jd K-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, APRIL-MAJ 1986, LETNIK X X X V , STR. 65-100 GRADBENI VESTNIK 4- SCT STROJNI INŽENIRING:ODPRAŠEVANJE SEPARACIJE IVAN LUČIČ-LAVČEVIČ PRI SPLITU Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov SR Slovenije Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor UNIVERZA V MARIBORU, VTO Gradbeništvo - Tehniška fakulteta 2. jugoslovansko posvetovanje v sanaciji zgradb Maribor, od 17. do 19. 9. 1986 Informacija št. 2 Maj 1986 Pokrovitelja Skupščina mesta Maribor in Univerza v Mariboru Program posvetovanja 1. sekcija: Urbanistični, arhitektonski, ekološki in konzervatorski vidik sanacije zgradb 2. sekcija: Ekonomski, sociološki in pravni vidik sanacije zgradb 3. sekcija: Tehnični in tehnološki vidik sanacije zgradb 4. sekcija: Regulativa pri sanaciji zgradb Med posvetovanjem bo odprta razstava, na kateri bodo prikazani materiali za sanacijo in zaščito konstrukcij in materiala. Udeleženci posvetovanja pričakujemo tudi tuje strokovnjake in proizvajalce materialov za sanacijo. Med njimi bodo strokovnjaki iz SZ, Avstrije, Madžarske, Zvezne republike Nemčije, Italije in ZDA. Prijavljenih je 70 referatov naslednjih domačih priznanih avtorjev: prof. dr. M. VUČIĆ, mag. L. CAPUDER, prof. M. DIMITRIJEVIĆ, M. OLJAČA i M. JOVANOVIČ, I. PROTIĆ i V. STANKOVIČ, Lj. SMAILAGIĆ, V. MILOŠEVIČ, D. PALUTIĆ, Z. ŽIVKOVIČ, mag. M. ZAGOREC, dr. Ž. POPOVIČ, mag. I. MUHOVEC, D. ČORKO, M. PUNCER, M. PRENCOV, B. MARIČ, I. KLEINER, I. JURANIČIĆ, J. GRMEK, B. VERLIČ-DEKLEVA, prof. S. BUBNOV, P. SHEPPARD, T. SMERKOL, G. ĆOSIČ, prof. dr. B. SEKENDEROVIĆ, J. GJURA, mag. S. DROLJC, J. BADRLJICA, M. FERJAN, A. HIKEC, I. MODRIČ, I. HERCOG, dr. M. MURAVLJVOV, mag. R. MAKSIMOVIČ, B. VOJINOVIĆ, A. BANJANIN, D. MLADENOVIČ, mag. O. JOVOVIČ, J. SKLENA, Dj. PAVKOV, D. MARA VIČ, mag. G. ČERNE, I. JANŽEKOVIČ, J. KOS, F. CAFNIK, R. VAŠIĆ, O. JANJIČ, I. SORIĆ, M. PEKOTA, V. BAKOTA, H. MALIN AR, D. DJORDJEVIĆ, mag. J. RADIČ, V. TREBINJAC, B. KARADŽIĆ, dr. N. LAZAREVIĆ-BAJEC, dr. D. DEKANOVIĆ, P. SESAR, Z. TIŠLER, prof. L. JANDRIČ, prof. dr. M. MARČETA, dr. K. POPOVIČ, mag. A. DJUREKOVIĆ, A. JADRIJEVIĆ, dr. M. TERZIČ. Kraj in datum posvetovanja Maribor od 17. do 19. 9. 1986 v veliki dvorani Tehniške fakultete, Smetanova 17 Kotizacija Za udeležbo pri delu in pri drugih aktivnostih posvetovanja in za zbornik referatov znaša kotizacija 20.000 din po udeležencu za vplačila do vključno 15. 7. 1986, za vplačila po tem datumu pa 23.000 dinarjev. Kotizacija se nakaže organizacijskemu odboru posvetovanja na žiro račun 51800-678-81643 pri Društvu gradbenih inženirjev in tehnikov, 62000 Maribor, Vetrinjska ulica 16. Udeleženci, za katere kotizacija ni bila pravočasno vplačana, jo lahko vplačajo v pisarni na posvetovanju. Tam se lahko vplača tudi razlika v znesku 3000 dinarjev, če je bila kotizacija nakazana po 15. 7. 1986. Prijave Prijave za udeležbo na posvetovanju je treba poslati Organizacijskemu odboru posvetovanja o sanaciji zgradb pri Društvu inženirjev in tehnikov, 62000 Maribor, Vetrinjska ulica 16, najpozneje do 15. 7. 1986 Hotelska namestitev Rezervacije za hotelsko namestitev pošljite z naročilnico turistični agenciji GLOBTUR Maribor, Sodna ulica 5, tel. 062/25 582, 28 860 in 28 780. Telex 33285 YU GLOB Mb. Strokovna ekskurzija V času posvetovanja bo organizirana strokovna ekskurzija na področju mesta Maribora in v Avstrijo. Za obisk Avstrije bo število udeležencev omejeno na 150, prijave pa je poslati vnaprej. Stroški ekskurzije niso vračunani v kotizaciji. Za ekskurzijo v Avstrijo je potreben potni list. Druge informacije Vse druge informacije dobe udeleženci pisno od organizacijskega odbora, ustno pa po telefonu pri tajnici društva Gabrijeli Lepener, tel. 062/27 631. GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 4-5 • LETNIK 35 • 1986 • YU ISSN 0017-2774 V S i D I R i A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Marjan Medič: Articles, Studies, Proceedings STROji ZA DROBLJENJE KAMNIN V DROBILNO-SEP AR A- CIJSKIH OBRATIH ZA PRIPRAVO GRADBENIH MATERIALOV . 66 Sergej Bubnov: INFORMATIKA V GRADBENIŠTVU...................................................75 Emil Židan: VERMIKULIT IN PREVENTIVNA PROTIPOŽARNA ZAŠČITA . . 80 Iz inozemstva DOMOVI, KAKRŠNE ZASLUŽIMO From Abroad Mnenje in kritika DOPOLNITEV BETONSKEGA TLAKA NA TRGU SVOBODE V Opinions L JU B L JA N I................................................................................................87 ZA STROKOVNOST GLASILA........................... .................................... 88 Iz naših kolektivov KRONIKA From our Enterprises Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for Material and Structures research Ljubljana SANIRANJE BETONSKIH KONSTRUKCIJ, IZPOSTAVLJENIH VPLIVOM SOLJENJA IN ZMRZOVANJA Z UPORABO TENKO- SLOJNIH CEMENTNIH MALT V KOMBINACIJI Z UMETNIMI SNOVMI.........................................................................................................95 Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Tehnični urednik: VIKTOR BLAŽIČ Lektor: ALENKA RAlC Uredniški odbor: FRANC CACAVlC, VLADIMIR ČADEŽ, JOŽE ERŽEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN, JOŽE SCAVNICAR, BRANKA ZATLER-ZUPANClC Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telelon 221 587. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina skupaj s članarino znaša 1000 din, za upokojence in študente 500 din, za podjetja, zavode in ustanove 9000 din, za inozemstvo 50.00 US dolarjev. Revija izhaja ob finančni podpori Raziskovalne skupnosti Slovenije, Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije, Zveze vodnih skupnosti Slovenije in Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. Stroji za drobljenje kamnin v drobilno-separacijskih obratih za pripravo gradbenih materialov UDK 552:679.8.05 MARJAN MEDIC STROJI ZA DROBLJENJE KAMNIN V DROBILNO SEPARACIJO V OBRATIH ZA PRIPRAVO GRADBENIH MATERIALOV Povzetek V sestavku je podan pregled strojev za drobljenje kamnin v drobilno-separacijskih obratih za pripravo gradbenih materialov, ki so bili razviti in jih proiz­ vajamo v strojegradnji SGP »SCT«. Podan je pregled in opisane so glavne tehnološke lastnosti posameznih družin teh naprav. Opisana so tudi izhodišča, ki so bila odločilna za tako izbiro proizvodnega programa teh naprav. 0. UVOD Strojegradnja SCT se je razvila iz potrebe, da za domačo gradbeno operativo razvije in ponudi ust­ rezno opremo za drobilno-separacijske obrate za pripravo gradbenih kamnitih agregatov. Prvotni motiv, da zadovolji potrebe takratnega SGP Slo­ venija ceste, je že davno prerasel v ambicijo, da pokrijemo jugoslovanske potrebe po opremi te vrste in v zadnjih letih, da ponudimo to opremo tudi na zunanji trg. Namen tega sestavka je predstaviti stroje za drob­ ljenje kamnitih materialov v drobilno-separacijskih obratih in opisati nekaj dilem in odločitev, ki so nas v preteklosti vodile, da je proizvodni program SCT na tem področju zasnovan in razvit tak, kot je. 1. PRIMARNI DROBILNIKI Primarni drobilnik naj ob ustrezni kapaciteti sprejme čim večje kose materiala. Čim večji so lahko vstopni kosi v primarni drobnik, tem manjši so stroški predhodnega miniranja. V strojegradnji SCT smo razvili tri različne vrste primarnih drobilnikov, in sicer: 1. enoročične čeljustne drobilnike, tip ČD 2. primarne udarne drobilnike, tip PUD 3. dvoročične čeljustne drobilnike, tip ČDD STONE CRUSHING MACHINES IN CRUSHING- SEPARATING PLANTS FOR PREPARING CONSTRUCTION MATERIALS Summary The article presents a review of stone crushing mac­ hinery in crushing-separating plants for preparing construction materials, which were developed and are manufactured in machinery construction SGP »SCT«. It presents a review, describing the main technological properties of individual families to which these machi­ nes belong. Also described are the origins, which decided such a choise of the production programme of these machi­ nes. 1.1. Enoročični čeljustni drobilniki, tip ČD Slika 1 prikazuje enoročični čeljustni drobilnik ti­ pa ČD. Te vrste drobilniki so znani že zelo dolgo in ni težko najti drobilnika te vrste, ki dela že 50 let ali več. Zanesljivost v obratovanju ob dokaj enostavnem vzdrževanju je glavna prednost tega drobilnika. Drobilniki te vrste so namenjeni drobljenju kam­ nin s tlačno trdnostjo do 250 MPa. Ker je gibanje čeljusti rahlo eliptično, je pri drobljenju zelo abra- zivnih kamnin pričakovati nekoliko večjo obrabo oblog čeljusti. Tabela 1 prikazuje družino enoročičnih čeljustnih drobilnikov proizvodnje SCT in glavne tehnične ka­ rakteristike teh drobilnikov. Slika 2 pa prikazuje granulacijsko krivuljo ma­ teriala po drobljenju v takem drobilniku. Iz te krivulje lahko vidimo, da je delež drobnih frakcij po drobljenju v drobilniku te vrste zelo majhen. Tudi oblika zrn po drobljenju v enoročič- nem čeljustnem drobilniku je slaba, delež ploščatih zrn je lahko tudi več kot 50 %>. Iz teh dveh razlo­ gov je potrebno ves material za proizvodnjo be­ tonskih ali asfaltnih frakcij po drobljenju v če­ ljustnem enoročičnem drobilniku še enkrat zdrobiti v sekundarnem drobilniku. Tabela 1 Tip drobilnika CD 770 X 530 CD 900 X 710 CD 1100 X 900 CD 1400 X 1200 Velikost vstopne odprtine (mm) 770 X 530 900 X 710 1100 X 900 1400 X 1200 Masa drobilnika brez pogona (kg) 11.500 18.800 33.000 70.000 Moč motorja (kW) 55 90 100 200 Kapaciteta do (m* 123/h) 70 140 200 310 Mgr. Medič Marjan, dipl. inž., SGP SCT TOZD »Strojni inženiring« elipsa. Tako je s temi drobilniki mogoče drobiti tudi abrazivne materiale in obraba oblog čeljusti ni dosti večja kot pri dvoročičnem čeljustnem dro­ bilniku. 1.2. Primarni udarni drobilniki tipa PUD Ko gre za drobljenje srednje trdnih kamnin s trdnostjo do 250 MPa in za neabrazivne materiale z manj kot 1 °/o SiCte, je primarni udarni drobilnik tipa PUD prava konkurenca enoročičnim čeljustnim drobilnikom. Večina naših apnencev in pretežen del dolomitov spada v skupino srednje trdih ne- abrazivnih kamnin in je torej področje uporabe te vrste drobilnikov zelo široko. Drobilniki tega tipa se tudi v svetu šele dobro uveljavljajo in je to morda tudi eden od razlogov, da je tudi danes vgrajenih še vedno veliko čeljust­ nih drobilnikov v obrate, kjer bi imeli primarni udarni drobilniki prednost s svojimi karakteristi­ kami. Slika 3 prikazuje tak primarni udarni drobilnik iz družine PUD. Tabela 2 pa prikazuje glavne tehnične karakteristi­ ke družine drobilnikov tipa PUD. Tabela 2 Tip stroja PUD 900 X 760 PUD 1120 X 900 PUD 1320 X 1000 PUD 1320 X 1500 Masa (kg) 10.200 21.000 45.000 55.000 Moč motorja (kW) 75 132 315 500 Kapaciteta (t/h) do 150 do 200 do 400 do 600 Vstopna odprtina (mm) 790 X 840 940 X 940 1020 X 1030 1070 X 1530 Velikost vstopnega kosa (mm) do 400 do 600 do 800 do 1000 Slika 1. Enoročični čeljustni drobilnik ČD1100 X 900 100 90 80 70 60 SO 60 30 20 10 0 QQ9 0 2 Q$3 , 2 S $ 12,5 jB 25 35 65 100 a ^ I ' f - , — i—'..... r i—■ 0.12 0,5 1 2 6 8 16 31.5 63 100 $ Slika 2. Granulacijske krivulje za ČD 1100 X 900 Družina enoročičnih čeljustnih drobilnikov tipa ČD proizvodnje SCT je še posebej robustno izvedena. V praksi se je izkazalo, da lahko uspešno drobimo tudi kamnino s tlačno trdnostjo do 300 MPa. Kinematika ročičnega mehanizma te družine eno­ ročičnih drobilnikov je izvedena tako, da je gibanje čeljusti drobilnika na spodnjem delu zelo sploščena 4 - H M - o — & —__i____L l.i. i © ----------- o - — o f 4287 3710 Slika 3. Primarni udarni drobilnik PUD1320 X 1000 Glavne konstrukcijske lastnosti teh drobilnikov lahko opišemo na način, kot sledi. Drobilnike tipa PUD odlikuje zelo masiven ro­ busten rotor. Nad rotorjem je izveden velik dr obilni prostor, v katerem se veliki kosi lahko zadržujejo, dokler jih rotor ne zdrobi v velikost, majšo od dro- bilne rege. Nihajna rešetka je izvedena tako, da je mogoča regulacija drobilne rege. Obloge v drobilnem prostoru so zelo masivne, kar ugodno vpliva na življenjsko dobo teh oblog in posredno tudi na obremenitve ohišja drobilnika. Slika 4 prikazuje področje, v katerem lahko priča­ kujemo granulacijske krivulje materiala po drob­ ljenju v takem drobilniku. Razvidno je, da je delež drobnih frakcij pri drob­ ljenju v primarnem udarnem drobilniku dosti večji kot pri drobljenju v čeljustnem drobilniku. Prav tako je pomembno to, da imajo zrna po drob­ ljenju v primarnem udarnem drobilniku kubično obliko. Proizvod, ki ga po drobljenju presejemo na frakcije, je lahko tudi že končni proizvod in ni potrebno v sekundarnem drobilniku popravljati ob­ liko zrn. Slika 4. Področje možnih granulacij za PUD 1320 X 1000 1.3. Primerjava primarnega udarnega drobilnika in čeljustnega drobilnika Lastnosti primarnega udarnega drobilnika se poka­ žejo v polni meri šele, če primerjamo med sabo drobilno separacijsko postrojenje, ki ima vgrajen primarni udarni drobilnik, s postrojenjem, ki ima vgrajen čeljustni drobilnik. Slika 5 prikazuje tako tehnološko shemo, ki rabi za proizvodnjo betonskih frakcij z vgrajenim pri­ marnim udarnim drobilnikom. Pri tem moramo povedati, da terciarnega mletja frakcij za izravnavo materialne bilance ne upoštevamo. V obeh primerih rabi za sekundarno drobljenje mlin kladivar z rešetko R = 30 mm. Tehnologija po shemi na sliki 5 je obdelana v dveh variantah, in sicer tako, da je v prvem primeru rega drobilnika 80 mm, v drugem pa 50 mm. Naj­ bolj pomembne karakteristike teh treh različnih tehnologij so prikazane v tabeli 3. Tehnologija je računana pri kapaciteti 200 m3/h. Glavni značilnosti obeh tehnologij sta razvidni, kljub temu da tako tehnologijo rdeko kdaj upora­ bimo brez terciarnega drobljenja za izravnavo ma­ terialne bilance. Slika 6 prikazuje analogno tehnološko shemo, ki ima vgrajen čeljustni drobilnik kot primarni dro­ bilnik. Ob predvidevanju, da so ostali stroški za investicijo enaki v obeh tehnologijah, izstopa podatek, da je cena za drobilne stroje v varianti s čeljustnim dro- bilnikom za 80 °/o večja kot v varianti s primarnim udarnim drobilnikom. Prav tako je razvidno, da je instalirana moč za drobljenje v varianti s čeljustnim drobilnikom ca. 35 °/o večja. Obe prednosti primarnega udarnega drobilnega stroja sledita iz dejstva, da že iz tega drobilnika dobimo velik del končnega produkta, ki ga ni po­ trebno več drobiti, medtem ko moramo v izvedbi s čeljustnim drobilnikom drobiti v sekundarnem drobilniku celotno količino materiala, ki vstopa v separacijo. Iz tabele 3 je razvidno, da je delež frakcije 0— 4 mm pri varianti s primarnim udarnim drobilnikom ne­ koliko večji kot pri varianti s čeljustnim drobilni­ kom. Večji je tudi odstotek frakcije 16— 31,5 mm. K temu je potrebno pripomniti še to, da je vedno lažje mleti v terciarnem mlinu frakcijo nad 16 mm kot frakcijo pod 16 mm. Zgornja tabela ne zajema podatkov, kakšni so stroški za vzdrževanje. Drobilniki tipa PUD so za­ snovani tako, da so ti stroški v primerjavi s če­ ljustnim drobilnikom približno istega velikostne­ ga reda. To velja seveda samo za kamnine, ki niso posebej abrazivne, vendar pa je to predvi­ devanje, ki smo ga že v principu za taka drobilno- separacijska postrojenja sprejeli. Tehnologija za pripravo frakcij iz eruptivnih ka­ menin je v principu drugačna, zato je pri načrto­ vanju vsake take tehnologije vprašanju obrabe in s tem vzdrževanju potrebno posvetiti dosti več pozornosti tudi s predhodnimi preizkusi. 1.4. Dvoročični čeljustni drobilniki V proizvodnem programu SCT je tudi dvoročični čeljustni drobilnik ČDD 1000 X 800 mm z vstopno odprtino 1000 X 800 mm. Glavna prednost tega drobilnika je premočrtno gibanje čeljusti, kar ugodno vpliva na obrabo oblog čeljusti, kadar imamo opraviti z drobljenjem zelo abrazivnih materialov. Ta prednost teh drobilnikov pred enoročičnimi drobilniki pa polagoma izgublja težo, saj je mo­ goče s pravilno kinematiko enoročičnega drobilnika in z uporabo kakovostnih oblog doseči skoraj tako dobre rezultate. 2. SEKUNDARNI DROBILNIKI Pretežni del drobljenja v končne frakcije v vsakem drobilno-separacijskem obratu opravijo sekundarni drobilniki. Vstopni material v sekundarne drobilnike je pona­ vadi material, ki je bil že predhodno zdrobljen v primarnem drobilniku ali pa v naravi, če gre za prodnate materiale. Zato v principu ne zahtevamo, da je vstopna od­ prtina teh drobilnikov velika. Izstopna granulacija produkta po drobljenju v sekundarnih drobilnikih se mora kar najbolj pri­ bližati zahtevam po razmerju posameznih frakcij, ki jih želimo proizvajati v takem obratu. V večini primerov mora biti vsaj 30 do 40 %> drobne frak­ cije do 4 mm. Ko drobimo neabrazivne materiale, kamor spada večina naših apnencev in velik del dolomitov, ni večjih dilem. Kladivni drobilniki in sekundarni udarni drobilniki bolj ali manj ustrezajo zahtevam. Drobljenje abrazivnih kamnin za potrebe cestne gradnje je tehnološki problem, ki ni rešen v celoti na način, da bi ga lahko označili kot dokončen. Zahteve o kakovosti zdrobljenih frakcij in lastnosti drobilnikov si včasih nasprotujejo in v rešitvah je potrebno iskati kompromise. Temeljna dilema pri izbiri drobilnika za drobljenje abrazivnih kamnin Tabela 3 Lastnost PUD 1320 X 1000 Rega 80 PUD 1320 X 1000 R = 50 CD 1400 X 1200 Potrebna instalirana moč za primarno drobljenje 315 kW 315 kW 200 kW Količina materiala, ki se drobi v sekundarnem drobilniku 70 m3/h 40 m-Vh 200 m3/h Tip in število mlinov kladivarjev za sekundarno drobljenje BL-6 1 kos BL-6 1 kos BL-7 2 kosa Potrebna instalirana moč za sukundarno drobljenje 132 kW 132 kW 400 kW Skupna potrebna instalirana moč za drobljenje 447 kW 447 kW 600 kW Približna cena za drobilne stroje (brez gradbenih del) razmerje 1 1 1,8 Odstotek frakcije 0—4 42,71 % 40,1 % 36°/» Odstotek frakcije 4—8 16,48 % 15,73 % 24% Odstotek frakcije 8—16 13,06 % 11 %> 20% Odstotek frakcije 16—31,5 28,30 % 33,48 % 20% izhaja iz zahteve po kubični obliki zrn drobljenih frakcij. JUS U.E4.014 določa, da sme biti odstotek zrn v frakcijah nad 4 mm, katerih razmerje naj­ večji proti najmanjši dimenziji je nad 3 : 1 največ do 2 0 % . Med vsemi vrstami drobilnikov, ki lahko rabijo za sekundarno drobljenje, obenem pa ustrezajo zahtevi o kubični obliki zrn, brez težav ustrezata samo dve vrsti drobilnikov, in sicer udarni dro­ bilniki in drobilniki s kladivi. Obe vrsti drobilnikov sta po svoji zasnovi enostavni in učinkoviti, njihova slabost pa je obraba udarnih elementov in oblog pri drobljenju abrazivne kamenine. Alternativa tema dvema vrstama so v prvi vrsti konusni topokoti drobilniki. Zrna iz te vrste dro­ bilnikov so praviloma slabo oblikovana, le izje­ moma se lahko približamo z večstopenjskim drob­ ljenjem zahtevi po kubični obliki zrn. Naše izkušnje in zasledovanje te problematike pri drugih pro­ izvajalcih ne dajejo osnov za tako usmeritev. Tako ostane edino, da poiščemo način, kako izbolj­ šati drobilnike, ki delujejo na udarnem principu. Kako doseči manjšo obrabo delov teh drobilnikov. Dosedanje izkušnje kažejo, da ima kladivni dro­ bilnik za 50 % večjo neto obrabo udarnih ele­ mentov kot udarni drobilnik. Glede na to, da se pravilno oblikovana letva udarnega kladiva obrabi za 40 % njene teže in le 20— 25 % kladiva kladivnega drobilnika, sledi še naslednji sklep: bruto obraba kladiv kladivnega drobilnika je za faktor 1,8 do 2 večja od bruto obrabe udarne letve udarnega drobilnika. Upoštevati pa je treba, da kladivni drobilnik zaradi svoje konstrukcije zdrobi kamnino v bolj drobno frakcijo. Če je bila to v preteklosti prednost kladivnega drobilnika zaradi velikih porab drobnih frakcij pri pripravi asfalta, danes ni več. Novi standard JUS U.E4.014 dopušča uporabo fine frakcije iz karbonatnih kamenin. Prednost kladivnega mlina s to lastnostjo je torej nična. Naslednja pomembna prednost udarnih dro­ bilnikov pa je v tem, da lahko uporabimo za udarne in odbojne elemente nove, proti obrabi bolj od­ porne litine, ki pa so žal tudi bolj krhke. Poskusi, da bi vgradili kladiva iz novih litin v kladivne drobilnike, so se končali z neuspehom. Te litine so za kladiva premalo žilave. Njihova manjša žila­ vost pa za udarne drobilnike še zadošča. Čeprav vsi vplivi na obrabo udarnih elementov udarnih drobilnikov niso povsem raziskani, lahko kljub temu strnemo misli in s tem vodila za us­ meritev v naslednje točke: 1. Za drobljenje abrazivnih kamenin je primeren ustrezno prilagojen udarni sekundarni drobilnik. 2. Drobilni prostor mora biti primerno oblikovan. Drobljenje kamnin mora potekati z udarci v obloge in udarne elemente. Drobljenja s strigom naj bo zlasti v sprednjem delu drobilnega prostora čim manj. 3. Uporabljati moramo litine, ki so po površini bolj trde. Gre za krommolibdenove litine. Primerne so domače litine A 15 in A 20 iz Litostroja. Obraba teh litin je za faktor 2,5 do 3 manjša kot obraba litine Mn 12. 4. Obloge udarnega drobilnika morajo biti posebej po obodu čim masivnejše. S tem sicer ne zmanjšamo specifične obrabe, skrajšamo pa čas za remont, ker je število remontov pač manjše. Masivnejša obloga zmanjšuje tudi udarce na ohišje, kar ugodno vpliva nanj. Tri družine sekundarnih drobilnikov iz proizvod­ nega programa strojegradnje SCT pokrivajo pod­ ročje sekundarnih udarnih drobilnikov. Kladivni drobilniki tipa BL so primerni za drobljenje ne- abrazivnih kamenin in pogojno za srednje abra­ zivne kamnine. Sekundarni udarni drobilnik tipa SUD so primerni tako za drobljenje neabrazivnih kamnin in z upo­ rabo obrabnih delov iz krommolibdenovih litin tudi za drobljenje abrazivnih kamnin. Čeljustni granulator tipa ČG in SP so tretja dru­ žina sekundarnih drobilnikov, ki rabi v določenih primerih, ko nimamo zahteve po drobnih frakcijah in ko nas ne moti dokaj velik delež slabo obliko­ vanih zrn, za sekundarno drobljenje abrazivnejših materialov. Za pravilno izbiro drobilnika za sekundarno drob­ ljenje je zelo pomembna tudi ocena obrabe. Po naših izkušnjah v gradbeništvu udomačene metode za opis kakovosti kamnine ne zadoščajo za to oceno. V strojegradnji SCT je bil razvit in izdelan poseben testni mlin. Gre za udarni mlin enostavne izvedbe in majhnih dimenzij. Razvita in preverjena je tudi posebna metoda za določitev obrabe. Tako je poskus obrabe pomemben element pri ob­ vladanju problematike drobljenja abrazivnih kam­ nin. V fazi projektiranja postrojenj za pripravo mineralnih gradbenih materialov je potrebno dosti­ krat oceniti in prognozirati obrabo vitalnih delov udarnih drobilnikov in kladivnih drobilnikov. Stro­ ški za zamenjavo udarnih teles in oblog teh dro­ bilnikov lahko v nekaterih primerih predstavljajo velike vrednosti. Zato jih je potrebno oceniti vna­ prej. Mineralni materiali, ki se po mehanskih lastnostih ne razlikujejo dosti, se lahko glede obrabe zelo raz­ likujejo. Razlike v obrabi za posamezne materiale so lahko tudi v razmerju 1 :100 in več. V preteklosti smo bili večkrat prisiljeni meriti obrabo s pomočjo poskusa na pravem mlinu s so­ razmerno velikimi količinami materiala, ki smo ga morali za ta namen dopremiti do poskusnega mesta. Priprava poskusnega mesta in doprema materiala je draga in zamudna. Iz te ugotovitve se samo po sebi postavlja vpra­ šanje, kako testirati obrabo ceneje in lažje, pa čeprav z nekoliko manjšo natančnostjo. Poskus obrabe na testnem mlinu je zapolnil to vrzel. S sorazmerno majhno količino materiala, ki je ni težko dopremiti, je omogočil oceniti obrabo dovolj natančno za pravilno odločitev pri načrtovanju tehnologije, za določitev stroškov obrabe in za načrtovanje porabe rezervnih delov. 2.1. Kladivni drobilniki tipa BL Kladivni drobilniki tipa BL so dobro znani in uveljavljeni. Slika 7 prikazuje drobilnik BL-5. Tabela 4 pa prikazuje glavne tehnične karakte­ ristike cele družine the drobilnikov. Slika 8 kaže karakteristično granualcijsko krivuljo takega drobilnika. Delež drobilnih frakcij je rela­ tivno visok, kar je posledica intenzivnega droblje­ nja na sami rešetki. Naslednja tehnološka značilnost te vrste drobilnikov je kubična oblika zrn. Kladiva, rešetka in obloge so izvedene iz manganove jeklene litine. Ta litina se po plastični deformaciji zaradi udarcev ob površino po površini utrjuje. Samo jedro kladiv in ostalih delov pa ostaja žilavo. Samo taka kombinacija lastnosti litine omogoča Premer zrn v mm Slika 8. Granulacijska krivulja produkta iz BL-5 zanesljivo obratovanje ob majhni obrabi, ko gre za drobljenje neabrazivnih kamnin. Površinska trdota manganove litine pa je seveda omejena, kar predstavlja tudi omejitev za uporabo te družine drobilnikov za drobljenje abrazivnejših materialov. 2.2. Sekundarni udarni drobilniki tipa SUD Opisana je bila že problematika drobljenja ab­ razivnejših kamnin. Rezultat teh razmišljanj in možnosti, ki jih nudijo novejše krommolibdenove zlitine, je družina sekundarnih udarnih drobilnikov tipa SUD. Drobilniki tega tipa so torej razviti v prvi vrsti za drobljenje abrazivnejših kamnin, vendar so prav tako primerni za drobljenje neabrazivnih in malo abrazivnih kamnin. Slika 9 prikazuje prerez skozi drobilnik tipa SUD 1100 X 700. Tabela 5 pa glavne tehnične karakteristike cele družine teh drobilnikov. Slika 10 prikazuje značilno granulacijsko krivuljo takega drobilnika. V praksi potrjeni rezultati dokazujejo, da pred­ stavljajo ti drobilniki povsem novo kakovost. Spe­ cifična bruto obraba obrabnih elementov takega drobilnika je 3 do 5 manjša od obrabe analognih elementov iz manganove litine v klasičnem udar­ nem drobilniku drugega tipa in 10- do 16-krat manjša od obrabe v mlinu kladivarju. Tak rezultat Tabela 4 Tip stroja BL-3 BL-5 BL-6 BL-7 Masa (kg) 950 4200 8740 17.000 Moč motorja (kW) 30 75 132 250 Kapaciteta (t/h) do 20 do 60 do 100 do 200 Vstopna odprtina (mm) 325 X 596 465 X 1000 530 X 1250 560 X 1.460 Velikost vstopnega kosa (mm) do 100 do 150 do 200 do 300 Tabela 5 Tip stroja SUD 1100 X 350 SUD 1100 X 700 SUD 1100 X 1000 Masa (kg) 5000 8000 10.500 Moč motorja (kW) 55 90 132 Kapaciteta (t/h) do 50 do 100 do 150 j Vstopna odprtina (mm) 390 X 310 390 X 650 390 X 990 Velikost vstopnega kosa (mm) do 150 do 150 do 150 je v prvi vrsti posledica uporabe krommolibdenovih litin, pa tudi robustno zasnovane konstrukcije in bolje oblikovanega drobilnega prostora. 2.3. Čeljustni granulator ji Čeljustni granulatorji so v principu sekundarni čeljustni drobilniki. Slika 11 prikazuje prerez skozi tak drobilnik. Tabela 6 pa glavne tehnične karakteristike cele družine teh drobilnikov. Slika 12 prikazuje značilno granulacijsko krivuljo materiala, zdrobljenega v takem drobilniku. Zna­ čilno je, da je odstotek drobnih frakcij manjši kot pri udarnih drobilnikih ali kladivnih drobilnikih. Velik del zrn po drobljenju v takem drobilniku ima slabo obliko. Tabela 6 Tip stroja CG 600/180 CG 800/220 SP — 1000 X 150 SP — 1500 X 180 Masa (kg) 4650 5800 5750 14.000 Moč motorja (kW) 22 30 30—37 45—55 Kapaciteta (t/h) do 25 do 40 do 50 do 75 Vstopna odprtina (mm) 600 X 180 800 X 220 1000 X 150 1500 X 180 Velikost vstopnega kosa (mm) do 150 do 180 do 120 do 150 Slika 10. Granulacijska krivulja za SUD 1100 X 700 Slika 11. Čeljustni granulator ČG 800 X 220 Premer zrn v mm Slika 12. Granulacijska krivulja produkta iz ČG 800 X 220 Zaradi teh dveh lastnosti imajo čeljustni granu- latorji omejeno uporabo. Pretežno so vgrajeni v obrate za drobljenje proda, kjer se zdrobljeni proizvod meša z naravnim materialom, zato je kakovost in granulacija take mešanice potem za­ dovoljiva. Dobra lastnost te vrste drobilnikov je večja odpor­ nost proti obrabi pri drobljenju srednje abrazivnih materialov. Ker pa je gibanje čeljusti na spodnjem delu krožno, obstajajo tudi tu določene omejitve. 3. TERCIARNO MLETJE V večini drobilnoseparacijskih obratih se pojav­ ljajo občasno ali stalno določeni viški posameznih frakcij. Zato se pojavlja potreba po premeljavi teh viškov v drobno frakcijo, ki je ponavadi nikoli ni dovolj. Za to premeljavo so namenjeni tako imenovani terciarni mlini različnih izvedb in last­ nosti. V strojegradnji SCT so bili razviti, preizkušeni in so v proizvodnem programu naslednji terciarni mlini: 1. Palični mlin PM 1,8 X 3,3 2. Dvovaljčni mlin V-80 3. Dvorotorski kladivni mlin DKM 800 X 400 4. Horizontalni udarni mlin HPM 850 X 135 X 6. Ti mlini so po svoji konstrukcijski zasnovi in po svojih tehnoloških karakteristikah zelo različni. Podrobna primerjava prednosti in slabosti posa­ meznih mlinov iz te skupine predstavlja zelo široko področje in lahko ob kaki drugi priložnosti pred­ stavlja samostojno temo za podoben sestavek. Ta­ bela 7 prikazuje samo glavne lastnosti posameznih mlinov te skupine. Iz tabele je razvidno nekaj glavnih značilnosti: HPM 850 X 136 X 6 je daleč najprimernejši za mletje neabrazivnih suhih frak­ cij. Specifična poraba energije je majhna, granu­ lacijska sestava pa relativno ugodna. Palični mlin PM 1,8 X 3,3 je primeren za suho ali mokro mletje tudi abrazivnih kamnin. Žal je poraba energije relativno visoka. Dvovaljčni mlin V-80 je primeren le za suho mletje. Granulacijska sestava produkta je bolj gro­ ba v primerjavi s paličnim mlinom. Dvorotorski kladivni mlin je primeren za suho kot za mokro mletje neabrazivnih kamnin. V pri­ merjavi s HPM 850 X 135 X 6 je produkt po mletju v njem bolj fin, zato je tudi poraba energije dosti večja. Značilnost vseh teh mlinov je relativno majhna kapaciteta in seveda velika poraba energije. Tabela 7 Tip PM 1,8 X 3,3 V-80 DKM 800 X 400 HPM 850 X 135 X 6 Masa (kg) 20.400 8500 3500 3400 Moč elektromotorja (kW) 110 30—45 110 55 Kapaciteta (t/h) do 16 do 20 do 20 do 25 Oblika zrn produkta okrogla ploščata kubična kubična Način mletja moker in suh suh moker suh Dovoljena maksimalna vlaga za suho mletje do 3 °/o do 3 °/o do 1 %> do 1 %> Primeren za mletje abrazivnih kamnin primeren manj primeren neprimeren neprimeren Delež produktov pod 0,1 mm po mletju do 20 %> do 5 °/o do 20 % do 10 °/o Terciarno mletje je torej relativno drago. SKLEP Proizvodni program strojegradnje SCT je dovolj širok in univerzalen, da omogoča kakovostne teh­ Informatika v gradbeništvu UDK 002:(659.24+69) Izvleček Prikazano je stanje informatike v gradbeništvu v SR Sloveniji. Opisana je dejavnost specializiranega infor­ mativnega centra za graditeljstvo (SIC-GR) Centralne tehnične knjižnice v Ljubljani in način posredovanja te­ kočih in retrospektivnih informacij, viri informacij SIC-a, pomen ključnih besed ter perspektive razvoja CTK 1. UVOD Pravijo, da prihajamo v novo družbeno in gospo­ darsko obdobje — obdobje informatike. Ponekod informatiko prikazujejo kot strokovno-znanstveno disciplino, ki bo temeljito spremenila sedanje pro­ izvodne navade in bistveno prispevala k dvigu živ- Avtor: Sergej Bubnov, dipl. ing. gr., Ljubljana nološke rešitve v drobilno-separacijskih obratih za proizvodnjo kamnitih agregatov za potrebe grad­ beništva. Seveda pa razvoj še zdaleč ni končan in se bo tudi v prihodnosti, tako kot se je v pre­ teklosti, prilagajal novim zahtevam, možnostim in spoznanjem. SERGEJ BUBNOV Summary Information system in civil engineering in Slovenia is presented. The function of the Special Information Cen­ ter of the Central Technical Library in Ljubljana is described. The transfer and sources of informations are mentioned. The prices for services are given. ljenjskega standarda. Nekateri vidijo v informatiki in računalništvu celo nekakšnega Deus ex machina, ki bo naenkrat rešil vse gospodarske in družbene probleme tega sveta. Zato je treba temu problemu dati pravo dimenzijo. Zavedati se moramo, da in­ formatika ni proizvodnja. Brez proizvodnje pa ni ne kruha ne strojev. Informatika lahko proizvod­ njo racionalizira, nadomestiti pa je ne more. Člo­ vek in njegovo delo bo vedno ostalo v ospredju vsega dogajanja. Z informatiko, računalništvom in robotizacijo lahko to delo bistveno olajšamo in ra­ cionaliziramo, toda še vedno bo treba pšenico se­ jati, žeti in mleti, da bi imeli kruh. Tudi v gradbeništvu lahko z uporabo informatike in računalništva dosežemo bistvene prihranke v pro­ izvodnji in zmanjšamo obseg napornega fizičnega dela. 2e v letih po vojni se je tehnologija gradbe­ nega procesa bistveno spremenila. Če se spomnimo naših metod dela po vojni in jih primerjamo s se­ danjo tehnologijo, potem se bomo zavedli velike­ ga napredka, ki ga je naše gradbeništvo doseglo v povojnih letih. Kljub temu je še vedno ostalo dovolj odprtega prostora za nadaljnje izboljšave tehnologije in proizvodnje, predvsem z uporabo in­ formatike in računalništva. 2. INFORMATIKA V GRADBENIŠTVU Gradbeniki, med katere lahko štejemo tudi arhitek­ te in geodete, potrebujejo različne vrste informa­ cij, odvisno od tega, v katerem sektorju gradbene dejavnosti so zaposleni: pri projektiranju, izvaja­ nju gradbenih del ali v administraciji. V administraciji potrebujejo gradbeniki predvsem informacije o pravnih aktih (predpisih in standar­ dih), ki zadevajo gradbeništvo. Tekoče te pravne akte objavljajo predvsem Uradni listi SFRJ in SRS. Za nazaj (retrospektivno) lahko dobijo te informa­ cije ali v INDOK službah svojih delovnih organi­ zacij ali v specialnih informacijskih centrih. Grad­ beni vestnik je s to številko pričel objavljati pred­ pise za področje gradbeništva, objavljene v urad­ nih listih. V prvi objavi v rubriki Iz gradbene za­ konodaje je objavljen retrospektivni pregled teh predpisov za leto 1985. Gradbeniki v operativi po­ trebujejo poleg tehničnih in tehnoloških informa­ cij še veliko komercialnih in poslovnih informacij. Deloma jih pridobivajo v publikacijah Splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala Gospodarske zbornice Slovenije (obvesti­ la, indeks cen in drugo) deloma iz Gradbenega vest­ nika v rubriki Iz naših kolektivov. Projektanti potrebujejo največ informacij iz znanstveno-tehnič- nega področja, deloma tudi iz komercialnega pod­ ročja. Raziskovalna skupnost Slovenije finansira veliko raziskav s področja gradbeništva, ki pa ne najdejo dovolj učinkovitega načina prenosa rezul­ tatov v prakso. Gradbeni vestnik objavlja znanst­ vene in strokovne prispevke posameznih sloven­ skih strokovnjakov — gradbenikov, občasno pa tudi izvlečke iz raziskovalnih nalog, ki jih financi­ ra ali sofinancira RSS. Največ strokovnih in znanstveno-tehničnih infor­ macij ima Specializirani informacijski center (SIC) za graditeljstvo pri centralni tehnični knjižnici (CTK) univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. 3. SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER (SIC) ZA GRADITELJSTVO* SIC je bil ustanovljen pri CTK leta 1979 na pobu­ do bivšega Biroja gradbeništva SRS. Z delom je pričel 1981. leta, po tem ko so bila rešena osnovna kadrovska vprašanja. Poleg IC za graditeljstvo ima CTK samo še en SIC za tehnične in naravoslovne vede. SIC za graditeljstvo ima 21 članov. To so or­ ganizacije gradbeništva, ki imajo svoje INDOK službe in s katerimi SIC obojestransko izmenjuje informacije. Med najaktivnejšimi partnerji SIC-a so: FAGG, ZRMK, Gradis, ZIL, GCS in G l Zagreb. S temi organizacijami SIC zaenkrat nima še formal­ nih pogodb o sodelovanju. Medsebojno sporočanje in uporaba podatkov je na prostovoljni bazi. Naj­ več informacij s področja gradbeništva zbere, ob­ dela in vloži v računalnik sam SIC. SIC ima svoj terminal, ki je zvezan s centralnim računalnikom RSS. Področje gradbeništva je v sistemu zbiranja informacij razdeljeno pri SIC-u na 71 področnih skupin. Razdelitev na glavne področne skupine je povzeta po dokumentacijskem centru Raum und Bau, Stutt­ gart, ZRN za zbirko RSWB. Te skupine so naslednje: 00. Nadstrokovna področja 01. Gradbena politika 02. Gradbeno gospodarstvo 03. Gospodarjenje operative 04. Raziskave 05. Standardizacija 06. Zakonodaja 07. Gradbena fizika in kemija 08. Biologija v gradbeništvu 09. Gradbeni materiali 10. Gradbeni elementi 11. Gradbena operativa 12. Planiranje gradnje 13. Izvajanje gradnje 14. Surova gradnja 15. Tehnične naprave v zgradbah 16. Vzdrževanje zgradb 17. Arhitektura 18. Vrtna in pokrajinska arhitektura 19. Gradnja mest 20. Razvoj prostora 21. Oskrba 22. Mehanika/statika 23. Inženirska geologija 24. Temeljenje 25. Opečna gradnja 26. Betonska gradnja * Opomba: V CTK uporabljajo izraz graditeljstvo, ki naj bi zajemal širše področje, poleg gradbeništva še geodezijo, arhitekturo, urbanizem, deloma tudi druga področja. 27. Jeklena gradnja 28. Lesena gradnja 29. Lahka gradnja 30. Montažna gradnja 31. Inženirska visoka gradnja 32. Zemeljska gradnja 33. Gradnja mostov 34. Hidrogradnja 35. Gradnja cest 36. Gradnja železnic 37. Statični elementi konstrukcij 38. Meritve 39. Gradnja za civilno zaščito 40. Jederska gradbena tehnika 51. Zazidava 52. Struktura prebivalstva 53. Izobraževalni/kulturni centri 54. Socialna infrastruktura 55. Rekreativna infrastruktura 56. Naravno okolje 57. Varstvo pokrajine 58. Regionalna politika 59. Regionalno planiranje 60. Prostorska struktura 61. Zakonodaja 62. Struktura naselij 63. Upravni vidiki 64. Obnova mest 65. Coning 67. Regionalni promet 66. Varstvo okolja 68. Komunalna infrastruktura 69. Gospodarski vidiki regionalnega planiranja 70. Prostorske raziskave 71. Stanovanjsko gospodarstvo V tej razdelitvi manjkajo še nekatere skupine, ki bi bile za nas aktualne, kot so npr.: potresno inže­ nirstvo, sanacija mestnih jeder, varčevanje z ener­ gijo (v stanovanjski izgradnji) in morda še kaj. Naloge SIC-a so predvsem v posredovanju popol­ ne informacije vsem zainteresiranim gradbenikom in drugim uporabnikom o posameznih zadevah s področja gradbeništva, ki so obdelani v domači in tuji literaturi (knjigah, revijah), v raziskavah in standardih, doktorskih disertacijah, ohranjenih na tehničnih fakultetah univerze v Ljubljani in neka­ terih drugih univerz v Jugoslaviji, disertacij neka­ terih tujih univerz in drugih virov. Prednostne naloge SIC-a so naslednje: — analitično-strokovna obdelava dokumentov za tvorbo računalniških podatkovnih zbirk, — oblikovanje profilov za iskanje v lastni podat­ kovni zbirki in drugih zbirkah sorodnih področij, — posredovanje selektivno diseminiranih informa­ cij (SDI) in enkratnih retrospektivnih poizvedb (RP) informacij o literaturi na določeno temo za do­ ločeno časovno obdobje iz računalniških in lastnih baz podatkov, — zagotovitev primarnih dokumentov iz fondov SIC-a CTK ter z medknjižnično izposojo doma in iz tujine, — izobraževanje uporabnikov, — sodelovanje pri razvoju informacijske infra­ strukture. Viri informacij SIC-a so naslednji: RSWB Raumordnung Städtebau Wohnungswesen Bauwesen (Stuttgart, ZRN). RSWB zbira po­ datke iz prek 1000 svetovnih revij, letni prirast je 30.000 dokumentov, področja: BAUFO-razisko valni projekti v gradbeništ­ vu, FORS-raziskovalni projekti na področ­ ju urbanizma in stanovanjske gradnje, VIS- DATA-gradbeni predpisi in standardi, SO- FI-računalniški programski paketi za pro­ jektiranje, HABIDOC-stanovanjska gradnja v deželah v razvoju. Podatki so indeksirani z deskriptorji in dodan je izvleček v nemškem jeziku. COMPENDEX Computerized Engineering Index (New York, ZDA). Zbirka pokriva vsa področ­ ja tehnike, podatke črpa iz 3000 strokovnih re­ vij, konferenc in reportov iz 50 držav v 15 je­ zikih, področje gradbeništva je zastopano s 17 odstotki. Letni prirast je 100.000 podatkov. CTK prejme magnetne trakove 4 mesece prej kot tiskano verzijo. SAIDC-GR Domača podatkovna zbirka za področ­ je graditeljstva, ki jo tvorijo skupno člani SIC-a Za obrobna področja graditeljstva uporablja SIC še baze sistema LOCKHEED/DIALOG, IN- PADOC, DOMA, IRRD prek ustreznih specia­ liziranih centrov. ICONDA International Construction Database na­ staja v sodelovanju držav zahodne Evrope s sedežem v Stuttgartu, ZRN kot sestavni del mednarodnega sistema CIBDOC. Zbirka, ki bo operatibilna leta 1986, bo prinašala selekcio­ nirane dokumente posameznih nacionalnih zbirk za graditeljstvo s ključnimi besedami in izvlečki v angleščini. SIC za graditeljstvo je postal član CIB (Mednarodni svet za gradbene raziskave in dokumentacijo) in se bo vključil v zbirko z raziskovalnimi nalogami in projekti s področja graditeljstva. 4. SISTEM ZA AVTOMATIZACIJO INFORMACIJ- SKO-DOKUMENTACIJSKIH CENTROV ZA GRA­ DITELJSTVO (SAIDC-GR) IN POSREDOVANJ IN­ FORMACIJ Glede na izbor dokumentov vsebuje ta zbirka mo­ nografije, članke, tehnično regulativno in predpise s področja graditeljstva. Člani prispevajo doku­ mente na različne načine: na vhodnih dokumetih, v obliki internega biltena ali dokumentacijskih kar­ tic. Redakcija indeksiranja se izvaja v SIC-u, vnos v računalnik in invertiranje baze pa s pomočjo so­ delavcev FAGG. Center upravlja programe IBIS in DORS računalikov v RCU in RRC. Iz naštetih zbirk posreduje center uporabnikom s področja graditeljstva letno okrog 500 SDI profilov in skrbi za to, da uporabnik prek medknjižnične iz­ posoje CTK prejme celovito informacijo, to je — primarni dokument. Uporabniški strukturi v gradbeništvu ustrezajo predvsem RP informacije, ki jih center letno po­ sreduje prek 200. Med uporabniki je 58 °/o gradbe­ nih inženirjev, 15 °/o arhitektov, 8 °/o urbanistov in 12 °/o iz drugih strok ter diplomantov. Cene bibliografskih informacij iz podatkovnih zbirk, ki jih hrani CTK: COMPENDEX (Computerized engineering index) RSWB (Raumordnung Staedtebau Wohungswesen Bauwesen) SAIDC-GR (Sistem za avtomatizacijo informacij­ sko dokumentacijskih centrov — graditeljstvo) so bile v letu 1985 naslednje: 1. Iz tujine nabavljeni bazi COMPEDEX in RSWB: SDI — profil, polletni abonma 6000 - din RP — retrospektivne poizvedbe za več let nazaj, za temo 6000.- din 2. Domača baza SAIDC-GR: RP — za temo 1000.- din Strokovno literaturo CTK si lahko izposodimo za uporabo v čitalnici ali na dom. Uporabniki, ki niso vpisani v seznam uporabnikov CTK založijo ob iz­ posoji literature v čitalnici za čas uporabe svojo osebno izkaznico. Za izposojanje literature na dom je potreben vpis pri informatorju v čitalnici, kjer je treba hkrati poravnati prispevek za vpisnino za eno študijsko leto. Ob vpisu je treba predložiti osebno izkaznico, indeks oziroma potrdilo fakultete, tuji državljani — potni list, uporabniki iz delovnih organizacij pa potrdilo organizacije, kjer delajo. Knjige izposojajo na dom za 14 dni, revije pa za 7 dni. Rok vrnitve izposojene literature je možno po­ daljšati največ trikrat, osebno, po telefonu 214-047, po teleksu YU CTK 31625 ali po pošti. Podaljšave roka izposoje niso možne, če je litera­ tura rezervirana za drugega uporabnika. Na dom CTK ne izposoja čitalniških pripomočkov, standar­ dov, tekočih letnikov revij in referenčne literature. Če se uporabnik ne more osebno zglasiti v knjižni­ ci, si lahko izposodi gradivo po pošti na podlagi pismenega naročila ali naročila po telefonu. Služba medknjižnične izposoje priskrbi tudi litera­ turo, ki je CTK nima, iz drugih knjižnic v SRS, SFRJ in v tujini. Literaturo lahko uporabniki do­ bijo v originalni obliki in v obliki kopij, mikrofil­ mov in mikroflišev. Storitve zaračunavajo po ceni­ ku CTK in po cenikih drugih knjižnic. Medknjiž­ nična izposoja je najmočnejša s knjižnicami The British Library, Boston Spa, Universitätsbibliothek der Tehnischen Universität, Hannover, Gosudar- stvennaja publičnaja naučno-tehni češkaj a bibliote­ ka SSSR, Moskva. Informacije o rokih dobave literature daje služba za medknjižnične izposoje ali pa po tel. 214-115. Knjižnica ima fotokopirno službo, ne izdeluje pa mikrofilmov in mikroflišev. Postopek pri izposojanju je grafično prikazan na sliki 1. NAROČILA* Slika 1. Postopek pri izposojanju knjig P O T E K P O S R E D O V A N J A IN F O R M A C IJ Cnabava original nih dokumentov medknjižničnaizposoja D ■log-in, ■ montaža diska ■ iskanje ■ pregled zadetkov ■ log-out ■ pregled podatkov ■ izbor ■ naročilo ■prejem naročila (knjige, revije, standardi etc.) strukturiranje informacij ■ izdelava matrik . ■ analiza uporabne vrednosti ■ iskanje optimalne rešitve Sika 2. Postopek iskanja podatkov s pomočjo računalniške baze Postopek pri izdelavi retrospektivne informacije (poizvedbe) je bolj zamotan in dolgotrajen. Pri tem je treba problem najprej tako opredeliti (profilira­ ti), da bi lahko uporabili ustrezni računalniški prog- ■ ram. Delo informatika-dokumentalista bo olajšano pri oblikovanju vprašanj za iskanje v računalniških podatkovnih zbirkah, če bodo bazni podatki vse­ bovali t. i. ključne besede (key words). Vsak avtor strokovnega članka bi moral svoj članek na koncu predstaviti z najmanj petimi ključnimi besedami (samostalniki), s katerimi se najbolj označi vsebina in namen članka. Ključne besede pomagajo pri ra­ čunalniški obdelavi iskati tiste publikacije, ki naj­ bolj ustrezajo problemu, katerega rešitev iščemo. Postopek pri iskanju rešitve problema s pomočjo informacijske računalniške baze je shematično pri­ kazan na sliki 2. Sistem ključnih besed že precej časa uporabljajo strokovni časopisi naprednih dr­ žav, ponekod ga uporabljajo tudi pri nas. Avtorji, ki pošiljajo svoje članke v objavo v Gradbeni vest­ nik, bi morali čimprej začeti v svojih člankih dolo­ čati tudi ključne besede. S tem bi strokovno raven Gradbenega vestnika bolj približali kakovostni rav­ ni strokovne literature. 5. PERSPEKTIVE RAZVOJA CTK Centralna tehnična knjižnica je sedaj v stanovanj­ ski vili v Tomšičevi ulici 7 v Ljubljani. Prostori, ki jih ma CTK, so ne samo daleč premajhni za ves fond strokovne literature, s katerim razpolaga (80 odstotkov tuje), temveč tudi funkcionalno in kon­ struktivno popolnoma neustrezni. Stropne konst- rukcije niso sposobne prevzeti večjih obremenitev, ki jih knjige zahtevajo. Zato so se leta 1949 začela prizadevanja, da bi za CTK zgradili primernejše prostore. Na žalost so iz­ gradnjo novega Doma tehnike, v katerem bi po­ leg CTK poslovale tudi vse organizacije Zveze in­ ženirjev in tehnikov Slovenije, odlašali iz enega srednjeročnega obdobja v drugo. Sedaj je IS Skup­ ščine Slovenije vključil izgradnjo nove CTK v na­ slednji srednjeročni plan SR Slovenije. Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije je na seji 27. 6. 1985 imenovala Odbor za nadaljni razvoj Centralne teh- VERMIKULIT in preventivna protipožarna UDK 614.84:699.81 Povzetek Sestavek opisuje sestavno vrednost vermikulita in me­ šanice iz vermikulita. Prednosti vermikulita so, da ne vsebuje azbesta in je obstojen od — 200® C do 1300° C. V svetu se uporablja ekspandirani vermikulit zaradi nekaterih lastnosti, ki jih nima noben drug material. Tako je vermikulit uporaben v gradbeništvu kot to­ plotno izolacijski material v razsutem stanju in v ob­ liki raznih betonov in malt. Posebno pomembna pa je uporaba vermikulitne mešanice VERPAS (vermikulitna pasta standard) na področju protipožarne zaščite. Z 1.0. UVOD Vermikulit je geološko ime za mineral, ki je po se­ stavi hidratiran aluminij ev-železov-magnezi jev silikat. Po zunanjosti spominja na sludo. Leži­ šča vermikulita so v ZSSR, Kitajski, Južni Afriki, Južni in Severni Ameriki. Pri nas so ga odkrili 1. 1963 na jugozahodnih področjih Jastrebca. Surovi vermikulit dobavljajo rudniki v zlatorjavih luskah različnih velikosti. Prostorninska masa surovega vermikulita je približno 650— 950 kg/m3, odvisno od velikosti delcev. Za človeka je vermikulit postal zanimiv zaradi nenavadne lastnosti: če ga izposta­ vimo vročini, se lušči v plasti in se zaradi nastaja­ nja pare med plastmi raztegne v zrnca črvaste (lat. vermiculum — črviček) oziroma harmonikaste obli­ ke. Prostorninska masa tako obdelanega vermiku­ lita je seveda bistveno manjša — le 50— 250 kg/m3. Ekspendirani vermikulit ima vrsto lastnosti, zaradi katerih je vsestransko uporaben: majhna prostor­ ninska masa, toplotna prevodnost X = 0,06-0,065 W / mK, je negorljiv, stali se šele pri 1300° C, ni taljiv v vodi niti v organskih topilih, ima veliko sposob- Avtor: Emil Zidan, inž. organizacije dela nične knjižnice v Ljubljani. Kot vemo, bo sredstev za negospodarske investicije v prihodnjih letih bolj malo. Brez učinkovite podpore samega gospodarst­ va izgradnje nove CTK ne bo mogoče realizirati. Zato bi bilo prav, da gradnjo nove CTK materialno podprejo tudi organizacije gradbeništva. CTK s svo­ jimi SIC za graditeljstvo ima vse pogoje, da posta­ ne informativni center, zasnovan na sodobnih na­ čelih informativne službe, ki jo v prihajajočem ob­ dobju informatike nujno potrebujemo. Ključne besede: informatika, gradbeništvo, center, knjižnica, posredovanje, cene. zaščita EMIL ZIDAN Verpasom lahko ščitimo armiranobetonske, lesene in jeklene konstrukcije od 1/2 ure do 4 ure. Brizgani VER­ PAS lahko nanašamo na jeklene površine v eni plasti debeline praviloma 10—30 mm, vendar na podlagi ne sme biti prostih ostruškov, rje, prahu, olja, oluščene barve itd. Povsod tam, kjer je potrebna večja debelina, da bi zagotovili zahtevano stopnjo zaščite pred ognjem, običajno nanesemo plast 30 mm, nato počakamo vsaj 6 ur, preden nabrizgamo želeno celotno debelino. VER­ PAS je zadnji dosežek v vrsti obstoječih izdelkov brez azbesta za zaščito pred ognjem na jugoslovanskem področju. nost adsorpcije vode in drugih tekočin ter prahu, je dobro sušilo, je prožen, odseven, brez vonja, ni abraziven, ne gnije in ne draži. 2.0. UPORABA NEVEZANEGA VERMIKULITA Vermikulit v nevezanem stanju se uporablja za izo­ lacijo streh, votlih zidov, dimnikov, vročih cevi, grelnikov vode ter cistern za vodo in podobno. Lah­ ko ga vlivamo ali vpihujemo na mesto uporabe in ker prosto plava, je zlasti primeren za polnjenje praznih prostorov nepravilnih oblik. 2.1. POSEBNE PREDNOSTI VERMIKULITA V NEVEZANEM STANJU a) Lahka uporaba — vermikulit preprosto stresemo iz vreče in poravnamo do želene debeline in ne dra­ ži ter je neškodljiv. b) Nizka teža — zato niso potrebne spremembe no­ silne konstrukcije. c) Avtomatsko se prilega različnim prostorom med tramovi, ko ga stresemo in poravnamo. Ker je ver- mikulit v stalnem stiku z zgornjo površino stropa, ni zračnih prostorov ali kanalov, skozi katere lahko uhaja topel zrak s konvekcijo. d) Kot embalažni material — vermikulit je posebej primeren za uporabo s korozivnimi in gorljivimi kemikalijami, kot so bron, natrijev klorat, amo­ niak, fenol v trdem stanju itd. kakor tudi za krhke predmete, kot sol, steklo in porcelan. c) Mleti vermikulit — razplasteni lahko meljemo do 250 mikronov; v tej obliki se uporablja na nasled­ njih področjih: — spojine za udušitev zvoka, — barve, odporne proti kondenzaciji in ognju, — končne ometne premaze, — kot pomoč pri črpanju v ognjevarnih mešanicah in rudarskih ometih, — kot balastno sredstvo pri gnojilih. 3.0. VERMIKULIT BETON Beton z vermikulitom je lahek, izolacijski in odpo­ ren proti ognju. Narejen je tako, da zmešamo ver­ mikulit, portlandski cement in vodo plus plastifi- kator, če je to potrebno. Razmerje v mešanici je različno, glede na zahteve po jakosti in izolaciji. Vermikulitni beton se lahko reže, žaga, pribija ali privija. 3.1. LASTNOSTI VERMIKULITNEGA BETONA a) je negorljiv po JUS UJ.I.040 (poročilo ZRMK DN 4-267/84); b) nizka gostota — 320— 800 kg/ms; c) dobra toplotna izolacija; d) negorljiv in se lahko polaga; e) primeren za betoniranje na kraju samem (stre­ he); f) lahko se stisne do 35 % , ne da bi razpadel (ta lastnost je bila uporabljena v premogovnikih in rudnikih zlata, kjer so vermikulitni beton upora­ bili za polnjenje odprti in za izgradnjo prezrače­ valnih sten. Ti zidovi se deformirajo in stisnejo, ne da bi se zrušili pod pritiskom okoliških plasti. 4.0. VERMIKULITNI OMETI Vermikulitni ometi so narejeni bodisi z apnom, gipsom ali s portlandskim cementom. Lastnosti, ki so skupne vsem vrstam vermikulitnih ometov v primerjavi z običajnimi ometi na osnovi peska, so: — nizka teža; — boljša toplotna izolacija; — boljše prijemanje na razne vrste podlag; — odlična odpornost proti ognju; — zaščita pred kondenzacijo; — adhezija je posebna lastnost vermikulitnih ome­ tov. Ne samo, da jih je možno uporabiti na vsaki normalni podlagi, ampak jih je možno nanašati ne­ posredno na beton na način, ki ni možen z nobeno drugo vrsto ometa. Površine ni potrebno nasekati in ni potrebno uporabiti posebnega sredstva za ve­ zanje, če je beton čist, suh in ni masten; — odpornost proti pokanju — ker je vermikulit sposoben absorbirati lokalne udarce, je pokanje, ki je normalno za omete s peskom, minimalno; — antikondenzacija — ker se površina vermikulita ozko prilagaja temperaturi okolja, je zmanjšana ne­ varnost kondenza. Uporaba za brizganje, ki pušča odprt strukturni finiš, se je izkazala za izredno uspešno tam, kjer se zelo močno pojavlja kondenz; to so: pivovarne, kuhinje, plavalni bazeni itd.; — zaščita proti ognju — armiranobetonskim ele­ mentom, katerih odpornost proti gorenju je vsaj 30 minut, je mogoče odpornost povečati z uporabo vermikulitnega ometa; — Odpornost proti ognju armiranobetonskih ele­ mentov je v glavnem odvisna od dimenzij elemen­ tov in od debeline prekrivnega sloja betona prek armature. Odpornost proti ognju in debelino pre­ krivnega sloja betona prek armature je možno na­ domestiti z vermikulitnim ometom debeline do 30 milimetrov in sicer tako, da 5 mm vermikulitnega ometa po debelini nadomesti 10 mm betona (stro­ kovno mnenje ZRM K DN 4-315/84); — ometi so klasificirani kot negorljivi po JUS U. JI. 040 (poročilo ZRM K DN-4-267/84). 5.0. UPORABA VEMIKULITA V PREVENTIVNI PROTIPOŽARNI ZAŠČITI 5.1. s p l o š n o o p o ž a r n i h z a h t e v a h v GRADBENIŠTVU Povsod po svetu v okviru gradbenih predpisov po­ stavljajo zahteve za gradbene materiale in kon­ strukcijske elemente. Te zahteve so zelo različne gle­ de na vrsto, namen in velikost ter višino zgradbe. Potrebno je ločiti med zahtevami za gradbene ma­ teriale in konstrukcijske elemente. Lastnosti mate­ rialov, ki so pomembne v prvi fazi požara, so: — negorljivost, — hitrost širjenja požara po površini, — vnetljivost, — sproščanje dima in gostota ter toksičnost dima. V drugi fazi požara je pomembna lastnost kon­ strukcijskih elementov odpornost proti ognju. Od­ pornost proti ognju je čas, v katerem neki gradbe­ ni element še opravlja svojo funkcijo (zapiranje prostora, nosilnost), čeprav je izpostavljen požaru. Obeh požarnih prvin, ki materiale označujejo gle­ de na »reakcijo na ogenj« in odpornost proti ognju ne smemo mešati, kajti vsaka ima svoj pomen v določeni fazi požara. Tako na primer jeklen kon­ strukcijski element, ki je kot material negorljiv, praktično nima odpornosti proti ognju (porušitev pri 600° C) lesen nosilni element pa je zelo dobro od­ poren proti ognju, čeprav kot material gori. Najbolje je, če imamo na razpolago le negorljive materiale, konstrukcije pa naj bi imele čimvečjo odpornost proti ognju. To seveda ne gre, ker so pomembne tudi druge lastnosti — akustična in to­ plotna izolacija itd. Zato je potrebno določene kon­ strukcijske elemente zaščiti in jim tako povečati njihovo odpornost proti ognju. 5.2. UPORABA VERMIKULITA V PROTIPOŽARNI ZAŠČITI Preventivna protipožarna regulativa, ima različne zahteve uporabe materialov in glede odpornosti proti ognju. Potrebno je poudariti, da je uporaba vermikulita, možna skoraj povsod. Ne smemo poza­ biti, da ima material v kakršnikoli obliki (v razsu­ tem stanju, betonih, maltah, raznih pastah) tudi dobre toplotno-izolacijske in akustične lastnosti. Vermikulit ni strupen in ni hrana za parazite. Pred­ vsem pa je pomembno, da je material klasificiran kot negorljiv po vseh svetovnih standardih. Taka klasifikacija velja tudi za vse malte, betone in pa­ ste z anorganskimi vezivi. Kadar se srečamo z zahtevami po zaščiti konstruk­ cijskih elementov in izboljšanju njihove odpornosti proti ognju je vermikulit praktično nenadomest­ ljiv. Z betoni, ometi in pastami lahko ščitimo jekle­ ne armiranobetonske, lesene konstrukcijske elemen­ te stanovanjskih zgradb, tovarniških hal, rudnike ter rafinerije ter ladje. Praksa in laboratorijske preiskave po svetu so pokazale, da je zaščita z ver- mikulitom trenutno najracionalnejša. 6.0. BRIZGANA VERMIKULITNA PASTA VERPAS* Vermikulitno pasto STANDARD (VERPASR) je razvila DO Standard operativa in je zadnji dosežek v vrsti obstoječih izdelkov brez azbesta za zaščito pred ognjem. VERPAS je čvrst premaz za zaščito pred ognjem na podlagi visokokvalitetne cementno-vermikulit- ne sestave, ki jeklenim konstrukcijam nudi do 4 ure zaščite pred ognjem (poročilo ZRMK DN 4-315/84). Verpas je izredno stabilen in pasiven premaz za za­ ščito pred ognjem, ki ščiti gradbene elemente, kon­ strukcije ne glede na temperaturo ognja. Glavne lastnosti Verpasa niso odvisne od aktiv­ nosti gibanja (razstezanja ali penjenja) ali od ke­ mičnih reakcij v času, ko je izpostavljen ognju. Nanaše s stroji za nanašanje redke malte. VER­ PAS je možno nanašati tudi z ročno lopatico. Stan­ dardna površina premaza je hrapava. FIZIKALNE LASTNOSTI Minimalna gostota: 400— 600 kg/m2 Toplotna prevodnost: (A) 0,089 W /m K pri 10° C pH vrednost: 12, v času nanašanja Strjevanje: 2— 6 ur glede na okolje Vezanje: prenese upogibanje grede ali stebra brez razslojevanja ali škode za premaz. Na mestih, kjer je VERPAS izpostavljen vremen­ skim vplivom, mehaničnim udarcem in poškodbam, je površino potrebno zaščititi s trdim premazom. Premazi na zaščitno oblogo do debeline 0,5 mm ne vplivajo na odpornost proti ognju. VNETLJIVOST VERPASR je negorljiva, ko smo jo testirali po JUS UJ 1.040 (Poročilo ZRM K DN 4267/84). NANAŠANJE VERPAS lahko nanašamo na jeklene površine v eni plasti debeline praviloma 10— 30 mm, vendar pa na podlagi ne sme biti prostih ostruškov, rje, pra­ hu, olja, oluščene barve itd. Kjer je potrebna večja debelina, da bi zagotovili zahtevano stopnjo zašči­ te pred ognjem, običajno nanesemo plast 30 mm, nato počakamo vsaj 6 ur, preden nabrizgamo žele­ no de elino. Brizgamo lahko neposredno na negru- dirane jeklene profile. Če je bila jeklena konstruk­ cija prebarvana na podlagi alkida, je potrebno po­ iskati nasvet pri proizvajalcu barve. Nekatere os­ novne barve na podlagi alkida razpadejo, če pride­ jo v stik z mokrimi alkanskimi premazi. V takih primeri je potrebno nanesti še eno plast barve, da bi preprečili razpad osnovne barve. VERPAS se ne sme nanašati, ko se temperatura okolja približuje točki zmrzovanja, ker mraz po­ škoduje material, preden se ta strdi. Pri visokih tem peraturah moramo VERPAS ohranjati vlažen, da bi zagotovili pravilno hidracijo cementnih veziv. ZDRAVJE Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno var- sto Ljubljana je pregledal vzorec Verpasa in iz­ dal izvid št. 2485-2020/85, po katerem je le-ta v skla­ du z določili Pravilnika o pogojih glede zdravstvene neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki smejo v promet (Ur. 1. SFRJ št. 26/83), in Zakona o zdrav­ stveni neoporečnosti živil in predmetov splošne ra­ be (Ur. 1. SFRJ št. 55/78). Pri uporabi Verpasa se je treba držati vseh normal­ nih postopkov za ravnanje z izdelki tipa suhi port­ landski cement. SKLEP Protipožarna zaščita, predvsem njen pasivni del, ki v glavnem obsega gradbeno zaščito, doslej pri nas ni bila dovolj poudarjena in zahtevana tudi zato, ker ni bilo na razpolago primernih materialov in rešitev protipožarne zaščite. Z novim materialom je možno stanje bistveno izboljšati na najbolj eno­ staven in racionalen način. Da je tako, so spoznali v svetu že pred mnogimi leti in zato ekspandirani vermikulit zelo široko uporabljajo. IZ INOZEMSTVA Domovi, kakršne zaslužimo UDK 699.86 R. MATTHEWS Zanimivo je, da so milijoni pripravljeni plačati 30.000 funtov in več za izdelek, o katerem ne vedo dejansko nič, t. j. za hišo, medtem ko pričakujejo kopico teh­ niških podatkov o vsakem računalniku, hi-fi-ju ali avtomobilu, ki so na prodaj. Brez dvoma so samokolnice in vreče cementa, ki pozdravljajo kupca hiše na grad­ bišču malo prispevale k napredku tehnologije za gradnjo hiš. Rezultat je ta, da je za pretežni del posameznih nakupov, ki jih interesenti uresničijo, od­ ločilna zunanja podoba (slučajno je to letos bledo siva barva), ne pa tehniška specifikacija hiše. Vendar pa je prišlo v zadnjih letih pri projektiranju hiš do prave revolucije. Nekatera največja gradbena podjetja uporabljajo pri projektiranju hiš zapletene znanstve­ ne tehnologije, ki dajo manj hrupne, toplejše in za uporabo cenejše hiše kot kdajkoli poprej. Tehnologija, ki jo uporabljajo pri novih hišah, je za nekatere gra­ ditelje za prodajo osnovno merilo, kupci pa so do nje še vedno zadržani. Če nič drugega, pričakujejo graditelji, da bo bolj osveščena javnost manj sum­ ničava zaradi skrbi, ki so vznemirjale industrijo v zadnjih dveh letih. Energetska kriza iz 70. let je imela posebno močan vpliv na gradbeno industrijo. Ena glavnih posledic te krize je, da je izdala vlada strožje standarde za nivo izoliranja sten in stropov, kakor tudi kriterije za pro­ jektiranje, ki naj bi povečali povprečno energetsko učinkovitost. Ti standardi so podani z vrednostmi koe­ ficienta za prehod toplote »k«, merjenimi z watti toplote, ki prehaja skozi 1 m2 stene za vsako stopinjo temperaturne razlike med notranjo in zunanjo tem­ peraturo. Čim boljša je izolacija, tem manjša je vred­ nost toplotnega prehoda k. Zakon zahteva, da mora imeti vsaka hiša v gradnji za istene vrednosti k, ki ni večja od 0,6 W/m2, °C. Medtem ko graditelji niso Slika 1. Načrt zidu, ki ustreza standardom za izoli­ ranje iz leta 1982 v skrbeh, da ne bi dosegli tega standarda za strop (zadeva je urejena s polaganjem 100 mm debele plasti steklene volne na podstrešje), pa se je izkazalo, da je dosezanje k-vrednosti od 0,6 za stene bolj zapleteno. Okrog 90 °/o hiš v gradnji ima dvojne stene, in to zunanjo steno iz zidakov in 50 mm odmaknjeno notra­ njo steno iz betonskih blokov z notranjim lahkim ome­ tom (glej sl. 1). Sloj zidakov in presledek ščitita bloke pred neugodnim vremenom, betonski bloki pa nosijo streho in so običajno najpomembnejša toplotna za­ ščita. Kljub dolgoletnemu preizkušanju so se znanstveniki, ki se bavijo z materiali, le s težavo dokopali do ter­ mično izboljšanih gradbenih materialov. Rezultat je ta, da so razvili mešanico, ki ustvarja v betonskih blokih zračne mehurčke. V takšnem lahkem betonu prispevajo največ k toplotni izolaciji zračni vmesni prostori. Upoštevajoč uvedbo novih zakonov za izola­ cijo sten v letu 1982 so proizvedli tovarnarji bloke, ki jih zidarji lahko dvignejo z eno roko in ki ravno nekako ustrezajo predpisom, ko so ob nekajkratnem razumnem preizkušanju izračunavali vrednost za fak­ tor — k. Ko se je tržišče za nove hiše v poznih 70. letih začelo odpirati, so postala nekatera velika gradbena podjetja, kot npr. Wimpey in Barratt, zainteresirana za sistem, ki hitro zadovoljuje predpisom, nudi poleg tega zelo dobro zvočno izolacijo in pospešuje prodajo. Gre za leseno ogrodje, za metodo gradnje, ki jo na veliko uporabljajo v ZDA in v Skandinaviji. Načrt za stene je v hišah z lesenim ogrodjem veliko bolj zapleten kot v sistemu zidak in blok, kakršen je običajno v rabi v Veliki Britaniji. To je deloma re­ zultat posebnega načina projektiranja, ki ga je vsilje- Slika 2. Konstrukcija z lesenim ogrodjem, običajna v ZDA in Evropi valo Nacionalno združenje za grdanjo hiš (National House — Building Council), ki je v tej industriji glav­ na povezava s porabniki. Izbor lesa namesto blokov kot komponente zidu, ki nosi obtežbo, je privedel do razvoja cele vrste varovanj, kot so fungicidi in požar­ na zaščita zaradi ščitenja lesa pred vlažno britansko klimo in pred drugimi možnimi riziki. Kupec ne more od zunaj ločiti med hišo z lesenim ogrodjem in hišo iz zidakov in blokov. Presledek med obema stenama je tudi enak. Vendar pa je mogoče hitro preizkusiti stene od znotraj, da bi ugotovili, kaj je za njimi. Udarjanje vzdolž stene odkriva zaradi spremembe zvoka položaj lesenega stebra, ki nosi ob­ težbo v hiši z lesenim ogrodjem. Na te stebre je pribita plošča iz gipsa, za njo pa je polnitev z izolacijo iz mineralne volne. Celota je za­ ščitena pred kondenzacijo iz notranjosti hiše s plastič­ no folijo (slika 2). Na drugi strani stebrov je plošča iz vezanega lesa, ki daje stebrom vzdolžno stabilnost. Ta plošča je zaščitena pred zunanjo vlago s posebnim papirjem, pritrjenim na stran, ki je obrnjena proti presledku. Po 50 mm presledku je običajna stena iz zidakov zaradi zaščite pred vremenom, k-vrednost takšnega zunanjega zidu doseže celo do 0,35, ker je mogoče položiti debelo plast učinkovite izolacijske mineralne volne v notranjo steno. Nižja toplotna kapaciteta notranjih sten pomeni tudi, da se hiša z lesenim ogrodjem hitreje segreje kot zidana hiša. To je posebno dobrodošlo za stanovalce, ki se vračajo, potem ko so bili pretežni del dneva odsotni. Lahka konstrukcija lesenega ogrodja pomeni, da se ni mogoče opirati na enake osnove zvočne izolacije kakor pri zidani hiši. Njene stene niso dovolj masivne, da bi pridušile zvočne valove, ki skušajo prodreti skozi le-te. Zato so morali projektanti poizkusiti zvočno izolirati tako, da so predvideli odmik med stenami sosednjih hiš. Odmik je izveden tako, da med stenama ni poti, po kateri bi se zvok prenašal. Čeprav je videti morda vrsta hiš z lesenim ogrodjem od zunaj kot enostavna terasa, je vsaka hiša samostojna enota in je od svoje sosede zvočno izolirana. Gre za tehniko zvočne izolacije, za katero je vladna raziskovalna ustanova BRE (Building Research Establishment) pre­ pričana, da ustreza minimalnemu standardu za zvočno izolacijo za 99 %> na ta način grajenih hiš. To pa je mnogo bolj uspešno kot enostaven učinek mase pri hišah iz zidakov in blokov. Čeprav so pridobile od raziskav morda največ stene, ki so jih izvedli graditelji, kot je Wimpey, so bile temeljito spremenjene tudi strehe in tla. Z izoliranjem podstrešja postane prostor pod streho hladnejši in se povečuje riziko nastopanja vlage v tem prostoru vse do dasezanja točke rosenja. Danes so hiše tudi bolje tesnjene, v njih pa je več naprav, ki vlago oddajajo, npr. pralni stroji. Kondenzacija lahko povzroči okvaro ostrešja. Več krovskih podjetij, predvsem Redland, je razvilo pokrivanje in ventilacijske sisteme strešnih konstrukcij (glej sl. 3), ki zagotavljajo nepretrgan dotok zraka od roba napušča, ki odstranjuje vlago. Za izoliranje tipskih tal v novih hišah ni zakonskih zahtev. V primeru neizoliranih tal to pomeni, da gre lahko v tla okrog 16 °/o v hišo dovedene toplote. Ven­ dar lahko izolacijska plast debeline vsega 25 mm, po­ ložena okrog temeljnih stebrov, zmanjša izgubo na polovico (glej sl. 3), zaradi česar vgrajuje nekaj pod­ jetij takšno izolacijo. Z zamudo pa poteka prepriče­ vanje širšega kroga gradbenih podjetnikov, da bi temu zgledu sledili, tako zaradi težavnosti matematičnega neizolirano podstrešje zidaki k=2'1 parna zapora podložna- opeka k=.Q30 slemenska ventilacija 100 mm izolacije kapna ventilacija izolacija lahek bet. 3 - presledek 50 opeka j k=0'59 izolacija - obrobe 25mm k=0'4S ESI Slika 3. Primerjava med izolacijo hiše, grajene v 20. ali 30. letih (levo) in med najmodernejšim stanova­ njem (desno) dokaza, da se takšna izolacija izplača, kakor tudi za­ radi nepoznavanja učinka na spodaj ležeča tla. Vlada ni bila pripravljena predpisati za tla obvezne k-vrednosti, tako da si mnogo gradbenikov dovoljuje opustiti izoliranje tal. To se lahko v bližnji bodočnosti spremeni kot posledica novejših ekonomskih študij s strani BRE, ki so pokazle, da je samo 25 mm debela izolacija okrog parametra tal stroškovno učinkovit način varčevanja z energijo. Ta sistem je že mogoče zaslediti v novih hišah podjetja Wimpley. Težave graditelja pri razlagi prednosti nove tehno­ logije so dvojne. Prva je ta, da je večina teh tehnik skritih in niso vidne, dokler ne prispe račun za kurivo ali dokler nimajo v sosednjem stanovanju bučne za­ bave do poznih nočnih ur. Druga težava je v tem, da je nekatere tehnike težko razložiti z enostavnimi izrazi. Pomanjkanje tega znanja, ki ga skušajo gradi­ telji odpraviti, je imelo slabe posledice za prodajo hiš z lesenim ogrodjem v zadnjem letu. Težava je v tem, da se ljudje bojijo, da bi bile lesene hiše bolj izpostavljene ognju in trohnenju. V resnici pa je smrt­ ni riziko zaradi ognja v hiši bolj odvisen od strukture, sestave in razporeditve pohištva v stanovanju, kakor pa od materialov, iz katerih je hiša zgrajena. Zato je usoda stanovalcev že odločena, čim prodre ogenj v hišo, ne glede na to, iz česa je zgrajena. BRE ne ver­ jame, da bi bile lahko hiše z lesenim ogrodjem živ­ ljenjsko bolj nevarne od zidanih hiš. Večji problem je trohnenje. Sestavni deli lesenega ogrodja so preparirani z zaščitnimi sredstvi, pred dež­ jem pa so zaščiteni z zunanjim zidom iz zidakov, s presledkom in s papirjem. Razporeditev slojev v no­ tranji steni ščiti pred kondenzacijo. Predvsem ščiti pred vstopanjem vlage parna zapora, toda tempera­ ture in prepustnostni gradienti so znotraj stene pri­ rejeni tako, da ne pride znotraj konstrukcije do kon­ denzacije (glej sl. 4). Kalkulacije in preizkusi v zvezi s projektom niso zadeve, ki bi jih graditelji puščali kupcem na vpogled v razstavni hiši. Posledica tega je, da obstaja še na­ prej zadržanost glede hiš z lesenim ogrodjem in tako je hiša, ki je glede varčevanja z energijo odlično pro­ jektirana, v enem letu izgubila polovico deleža na tržišču. Slika 4. Temperatura konstrukcije z lesenim ogrodjem je vedno višja od rosišča. To preprečuje trohnenje zaradi kondenzacije Glede enega vidika tega protislovja pa se strinjata tako javnost kakor tudi industrija in ta je, da najbolj­ ša teorija na svetu ni dobra, če je izvedba hiše slaba. Medtem ko oba sistema gradnje vsebujeta varnostne faktorje, si prizadeva vrsta graditeljev najti nove projekte, da bi se zmanjšale napake v izvedbi. Lansko leto je ameriška družba Gelotex predložila projekt z lesenim ogrodjem, imenovan »topla stena«, ki je priljubljen v ZDA (glej sl. 5). Uporablja fiziko toplotnega transporta in transporta vlage na konstruk­ cijo stene in se tako otrese parne zapore, dihalne membrane in debelega sloja izolacije med lesenimi stebri v steni. Namesto tega je pritrjen tanek sloj izolacije na lesonitno ploščo notranje stene in to na tisto stran, ki je obrnjena proti presledku. Slika 5. Načrt »topla stena« ima izolacijo na površini, obrnjeni proti presledku Z namestitvijo izolacije na to mesto se premakne toč­ ka, pri kateri pride do rosenja (kar prinaša s seboj trohnenje v ventiliranem presledku) zunaj nevarne zone. To tudi pomeni, da je treba manj izolacije za dosezanje nizke k-vrednosti, ker ohranja izolacija celo steno toplo in ne samo prostora med stebri. Ko je tako odklonjena potreba po tolikem številu plasti v steni, je ves projekt manj odvisen od kakovosti iz­ vedbe. Tudi konstrukcija z zidaki in bloki — velika tekmica lesenemu ogrodju — je bila izboljšana. Obstaja meja, do katere je mogoče povečevati količino zraka v ce­ mentnem bloku zaradi izboljšanja termičnih lastnosti. V danem trenutku blok nima več potrebne trdnosti ali ustrezne gostote za oslabitev zvoka. To in pa drugi problemi v zvezi s penobetonom so spodbudili gra­ ditelje, da so se ponovno začeli ozirati za bolj gostim betonskim blokom. Podjetji Wimpex in Barratt uva­ jata sedaj projekte z bloki s isuho oblogo na notranji strani stene, ki rabi kot izolacija (glej sl. 6). Lahka plast izolacije na topli strani stene je zagotovilo, da se segreje površina stene hitreje kakor pri prejšnji konstrukciji iz zidakov in blokov. Dodatna prednost je manjši prepih. Varčevanje z energijo je velika spodbuda za mnoge izboljšave, uresničene pri projektiranju hiš. S seboj pa je prineslo nekaj nepričakovanih pomislekov. Hiše so sedaj mnogo bolj tesne; niso več podobne hišam, skozi katere vleče, ki nimajo izolacije in so opremljene s kurišči na premog, kakršne so bile običajne na pre­ hodu stoletja. Tesnost pa je povzročila nove probleme. Povečuje se onesnaženost zraka v hiši zaradi izhlape­ vanja kemikalij, ki so v rabi pri izdelavi izolacije in pri izdelavi pohištva (formaldehid) in izstopanja ra­ dona iz tal. Nove hiše so za uporabnika bistveno cenejše od hiš, grajenih pred desetimi leti, vendar je še mnogo možnosti za izboljšanje ventilacije, za re­ generacijo energije in celo za izoliranje. Treba pa je povedati, da je prišlo do izboljšav zradi pritiska vlade, poostritve standardov, zajetih v gradbenih predpisih, ali zaradi tega, ker so graditelji ugotovili, da obsta­ jajo razlike med stroški gradnje po različnih sistemih. Tako npr. ni verjetno, da bi preizkušali način gradnje Slika 6. Stena zidak-blok iz penobetona z izolacijo na notranji strani z lesenim ogrodjem, če ne bi bil zahteval ta manj časa za gradnjo. Povprečnega graditelja ne bi bilo treba grajati, če se oklepa minimalnih predpisov pri projektiranju hiše. Gradnja je težak posel. Graditelj bo reagiral samo, če bo vsak kupec hiše bolje seznanjen s tem, kaj lahko pričakuje od 30.000 funtne investicije. Do takrat pa nam bodo ponujali le serijske, vendar lepo okra­ šene hiše, kakršne zaslužimo. KOMENTAR Pričujoči članek govori o prizadevanjih nekaterih de­ žel, da bi zmanjšali porabo energije za ogrevanje zgradb. Povod za to je dal prvi naftni šok iz leta 1973, ko so izredno močno poskočile cene surove nafte na svetovnih trgih. Pri nas smo ta šok praktično pre­ spali, medtem ko je Zahodna Evropa sprevidela, da bo treba odnos do energije hitro in dolgoročno spre­ meniti in uporabljati energijo še bolj racionalno, kot je to delala že pred tem. Široka poraba, kamor sodi ogrevanje zgradb, pomeni v celotni porabi energije na Zahodu morda kakšnih 30 °/o. Zaradi tega so se hitro odločili za spremembo predpisov za toplotno zaščito zgradb, saj so jih ogre­ vali v veliki meri s tekočimi gorivi. Za ta namen sprejeti ukrepi že prinašajo sadove, kar je opazno pri zmanjševanju porabe tekočih goriv. Gradnji hiš, ki jih lastniki želijo ogrevati z električno energijo, na zahodu posvečajo še posebno pozornost. Soglasja za takšno ogrevanje izdajajo v omejenem obsegu, in to le za hiše, ki so posebno dobro izolirane. Električno ogrevanje pa se mora ujemati z obdobjem nizke obremenitve elektroenergetskih sistemov ozi­ roma z veljavnostjo nizke tarife za električno ener­ gijo. Edino na ta način bo ogrevanje za uporabnika tudi gospodarno. V V naši republiki so izšli novi predpisi o toplotni za­ ščiti hiš šele oktobra 1984. leta. V primerjavi s pred­ pisi, navedenimi v članku, so naši bolj blagi. Vpra­ šanje je, kako dosledno se ti predpisi pri nas v praksi upoštevajo in zaradi tega je vprašljivo, kdaj bodo obrodili sadove. Vendar bi bilo treba novogradnje do­ sledno nadzirati in zahtevati spoštovanje sprejetih predpisov. Varčevanje z energijo je nujno, pa naj gre za katerokoli obliko. Morda bodo v članku prikazani načini gradnje toplot­ no dobro zaščitenih hiš spodbudili naše gradbenike ali zasebne graditelje, da jih posnemajo. Brez posebnih ovir in težav bi se pri nas lahko lotili načina gradnje, kakršnega uporabljajo pretežno v Veliki Britaniji. Morda pa bi bilo za tega ali onega graditelja umestno, da bi uporabil še učinkovitejši način, kakršen se je uveljavil v ZDA in v Skandinaviji. Zanimive so tudi v članku omenjene ugotovitve glede onesnaževanja notranjosti hiš z radonom, o čemer je poročalo že Delo z dne 1. februarja 1986 na strani 17. Geološke raziskave pri nas so pokazale, da so tla v naši republiki na obsežnih področjih radioaktivna. Graditelji hiš na teh področjih naj bi se zaradi tega zavarovali pred radonom s tem, da bi skrbno prekrili teren pod hišo s parotesno zaporo. Dokler ne bomo znali učinkovitejše uporabljati obnov­ ljivih virov energije, bomo odvisni od klasičnih virov, ki jih je vedno manj na razpolago in ki jih bo v krajšem ali daljšem obdobju zmanjkalo, zaradi česar bodo vedno dražji. Morda bo prišlo celo tako daleč, da bodo postale neizolirane in slabo zgrajene hiše neuporabne, ker bo bivanje v njih predrago in jih bo treba temeljit» predelati pred ponovno uporabo. Gotovo so ravnali podobno kot v Veliki Britaniji, ZDA in Skandinaviji tudi v drugih evropskih državah, saj so povsod uvideli, da je boljša toplotna zaščita hiš nujna in neizbežna, ker prispeva k splošnemu varče­ vanju z energijo oziroma k njeni racionalnejši porabi. Takšno ravnanje ob istočasnem razvijanju obnovljivih energetskih virov je eden izmed poglavitnih pogojev in gibal za razvoj naše družbe sedaj in v bodoče. Oprema slik: Janez Goreč, dipl. inž. arh., CTK Prevedel in komentar napisal: Boris Exel MNENJE IN KRITIKA Dopolnitev betonskega tlaka na Trgu svobode v Ljubljani Trg Svobode je osrednji in najlepši ter zelo prostoren trg v prestolnici Slovenije, v Ljubljani. Pred stoletji in po potresu leta 1895 ise je imenoval Kongresni trg, kasneje Trg Revolucije in sedaj Trg Svobode. Ob trgu stoji vrsta najpomembnejših kulturnih ob­ jektov Slovenije, in sicer: monumentalno poslopje slo­ venske univerze, Slovenska filharmonija, stara sloven­ ska republiška skupščina, monumentalna baročna nun­ ska cerkev, Slovenska matica, stara trgovska šola, nova gimnazija, stara realka in drugi. Našteti objekti monu­ mentalno zaključujejo nepozidano površino trga v velikosti kvadrata s stranicama ca. 180.0 X 120.0 m. Dve tretjini trga sta urejeni v obliki parka in ena tretjina v obliki odprte prometne ploščadi podolgovate oblike. Med obema vojnama je najbolj znamenit slovenski arhitekt, pokojni univ. profesor Jože Plečnik izvršil projekt za prostorsko oblikovanje celotnega trga, pred­ vsem pa prostrano ploščad. Fizično urejanje trga so začeli leta 1929, ko so celotno do tedaj gramozno površino prekrili z betonskim tlakom. Profesor Plečnik se tedaj nikakor ni strinjal s cenejšim predlogom, da bi celotno površino prekrili z enotno oblikovanim asfaltnim tlakom. Dosledno je vztrajal, da mora biti trg kot najlepši trg v Ljubljani in Sloveniji arhitektonsko obdelan. Izdelanih je bilo več osnutkov. Osvojen je bil predlog pravokotnih karejev z daljšo stranico ca. 5 m in širino 4 m. Pravo­ kotnike svetlo zelenosive barve oklepajo temnejši pasovi širine ca. 30 cm. Velikost trga znaša 150 X 30 m ali 4500 m2. Mestni inženirji in tehniki so zbirali širom po Jugo­ slaviji podatke, kako in s kakšnimi materiali bi ob­ delali veliko površino trga. Presojali so razne kame­ nite materiale, razne marmorje, predvsem granite. Po analizi stroškov so že tedaj odklonili tlak iz raznih marmornih plošč na nosilni podlagi, ker bi bili stroški previsoki. Zato so se odločili, da bodo na trgu položili betonski tlak po receptu, ki so ga tedaj že uporabljali pri nas in v inozemstvu pri gradnji betonskih vozišč magistralnih cest in avtocest v Evroip. Na tamponski sloj so položili nosilni betonski sloj debeline 12 cm, prek njega pa obrabni sloj debeline 6 cm. Betonske sloje so polagali ročno, utrjevali so jih z valjarji in velikimi ročnimi nabijači, dolžine 4 m. Najprej so zgradili plošče v obliki pravokotnika, nato pa temnejše pasove. Ta način je omogočil, da so hkrati izvršili tudi dilatacije. Pasovi so zgrajeni iz enakega betona, kakor so bile zgrajene plošče, le da so betonu dodali Srni mleti mineral bazalt in celo črno barvo. Ročna vgraditev barvnih pasov je v glav­ nem vplivala, da sta silno pojačeni promet in letno zmrzovanje načela betonske plošče, predvsem pa slab­ še zgrajene barvne pasove. Še dokler je živel avtor arh. Plečnik smo vsi ugotovili, da bi morali vsaj za barvne pasove uporabiti bele ali temne rezane plošče iz obstojne kamenine, ki jim promet in klima v Ljubljani ne bi škodovala. Zaradi pomanjkanja sredstev so komunalne službe po osvoboditvi razpadle pasove krpale z betonom, kas­ neje pa z litim asfaltom. Ko pa niti to ni zadostovalo, so celotne pokvarjene površine prekrili z asfaltnim betonom. Inž. arh. Boris Kobe, učenec pok. prof. Plečnika, ki je sodeloval pri sanaciji trga, je odločno zahteval, da se pokvarjeni tlak sodobno sanira in da se prepove ves avtomobilski promet in parkiranje na tem trgu. Toda zaradi velikih prometnih težav v centru mesta so z asfaltom prekrili že 3/4 trga ter usposobili za od­ prto parkirišče. Ljubljana je začela v zadnjih letih obravnavati po­ kvarjene objekte, ki jih je zgradil prof. Plečnik. Med njimi je tudi opisani trg, pod katerim nameravajo zgraditi še podzemeljske garaže za okoli 500 avtomo­ bilov. Gotovo bo tedaj podana priložnost, da bi trg obnovili tako, kakor je v osnovi predlagal prof. Pleč­ nik, to je, da bi pasove karejev zgradili iz naravnega belega ali črnega marmorja. Obstoječi betonski tlak je sedaj star 55 let. Ob straneh, kjer ga niso pokrili z asfaltom, je še vedno takšen, kakršen je bil ob dograditvi. Asfaltni beton, ki so ga pred leti položili na tlak, je v glavnem razpokal na dilatacijah ob pasovih tako, da se kruši in razpada. Pri tej sanaciji z asfalti znova jasno vidimo, da ima dober betonski tlak neprimerno daljšo življenjsko dobo kakor asfaltne mešanice, s katerimi so večkrat prekrili razpadajoče betonske pa­ sove, ne da bi uspešno popravili tlak na trgu. Ker pa želimo monumentalnost tega trga ohraniti, je naša dolžnost, da poiščemo naravni beli ali črni kamen ali tak beton, ki bo tudi v barvi ustrezal arhitektur­ nemu oblikovanju trga. Glavni namen tega prispevka je, da nam strokovnjaki Jugoslavije svetujejo, s kakšnimi materiali bi bilo možno ta trg znova obdelati v prvotni obliki in barvi, ali pa še bolje, z belimi ali črnimi pasovi ob novih betonskih ploščah. Letos praznujejo vsa Slovenija, predvsem pa Ljubljana in Pariz, velik praznik svetovnega arhitekta Jožeta Plečnika. Zato bi bilo prav, da bi mu ob tej prilož­ nosti tudi mi, cestni inženirji in tehniki posvetili pozornost z referatom, v katerem bi poskušali sani­ rati ali celo izboljšati zunanji videz tega velikega monumentalnega trga, ki ga je oblikoval naš veliki in nepozabni mojster. Ciril Stanič Za strokovnost glasila Od SGP PRIMORJE TOZD INŽENIRING smo prejeli naslednji dopis: »S pogodbo št. 2/86 in aneksom k tej pogodbi smo se v aprilu letošnjega leta dogovorili za sodelovanje zaradi skupnega interesa pri rednem in kakovostnem izhajanju Gradbenega vestnika (čl. 1 pogodbe). Ob 40-obletnici naše delovne organizacije smo v tem smislu pripravili več člankov in drugih informacij in temu jubileju dejansko posvetili pretežni del številke 1-2 Gradbenega vestnika. Ker menimo, da smo pra­ vočasno pripravili ves material in se podrobno do­ govorili za vsebino in obliko navedene številke Grad­ benega vestnika, ni razumljivo, kako lahko nastane prav jubilejna številka oblikovno tako nekvalitetna in s toliko napakami, npr.: 1. Na ovitku so sicer kakovostne barvne fotografije, ne potekata pa oba gornja pasova prek prednje in zadnje strani ovitka, kot je bilo zahtevano z naše strani. Zgornji temnejši pas ni v barvi našega zaščitnega znaka, napis na zadnji strani ni tak, kot smo ga pred­ ložili. 2. Na prvi notranji strani je naslovni napis naše de­ lovne organizacije zunaj vertikalne linije ostalega teksta, kar ni v skladu z našo zahtevo. 3. Osma stran je popolnoma prazna, kar lahko zbuja v bralcu vtis, da je celo nekaj izpuščeno. Tak oblikovni spodrsljaj je popolnoma nerazumljiv in za izdajatelja zelo slaba reklama. 4. Kljub temu da smo za vsakega avtorja dali vse podatke, so le-ti napačno navedeni (za Črnigoj Dušana ni nikjer napisano, da je dipl. inž. gr. in da je glavni direktor; Pintar Franc je dipl. inž. geod. in gr. inž.; Robert Šturm je gr. inž.; Jože Vrabec je oec.). 5. Slike pri članku Uvajanje informacijske tehnologije so razporejene ločeno in ne predstavljajo sestavnega dela teksta. Tak Gradbeni vestnik, ki je pretežno posvečen naši delovni organizaciji, daje zelo slab vtis vsakemu bral­ cu. Zato bomo dokončne sklepe sprejeli ob obračunu našega finančnega deleža. Lepo pozdravljeni! V. d. vodja razvoja in investicij: Franc PINTAR, dipl. inž. V zvezi s tem dopisom sporočamo naročnikom Grad­ benega vestnika naslednje: Manjše tehnične napake, ki jih gornji dopis omenja, so nastale deloma tudi po krivdi naročnika, ki je po­ stavil prekratek rok za izdajo številke 1-2/86 Gradbe­ nega vestnika. Zahteval je, da bo ta številka izdana najpozneje do 23. maja 1.1., češ da bo proslava 40-let- nice SGP Primorje 25. maja, do takrat pa mora biti ta številka na razpolago. V resnici je bila proslava 40-letnice teden dni kasneje — 31. maja. Ravno ta teden je manjkal za to, da bi zrcalo lomljenega stavka dostavili SGP Primorju v Ajdovščino v pregled in odo­ britev. Sicer pa je pred oddajo teksta v tisk tehnični urednik Gradbenega vestnika kontaktiral z zastopnikom SGP Primorje v Ljubljani. Na ažurno in terminsko natančno poslovanje Tiskarne Toneta Tomšiča, ki že 25 let tiska Gradbeni vestnik, se žal ne moremo zanesti. Ta tiskarna tiska tudi Uradne liste SFRJ in Uradne liste SRS, ki imajo absolutno prednost pred vsemi drugimi publikacijami. Če pride vmes v tiskarno obsežnejši Uradni list, in teh je bilo letos kar veliko, se sleherni drugi revijalni tisk odloži. Zato nastanejo včasih nepredvidene zamude pri izdaji Gradbenega vestnika, kar se je zgodilo tudi v tem primeru. Zato smo prišli v časovno stisko glede na postavljeni termin naročnika, ki bi jo kljub temu lahko uspešno prebrodili, če bi nam SGP Primorje sporočilo dejanski zadnji rok za izdajo te številke. Ob tej priložnosti bi se naročnikom Gradbenega vest­ nika radi opravičili, ker je številka 1-2 Gradbenega vestnika XXXV. letnika bolj podobna propagandnemu prospektu SGP Primorje kot glasilu Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Zaradi izredne podražitve stroškov tiska v zadnjem času smo zašli v finančne težave. To nas je prisililo, da skle­ pamo nekatere komercialne pogodbe s posameznimi organizacijami gradbeništva, da bi zagotovili čimbolj redno izhajanje Gradbenega vestnika v načrtovanem obsegu. Kljub temu bomo težili za tem, da bomo v bodoče obdržali takšno strokovno raven Gradbenega vestnika, kakršno sii želijo naročniki — člani ZDGITS in druž­ beni sofinancerji edine slovenske strokovno-znanstvene gradbeniške revije. Glavni in odgovorni urednik: Prof. Sergej BUBNOV, dipl. inž. gradb. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Gradisovci bodo pri Višegradu gradili 4 mostove in 23 viaduktov Maja letos so v Višegradu v Bosni in Hercegovini predstavniki Elektroprivrede iz Sarajeva ter mari­ borskega Gradisa podpisali pogodbo o gradnji 23 viaduktov in 4 mostov s skupno površino 25.000 kvad­ ratnih metrov. Gre za velik skupni nastop dveh mariborskih tozdov, Nizke gradnje ter Biroja za projektiranje. Pri gradnji nove hidroelektrarne Višegrad bo treba zaradi novo nastalega umetnega jezera z vodo, ki naj bi ga pričeli polniti sredi leta 1988, prestaviti nekatere ma­ gistralne in lokalne ceste. Pri tem bo potrebno zgra­ diti veliko predorov, nadvozov, viaduktov in mostov. Nova tehnologija, ki so jo razvili v Gradisovem Projektivnem biroju, omogoča tudi montažno izvedbo nosilnih stebrov, kar je novost pri tovrstnih gradnjah. Vsi elementi, izdelani v Mariboru, bodo takih di­ menzij, da jih bodo brez posebnih prevozov z vlakom pripeljali do Priboja, od tam pa na kamionih do gradbišč. Skupna investicijska vrednost vseh 27 objektov znaša nekaj več kot 4 milijarde dinarjev. Cestna razsvetljava v Qurni/Irak Cestna razsvetljava projekta Qurna je bila zaupana elektro delavnici tozda GE Nizke gradnje. V pro­ jektu je bilo vgrajenega: 25 km elektrovodnika 284 kom. kandelabrov TIP KORS 12 ms 539 kom. svetilk z natrijevo žarnico 2 X 250 W 2 kom transformatorskih postaj Semaforizacije plovne poti. Gradbeniki so morali za ta namen izkopati 20 km jarka za kable in izdelati 254 armiranobetonskih pod­ stavkov za svetilne drogove, pa še nekaj dodatnih temeljev za razdelilne omarice in transformatorske postaje. S pomočjo dobaviteljev elektro opreme so pričeli nabavo v Mariboru. Le-ta je bila naložena na 20 ka­ mionov vlačilcev, ki so krenili na pot v Irak. Javna razsvetljava v Qurni se deli na Interchange Quorna in Interchange Basra z mostovi Huwair in Fathiah. Nalaganje je izvedeno prek dveh transfor­ matorskih postaj moči 250 KVA in 160 KVA, napetosti 11-04 KV. Vrednost investicije 1.246,298.940 ID oziroma 400.616,50 USA dolarjev ali znaša 1,4 milijarde dinarjev. 102 stanovanji v soseski Rabelčja vas Največje gradbišče Gradisovega tozda na Ptuju je gradnja stanovanjskega naselja v Rabelčji vasi. To je izdelava kompleksa šestih blokov. Prva skupina stavb kare A, ki jo sestavljajo trije bloki z 280 stanovanji, je že končana, sedaj pa v kareju B gradijo blok — B 3 s 102 stanovanjema. Ker so to tipski projekti, je delo že utečeno in ne povzroča večjih problemov. Z zidavo so pričeli lani oktobra, pogodbeni rok pa je 14 mesecev, tako da naj bi bila stanovanja, ki jih delajo na ključ, vseljiva letos decembra. Postopno na tuja tržišča, 20 odstotkov proizvodnje KO Maribor za izvoz Pravilo KO Gradisa Maribor je, da ne prodajajo izdel­ kov v tujino pod ceno. Za asfaltno bazo iztržijo v tu­ jini okoli 300.000 dolarjev, za veliki finišer 120.000 dolarjev, za mali finišer pa okoli 85.000 dolarjev. Letos bodo v Moskvi na sejmu jugoslovanskega go­ spodarstva prikazali mali in veliki finišer ter markirni stroj. Veliki finišer bodo nekaj časa pustili v Sovjetski zvezi na preizkušnji. Pogovori tečejo o nabavi 10 takih strojev. Z Bolgari pa se dogovarjajo za prodajo fini- šerjev za Nigerijo. Za letos načrtujejo 2,5 milijarde dinarjev realizacije, v lanskem letu pa so dosegli nekaj več kot 1,39 mi­ lijarde. Nič več s polivinilastimi vrečkami V gradbeni enoti Maribor so se odločili, da železokrivce, ki odhajajo na oddaljena gradbišča, »opremijo« z no­ vimi potovalnimi torbami, na katerih je tudi Gradisov znak. Do sedaj so namreč orodje, delovno obleko in druge stvari prenašali kar v polivinilastih vrečkah ali pa v lastnih potovalkah. Nove potovalke bodo sliko temeljito spremenile, saj poleg strokovnosti daje dober vtis tudi enovitost opreme. Vir: Gradis Ljubljana 4IR, NOVO MESTO Inovacija — pot napredka Delovna obveznost vsakega delavca je, da v danem delovnem okolju in z orodjem vestno in pošteno oprav­ lja svoje delo. Če pa kdo to delo oplemeniti še z lastno ustvarjalnostjo in s tem prispeva dodatne koristi, to ni samo proizvod iz običajnega delovnega procesa, ampak kvalitativno drugo, novo delo, in rezultat tega je ino­ vacija. Da je tako, so v Pionirju delno že dokazali v pre­ teklih dveh letih. V maju 1984 so prejeli 24 predlogov, maja 1985 pa se je odzvalo že 40 delavcev. Pomembna je vsaka nova rešitev, bodisi v delavnici, ob izkopu gradbene jame, pri izdelavi in montaži tehničnih elementov, transportu, nabavi in skladi­ ščenju materialov, pri poslovanju, načrtovanju in pro­ daji njihovih proizvodov. Hotel Maestral zgrajen v 150 dneh Letos januarja so za investitorja SUR Plava laguna pričeli gradnjo hotela Maestral v Novigradu. Hotel bo imel 700 ležišč, 2 kuhinji, kazino, savno, solaris, grill teraso, kegljišče, kotlarno in zaklonišče. Hkrati urejajo tudi zunanjo ureditev: ceste, parkirne prostore, igrišča za razne športe (tenis, odbojko) itd. Objekt so zgradili v 150 dneh in ga junija predali investitorju. Vir: Pionir Novo mesto Posvetovanje IRF — Mednarodne zveze za ceste na Bledu Bled je gostil funkcionarje Mednarodne zveze za ceste. Ta organizacija je bila ustanovljena leta 1948. Jugo­ slovanska Zveza društev za ceste pa je njen član od leta 1974. Povezuje združenja za cestno gospodarstvo v 68 državah ter je svetovalni organ Organizacije združenih narodov za področje vzdrževanja in gradnje cest in cestnega omrežja, cestnega prometa in tran­ sporta, strokovno pomoč pa nudi tudi vladnim insti­ tucijam zainteresiranih držav. SCT je na posvetovanju predstavil svojo dejavnost (skupaj s Primorjem, Gradisom in TAM) kot nosilec izgradnje modernega cestnega omrežja v Sloveniji ter kot uveljavljen izvajalec cest in letališč v Jugoslaviji ter nekaterih neuvrščenih državah. Novo križišče in cesta v Lescah V Lescah je te dni končana gradnja 500 metrov dolgega odseka in križišča ceste Radovljica—Bled z dostopno cesto k stanovanjski soseski in cesto k železniški postaji. Nekaj nad 60 delavcev SCT pri gradnji ceste so izkopali nad 30 tisoč kubičnih metrov zemlje, naredili oporne zidove s 750 kubiki betona, ograjo, robnike, pločnike in asfaltiralo površine s 1054 tonami asfalta. Poleg tega so položili še 450 metrov cevi za kanali­ zacijo, 300 metrov za vodovod in 200 metrov za PTT instalacije, 1800 metrov je bilo položenih kablov za javno razsvetljavo. V Ljubljani še en študentski blok Letos februarja so stekla pripravljalna dela za novi stanovanjski blok v Študentskem naselju v Ljubljani. V mesecu marcu so stekla že vsa potrebna gradbena dela, da bi 13. študentski blok zgradili še pred pričet­ kom šolskega leta 1986/87. Trenutno je zgrajena klet (klasično), prva in druga etaža (po outinord sistemu), ostaneta pa še dve nadstropji in strešna kritina. V štirinadstropnem bloku, ki se estetsko veže na obsto­ ječe domove, bo našlo varno zavetje 192 študentov. Prerazporeditev prostorov bo v novem bloku apart­ majska, kar pomeni, da si po dve sobi s po dvema posteljama delita kuhinjo in sanitarije. Predračunska vrednost, ki pa se bo do konca gradnje gotovo še spremenila, znaša okrog 300 milijonov dinarjev. S 13. študentskim blokom se izteka drugo petletno obdobje načrtne zidave in obnove 21 dijaških in študentskih domov. Samo v letih 1985—1986 je ali pa še bo dobilo kar 4134 dijakov in študentov svoje začasno bivališče v sodobno urejenih domovih. Bodoča deponija Rudnika lignita v Velenju Novembra lani se je pričela gradnja komunalnih na­ prav NOP II. faza za REK Rudnik lignita v Velenju. V vrednosti 772 milijonov dinarjev so doslej opravili že večino zemeljskih del. Izkopali so 60 tisoč kubičnih metrov materiala in nasuli 40 tisoč kubikov gramoza, naredili dva in pol kilometra kanalizacije ter dva kilo­ metra vodovoda. Izkopov bo še 5 tisoč kubičnih metrov, gramoznega nasutja 10 tisoč kubikov, pa približno po en kilometer kanalizacije in vodovoda. Poleg tega bodo še položili 5 kilometrov robnikov, 2 kilometra dre- nažnih jaškov in 2 tisoč metrov električne napeljave. Sredi tega meseca bodo pričeli polagati asfalt na 46 tisoč kvadratnih metrih površine in gradnjo 5,5 kilo­ metra ozkotirne železnice za notranji transport. V okolici so ta čas zgradili še žerjavne proge in indu­ strijske hale, celotne površine nove deponije pa bo nad 56 tisoč kvadratnih metrov in bo v neposredni bližini novega 460 metrov globokega rudniškega jaška. Distribucijski center Međiko Rijeka V vasici Tometiči, tik pod znamenito izletniško točko Reke, Kastavom, so delavci SCT pričeli pripravljati teren za gradnjo objektov bodočega Distribucijskega centra za promet zdravil in ostalih zdravstvenih po­ trebščin tozda Mediko Rijeka. Da so omogočili dostop težki gradbeni mehanizaciji in vozilom, so morali na­ rediti dovozno cesto in zanjo narediti meter visok nasip. Vse skupaj so izkopali in odrinili nad 5000 ku­ bičnih metrov zemlje, nato pa so pričeli betonirati točkovne in pasovne temelje za industrijsko halo. Ta bo imela obliko treh pravokotnikov, vsak od njih pa bo meril 30 metrov. Elemente zanjo so izdelali v tozdu IBK. Poleg tega so do konca aprila že zgradili vpojni vodnjak s premerom 5 metrov in zaklonišče. Zgradili bodo še garažni objekt in kotlovnico, vsa dela naj bi opravili do 15. julija. Manj novih cest? Srednjeročni plan gradnje slovenskih cest je okrnjen. Takšnega so narekovale finančne razmere, ki so v pro­ metni strukturi že tako rekoč kronično kritične. Dele­ gati obeh zborov Skupnosti za ceste Slovenije so ga sprejeli na zasedanjih konec aprila in mu dodali nekaj novih prioritet, na primer manj kot dva kilometra dolg odsek med Vrtojbo in Novo Gorico kakor tudi vse obveznosti iz meddržavnih dogovorov, kaj več pa ob pričakovanem dotoku sredstev ni bilo mogoče spremeniti. Zaradi okrnjenega srednjeročnega plana cest so izpadle prenekatere želje in potrebe, med katere sodi tudi odsek Žirovnica—Radovljica, ki bo še posebno potreben tedaj, ko bodo zgradili cestni predor skozi Karavanke. 6,6 kilometra dolgo gradbišče ljubljanske južne ob­ voznice Tam, kjer bo ljubljanska južna obvoznica presekala Ižansko cesto, je vodstvo projekta. Še letos bodo v neposredni bližini pričeli graditi nadvoz, poleg tega pa bodo na trasi še nadvozi ob Cesti dveh cesarjev, na Peruzzijevi cesti v smeri podaljška Kardeljeve ceste. V teku je utrjevanje tal med Ižansko cesto in Ljubljanico, kjer bo zrasel približno 100 metrov dolg most; ob stičišču Dolenjske ceste in trase nove južne obvoznice pa bo zgrajen viadukt nad cesto in želez­ nico ter cestna pentlja. Vir: SCT Ljubljana Miha Ravnik, predsednik slovenskih sindikatov v Celju Miha Ravnik je v razgovoru izpostavil neustrezno pla­ niranje v naši družbi in opredelil nujnost ekonomskih in drugih osnov bodočega razvoja predvsem na opiranju na lastne sile in naravne danosti. Poudaril je pomen usposabljanja tehničnega in sploh strokovnega kadra, ki se po njegovem oblikuje z ustrezno teoretično izo­ brazbo in ob vsakodnevnem delu z nekajletno prakso. Dejal je, da so najbolj zgrešena kadrovska vlaganja v primerih, ko mlajša generacija išče svojo perspektivo zunaj načel socialističnega samoupravljanja. Na področju nagrajevanja pri delu je postavil zahtevo po večji doslednosti nagrajevanja iz rezultatov pri delu, pri čemer nas ne smejo motiti razponi, ki jih prinašajo ta načela. Opozoril je, da smo premalo vztrajni pri nagrajevanju boljših delavcev. Po drugi strani pa mo­ ramo biti odločni, da tiste, ki ne zmorejo svojega dela, odstranimo in zamenjamo. 135 dni pred rokom V Debru pri Laškem so končali pred rokom v zado­ voljstvo investitorja in stanovalcev blok B-10. Rok po pogodbi je bil 14 mesecev s pričetkom del 1. februar 1985 in dokončanjem 31. marec 1986. Objekt so dokončali 20. decembra 1985, celih 135 dni pred pogodbenim rokom. Vir: Ingrad Celje Stanovanja na Grbi Gradbišče gradnje stanovanj na Grbi pri Ljubljani so odprli aprila letos. Projekte so izdelali v tozdu Projektivni biro, glavni projektant je dipl. inž. arh. Meta Babnik-Mravlja. Graditelji na Grbi ponujajo nekaj povsem novega: uvajajo kombinacijo več sta­ novanj v gabaritno razgibanih objektih, ki sestavljajo majhne, privlačne soseske, kjer ne bo manjkalo zelenic in vsega, kar človek potrebuje za dobro, zdravo po­ čutje. Celotno zazidavo Grbe bo sestavljalo 184 sta­ novanj in 12 individualnih hiš. Hiše so atrijske, s tem da je 6 do 10 stanovanjskih enot v dvonastropnih objektih. Pritlična stanovanja se podaljšujejo v atrije, nadstropna pa so projektirana v dveh etažah (duplexi). Tudi način, tehnologija gradnje je vredna pozornosti, saj se spet vračajo h klasični gradnji, kjer bo pusti beton zamenjala klasična opeka. Materiali, ki so pred­ videni za gradnjo, pa zagotavljajo dobro toplotno in zvočno izolacijo. Tudi struktura stanovanj je zelo pestra — od 35 (garsonjer) do 126 kvadratnih metrov (štirisobna stanovanja s kabinetom v duplexih). Skrat­ ka, vrsta novosti. Prvi blok v vrhniški soseski Na gradbišču Vrtnarija so delavci sektorja V. aprila letos za investitorja, Samoupravno stanovanjsko skup­ nost Vrhnika, začeli graditi stanovanjski blok s tremi stopnišči ter kotlarno. Blok bo imel poleg pritličja še tri nadstropja in izkoriščeno mansardo. V njem bo 39 stanovanj. Bruto površina bloka bo 3010 m2. Tehnologija gradnje je outinord, parapeti se zapirajo z modularno opeko. Streha je klasična dvokapnica, fasa­ da demit. Ta blok, katerega vrednost je 310 milijonov dinarjev (kotlarne pa 48 milijonov), je namreč prvi od enajstih, kolikor jih bo zraslo v novi soseski s 400 stanovanji na robu Vrhnike. Za IUV zgradili izravnalni bazen Bazen je širok 13 m, dolg 25 m in visok 8 m. Njegova prostornina znaša 2000 m3. Gradnja je bila zelo zahtev­ na. Ker bi kemikalije v odpadni vodi lahko načele zidove bazena, je bila pri ZRMK naročena študija v zvezi z vgrajevanjem betona in njegovih kasnejših lastnosti. Opaževanje je bilo izvedeno z visokostenskimi opaži hünebeck, vgrajen je bil proti sulfatom odporni beton. Poleg bazena bodo za industrijo usnja Vrhnika letos zgradili še kompresorsko postajo, katere gradnja se je že začela, občasno pa izvajajo tudi vzdrževalna ali druga manjša dela. Predvidoma bo vrednost gradbe­ nih del za tega investitorja v letu 1986 znašala 160 mi­ lijonov dinarjev. Najpomembnejše je uskladiti interese tozdov Postopek za sprejem skupnih temeljev DO GPG za obdobje 1986—90 je bil končan z referendumom, pred tem pa je skoraj dva meseca potekala obširna javna obravnava. Namen obravnave je bil razjasniti dileme in uskladiti različne interese, tako da bi dokončno ob­ likovane skupne temelje lahko vsi tozda in delovne skupnosti sprejeli kot svojo razvojno usmeritev in se po najboljših močeh zavzeli za njihovo uresničitev. Župnijsko središče Škofljica Gradnja na župnijskem središču Škofljica je neovirano potekala vso zimo. Že jeseni sta bila cerkev in žup­ nišče pokrita in provizorično zaprta. Notranjost ob­ jektov je bila ogrevana z dvema termogenoma, tako da je bilo mogoče izvajati notranja dela. V župnišču so končani tlaki in vsa instalacijska dela, sedaj pa se izvajajo pečarska dela in zunanja fasada. V cerkvi še potekajo notranja zidarska dela, in sicer izolacija ter grobo in fino ometavanje sten. Pogodbena vrednost je znašala 103,857.512 din, vendar je ta znesek presežen, za kar so bili sklenjeni dodatni zneski. Vir: GP Grosuplje Prejeli zlato plaketo Na zadnjem slovesnem zasedanju skupščine savinjsko- šaleške gospodarske zbornice Titovo Velenje, bila je 23. aprila, so delavcem Vegrada podelili pomembno priznanje, zlato plaketo savinjsko-šaleške gospodarske zbornice za izredne zasluge pri razvoju gospodarstva. To je najvišje priznanje, ki ga podeljuje ta zbornica. Montažni kiosk Tozd Mehanizacija je v sodelovanju s Projektivnim birojem Velenje izdelala nov proizvod — večnamenski KIOSK. Kioski so montažni — namenjeni so za prodajo sadja, zelenjave, knjig, revij, časopisov in drugo, v obmorskih krajih pa jih je mogoče uporabljati kot »informacijske pulte-«. Uporabne možnosti kioska pa se še povečujejo s tem, da se lahko posamezne enote sestavljajo v nize, tvorijo lahko prave komplekse, lahko pa se uporabljajo tudi kot prehodni in individualni elementi. Nov proizvod — KIOSK — bo prispeval velik delež k urejenosti tržnic, mest in vasi. Gradbišča Vegrad na tujem V letu 1986 Vegrad izvaja gradbena in zaključna dela v naslednjih državah: 1. ZRN: v realizaciji sta dve gradbišči, število zaposle­ nih: 70 delavcev. 2. NDR: v realizaciji so gradbena in montažna dela na gradbišču Grand hotel Berlin za naročnike: SI AB Stockholm in Willich Düsseldorf. Število zaposlenih: 87 delavcev. 3. MADŽARSKA: uspešno so končali dela pri gradnji hotela TAVERNA Budimpešta za firmo Willich Wien in hotela v Büku za švedsko firmo ABV. V letu 1986 je bilo izdelanih 8 ponudb v vrednosti 23,090.820,00 USA dolarjev, vrednost sklenjenih pogodb pa znaša v letu 1986 1,617.020,00 USA dolarjev. Vir: glasilo Vegrad Velenje Investitor zahteva kakovost Na gradbišču »Matyas Kiiraly« v Budimpešti, kjer gra­ dijo tri stanovanjske objekte za uslužbence ameriške ambasade na Madžarskem, ostremu očesu nadzornega ne uide nobena napaka. Na lokaciji, ki je oddaljena od središča Budimpešte deset minut vožnje z avtomobilom, so delavci Kon­ struktorja zgradili dve trinadstropni stavbi velikosti 34 X 12 metrov. Poleg tega so obnovili še eno zgradbo približno iste velikosti. V vseh treh zgradbah, ki so med zaščitenimi bukovimi drevesi, je danes na raz­ polago 1050 kvadratnih metrov uporabne površine. Delo na »Matyas Kiraly« poteka na klasičen način, le streha je pokrita s tekolo. Streho so pokrili grad­ binci soboškega Pomurja. Delo na tem gradbišču ni obsežno, zato pa je izredno zahtevno, ker je treba paziti na kakovost. Uslužbenci nadzornega organa v imenu investitorja preverjajo delo na ta način, da sleherni dan obiščejo gradbišče in sproti opozarjajo na morebitne napake. Vir: Konstruktor Maribor Hidromontaža na Norveškem Konec februarja so delavci Hidromontaže Maribor pri­ čeli z deli na novem gradbišču železarne Nors Jernverk v kraju Mo i Rana na Norveškem. Hidromontaža je sklenila posel za demontažo in montažo dveh elektro peči in hladilno preizkušanje z zahodnonemškim part­ nerjem Demag-Mannesmann. Vrednost sklenjenega posla je 1,5 milijona DM. Grad­ bišče je ob robu polarnega kroga, razmere so povsem nordijske, saj piha močan veter, povprečna temperatura pa —23° Celzija. Japonci V Hidromontaži EM Hidromontažo je obiskala delegacija Japoncev, firme TOYO ENGINEERING CORP, ki jo je vodil mr. Mizogutchi. Hidromontaža s to japonsko firmo sodeluje že šesto leto, predvsem na največjem petrokemičnem kompleksu Schwedt v Nemški demokratični republiki. S predstavniki poslovne skupnosti Rudis in izvajalci del Hidromontažo, VIG Zagreb in Antikor Beograd so Japonci obravnavali vsa vprašanja, ki so povezana s pričetkom dela na SDR objektu — rekonstrukciji va­ kuumske destilacije, v okviru petrokemičnega kom­ pleksa Schwedt NDR. Obravnavali pa so tudi roke, dokumentacijo, organizacijo in detajlno izvedbo pri do­ končanju objekta SFR — obnova in razširitev objekta predelave lahkih derivatov, prav tako v Schwedtu. Tesnejše sodelovanje s Tehniško fakulteto Nedavno so s Tehniško fakulteto v Mariboru podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju na tehniško-strokovnem, raziskovalnem, računalniškem in izobraževalnem področju. Sporazum dolgoročno opredeljuje področje sodelova­ nja. Čestitke in priznanja Hidromontaži V glasilu Reaktor, ki ga izdajajo na velegradbišču nemško-sovjetskega prijateljstva KKW NORD Lubmin v Nemški demokratični republiki, je EM Hndromontaža ponovno v središču pozornosti. Tokrat sta Hidromonta­ ži namenjena dva sestavka. Vzhodnonemški predstav­ niki so v čestitkah izrekli tudi zahvalo za dosedanje izpolnjene rezultate pri gradnji nuklearke KKW Nord Lubmin. Vir: Hidromontaža Maribor Vzdrževanje vodnega režima tudi letos okrnjeno Dobro organizirana samoupravna povezanost med ob­ činami na področju Savinje in Sotle se sicer izboljšuje in dopolnjuje, žal pa dogovarjanje in prepričevanje še vedno ne dosega želenih rezultatov. Na 8. seji skupščine Območne vodne skupnosti je bilo sprejetih niz spodbudnih samoupravnih doku­ mentov, kot so: temelji plana OVS Savinja-Sotla za obdobje 1986—1990, srednjeročni načrt OVS Savinja- Sotla za obdobje 1986—1990 in finančni načrt OVS Savinja-Sotla za leto 1986. Vsi ti dokumenti so sicer vsebinsko zelo dobro pri­ pravljeni, ne zagotavljajo pa enotnega načina prido­ bivanja sredstev za potrebe vodnega gospodarstva v slovenskem merilu. Zmanjšanje prispevne stopnje od predvidenih 2,03 °/o na 1,58 °/o ima za posledico zmanj­ šanje finančnega načrta za ca. 520 mio din v letu 1986. Vlaganje v vodno gospodarstvo, še posebno na pod­ ročju urejanja in vzdrževanja vodnega režima, se je v zadnjih 20 letih dobro obrestovalo. Gradbena operativa tozd VNG v letu 1986 V skladu s proizvodnim načrtom bo moral tozd VNG letos ustvariti 3 milijarde realizacije. Trenutno gradijo: V Celju gradijo rajonski zbiralnik št. 1. Trasa tega kanala poteka ob levem bregu regulirane Savinje na zahodnem predelu mesta Celja. Cevi kanala 0 800 mm so armiranobetonske, tipa NIVO. Kanal v dolžini 1200 m bo navezan z glavnim zbiralnikom. Končujejo že lani pričeta dela na rajonskem zbiralniku št. 7 0 800 mm in kineto 200 X 80 v dolžini 176 m. V Celju izvajajo še regulacijo vzhodne Ložnice v dol­ žini 380 m. Nadaljevali bodo regulacijo Savinje v Celju, ki je opredeljena v srednjeročnem planu in se bo izvajala etapno kot doslej. V Šentjurju pri Celju izvajajo regulacijska dela na Voglajni. Letos nada­ ljujejo z regulacijo Mestinjščice v dolžini 1500 m, in sicer na odseku pri Sodni vasi. V Kasazah pri Žalcu gradijo komunalno čistilno na­ pravo, v Šoštanju pa za potrebe TUŠ čistilno napravo za čiščenje industrijskih odplak. V V Preboldu so pričeli dela na tako imenovanem mehkem jezeru, ki bo rabil tekstilni tovarni za potrebe industrijske vode. V šaleški dolini pa so že stekle pri­ prave za regulacijo Pake v Selah. Gre za odsek dolžine 440 m, vključno za gradnjo mostu prek Pake na lokalni cesti v Trebeliško. V Litiji so že v zimskem času končali obrežna zava­ rovanja reke Save v dolžini 365 m. V ta objekt je bilo potrebno vgraditi 13.000 m3 kamna lomljenca in prav toliko gramoznega materiala. Skoraj na celotnem te­ ritoriju SRS izvajajo vzdrževalna dela slovenskega pli­ novoda. Na Dolenjskem opravljajo melioracijska dela na področju Dragatuš, Mokronog in Mokro polje pri Šentjerneju. V Klivniku pri Ilirski Bistrici gradijo skupaj s Hidro Koper zemeljsko pregrado, ki bo rabila za bogatenje Kraške reke. Pregrada ima naslednje značilnosti: Višina 28 m, količina vgrajenega materiala 200.000 m3, volumen akumulacije 4 milijonov m3. Končali iso dela na melioracijskem polju Črniče—Do­ lenje, ki obsega kompleks okrog 100 ha, letos pa so pričeli izvajati melioracijska dela na Bukovškem polju, ki obsega 69 ha. Prav gotovo največji in najpomembnejši objekt, ki ga gradijo v Vipavski dolini, je gradnja zemeljske pre­ grade Vogršček. Glavne značilnosti pregrade so na­ slednje: višina 32,60 m, količina vgrajenega materiala 234.000 m3, volumen akumulacije 8,5 milijona m3. Lojze Cepuš ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE Za naše zdravo, čisto in lepo okolje Vsak slovenski gospodar pozna svojo obvezno življenjsko dolžnost, da mora vsako soboto temeljito očistit ivse območje posesti, okolico hiše in gospodarskih objektov, predvsem pa hišno dvorišče, ki je naravni sestavni del oziroma nepokrit dnevni prostor za hišo in vse objekte na dvorišču. Sele ko gospodar tedensko pospravi iz dvorišča vse odpadke, ostanke krme, stelje, drv in vsa orodja ter stroje, ko z brezovko pomete vse površine dvorišča, gre zadovoljen v hišo, ki jo je med tem očistila gospodinja z otroki. S kakšnim veseljem pogleda sleherni človek na lepo urejeno in očiščeno hišno dvorišče in kako se zgraža nad tistimi gospodarji, ki tega tedenskega obveznega opravka ne izvršijo! In kaj se dogaja z našimi stanovanjskimi bloki, javnimi poslopji, šolami, vrtci, domovi, igrišči, skladišči, parkirišči, parki, predvsem pa tovarnami od tiste največje do zadnje majhne obrtne delavnice, kovačije ali avto popravljalnice? Ko pogledamo na kak zgoraj opisani objekt, takoj zaznamo, kakšen odnos ima delovni kolektiv tovarne, hišni svet, uprava zavoda, obrtne delavnice do zunanjega videza svojega objekta, tovarne, dvorišča, predvsem pa ožje in širše okolice, parka, okrasnih vrtov, dreves, stezic, poti, cest, dvorišč, parkirišč, ograj in igrišč. S kakšnim zadovoljstvom pogleda človek na urejeno in redno vzdrževano okolico posamezne tovarne, kjer opazi, da je vsaka najmanja stvar na svojem mestu, kjer rastejo drevesa, kjer negujejo zelenice in cvetne grede, kjer so dvorišča redno pometena, kjer so prevozna sredstva v določenih boksih, kjer je razsuta surovina skrbno uskladiščena ali celo zložena, kjer človek, ki je v tem objektu ali tovarni, takoj opazi, da je vsa okolica njegovega delovnega mesta podaljšano stanovanje, kjer prebije skoraj 1/3 svoje zrele življenjske dobe. Sedaj, ko smo to zaznali, je naša dolžnost, da se vsi temu primerno obnašamo, da se posvetimo povsod, kjer prebivamo in neposredno delamo, vso primerno pozornost naši neposredni — okolici, da bomo z njo tako prijetno in zadovoljni kakor doma v lastnem stanovanju ali lastni hiši, kjer tudi prebijemo 1/3 življenja. Temu primerno moramo ustanoviti v vseh naših tovarnah in delavnicah po­ sebne skupine ali posameznike, ki bodo redno zadolženi za trajno, predvsem pa sobotno čiščenje vse okolice. Ta dela, ki so pri velikih objektih gotovo zajeta v rednih vzdrževalnih stroških, ki jih posamezni objekt namensko porabi za red in snago v okolici, n a j p o ­ p l e m e n i t i j o udarniške, po možnostil p r o s t o v o l j n e s k u p i n e za­ poslenih, ki bodo v petek popoldne ali v soboto same fizično poskrbele, da bo njihov objekt vsak dan, predvsem pa vsako soboto, potrebam primerno oči­ ščen in urejen. ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SRS LJUBLJANA INFORMACIJE 27o Z A V O D A ZA R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETNIK XXVII — 4-5 April-maj 1986 Saniranje betonskih konstrukcij, izpostavljenih vplivom soljenja in zmrzovanja z uporabo tankosiojnih cementnih malt v kombinaciji z umetnimi snovmi Saniranje betonskih konstrukcij, izpostavljenih vplivom soljenja in zmrzovanja z uporabo tankosiojnih cementnih malt v kombinaciji z umetnimi snovmi Izvleček Podani so rezultati preiskav cementnih malt. ople­ menitenih z raznimi vrstami in količinami polimernih lateksov za izvedbo tankoslojne zaščite betona. Po­ dane so preiskave tovrstnih zaščitnih sistemov glede na površinski vpliv soljenja in zmrzovanja. Pri prak­ tični izvedbi zaščite na cestnem objektu so podani tudi rezultati meritev adhezije malt z betonsko pod­ logo. Izvršene so preiskave poizkusnih polj cestnega objekta po 5-letni izpostavljenosti atmosferilijam in soljenju v zimskih obdobjih. 1.0. UVOD Armiranobetonske konstrukcije imajo v pretežni meri funkcijo nosilnosti, v mnogih primerih pa je zahtevana vodotesnost ter zmrzlinska odpornost v prisotnosti raztopin soli. Slednje velja predvsem za objekte v cestni gradnji, katerih nezaščiteni deli so izpostavljeni vplivom atmosferilij in soljenja v zimskem času. Pri pregledu betonskih konstrukcij na terenu namreč opažamo v vse večji meri številne pojave korozije armature in betona, in to ne samo pri starejših objektih, temveč v mnogih primerih še pri novih betonskih konstruk­ cijah. Pri tem gre mnogokrat za montažne ele­ mente, pri katerih se zaradi hitrejše proizvodnje uporabljajo razni pospeševalci strjevanja betona, npr. na bazi kalcijevega klorida, ki že pri manj­ ših koncentracijah ob prisotnosti vode znatno po­ spešujejo korozijo armature. Večinoma opažamo korozijske pojave kot posledico korozije arma­ ture zaradi pretankih zaščitnih plasti betona, kar še stopnjuje prisotnost kemijskih agensov (npr. soli NaCl). Korozija jekla povzroča s tvorbo Fe203 v obliki lusk močne efekte nabrekanja, s tem pojav razpok, v nadaljnjem pa razpadanje, pred­ vsem tanjših zaščitnih plasti betona. Primerna stopnja zaščite armature v betonu kakor tudi samega betona je odvisna od ustrezne sestave, go­ stote in trdnosti betona, kar pa je v neposredni povezavi s kakovostjo njegovih sestavnih kom­ ponent. Glede na pereče stanje mnogih objektov, pred­ vsem velja to za cestno gradnjo, je bil naš na- Restoration of Concrete Structures, Exposed to Freezing and Thawing in the Presence of Deicing Salts, by Use of Thin Layer Mortars in Combination with Synthetic Materials Summary In the article are discussed cement mortars, impro­ ved by different kinds and quantities of polimere latex, investigated for thin layer protection of con­ crete. Research of such protection sistems upon the surface effects of freezing — thawing and presence of deicing salts was done. The investigations on test fields of road object after 5 years of use in the real atmospheric conditions and the presence of deicing salts during winter were done. men, da tako z laboratorijskimi preiskavami ka­ kor tudi aplikativnimi izvedbami na poskusnih površinah izpostavljenega cestnega objekta ugoto­ vimo čimbolj kakovostne in ekonomične načine saniranja korodiranih območij konstrukcije. Pri tem je bilo potrebno obdelati predvsem problem neposredne zaščite korodirane armature, način nadomeščanja manjkajočih delov betona ter iz­ vedbo površinske zaščite konstrukcije proti .vpli­ vom atmosferilij in soli s sistemom tankosiojnih polimernih cementnih malt. 2. IZBIRA ZAŠČITNIH SISTEMOV Pri izbiranju najprimernejših postopkov sanacije je v prvi vrsti potrebno ugotoviti, kakšna stopnja zaščite se zahteva za določeno betonsko kon­ strukcijo oziroma proti kakšnim vplivom naj bo po končni fazi sanacije odporna. Ker sanacija konstrukcije običajno obsega več faz zaščite kakor tudi del, govorimo običajno o stopnji izvedb za­ ščite. Glede pronicanja vode ločimo tako parotesne in vodotesne zaščitne sisteme, glede obstojnosti proti kemičnim vplivom pa zaščito proti šibki, srednje močni ter močni kemični aktivnosti, v nadaljnjem pa tudi odpornosti proti zmrzovanju ter mehanskim vplivom. Glede na tanko zaščitno plast betona nad korodi- nirano armaturo bi bilo možno ščititi armaturo pred nadaljnjo ponovno korozijo z debelejšo plast­ jo betona. Pri obrobnih delih konstrukcije, kot je to pogosto pri betonskih elementih na cestah, to ni izvedljivo. V takem primeru zaščitno sposob- nost debele plasti betona nadomestimo s koro­ zijsko zaščito armature in tanko plastjo kakovost­ nejše cementne malte. Glede na te okoliščine je zaščitni sistem obsegal naslednje zaščitne sloje: 1. sloj protikorozijska zaščita armature (epoksi premaz) 2. sloj alkalna reparaturna malta 3. sloj tankoslojni omet z dodatkom polimera. Z omenjenim zaščitnim sistemom je bilo potreb­ no poleg kakovostne zaščite armature, ustrezne vodotesnosti, odpornosti proti kemičnemu vplivu solne raztopine in zmrzovanja doseči primerno trdnost zaradi vpliva prometa, obrabe s peskom ter vpliva atmosferilij. 3. POGOJI ZA IZVEDBO ZAŠČITE BETONSKE PODLOGE TEB UGOTOVLJENO STANJE 3.1. T r d n o s t p o d l o g e Po podatkih literature Concrete international (July 1984) se kakovost betonske podloge ugotav­ lja z merjenjem natezne trdnosti po metodi »PULL OUT«. Ce se kot zaščitna bariera betona uporab­ lja eposkidna malta, se priporoča, da po navedeni preiskavi fiksiranega obročka z vlečenjem na- tezna trdnost v pravokotni smeri na podlago ne sme biti manjša (ca. 1,2 kN/m m2). Po oceni ustreza navedeni trdnosti približna vrednost tlačne trd­ nosti betona ca. 20 kN/mm2. Tudi po predpisih JUS D2.033-82 mora znašati tlačna trdnost be­ tonske podloge vsaj 25,0 kN/mm2. Na cestnem ob­ jektu v Postojni, kjer smo sanacijo izvajali na poizkusnih poljih (glej tč. 6), smo s skleromet- riranjem ugotovili tlačne trdnosti podloge v ko­ ličini ca. 39,5— 53,0 kN/mm2, kar je mnogo več od podanih zahtevkov. 3.2. K i s l o s t p o d l o g e — g l o b i n a k a r b o n a t i z a c i j e Po podatkih inštituta BAM iz Berlina se v praksi določi globina karbonatizacije z 1 */o fenol ftale- insko raztopino, pri čemer se v beton izdelajo vrti­ ne 0 50 mm. Če znaša stopnja pH = 9,6, se razto­ pina obarva rdeče, pri nižji stopnji od navedenega kritičnega območja pa je območje indikacije ne- obarvano. Pred izvedbo zaščitne bariere je potreb­ no karbonatizirano plast betona praviloma odstra­ niti. Na poizkusnem območju je bila ugotovljena globina karbonatizacije ca. 2— 3 mm, kajti s kla­ sično metodo smo na odvzeti plasti omenjene de­ beline ugotovili vrednost pH od 9,5 do 11,0. Če bi se ugotovile nižje pH vrednosti od 4,0, bi bili po­ goji za izvedbo zaščite podlage nesprejemljivi. 3.3. V l a ž n o s t p o d l a g e Po priporočilih instituta ACI se vlažnost betonske podlage kontrolira s prekrivanjem polietilenske folije ter ugotavljanjem pojava kondenza. Pred nanašanjem zaščitne obloge mora biti beton po­ polnoma suh. Na poizkusnem objektu smo na zgor­ nji 2— 3 mm debeli plasti betona s tehtanjem ugo­ tovili vlažnost v količini ca. 3— 4®/#, kar praktično ustreza priporočilom. 4. VARIANTE ZAŠČITNIH SISTEMOV Z upoštevanjem dejstva, da je po odstranitvi koro­ diranih delov betona podlaga razmeroma čvrsta ter primerno alkalna, smo kot prve variante za izved­ bo poizkusnih sistemov predvideli v naslednji obliki: 4.1. Z a š č i t a a r m a t u r e t e r n a d o m e š č a n j e m a n j k a j o č i h d e l o v b e t o n a (1 i n 2 z a š č i t n i s l oj ) Pri vseh variantah (3 sloji) se je ta zaščita predvi­ dela v naslednji obliki: — dolbenje betona ob armaturi vse do območij, kjer v večji globini na armaturi ne bo več opaziti znakov korozije, — temeljito čiščenje armature z brušenjem, jekle­ nimi ščetkami ter odpihovanje s komprimiranim zrakom, — zaščita armature z epoksidnim premazom EPOKTIT, — obdelava površine betona ter zaščitene arma­ ture z veznim epoksidnim premazom DONIPOX RP ter nadomeščanjem manjkajočih delov betona s cementno malto 1 : 2 z uporabo cementa PC — 45 ter čistega pranega peska 0 0— 4 mm. 4.2. Z a š č i t a c e l o t n e b e t o n s k e p o v r š i n e (3 z a š č i t n i s l oj ) Tovrstno zaščito smo predvideli z izvedbo tanko- slojnih prevlek predvsem iz modificiranih malt v debelini ca. 5 mm v naslednjih variantah: varianta A : Izvedba 2-kratnega zaščitnega prema­ za THOROSEAL z dodatkom akrilne disperzije (deb. ca. 2 mm) varianta B : Izvedba cementnega obrizga 1 :1 z dodatkom akrilne disperzije zmesni vodi v razmerju voda : akril = 80°/» : 20 %>. Izvedba prevleke s fino cement­ no malto 1 : 2 z uporabo ostrega kre­ menčevega peska 0 0— 2 mm ter ce­ menta PC-45 v debelini ca. 5 mm varianta Bj: Izvedba je podobna kot pri varianti B, le da se tudi fini malti doda akrilna disperzija v razmerju voda : akril = 90 %> : 10 °/o varianta C: Izvedba premaza z epoksidno smolo DONIPOX RP v količini ca. 1,2 kg/m2, neposredno za tem pa se površina ob­ dela s fino cementno malto kot pri va­ rianti B brez dodatka akrila varianta D : Izvedba prevleke z dvokomponentno epoksidno pasto SICADUR v debelini ca. 2— 3 mm. Novembra 1980. leta so bila po navedenih va­ riantnih rešitvah sanirana poskusna polja mon­ tažnih elementov hodnikov cestnega objekta v Postojni. Tako je na sl. 1 prikazano krpanje be­ tona ob armaturi (po tč. 4.1.). 5. PREISKAVE ZAŠČITNIH SISTEMOV 5.1. D o I o č i t e v s t r i ž n e t r d n o s t i z a š č i t n i h s i s t e m o v v o d v i s n o s t i o.d š t e v i l a z m r z o v a l n i h c i k l u s o v Ker so v praksi zaščitni sistemi z nanašanjem ten- koslojnih polimernih cementnih malt po krčenju materiala in vplivu temperaturnih sprememb iz­ postavljeni predvsem vplivu strižnih sil, smo izvr­ šili tudi tovrstne preiskave strižne odpornosti si­ stemov, in to za primer brez zmrzovanja kakor tudi po 30, 100 ter 280 ciklusih zmrzovanja. 5.1.1. Priprava vzorcev Ker se betonska površina pred nanašanjem poli­ mernih malt v praksi vedno najprej obdela s cementnim obrizgom, ki se dobro vpije v pore na betonski površini, smo na podoben način izdelali tudi preizkušance za strižno trdnost. Za ta namen se je površina dveh ploščic velikosti 7 X 7 X 3 cm iz kakovostnega betona MB 30 obdelala s cement­ nim obrizgom razne kakovosti v debelini ca. 1,5 mm. Po nanosu obrizga se je na eno ploščico nanesla ca. 4 mm debela plast polimerne cementne malte, nato pa so se plošče postavile druga nad drugo ter medsebojno ročno stisnile tako, da se je dosegel primeren stik obeh površin. Izdelani vzorci so odležavali 30 dni v vlažnem zraku, nato pa 30 dni v normalnih klimatskih pogojih. Za izvedbo cementnega obrizga v razmerju 1 : 1 (cement : pesek) s faktorjem v/c = 0,8, se je zmes­ ni vodi dodal akrilni lateks AC 3444 v razmerju 80 °/o : 20 °/o (voda : akril) ter v varianti cementol FD v količini 2 : 1 (voda : cementol). Cementna malta v razmerju 1 :2 se je v osnovi izdelala z uporabo mešanice kalcitnega peska 0 0— 1 mm Stahovica in kremenčevega peska 0 0— 3 mm Mo­ ravče v razmerju 30 % : 70 °/o, v/c = 0,65. Modificiranje malte je bilo izvedeno z dodatkom akrilne disperzije AC 3444 ter v varianti s cemen- tolom FD Srpenica, in to glede na oznako vzorcev v naslednjih količinah: oznaka vzorcev: A — brez dodatka B — z dodatkom disperzije AC 34444; voda : la­ teks = 97,5 % : 2,5 % C — z dodatkom disperzije AC 2444; voda : la- teks = 95 «/o : 5 % D — z dodatkom disperzije AC3444; voda : la- teks = 90 °/o : 10 °/o E — z dodatkom cementola FD; voda : cemen- tol = 66 % : 33 °/o F — z dodatkom cementola FD; voda : cemen- tol = 75 % : 25 % Izdelani vzorci so odležali 30 dni v vlažnem zraku, nato pa 30 dni v normalnih klimatskih pogojih. Preiskave na strižno trdnost so se izvršile po 60- dnevni starosti vzorcev za primer pred zmrzova­ njem, nato pa po 30, 100 in 280 ciklusih zmrzova­ nja pri temp. — 20° C ter odtajevanja v vodi pri temp. + 20° C. Strižno trdnost preizkušancev smo izmerili v di- namometru pri hitrosti pomika 5 mm/min. 5.1.2. Rezultati preiskav V naslednjem podajamo poprečne vrednosti striž­ nih trdnosti vzorcev pred zmrzovanjem (oznake S-0) ter po 30, 100 in 280 ciklusih zmrzovanja (oznake S-30, S-100, S-280), kakor tudi koeficiente zmanjšanja glede na stanje pred zmrzovanjem (f). Razmerja Oznaka Strižna trdnost k N/cm2 s 30 g 100 s 2g| vzorcev g-0 s-30 s-100 S-280 s _0 -------------------- A 0,274 0,281 0,230 0,313 1,025 1,09 1,14 B 0,306 0,269 0,226 0,323 0,74 0,74 0,69 C 0,278 0,316 0,214 0,297 1,10 0,77 1,00 D 0,334 0,279 0.240 0,307 0,83 0,72 0,92 E 0,205 0,196 0,120 0,209 0,95 0,58 0,01 F 0,162 0,083 0,133 0,205 0,51 0,82 0,26 Zgornji rezultati so podani tudi grafično v prilo­ gi I. Iz diagramov je razvidno, da imajo vzorci A, B, C in D, pri katerih je bila uporabljena akril­ na disperzija AC 3444, v splošnem višje trdnosti kot pa vzorca E in F, kjer je bil uporabljen cemen­ tol FD. Zanimivo je tudi dejstvo, da opažamo po 30 in 100 ciklusih zmrzovanja v poprečku določeno upadanje strižnih trdnosti, dosledno pa po 280 ciklusih ugotavljamo pričakovano porast vredno­ sti, kar velja tudi za vzorec A brez dodatka za oplemenitenje. Menimo, da je potrebno slednje rezultate po 280 ciklusih zmrzovanja upoštevati z določeno toleranco, saj je bil od vsake skupine vzorcev preiskan le po eden, pri 30 in 100 ciklusih pa po trije. 5.2. P r e i s k a v a z a š č i t n i h s i s t e m o v g l e d e na p o v r š i n s k i v p l i v s o l j e n j a i n z m r z o v a n j a po m e t o d i ISO/DIS 4846 Ker bodo površine betonov cestnih objektov, obde­ lanih s tankoslojnimi zaščitnimi sistemi, v zimskem obdobju izpostavljene večkratnim učinkom solje­ nja in zmrzovanja le na površini, so se podobni učinki skušali doseči tudi z ustrezno preiskavo vzorcev podobnih izvedb sistemov in materialov, kot so bili uporabljeni za preiskave strižne trd­ nosti (glej tč. 5.1.). 5.2.1. Metode preiskave Medtem ko v času izvajanja preiskav še ni bilo domačih predpisov za preiskave betona na zmrzo­ vanje pod vplivom soli (NaCl) smo pri tovrstni preiskavi betonov na soljenje in zmrzovanje upo­ rabili metodo Mednarodne organizacije za stan­ darde ISO/DIS 4846. Za tovrstne preiskave se iz­ delajo vzorci v velikosti 15 X 15 cm s povišanimi vodotesnimi robovi. Starost betona mora znašati 90 dni. Na vzorec se nalije 3— 5 mm visoka plast 3 % raztopine NaCl. Po 7 dneh vpijanja raztopine se vzorec izpostavi naslednjim učinkom: 6 ur odtaljevanja na zraku pri temperaturi 20° C 3,5 ure zmrzovanja na zraku pri temp. — 20° C 11 ur prehod iz temp. — 20° C na temp. + 20° C Skupno se izvede 25 ciklusov zmrzovanja, pri če­ mer se po 5, 10, 15 in 25 ciklusih izvršijo na­ slednje meritve: — izguba mase s tehtanjem iz ploskve, potopljene v raztopini soli odluščenega betona, osušenega na 105® C — maksimalna globina luščenja na izpostavljeni površini — ocenitev površine luščenja. 5.2.2. Priprava vzorcev Kot podlogo smo izdelali betonske plošče velikosti 1 5 X 1 5 X 3 cm iz betona s tlačno trdnostjo 53 N/m m 2. Po 12-dnevni starosti smo vzorce ob­ delali enostransko s cementnim obrizgom ter ca. 4 mm plastjo cementnih malt 1 : 2, modificiranih podobno kot pod točko 5.1.1. Pri tem je bila dodana še varianta vzorca z oznako M, kjer je bila do­ dana akrilna disperzija MOVITON v razmerju voda : akril = 95 '% : 5 °/o. Zaradi enostavnosti po­ stopka tesnjenja robov pri nalivanju solne razto­ pine smo na vzorce z epoksidno malto nalepili ci­ lindrične nastavke 0 10,5 cm iz trdega PVC ma­ teriala, pri čemer je površina za preizkus soljenja znašala 95 cm2. Pred preiskavo so vzorci odle- žavali 30 dni v vlažnem zraku, nato pa 60 dni v normalnih klimatskih pogojih. Po 12, 27 in 40 ciklusih zmrzovanja smo ugotavljali obseg poškodb ter izgubo teže odvojenih delcev malte. 5.2.3. Rezultati preiskav V prilogi št. 2 so v diagramih podane srednje vred­ nosti izgube na teži dveh vzorcev po navedenih ciklusih zmrzovanja. Do prvih poškodb površine v obliki manjših lokalnih jamic je prišlo že po 12 ciklusih zmrzovanja, medtem ko stanje tudi po 40 ciklusih ni bilo bistveno slabše, vendar se je luščenje še nadaljevalo. Relativno večje poškodbe po 40 ciklusih zmrzo­ vanja smo ugotovili le pri vzorcih A, E in M. V splošnem kažeta dobro odpornost glede na vpliv soli in zmrzovanja vzorca B in D, malo slabše pa vzorec C. Manjšo odpornost ugotavljamo pri vzor­ cih M in E kakor tudi na vzorcu A, ki je bil iz­ delan brez dodatkov za modificiranje. Kljub raz­ ličnim izvedbam ni prišlo dosledno pri nobenem vzorcu do večjih poškodb ali kakršnegakoli od­ stopanja tankoslojnih malt od podlage. 5.3. P r e i s k a n e l e p i l n e s p o s o b n o s t i i z v e d e n i h z a š č i t n i h s i s t e m o v Da bi ugotovili koliko učinki zmrzovanja z raz­ topino NaCl kakor tudi ostali vplivi atmosferilij vplivajo na kakovost izvedenih zaščitnih sistemov cementnih malt, predvsem glede na povezanost s podlogo, smo tako na poizkusnih poljih cestnega objekta, izdelanih ponovno leta 1984, v enakih variantah kot v tč. 5.2. kakor tudi na vzorcih po izvršenih preiskavah pod tč. 5.2. izvršili preiskavo zlepnosti s podlogo. 5.3.1. Metoda preiskave V skladu z DIN 53232 smo na površino cementne malte prilepili po 5 aluminijskih čepkov s pre­ merom 2 cm. Po 3 dneh smo s kolobarastim sved­ rom izrezali območje cementne malte na obodu čepka. Na čepek se je fiksirala trgalna aparatura ELCOMETER — ADHESION TESTER. Na poizkusnih poljih objekta, izdelanih v juniju 1984, smo preiskavo ponovili po preteku zime v oktobru 1985. Po podatku Hidrometeorološkega zavoda o klimatskih razmerah v Postojni je bilo v tem zimskem obdobju 71 dni, v katerih je pri­ šlo do nihanja temperatur pod in nad ničlo, torej tudi do zmrzovanja in odtajan j a poizkusnih polj na objektu. Podobno preiskavo smo izvršili tudi na preizkusnih poljih preostalih vzorcev iz leta 1980 (vzorci B, Bi, C, D, glej točko 4.2), ki so bili do marca 1985 po dobljenih podatkih analogno 357 krat izpostavljeni učinkom zmrzovanja in od- tajevanja, v tem obdobju pa so se tudi 298 krat pojavile padavine. 5.3.2. Rezultati preiskave V nadaljnjem podajamo rezultate preiskav kot poprečne vrednosti napetosti pri pretrgu 4 vzor­ cev: Poprečne vrednosti napetosti pri pretrgu N/mm2 Xnr^i preizkusna preizkusna vzorci poy a polja 1984 1985 vzorci po preiskavi na soljenje in zmrzovanje Razmerje 3 :1 1 2 3 A 0,27 1,07 2,77 2,58 B 1,08 1,14 3,57 3,30 C 1,32 0,87 4.16 3,15 D 1,86 1,72 2,90 1,55 E 3,04 2,57 2,16 (M) 0,71 E 3,92 F 2,80 preizkusna polja 1980 B 0,92 B, 1,46 C 2,52 D 3,50 Opomba: Varianta F se na poizkusnih poljih ni izvajala. Varianta M je na laboratorijskih vzorcih identična z varianto E. Iz navedenih rezultatov je razvidno, da so prak- tično vsi zaščitni sistemi na vzorcih tudi po 40 ciklusih zmrzovanja z raztopino NaCl še vedno ohranili svojo kompaktnost; kakor tudi poveza- nost s podlogo. Pri trgalnem preizkusu v nobenem primeru ni prišlo do rušenja na območju stika med podlogo ter ca. 5 mm debelim slojem cementne malte. Iz primerjave rezultatov na poizkusnih po­ ljih objekta in na vzorcih po zmrzovanju z raz­ topino soli je razvidno, da smo pri slednjih _v splošnem ugotovili boljše mehanske karakteristi­ ke oziroma zlepno trdnost, in to s faktorjem celo prek 3.0. To velja predvsem za malte z dodatkom akrila AC 3444. Pri disperziji Moviton pa so te vrednosti celo negativne, očitno zaradi nižje od­ pornosti proti zmrzovanju (manjši delež por v malti). Opazne razlike si razlagamo z dejstvom, da so laboratorijski vzorci dolgotrajno odležavali v vlažnem klimatskem prostoru za razliko od po­ izkusnih polj na objektu, kjer vzdrževanje malt po vgraditvi nikakor ni možno izvajati enakovredno. Primerjava rezultatov je razvidna tudi grafično iz priloge 3. Glede na izvedbo polj leta 1980 lahko primerjamo rezultate variante D z rezultati va­ riante Bj (vrednost 1,46 N/mm2), ki sta bili po načinu izdelave identični. Rezultati kažejo ten­ denco naraščanja trdnosti, verjetno zaradi višje starosti malt, kar velja tudi za ostale variante. 5.3.3. Kontrola izvedbe »-krpanja betona« (I. in II. zaščitni sloj) Poleg zaključnih sistemov zaščite s tankoslojnimi cementnimi maltami se je na poizkusnih poljih izvedla tudi kontrola kakovosti zaščite armature s sistemom epoksidnih premazov ter plombiranja s klasično cementno malto (glej tč. 4.1.). Tako je pri/aja S p o le tn e m u ja s r/ U P /u /f sposc&vosr/ TAP H O S IO JM H O K Š M P M T tM H M A LT IgqCAch A - UtPsa S - id o d iitc m M /s a Ac 3444 j m h .-A /k fy '9 fS % :Z S % C -X < *x/a4ea1 irAutsaAC3444 \ t*** p -S dodaP am h fa z /sa 4C34/Ž) bfcPs>-fyo7. :4Bo/0 E -X otafcsfe* /c rM y t HCV/TVV; n a * ): : S ,d% \ »o? t0 t l!§ viN S. 1 it bilo s poizkusnim dolbenjem ugotovljeno, da je bil s tovrstnim načinom krpanja dosežen popoln stik dodatne grobe malte s staro betonsko pod­ logo, saj je pri tem prišlo do preloma prek zrn agregata obeh materialov. Tudi rdeč zaščiteni epo- ksidni premaz je ostal dobro povezan tako z ar­ maturo kakor tudi z betonom. Kakovost tovrst­ nega krpanja smo ugotovili tudi pri poljih, izve­ denih že v jeseni leta 1980. 6.0. ZAKLJUČEK Izvršene preiskave mehanskih lastnosti kakor tudi preiskave vpliva soljenja in zmrzovanja ter apli­ kativna izvedba poizkusnih polj na objektu do­ kazujejo, da je možno doseči dokaj kakovostno izvedbo zaščite površine betona že z uporabo obi­ čajne čiste cementne malte brez dodatkov za mo­ dificiranje, vendar pod pogojem izvedbe pred­ hodnega običajnega ali še bolje modificiranega cementnega obrizga ali kontaktnega epoksidnega premaza. Po podatkih laboratorijskih preiskav ima običajna cementna malta nižjo odpornost proti zmrzovanju verjetno predvsem zaradi tega, ker običajno ne vsebuje finih zaprtih zračnih por, ki te lastnosti očitno izboljšujejo. Iz podatkov pre­ iskav kakor tudi izvedenih polj na objektu je razvidno, da se z določenim povečanjem dodajanja akrilnih polimerov bistveno zboljšujejo vse last- f>a/oyq z /ZOBA n že OPUMCN/Tem CCMEA/rm M ir p o p p e/s/A T / JZPOSTAfoem sr/p ow J m souefjju rN ZMgzorAHJu A - e/oZ&Afo & - dodbfcZAC 5444 £,5% C- - dadaAaJ: Ac $444 SoYs D - dadtr/gZ Ac3444 Ač? oY& e - daAdkP. F D aum/lW 4 $ , 33% F - c h d rte Z P P o z d jc g A a / p Š % '2 S % M - dodoAzt MOE/TOtf £,0%> nosti cementnih malt. Z dodajanjem akrila AC 3444 se poveča trdnost malte, zaradi tvorbe finih por pri izdelavi pa tudi njena odpornost proti zmr­ zovanju. Tako smo dobili zelo ugodne rezultate pri varianti »D«, pri kateri znaša razmerje med vodo in polimerom 90 '°/o : 10 %>. Ugodne rezultate ugotavljamo tudi pri varianti »E« z dodatkom »FD« cementola. Tudi z dodatkom polimerne di­ sperzije »MOVITON« se izboljšajo mehanske lastnosti cementnih malt, po vsej verjetnosti pa ima tovrstna malta relativno manjšo odpornost proti zmrzovanju zaradi nižjega deleža zračnih Viri: Raziskovalna naloga RSS-PORS 06: Možnosti za sanacijo betonskih konstrukcij z upo­ rabo malt in betonov v kombinaciji z umetnimi snovmi: por, kar je bilo ugotovljeno z dodatnimi pre­ iskavami. Izvršene preiskave v laboratoriju kakor tudi na poizkusnih poljih objekta dokazujejo, da je možno in umestno ob vestnem delu že z uporabo ce­ mentnih malt z manjšimi dodatki uvoženih sred­ stev za modificiranje kakor tudi lepljenje betona in zaščito armature doseči kakovostno in trajno zaščito betonskih konstrukcij. To velja tudi za primer, če so te poleg običajnih atmosferskih vpli­ vov izpostavljene še ostrejšim vplivom soljenja in zmrzovanja v zimskih obdobjih. I. del 1981 — S. Umek, V. Apih, J. Kržan II. del 1982 — S. Umek, V. Apih, E. Trinkaus III. del 1983 — S. Umek, V. Komar, V. Apih IV. del 1984 — S. Umek, V. Apih, J. Kos V. del 1985 — S. Umek, V. Apih, J. Kos Smiljan Umek, dipl. inž. gr. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana, Dimičeva 12