAVITEV PLEČNIKOVEGA VODNIKA (Dnevi evropske kulturne dediščine) 11.00-12.30 UČENCI DIATONIČNE HARMONIKE 13.30-15.00 Tradicionalno VLEČENJE VRVI
15.00-18.30 FESTIVAL ORGLIČARSTVA IN NASTOP TRAMBURAŠKIH SKUPIN
-	Poljanski orgličarji
-	Tamburaši iz Preloke
-	Tamburjaši iz Vipave	JI
-	ansambel KOSCI, pod vodstvom Marjana Urbanije, .jS^W -in KLUB HARMONIKARJEV STOPAR	ST
19.00-24.00 OKROGLI MUZIKANTJE
09.00 10.30-12.45
13.00-13.30-14.30-15.00-16.00-16.15-
-13.30 -14.30 -15.00 -16.00 -16.15 -17.00 18.00 17.00-22.00
NEDELJA, 26.9.2010
SV. MAŠA OB PRAZNIKU FARNEGA ZAVETNIKA SV. MIHAELA Koncert članov sekcije HARMONIKARJEV KD MIHAELOV SEJEM,
pod vodstvom Francija Veiderja JODLARKATINA (TINA DROLE) Nastop GODBE VUZENICA MATUA in MATUA Nastop GODBE MURSKA SOBOTA MATUA in MATUA Nastop MENGEŠKE GODBE Podelitev priznanj najbolj izvirni stojnici domače in umetne obrti Z glasbo in plesom v zaključek sejmarjenja z ansamblom SVETLIN
Vljudno vabljeni!
s-5
9 -
d
g š