V e s t n i k. Učiteljski konvikt v Ljubljani. Gdč. Marjetica Z e 1 e , učiteljica v Begunjah p. Cerknici, 10 K, nabrane na svatbi gdč. Arko, nadučiteljeve hčerke; na svatbi g. nadučitelja Pr. Potokarja vr Dragi je nabrala gdč. Anica G r a i s e r 22 K. f Marija Belar, vdova šolskega voditelja in nadučitelja v Ljubljani, je umrla dne 1. t. m. po dolgi, mučni bolezni. Blaga pokojnica je bila v vseh ljubljanskih krogih zelo priljubljena in spoštovana. To je posebno pokazal nje veličastni pogreb. Mir in pokoj nje blagi duši! f Iran Poženel. Dne 2. t. m. ob pol 6. uri zvečer je umrl po dolgi in mučni bolezni Ivan Poženel, nadučitelj na Rakeku. — Njegov pogreb, ki se je vršil v nedeljo ob pol 6. uri, je svedočil, kako zaupanje je užival pokojnik v svojem življenju. 11 krasnih vencev je dobil rajnik. 30 učiteljev in učiteijic in ranogo notranjskih odličnjakov je prihitelo vkljub slaberau vremenu izkazat prezgodaj urarlerau zadnjo čast. Obširneji nekrolog objavimo prihodnjič. Osobne resti. Učiteljem na petrazrednici pri Sv. Jakobu v Slov. gor. je imenovan za prihodnji zimski tečaj g. Pranc K o t n i k , do sedaj učitelj-voditelj v Gabrovici na Primorskem. Na Prera pride gdč. Alojzija D e b e 1 a k iz Gorice. Slorenski šolski nadzornik za Spodnje Štajersko. Nemškonacijonalni državni poslanci so poslali posebno deputacijo k naučnerau ministru, ki je protestovala proti imenovanju slovenskega šolskega nadzornika za Spodnji Štajer. Minister je izjavil, da ne bo iraenovan noben nadzornik, toda Nemci s tem pojasnilom še niso zadovoljni, nego zahtevajo jamstev, da se to sploh nikdar ne zgodi. Prvi se je s to budalostno zahtevo oglasil graški občinski svet. Značilno je, da se je zastopnik socijalnih demokratov odločno oglasil proti temu predlogu in je priznal opravičenost slovenske zahteve. UčiteljstTO in nemški liberalci. Nemška napredna stranka se je dne 7. t. rn. posvetovala o željah učiteljstva glede zviša n j a plačterje sklenila, posredovati privladi, da se to vprašanje reši ugodno za učiteljs t v o. Kaj pa naši poslanci ? ! Njega svetost papež Leon XIII. je dopolnil 2. t. ra. devetdeseto leto svojega življenja. Z velikim spoštovanjem in ljubeznijo zre ves katoliški svet na Čestitljivega starčka, ki z raodro in railo roko vodi čolnič kat. cerkve skozi valovito gibanje časovnih tokov. Ceški načrt za šole manjšin. Češki deželni zbor je že velikega travna 1899 sklenil v vseh treh branjih načrt zakona glede zakonite preosnove javnega ljudskega šolstva v narodno mešanih šolskih okrajih. Dotični načrt služi v podlago pri sedanjih spravnih dogovorih in določa med drugim sledeče: V narodno-mešanih šolskih okrajih v katerih obstoje splošne ljudske šole le s ceškira ali samo z neraškim učnim jezikom, kjer se pa vendarle kaže potreba pouka v drugera deželnera jeziku, je v dotični občini osnovati šolo s tem učnira jezikora. Ta potreba je vselej dokazana, ako je v občini nad 40 šolodolžnih otrok, ki govore drugi deželni jezik in katerih starši ali zastopniki bivajo vsaj tri leta v dotični občini. To so glavne določbe v dotičnera načrtu, na čegar podlagi se vrši sedaj razgovor med češkirai in nemškirai zastopniki. Volitve y okrajni šolski sret za občine t Tolmlnu so bile pretekli mesec. Izvoljeni so bili: zavbolški sodnijski okraj gg. Anton Straussgittl in Al. Zagar, za k o b a r i š k i Ivan Miklavič in Jos. Gašperut, za t o 1 m i n s k i Fran Golja in Fran Kovačič, zacerkljanski Al. Ravnikar in Ivan Laharnar. Pokojnina priTatnih uradnikov. Nedavno je bila večja deputacija privatnih uradnikov pod vodstvom grofa Potockija pri ministrskem predsedniku ter pri poljedelskem in trgovskera ministru. Povsod so bili odposlanci prijazno sprejeti ter se je obljubilo, da se kmalu stori vse potrebno, da dobe tudi privatni uradniki pravico do pokojnine ter da se uvede nedeljski počitek. „Uciteljski praTnik". Pedagogiško društvo v Krškem na Kranjskem, katero je izdalo v 10 letih že nekoliko važnih spisov, izda to za učiteljstvo zlasti sedaj zelo potrebno knjigo. To ne bode samo zbirka šolskih, državnih in deželnih zakonov, ampak tudi zbirka naredb, določb in razsodb šolskih uradov in upravnega sodišča v šolskih zadevah in zraven navod, kako bi raogel vsak učitelj, ako se mu bo treba potegovati za ohrano svojih pravic, v tej knjigi najti potrebnega pouka. Taka knjiga bi bila tudi češkerau učiteljstvu velepotrebna, ker dosedaj izdane zbirke niso popolne in zahtevajo nujne dopolnitve. Ker pa več oči več vidi, bi bilo koristno, ako bi »Ustfedni spolek dedictvi Kornenskeho" poskrbel izdajo, podobno ,,Učit. pravniku" in si pri tej izdaji vzajemno pomagal s nPedag. društvom". Česky učitel č. 23. Regulacija častniških plač. Dne 24. ra. m. je bila izdana okrožnica, po kateri se izboljšajo častniške plače. Iz te okrožnice povzaraemo nekaj podatkov o bodočih plačah častniških. Dobivali bodo: feldmaršal 24.000 K, feldcajgmajster (general konjice) 16.000 K, feldmaršallajtnant 14.016 K, generalni major 11.400 K, polkovnik 7200 K, podpolkovnik 6000 in 5400 K, major 4008 K, stotnik (ritmojster) prvega razreda 3000 K, drugega razreda 2400 K, poročnik 1680 K, vojaški župnik 4008 K, vojaški kaplan prvega razreda 3000 K, drugega razreda 2400 K. Okrožnica je veljavna s 1. prosincera 1900. Giordano Bruno. Dne 17. svečna je preteklo 300 let, odkar je bil sežgan na grmadi v Rimu italijanski filozof, pesnik in astronora menih Giordano Bruno. Tisti dan pred 300 leti je bila zbrana na trgu Carapo dei Piori v Rimu nešteta množica ljadstva, inkvizilorji, visoki cerkveni do- stojanstveniki, škofje, kardinali in tudi papež sara. Vsi ti so gledali, kako gori Giordano Bruno! Učenjak Giordano Bruno je živel v samostanu dorninikancev, kjer se je bavil temeljito s študijarai. On je zagovarjal nauke Kopernika, ki je bil dokazal, da se vrti zemlja okolo solnca, da je vsemirje večno itd. Študiral je tudi filozofijo in končno začel dvoraiti o nekaterih naukih katoliške cerkve. Vsled tega so ga začeli preganjati iz Rima. Bil je na to v Švici, na Prancoskem, v Nemčiji, na Angležkem, med katerira časom je napisal mnogo filozofskih in leposlovnih del, tudi pesmi. Vrnivši se v Benetke, je poučeval plerniča Mocenigra, kateri ga je podkupljen izdal inkviziciji. Vrgli so ga v ječo, kjer je prebil 8 let brez vsake obsodbe. Potem pa so ga obsodili inkvizitorji na smrt na grmado. Preden je zacel goreti, so mu izpulili celo jezik iz ust! Cerkveni inkviziciji, tej zgodovinski sramoti, je bilo zadoščeno! — Na tistem raestu, kjer je zgorel učenjak, stoji sedaj sporaenik, kakor se dvigajo njemu v čast in proslavo sporaeniki tudi drugod! Te dni so se vršile na mnogih krajih v Evropi slavnosti na čast učenjaku Giordanu Brunu. Učiteljske izpremembe na Štajerskem. Stalna učiteljica pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je postala ondotna začasna učiteljica gdč. Elvira Vipavc, učiteljica ročnih del na Vidmu pa je postala gdč. Klotilda Tramšek. Stalnim učiteljem je iraenovan g. Fran Cmerešek v Ločah. Začasni šolski voditelj v Stranicah je postal g. Beno Serajnik, učitelj v Cadramu. Gospica Leopoldina Kališ iz Ljubljane je postala stalna učiteljica v Gornjera gradu, a gospica Olga Bradaška poraožna ueiteljica pri Sv. Vidu pri Ponikvi. Ministrske pokojnine. O ministrskih pokojninah prinaša zadnja št. časopisa BDie Fackel* nekaj podrobnosti, ki osvetljujejo, kako po ceni so naši ministri in koliko stane državo pogosta raenjava ministrstva. Pokojnin je četvero vrst, in sicer: 1.) Prevzame eden rainister drugo državno službo, potera ostane v istera činovnem razredu in iraa isto plačo kot prej — kot minister namreč — torej 20.000 K in funkcijske doklade. 2.) Odpuste ministra, da se ga ,,v bodočnosti še porabi", potem dobi celo plačo 20.000 K brez funkcijskih doklad. 3.) Ako se pa ministra popolnoma odslovi, potern dobi kot vpokojeni sekcijski načelnik z »dovršenim službenim časora" — ker je bil rninistrom imenovan in kot tak vpokojen, ni mogel ,,doslužiti" — 14.000 K pokojnine, torej plačo sekcijskega načelnika. 4.) Ako je pa minister bil izbran iz poslanske zbornice in kot tak upokojen, dobi malenkost 8000 K pokojnine. Toda taki slucaji so prav redki, zakaj večinoma so odstavljeni z opazko Mz raorebitno uporabo" in tu velja točka 2.), torej 20.000 K pokojnine. Na tak način sta bila vpokojena rainistra Bilinski in Kaizl. Ako bi država vsakega učitelja samo za 24 ur napravila ministrom, potem bi pač vedno ne tarnali, da smo ndobro" plačani. —a. Zakaj bi si pa slovenski učitelji kaj takega ne želeli? Dne 25. prosinca t. 1. je imel okraj. šol. svet dunajski sejo, pri kateri je bilo tudi na dnevnera redu več disciplinarnih obravnav proti ,,liberalnim učiteljem". Načelnik okraj. šol. sveta je že prej sporočil, da iraajo pristop k tej seji le oni udje, ki so obenern tudi udje disciplinarnega odseka. K seji so prišli tudi vsi zastopniki učiteljstva, toda v sejno sobo sta smela le učitelja-zastopnika ravnatelj Kurz in učitelj Seitz, a zastopnikom Sonntagu, Miillerju, Seipelju in Drogslerju je uhod zastopil v družbi štirih slug magistratni svetnik Viktorin z opazko, da vsled »višjega povelja" ne spusti nobenega v sobo in če treba, bode rabil silo. Zastopniki so zahtevali, da se napravi zapisnik o tej zadevi, a njih zahteva je bila odklonjena. Imenovani štirje zastopniki so brzojavili na to naučnemu ministru sledeče: »Podpisani udje dunajskega okraj. šoL sveta poročajo, da se jim ni dovolil pristop k današnji seji tretjega oddelka okraj. šol. sveta, ternveč nezakonito in s silo zabranil. Sigraund Sonntag, Drag. Miiller, Alfred Seipel, Ivan Drogsler". Dober odgoror. V gostilni sta sedela župnik in učitelj. Med pogovorom vzame prečastiti iz svojega etuia smodko, in uljudni učitelj rau ponudi vžigalico, ki pa je pri prevzemi slučajno ugasnila. Pomembno reče duhovni gospod: nDa, da, luč šole je ugasnila." »Takoj, ko je prišla v cerkvene roke", pritrdi spoštljivo pohlevni učitelj. Gorica. IzTrševalni odbor napredne stranke se zarzame za ugodno rešitev učiteljskih petletnin.