v
Leto X
Ljubljana, 11. marca 1974
Številka 3
RAZPRAVE 0 POVEZOVANJU V SLOVENSKI TISKARSKI IN ČASOPISNI DEJAVNOSTI
Več pogovorov o tem, kar nas povezuje
V temeljnih izhodiščih je novi predlog popolnoma nasproten dosedanjim predlogom o fizičnih združitvah v grafični in časopisni dejavnosti na Slovenskem in zagotavlja enakopravnost brez prelivanja sredstev
Osnovni organizaciji ZK obeh temeljnih organizacij združenega dela —
Tiskarne Ljudske pravice in Ljubljanskega dnevnika — sta 28. I. 1974 razpravljali o gradivu, ki obravnava povezovanje v grafični in časopisni dejavnosti v Sloveniji. Gradivo je pripravila komisija CK ZKS za politično propagando in tisk in ga posredovala vsem osnovnim organizacijam naše stroke v razpravo in dopolnitev.
Komunisti v Združenem podjetju Ljudska pravica so gradivo v celoti podprli. Opredelili so se za eno poslovno združenje, ki naj bi povezalo tiskarske in časopisne delovne organizacije. Posebej pa so poudarili, da bo mogoče doseči zaželene cilje le v primeru, če se bodo v poslovnem združenju povezala vsa slovenska grafična podjetja in vsi proizvajalci časopisov. Le tako bo namreč možno resnično vsklajati proizvodne in investicijske programe, se samoupravno dogovarjati o delitvi dela, specializaciji in nastopu na tujih trgih ter pri povezovanju in dogovarjanju s proizvajalci surovin.
Predlog za tesnejše povezovanje v naši panogi temelji na samostojni temeljni organizaciji združenega dela, ki samoupravno ustvarja, ugotavlja in deli dohodek. Brez popolnega soglasja vseh delegacij temeljnih organizacij ni mogoče prelivati denarja in združevati sredstev. V temeljnih izhodiščih je torej predlog popolnoma nasproten dosedanjim predlogom o fizičnih združitvah v grafični in časopisni dejavnosti, ki so v preteklosti dvigali precej prahu in — resnici na ljubo — bolj razdvojili kolektive kot pa jih povezali.
Šele na podlagi popolne enakopravnosti in brez prelivanja sredstev bo mogoče splesti medsebojne vezi in se enakopravno dogovarjati 0 vsem, kar je našim delovnim organizacijam skupnega. Tako bo nmogo laže najti tisto kar nas povezuje, medtem ko smo se doslej, žal, bolj pogovarjali le o tistem, kar nas je ločevalo.
Tistega, kar nas združuje, pa je veliko. V novih družbenih pogojih Po sprejetju nove ustave, je to predvsem skupni interes panoge, da z združenimi močmi, prek delegatov temeljnih organizacij uveljavlja svoj širši interes v organih družbenopolitičnih skupnosti, v
bankah, v pogovorih s proizvajalci surovin in potrošniki.
Nadalje gre za kopico zelo pomembnih nalog v panogi sami. Sem sodijo pogovori in obvezni sklepi o vsklajenem razvoju panoge, da ne bi po nepotrebnem podvajali proizvodnih kapacitet, kar ni dobro tako za delovne kolektive kot za družbeno skupnost. Do takih pojavov pa je v dosedanjih pogojih nepovezanega planiranja in ozkih podjetniških računov že prihajalo.
Na sestanku so komunisti navedli še kopico nalog, ki bi jih morali skupno urediti. Zelo pereče je — denimo — formiranje temeljne organizacije za skupne zaloge materiala, kar bi izboljšalo oskrbo s potrebnimi surovinami, jo pocenilo, povrhu pa bi posamezne de-
lovne organizacije prihranile še precej obratnih sredstev. Nadalje gre za specializacijo proizvodnje, za sedaj predvsem na področju reprotehnik.
Vsi predlogi, ki v skopem zapisu ne morejo biti izčrpani, samo potrjujejo potrebo po tesnejšem povezovanju tudi v naši panogi. Prav je, da spričo koristi, ki so že
sedaj očitne, tako povezovanje in sodelovanje podprejo vsi delavci, pod pogojem seveda, da ne bo pomenilo niti odtujevanja sredstev niti zmanjševanja lastne odgovornosti posameznih temeljnih organizacij združenega dela za svoj kos kruha in lasten razvoj.
S. Beznik
SMUČARSKI IZLET V AVSTRIJO
Zanimanje za razne vrste rekreacije je v zadnjem času med člani zelo narastlo. Posebno aktivni so v tem času seveda smučarji, ki so izvedli v letošnji, s snegom skopi zimi, že tretjo akcijo. V soboto, 23. februarja, so z izdatno pomočjo sindikata organizirali enodnevni izlet v Mokrine na Koroškem. Izleta se je udeležilo 35 članov našega kolektiva, med njimi pa je bilo celo nekaj nesmučarjev. Ker je bilo vreme lepo, snežne razmere pa
naravnost idealne, ni bilo nikogar, ki bi se vrnil z izleta nezadovoljen.
Med člani kolektiva je za takšno razvedrilo veliko zanimanje, zato bo sindikat poskusil v drugi polovici marca organizirati še en tak izlet, s pomočjo turistične agencije Globtour pa bomo izvedli tudi prvenstvo Ljudske pravice v veleslalomu. Na sliki: Naši smučarji v Mokrinah med kratkim opoldanskim počitkom.
CRNOHBE LEM
GLASILO ZDRUŽENEGA PODJETJA LJUDSKA PRAVICA
ZAKLJUČNI RAČUN TOZD TISKARNE LJUDSKA PRAVICA ZA LETO 1973
BILANCA SLABŠA OD PRIČAKOVANE
Porast poslovnih stroškov, dvig cen surovinam in reprodukcijskemu materialu ter porast življenjskih stroškov
so močno znižali akumulativnost in rentabilnost poslovanja
Delavski svet je obravnaval na zadnji seji zaključni račun o poslovnem uspehu TOZD Tiskarne Ljudske pravice za leto 1973. Kljub temu, da je organ upravljanja to poročilo sprejel z ugotovitvijo, daje bila dosežena poslovna uspešnost v letu 1973 zadovoljiva, pa ta le ni bila takšna kot smo jo predvidevali. Porast poslovnih stroškov, dvig cen surovinam in reprodukcijskemu materialu, porast življenjskih stroškov, vse kot posledica domače in svetovne inflacije, je močno znižalo akumulativnost in rentabilnost poslovanja, saj tiskarna pri vsem tem vse leto ni zvišala cen niti storitvam niti proizvodom.
Ob taki utemeljitvi je delavski svet ugotovil, da so bile možnosti na tržišču za proizvode grafične industrije zaradi vse močnejše konkurence med delovnimi organizacijami družbenega sektorja in zaradi močnega razvoja obrtniške privatne dejavnosti za primeren zaslužek, zelo omejene. Z izvozom proizvodov v zapadne dežele Evrope, kjer smo morali zaradi odplačila inozemskega komercialnega kredita obvezno ustvariti devizna sredstva, pa se je zaradi zelo nizkih cen uspešnost tudi s tem znižala. Kljub vsemu temu pa le smemo biti zadovoljni, saj zaradi vsega tega ni bilo vseh tistih poslovnih nevšečnosti, ki so v letu 1973 spremljale marsikatero delovno organizacijo.
Doseženi obseg proizvodnje se je v primerjavi z letom 1972 v letu 1973 po količini povečal za
13,6	%, po vrednosti pa za 23,7 %, povprečna cena proizvodom pa se je za 1 tono zvišala le za 8,9 %. Vse to kaže, da je bilo doseženo močno povečanje proizvodnje in da so k temu v veliki meri pripomogle dosežene investicije v stroje in strojno opremo.
Investicije so se izplačale
V teku leta se je tiskarna opremila z novo strojno opremo v skupni vrednosti 16,252.545 dinarjev, in to predvsem z nabavo 2 novih ofsetnih tiskalnih strojev in mehanizirane strojne opreme za vezavo in broširanje knjig. Te investicije smo plačali z najetjem domačega in inozemskega kredita in iz lastnih sredstev. Seveda pa smo pri tem izločili vrsto zastarele in iztrošene opreme v nabavni vrednosti 845.035 dinarjev. To vlaganje v novo strojno opremo pa je dvignilo že kar nizko neodpisano vrednost osnovnih sredstev od 53 na 58 %.
Kljub povečani proizvodnji pa se je vrednost obratnih sredstev povečala samo za 2 %, kar je uspeh, ki ga pripisujemo predvsem izboljšani likvidnosti v poravnavanju obveznosti med delovnimi organizacijami. Povečanje obrača-
nja obratnih sredstev je zato vsekakor uspeh.
Poslovna sredstva so se zaradi najetja včejih kreditov in povečanja poslovnega sklada zvišala za 22 %, kar je vsekakor v skladu s povečanim obsegom vrednosti proizvodnje.
Akumulativnost pada
Struktura prodajne cene proizvodnje kaže, da se je v njej povečal delež surovin in materiala od
39.7	% na 43,0 %, kar je povečalo delež poslovnih stroškov od 55,3 % na 57,9 % in zmanjšalo delež dohodka. Zato se je moral zmanjšati delež osebnih dohodkov od 31,3 % na 30,8 % in akumulativnost od
9.7	% na 6,3 %. Na to je seveda močno vplivalo povečanje družbenih obveznosti, tako zakonskih kot pogodbenih z deležem v prodajni ceni od 3,7 % na 5,0%. Kljub vsemu temu pa beležimo porast skupnih osebnih dohodkov za 22,6 %, kar ustreza porastu vrednosti dosežene proizvodnje.
Pri doseženi produktivnosti v letu 1973 pa vidimo, da se je lastna cena od leta 1972 na 1973 za 1 norma izdelavno uro povečala za 28 %, v njej pa so se poslovni stroški povečali za 26 %, osebni dohodek pa za 24 %. Na tak porast je vplivalo tudi ugotovljeno znižanje produktivnosti dela.
Izvoz na Zahod
Po vrednosti je bilo v letu 1973 izvoženih proizvodov za 37,5 % več kot v letu 1972. Ves izvoz je bil usmerjen v Anglijo, Zahodno Nemčijo in Avstrijo, devizna sredstva pa za odplačilo inozemskega deviznega kredita.
Pri poslovnih stroških je ugotovljen porast vrednosti porabljenega pomožnega materiala za 26 %, manj je bilo proizvodnih in neproizvodnih storitev. Zlasti so se povečali drugi materialni stroški za 87.%, amortizacija pa se je povečala za 26 %, vse obveznosti tako pogodbene kot zakonske pa za 73%.
Izdatke, ki jih je posebej dovoljeval in obravnaval delavski svet (to so prevozni stroški za službena
potovanja doma in v tujini, dnevnice doma in v tujini, reklamni in reprezentančni stroški) — vseh teh izdatkov je bilo v primerjavi z letom 1972 za 54% več. Zaradi nabave strojev in opreme so bila potrebna številna potovanja v tujino.
Zaposlenih 496 delavcev
Povprečno je bilo v letu 1973 zaposlenih 496 delavcev, kar je samo en delavec več, kot v letu 1972. Po kvalifikaciji je bilo zaposlenih 29,4 % visokokvalificiranih,
32.1	% kvalificiranih, 35,9 % pol-kvalificiranih in 2,6 % nekvalificiranih delavcev. Podatki kažejo, da se je kvalifikacijska struktura izboljšala v korist kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Zaposleni so izkoristili delovni čas za proizvodno delo za 4,5 % bolje, pri tem pa je bilo tudi za 3,6 % več režijskega dela. Plačanih izostankov je bilo za 0,5 % manj in manj je bilo tudi za 13,8 % neplačanih izostankov. Kljub temu, da se število delavcev ni povečalo, da se je povečal fizični obseg proizvodnje za 13,6%, pa se je neopravičljivo povečalo nadurno delo in to kar za
47.2	%. Vzroke za to bi bilo iskati predvsem v nestimulativnem načinu nagrajevanja in je zato nadurno delo predstavljalo v veliki meri način za pridobivanje večjih osebnih dohodkov.
Neto osebni dohodek: 2.295
Povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega je bil din 2295,- in je bil za 12,5 % višji od doseženega v letu 1972. Zato se realni osebni dohodek delavca ni dvignil, če upoštevamo, da so se življenjski stroški povečali za več kot 20 %.
Lani smo razpoložljive tiskalne stroje nekoliko boljše izkoriščali za produktivno delo kot v letu 1972. Pri tem se je število opravljenih odtisov povečalo za 14 milijonov, brzina strojev za tiskanje pa za 180 odtisov na 1 uro tiskanja. Še vedno pa so bile kapacitete slabo izkoriščene, saj smo razen z ofsetrota-cijskimi tiskalnimi stroji le redko-
kdaj z drugimi stroji obratovali v dveh izmenah.
Razdelitev ostanka dohodka
Na podlagi teh, na kratko razloženih podatkov o poslovnih rezultatih v letu 1973, je bila pri tem dosežena produktivnost, merjena po vloženih storitvah na delavca za 4 % boljša, pri proizvodnji pa za 13 %. Ekonomičnost poslovanja pa je bila po doseženem celotnem dohodku na 1 din porabljenih sredstev za 3 % slabša. Rentabilnost je bila pri dohodku na 1 din vloženih sredstev le za 8 % boljša. Samo iz teh ugotovitev lahko smatramo, da je dosežena uspešnost poslovanja Tiskarne v letu 1973 le zadovoljiva.
Iz doseženih sredstev smo ostanek dohodka po izplačilu obveznosti in osebnih dohodkov takole razdelili:
za nerazvite republike 540.741 din za rezervni sklad 562.467 din za sklad skupnih rezervl91.639 din za poslovni sklad 1.887.927 din in za sklad skupne porabe 650.000 din
S to delitvijo se je delavski svet odločil s poslovnim skladom še nadalje financirati v osnovna in obratna sredstva, s sredstvi sklada skupne porabe pa predvsem financirati v družbeni standard delavcev (predvsem za reševanje stanovanjske problematike).
Z doseženim poslovnim uspehom v letu 1973 nismo in ne moremo biti zadovoljni. Neizkoriščene strojne zmogljivosti, slabše izkoriščanje delovnega časa za izdelavno delo, pomanjkljiva organizacija dela v proizvodnji, nestimulativno nagrajevanje in delitev osebnih dohodkov brez upoštevanja delovnega učinka, večja štednja pri trošenju tako materialnih kot finančnih sredstev in premajhna zainteresiranost delavcev kot neposrednih proizvajalcev v reševanju obširne problematike so preprečili, da bi dosegli marsikaj več in boljše. Doseganje višjih osebnih dohodkov brez večjega delovnega učinka in varčnejšega trošenja sredstev samo z dviganjam cen proizvodom, se je pokazalo za neuspešno. Uspehi pa bodo doseženi le z dobrim in učinkovitim delom, trezno poslovno politiko in večjim prizadevanjem vseh samoupravljalcev v združenem delu.
ZAKLJUČNI RAČUN TOZD LJUBLJANSKI DNEVNIK ZA LETO 1973
LAMI SMO DOBRO GOSPODARILI
Realizacija se je povečala za 28 odstotkov, ostanek dohodka pa celo za 60 odstotkov. - K temu so največ pripomogli dohodki od naročnine Nedeljskega dnevnika,
še več pa od kolportaže
Dohodki za leto 1973 (poleg tega pa še dohodki leta 1972 za primerjavo):
		1973	1972		
	odstotek	znesek	odstotek	znesek	povečanje
	celotnega		celotnega		prometa1
	prometa		prometa		
Naročnina D	22	8,837.000	24	7,577.000	17
Kolportaža D	7	2,929.000	8	2,628.000	11
Naročnina ND	17	7,149.000	15	4,871.000	47
Kolportaža ND	17	7,030,00	14	4,518.000	55
Oglasi D	11	4,341.000	13	4,221.000	3
Oglasi ND	17	6,966.000	19	5,893.000	18
Drugi dohodki	6	2,399.000	7	2,234.000	7
Regres za rotopapir	3	1,349.000	0	0	0
Skupni dohodki	100	41,000.000	100	31,942.000	28
Stroški po skupinah:					
		1973		1972	Indeks
Material	29%	10,512.000	28 %	8,145.000	129
Tuje usluge	30%	11,267.000	31 %	9,034.000	125
Amortizacija	1 %	434.000	1 %	326.000	133
Osebni dohodki	40%	14,658.000	40%	11,865.000	124
Skupaj stroški	100%	36,871.000	100%	29,370.000	125
Kot kaže tabela 1, je bila realizacija v letu 1973 za 28 % večja od realizacije v letu 1972. Največ so k temu pripomogli dohodki od naročnine Nedeljskega dnevnika še več pa od kolportaže. Struktura dohodkov je bila naslednja:
1973
od prodaje naklade 63 % od dohodkov oglasov 28 % od drugih dohodkov 9 %
1972
61 %; 32% 7%
na sredstva in da lahko poslujemo brez vsakih kreditov. Poleg tega nam je omogočil, da bomo lahko začeli reševati stanovanjska vprašanja zaposlenih bolj kot dosedaj.
Povprečni mesečni neto osebni dohodek je bil v letu 1973 din 2.960. V letu 1974 bo višji, kolikor bodo višje osnove samoupravnega sporazuma o osebnih dohodkih. Te osnove bodo predvi-
Ta trend, po katerem se najbolj večajo dohodki od naklade, se bo nadaljeval tudi v letu 1974, ker smo naklado bolj podražili kot pa oglase, poleg tega bo pa tudi naklada precej narasla, posebej Dnevnika. Posebno pozornost bomo morali posvetiti kolportaži, ki bo po 50 % podražitvi v letu 1974 predstavljala že približno eno tretjino dohodkov, poleg tega bo zelo rentabilna, ker so njene cene za 50 % oziroma za 100 % višje od naročnine.
Stroški so se povečali za 25 %. Največ so se povečali materialni stroški zaradi podražitve rotopapir-ja. Med tujimi uslugami predstavljajo največjo postavko usluge tiskarne. Največja postavka pa so osebni dohodki. V to postavko smo vnesli vse osebne dohodke v kakršnikoli obliki: osebne dohodke redno zaposlenih, honorarje za raznašalce, avtorske honorarje, dnevnice itd. To pokaže, da smo delovno intenzivna organizacija in ne kapitalno intenzivna, ker uporabljamo zelo majhna sredstva na zaposlenega. Na te stroške ima kolektiv v celoti vpliv in ima zato produktivnost zelo velil vpliv na finančni rezultat.
Kot smo že omenili, smo imeli 41,000.000 din dohodkov in
36,871.000	din izdatkov, razlika din 4,129.000 pa predstavlja finančni rezultat. Ta dober finančni rezultat nam je omogočil, da smo si ustvarili zadostna lastna poslov-
doma toliko višje, kolikor se bodo povečali življenjski stroški. Več bomo lahko izplačali le, če bomo imeli boljši finančni rezultat.
Imamo lastna poslovna sredstva v znesku 13,815.000 din, ki nam zadoščajo za poslovanje, tako da vse obveznosti takoj poravnamo. Poslujemo brez kreditov. Na zaposlenega pride manj kot 100.000 din poslovnega sklada, kar pomeni, da rabimo okoli 100.000 din za odprtje enega delovnega mesta. Če pa prištejemo še raznašalce, potem
V letu 1973 smo dobro gospodarili, saj smo povečali realizacijo za 28 %, stroški pa so se povečali le za 26 %, zato se je ostanek dohodka povečal celo za 60%. Tudi plan smo presegli: in sicer realizacijo za 11 %. Najbolj smo povečali naklado Dnevnika, saj smo tiskali decembra 1972 povprečno 46.685, decembra 1973 pa že 54.122 izvodov.
rabimo za novo delovno mesto le
35.000	din. To še enkrat pokaže, da naš razvoj ni toliko odvisen od kapitala, kolikor od sposobnosti ljudi in pa seveda tržišča, ki pa je zelo omejeno zaradi majhnosti našega jezikovnega območja.
INVESTICIJE LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA V LETU 1974
Modernizacija dostavnega oddelka
Modernizacija v ekspeditu se nadaljuje. Z montažo stroja za štetje in ravnanje časnikov, ki je bil montiran v začetku tega leta, smo storili še en korak pri prehodu iz manualnega na mehanizirano štetje časnikov. V ta stroj je kolektiv Dnevnika investiral 1,057.357,75 din.
Po prevzemu novih časnikov v tisk in ekspediranje smo takoj pristopih k izdelavi idejnih načrtov za preureditev celotnega prostora v ekspeditu. S predelavo bomo pri-
Modernizacija ekspedita se postopno nadaljuje. Takoj po montaži novega stroja za štetje in ravnanje časnikov so delavci ekspedita preizkusili njegovo delovanje
dobili, skladiščne prostore v etaži, poseben oddelek za ljubljansko dostavo, primernejši prostor za adremo in popolnoma ločen prostor za raznašalce in prodajalce. Spodnji prostori bodo v celoti na razpolago ekspeditu za razvoj obeh Unij do nakladalne rampe. Po prvih predvidevanjih bo investicija veljala okoli 80 starih milijonov din, kar pa je seveda odvisno od zunanjih vplivov — podražitve materiala med letom.
Delavski svet TOZD Ljubljanski dnevnik je na svoji zadnji seji odobril nabavo novega IMV kombija in za potrebe prodajne službe dostavni avto renault 4.
Letos bomo izvedli adaptacijo obeh liftov skupno s Tiskamo in Cankarjevo založbo. Zmogljivosti se bodo povečale za 30 odstotkov, kar bo omogočal zbirni sistem v obe smeri. Vrednost investicije po pogodbi je 24,470.000 starih din. Pri tem niso upoštevana zidarska in pleskarska dela, ki jih bo prav tako treba izvesti pred začetkom obratovanja oziroma pred tehničnim prevzemom.
Kolektiv Dnevnika bo letos tehnično usposobil vse oddelke z računskimi stroji, izpopolnil notranjo opremo ter sistematično pristopil k rednemu vzdrževanju stavbe.
Na eni prihodnjih sej delavskega sveta TOZD Dnevnika bo. s celotnim planom razvoja v letu 1974 predložen tudi investicijski plan v tem letu. Pričakujemo, da bo vsak član kolektiva sodeloval s predlogi v dokončnem oblikovanju in prioriteti investicijskega plana.
S sestanka osnovnih organizacij Zveze komunistov Ljubljanski dnevnik, Tiskarna Ljudske pravice in Cankarjeva založba, ki je bil 20. februarja in na katerem smo spregovorili o pripravah na 7. kongres ZKS in 10. kongres ZKJ.
ORGANIZACIJE ZK LP, LD in CZ
RAZPRAVLJAMO 0 KONGRESIH
Osnovna organizacija Zveze komunistov v Ljubljanskem dnevniku, ki šteje 35 članov, se aktivno vključuje v vse tekoče naloge Zveze komunistov in deluje po programu, ki ga je sprejela v minulem letu. Le-ta je vsklajen s sklepi in nalogami občinske, mestne in republiške organizacije.
Skupno z organizacijo ZK tiskarne Ljudske pravice in organizacijo ZK Cankatjeve založbe je bil organiziran 20. februarja sestanek, na katerem so člani razpravljali o 7. kongresu ZKS in 10. kongresu ZKJ, njunih pomenih v sedanjem družbeno-političnem dogajanju in našem nadaljnjem razvoju.
V uvodni besedi Milana Medena je bil dan poudarek na osnovni dokument slovenskega kongresa, na resolucijo medtem, ko so se v razpravi, v kateri so sodelovali pretežno ljudje iz vodstva delovnih organizacij, poglobili v konkretne probleme, uspehe in pomanjkljivosti dela Zveze komunistov in delovne organizacije kot celote.
Volili bomo delegate
Kot vemo, bomo še pred koncem tega meseca volili. Volili bomo svoje delegate. Prav razvijanje delegatskega sistema in odnosov pa je pomemben, revolucionaren korak v nadaljnjem razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. To je pomemben odmik od dosedanjega skupščinskega sistema, ki je ohranil mnoge elemente klasične predstavniške demokracije. Zatorej pomenijo volitve delegatov, ki so pred nami, mnogo več kot volitve, ki smo jih bili vajeni dosedaj. Z njimi namreč uresničujemo ustavne določbe o vzpostavitvi novih družbenopolitičnih odnosov.
Volili bomo tudi pri nas. Z vso upravičenostjo lahko sklepamo, da se je začelo obdobje, ko se bo v naši republiki precej delegatov sporazumevalo in odločalo ne v imenu delavcev, temveč kot njihovi pooblaščeni odposlanci in na podlagi njihovih napotkov, povsod tam, kjer se odloča o interesih delovnega človeka. To pa je v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugod.
Kot sem omenil, bomo volili tudi pri nas: v Tiskarni in Dnevniku. Da bi izbrali najboljše med najboljšimi, je bilo potrebno izvesti postopek evidentiranja možnih kandidatov za delegate. Ko evidentiramo možne kandidate, se moramo zavedati, da bodo bodoči delegati, ki jih bomo.med evidentiranimi volili, resnični zastopniki sredine, ki jih bo volila. Kriteriji, ki jih bomo postavljali za izbor možnih kandidatov, morajo temeljiti predvsem na naslednjih lastnostih: delegat se mora prizadevati za uresničitev zgodovinskih interesov delavskega razreda; za razvijanje samoupravnega socialističnega sistema in odnosov; imeti mora pozitiven odnos do pridobitev NOB in socialistične revolucije itd.
Seveda pa bodo delegati lahko uspešno opravljali svoje delo le, če jim bomo vsi skupaj zagotovili ustrezne pogoje dela. Mednje štejemo: da temeljna samoupravna skupnost omogoči delegatu, da bo to funkcijo nemoteno opravljal, daje sproti in celovito obveščen o dogajanjih v svojih (v tem primeru v naši) temeljnih samoupravnih skupnostih in širši družbeni skupnosti, da se bo lahko posluževal strokovnih služb v TOZD itd. Za uresničitev teh pogojev so odgovorni organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije.
Pozitivna stran sestanka je bila v tem, da smo se temeljiteje seznanili s problematiko vseh treh delovnih organizacij ter izmenjali izkušnje, ki so lahko koristne vsem. Negativna stran pa je bila v tem, da se večina članstva ni udeležila razprave, temveč je sestanku prisostvovala bolj kot poslušalci. Očitno je, da se ljudje laže sprostijo in poglobijo v konkretne probleme v ožjem krogu, v svoji delovni organizaciji. V razpravi je sodeloval tudi član sekretariata CK ZKS Igor Uršič.
Organizacija Ljubljanski dnevnik si je zlasti v mesecu decembru prizadevala, da bi pripravila vse potrebno za konstituiranje in organiziranje temeljnih organizacij združenega dela. Ob izdelavi samoupravnih aktov in ob dokaj poglobljenih razpravah so člani intenzivno posegali v posamezna področja našega bodočega dela in razvoja. Odločili smo se, da bo delovna organizacija ostala kot temeljna organizacija združenega dela v okviru zdmženega podjetja s temeljno organizacijo združenega dela Tiskarna Ljudska pravica. V zvezi s tem smo uskladili samoupravne akte in pripravili vse potrebno za registracijo. Seveda pa bomo morali več pozornosti kot doslej posvetiti tudi samim odnosom in vsebini, skratka intenzivneje se bomo morali lotiti vsega, kar določajo s tem v zvezi ustavna določila.
V zvezi z nalogami, ki so bile sprejete v akcijskem programu, je tudi informiranje delavcev, za kar smo poskrbeli z rednimi mesečnimi poročili o dohodku slehernega posameznika, hkrati pa smo
ustanovili svoj list „Črno na belem“, kjer v rednih obdobjih obveščamo člane delovnega kolektiva Ljubljanskega dnevnika in Tiskarne Ljudska pravica o vsem, kar se v kolektivu dogaja, o njegovi dejavnosti, uspehih pa tudi pomanjkljivostih.
V pripravah na volitve smo doslej evidentirali 14 možnih kandidatov. Pri tem smo upoštevali vse potrebno, da za delegate izberemo
ljudi, ki ustrezajo strukturi in smo dali še poseben poudarek izbiri mlajših članov delovnega kolektiva, ženskam in delavcem. Seveda pa smo hkrati posvetili posebno pozornost tudi njihovi politični orientaciji in strokovni usposobljenosti. V zvezi s tem smo se intenzivneje povezali tudi s krajevno skupnostjo, hkrati pa bomo na sestankih delovnega kolektiva v prihodnje podrobneje seznanili člane o statutarnih določilih in drugih aktih mesta, občine in krajevne skupnosti.
Vse to pa je neposredno povezano tudi s pripravami na kongres Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. O pripravah na kongresa, o njunih dokumentih, zlasti pa o sklepi in nalogah, ki jih bosta kongresa sprejela, bomo razpravljali tudi v prihodnjem obdobju.
Sekretar osnovne organizacije ZK Ljubljanski dnevnik Ivica Božovičar
OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V JANUARJU 1974
Povprečni mesečni osebni dohodek 2.740,60
V	ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 2.878,90, v strojni stavnici 3.202,65, časopisni enoti 4.106,65, klišarni 2.435,25, knjigotiskarski strojnici 2.390,90, fotografiji 2.739,35, litografiji 2.615,60, bakrotisku 3.143,90, knjigoveznici 1.824,45, mehanični delavnici 2.463,85 in v režijski skupini 2.905,05.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.327,25, najvišji pa 7.478,80.
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V FEBRUARJU 1974
Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 3.048,26 din
V	redakciji znaša povprečni osebni dohodek 3.648,19, v BEP 3.681,60, IBM 2.302,35, v upravi 4.449,99, splošnem oddelku in računovodstvu 2.868,27, prodajnem oddelku 2.795,34, naročnin-skem oddelku 2.238,60, ekspeditu 2.415,25, adremi 2.220,76, podružnicah 2.838,45, šoferji pa so dobili povprečno 2.278,29.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.635,55 din najvišji pa 7.402,30 din.
AKTIVNOST SAMOUPRAVNIH ORGANOV TISKARNE LJUDSKA PRAVICA
PREDLOG »SINDIKALNE LISTE«
Samoupravni organi tiskarne so v prvih dveh delavski svet sestal na sejah dvakrat, poslovni odbor pa kar petkrat.
mesecih leta 1974 pokazali precejšnjo aktivnost, saj se je
K takšni aktivnosti je vzpodbujala predvsem zahteva, da se opravijo nekatera pripravljalna dela v zvezi z izdelavo bilance, pomembni pa so bili tudi sklepi s področja samoupravljanja in samoupravnih aktov.
Delavski svet je mimo gradiva, ki je bilo potrebno za izdelavo bi-
Med akcijo je bilo na novo pridobljenih 3636 naročnikov na Dnevnik in 5445 novih naročnikov na Nedeljski dnevnik. Prodajna služba pa prek podružnic in naših zastopnikov po Sloveniji že od jeseni lanskega leta izvaja akcije tudi v posameznih krajih, kar je Pripomoglo, da je Dnevnik oziroma naklada Dnevnika končno presegla 50.000 izvodov.
V Ljubljani se bo do zaključka akcije zvrstilo še 6 rajonov in po doslej znanih rezultatih pričaku-
lance, razpravljal in sprejel tudi dokončni predlog statuta tiskarne, poleg tega pa je imenoval statutarno komisijo, ki bo v bodoče sodelovala pri pripravljanju samoupravnih aktov. V statutarno komisijo so bili izvoljeni tovariši: FRANC HUMAR — predsednik, MARJAN TRAMPUŽ, RADO FLEGAR,
jemo isti rezultat kot doslej ter bi morali predvidoma pridobiti skupno okoli 5500 naročnikov Dnevnika in 7000 do 7500 naročnikov Nedeljskega dnevnika.
S prizadevanjem celotnega kolektiva nam je uspelo dvigniti naklado Dnevnika na 52.300 izvodov ter Nedeljskega dnevnika na
207.000	izvodov. Pri reorganizaciji prodajne službe se počasi uvaja v delo tudi na novo ustanovljena centrala za Ljubljano.
Prepričani smo, da bo dostava v
MARKO ŠTEPIC, PETER HORVAT.
V zvezi z volitvami delegacij, ki bo kot organ tiskarne zastopala interese TOZD navzven, to je pred družbeno-političnimi institucijami in pri medsebojnem sporazumevanju in dogovarjanju, je delavski svet razpisal tudi zbore obratov v času od 28. 2. do 2. 3. Delavci naj bi na zborih obratov dokončno sprejeli statut tiskarne in predlagali kandidate za volitev delegacije. Volitve delegacije bodo 28. 3. 1974.
Poslovni odbor se je sestal štirikrat na redno sejo in enkrat na izredno sejo, razpravljal in ocenjeval pa je zlasti uspešnost poslovanja posameznih obratov po prehodu na delo po normah.
Na svoji zadnji seji se je poslovni odbor seznanil tudi s predlogom „sindikalne liste11, ki jo je sprejel plenum predsedstva Zveze sindikatov Slovenije. Namen sindikalne liste je poenotenje meril v nekaterih prvinah delitve dohodka, za naše podjetje pa predstavlja bistveno spremembo. „Sindikalna lista11 je bila objavljena v časopisu Delo (objavljamo jo tudi v našem časopisu), vsebuje pa določbe o višini dodatka za nočno delo, za nadurno delo, za delo na dan državnih praznikov in ob nedeljah, dodatke za delovne izkušnje, dnevnice, kilometrine, prevoz na delo, regres za hrano in dopust ter drugo.
..Sindikalna lista11 sicer še ne predstavlja dokončnega dokumenta, ki bo urejal področje delitve dohodka, pričakovati pa je, da
Ljubljani izboljšana in s tem dana možnost za še večjo razširitev naših dveh časnikov na tem področju.
Hkrati pa se prodajna služba v celoti ter vsi drugi oddelki, ki se ukvarjajo z distribucijo, zavedajo odgovornosti pri takšni nakladi, posebej še pri Nedeljskem dnevniku, ki kljub veliki zasedenosti in majhnem življenjskem prostoru, še vedno počasi raste.
Predvidevamo, da bomo z intenzivnejšo obdelavo urbaniziranih krajev v letu 1974 Dnevnik razširili tako, da bi dosegli naklado 55.000 izvodov, pri Nedeljskem dnevniku pa z akcijo med našimi delavci v tujini poskušali realizirati čimvečje število Nedeljskega dnevnika.
bodo samoupravni sporazumi v najkrajšem času vnesli omenjene spremembe, vsa podjetja pa bodo morala svoje samoupravne akte vskladiti s samoupravnimi sporazumi. Zato je poslovni odbor tudi predlagal, naj delavski svet na svoji prvi prihodnji seji imenuje občasno komisijo za izdelavo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, v kateri bodo predstavniki vseh obratov, da bo skupno s strokovnimi službami začela pripravljati osnutek tega akta.
V mesecu marcu se nam obeta tudi sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, poleg tega pa bo začela z delom tudi stanovanjska komisija, ki bo predvidoma do srede aprila izdelala predlog za dodelitev stanovanjskih posojil.
\
KADROVSKE
NOVICE
V________________________y
TISKARNA LJUDSKE PRAVICE
Jubilantka
29. januarja letos je delavka - izla-galka v knjigotisku Zofka POVŠE, praznovala 50-letnico rojstva in prek 25 let dela v naši tiskarni. Čestitamo.
Odšli iz tiskarne Ljudske pravice v februaiju 1974
Desanka JAKOPIČ - knjigoveška delavka — sporazum, Marija FAJFAR — knjigoveška delavka - sporazum, Marija PERME - knjigoveška delavka - samovoljno, Marija SKOK — knjigoveška delavka - sporazum, Jože ŠINKOVEC — ročni stavec (v JLA), Peter PETROVIČ - strežnik v ofsetstrojnici - sporazum, zaradi odhoda v ZRN, Janez TRČEK - strežnik v ofsetstrojnici -sporazum, zaradi prekvalifikacije.
Prišli v tiskarno Ljudske pravice v februarju 1974
Viljem BRECELJNIK, ofsetstrojnik (iz JLA), Jože BARTOL, ročni stavec — razpis
LJUBLJANSKI DNEVNIK
V februarju 1974 sta odšla iz TOZD Ljubljanski dnevnik Boris MACAROL in Slobodan DJURUČIČ, zaposlena kot ekspeditorja. Na novo pa so se zaposlili Juš TURK kot novinar-redaktor v Nedeljskem dnevniku, Nataša JEROVEC v sprejemnem oddelku BEP ter Jože ZUPANČIČ kot pomožni delavec v ekspeditu.
PREGLED SPODNJIH IN GORNJIH MEJ PRI DELITVI OD NA PODLAGI SINDIKALNE LISTE
NOČNO DELO
NADURNO DELO REDNO DELO V NEDELJO ZVEZNI ALI REPUBLIŠKI PRAZNIK STALNOST
PREKINITEV DELOVNEGA ČASA DALJŠA OD 2 URI
BOLEZNINA DO 30 DNI
DNEVNICA OD 8-12 UR DNEVNICA OD 12 UR DALJE
nočnina
nočnina brez računa kilometrina
PRISPEVEK DELAVCA ZA PREVOZ NA DELO
TERENSKI DODATEK NA DAN
25-50 % OD
odstotek se izračuna na osnovi obračunske osnove ne pa na ves OD
50 % OD 30-50 % OD 50 % OD do 5 % OD 350 din neto
nad 30 dni je sprožen 90 % OD postopek za uskladitev z sam. sk. soc. zav.
80 din neto 120 din neto do 130 din neto do 60 din neto
do 1,30 din neto obvezna vročitev računa do 20 din neto ostale stroške prevoza nosi TOZD
samo če ni organizirana prehrana
LOČENO ŽIVLJENJE NA MESEC REGRES ZA HRANO MED DELOM
do 54 din neto
do 1000 din neto 100 din neto
VAJENCI IN UČENCI REGRES ZA LETNI ODMOR ZA GRADNJO DOMOV
ZA STAN. GRADNJO ZA IZOBRAŽEVANJE ODPRAVNINA NAJNIŽJI MOŽNI OSEBNI
dohodek
najmanj 500 - največ najnižji OD najmanj 600 din, največ 900 din 10 % iz sklada skupne porabe na skupno vsoto regresa
6 % na bruto osebni dohodek I v tekočem 1,5 % na bruto osebni dohodek I letu zaposlenih največ 3 in najmanj 2 mesečna OD 60 % povprečja, ki ga izračuna ZAVOD SRS za statistiko
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE
Dnevnik širi krog bralcev v Ljubljani
Že od 1. oktobra 1973 poteka na področju mesta Ljubljane akcija za razširitev Dnevnika in Nedeljskega dnevnika. Doslej je bilo obdelanih 9 rajonov oziroma 25.067 gospodinjstev, ki doslej niso bili naročeni ne na Dnevnik in ne na Nedeljskega.
DNEVNIK JE DOBIL OBISK IZ KRAKOWA
BOGATI VTISI POLJSKIH NOVINARJEV
Kegljači trenirajo »Na livadi«
Delavci iz Tiskarne pri kegljanju Na livadil
Kegljanje je pri nas zelo razširjena športna disciplina, ki jo drugod po svetu goje v različnih oblikah. TLP ima nekaj dobrih kegljačev, zato je zanimanje za tovrstno športno dejavnost veliko večje kot pri streljanju. Običajno pride na kegljanje več kot 10 članov. Sekcija je začela delovati nekoliko prej kot strelska. Člani imajo možnost
dvakrat tedensko trenirati na kegljišču gostišča LIVADA. Upamo, da nas bodo najboljši posamezniki častno zastopali na raznih tekmovanjih, bodisi občinskega ali širšega značaja. Dobri športni rezultati delavcev TLP so tudi dobra propaganda za našo tiskarno.
Darko Puhar
ZA STRELSKO SEKCIJO V TISKARNI
PREMALO ZANIMANJA
Strelska sekcija Tiskarne je začela delovati pred nekaj tedni, žal z zelo majhnim številom udeležencev: le pet moških članov se medsebojno kosa v streljanju. Mislim, da bi se moralo v strelsko sekcijo včlaniti in sodelovati več članov naše delovne skupnosti, saj ni to zgolj hobi, ampak tudi vaja v sklopu pripravljenosti vseljudske obrambe. Posebno razveseljivo bi bilo, če bi sodelovale tudi članice,
racmania^ privlače" šport’ vendar Je za zdal med našimi delavci zanj še premalo saj bi bila njihova udeležba dobra
spodbuda za vse druge. Mladinski aktiv TLP zato apelira na vse posameznike, predvsem pa mladince, da se te koristne športne panoge udeležujejo v čim večjem številu.
D.P.
O vtisih s potovanja po Sloveniji in po razgovorih, ki sta jih imela v naši republiki, bosta novinarja Penar in Jedrzejczyk napisala več prispevkov za svoj časnik.
Dva novinarja Dnevnika bosta letošnjo pomlad ah jesen vrnila obisk „Gazeti Krakowski“.
\
KAZNOVANA
DELAVCA
V februarju 1974 je komisija za medsebojna razmerja uvedla postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti zoper dva člana delovne skupnosti Tiskarne Ljudske pravice:	Janija Lutharja
(ročna stavnica) in Milana Šubica (ofsettisk) in obema izrekla zadnji javni opomin. Poleg tega je bil tov. Šubic po sklepu komisije dolžan tudi povrniti škodo, ki jo je povzročil s svojim ravnanjem.
X_______________________J
Uredništvo Dnevnika goji kolegialne in prijateljske stike z redakcijami več evropskih časnikov, posebno dobro pa je sodelovanje s poljskim časnikom „Gazeta Krakowska“ iz Krakova, slovaškim „Večemikom“ iz Bratislave in dnevnikom „Drumui sociahsmului" iz rumunskega mesta Deva. V tem sodelovanju imajo posebno mesto vsakoletne izmenjave med novinarji teh časnikov in novinarji Dnevnika.
Tako sta bila v začetku februarja letos v okviru teh izmenjav na obisku pri Dnevniku novinarja „Gazete Krakowske“ Wladislaw Penar in Olgierd Jedrzejczyk. V tednu dni, kolikor sta bila gosta Dnevnika, sta si poleg uredništva in
MILAN LUKEK 50-LETNIK
Resen, redkobeseden, delaven, tak je naš računovodja, ki se je srečal z Abrahamom 26. februarja po 21 letih dela pri Ljubljanskem dnevniku. Ob tem jubileju želimo, da bi s svojo delavnostjo in znanjem, ki si ga je pridobil na ekonomski fakulteti, še naprej uspešno vodil finančno poslovanje našega podjetja, seveda zdrav in še mnogo let!
Sodelavke
X__________________ J
tiskarne Ljudske pravice ogledala še nekatere slovenske tovarne in podjetja, da bi se seznanila z njihovim delom in poslovanjem v specifično jugoslovanskih pogojih, ki so za tujce še kako zanimivi. Tako sta si na Jesenicah ogledala Železarno ter imela daljši razgovor z generalnim direktorjem mag. inž. Petrom Kuncem, v Ljubljani pa sta imela razgovore z direktorji Maxi-marketa, Kolinske in Kanalizacije, kjer sta zvedela marsikaj zanimivega s področja trgovine, živilske industrije in mestne komunale.
Novinarji Dnevnika so svojima kolegoma iz Krakova, ki sta bila to pot prvič v Sloveniji, seveda pokazali tudi nekaj slovenskih turističnih in kulturnih zanimivosti in znamenitosti, nad katerimi sta bila poljska gosta nadvse navdušena. Tako sta v Ljubljani poslušala operno predstavo in klavirski kon-
Poljska novinarja,
Dnevnikova gosta, pred Predjamskim gradom
cert ter si ogledala razstavo mojstrov beneškega slikarstva 18. stoletja, poleg Ljubljane pa sta videla še Postojnsko jamo, Predjamo, Lipico, del Slovenskega primorja s Piranom in Portorožem, Poreč, Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, Kranjsko goro, Planico, Bled in Bohinj.
PIŠE MARJAN REMIC, ODGOVORNI UREDNIK NEDELJSKEGA
Z OBISKA V NAJVEČJI LONDONSKI ČASOPISNI HIŠI DAILV MIRROR
(Drugo nadalejvanje)
Kljub dragocenosti prostora v njihovem časniku, tudi ne pomišljajo objaviti čez celo stran na primer nekega nogometnega moštva iz tretje C lige.
Veliko pozornosti posvečajo igram na srečo (podobno našemu lotu), češ da so Angleži po naravi hazarderji, lovci na srečo.
Pri vsem tem ne preseneča dejstvo, da ne koncipirajo časnika po področjih, ampak po teži bralčevega interesa. Na svoji informativni strani, nekakšni plošči Daily Mirror (z njo bi se dalo primerjati 3. stran LD), objavljajo dogodke in vesti po teži in pomembnosti, ne glede na to, ali gre za zunaje-poli-tični dogodek iz Afrike ali za tudi pomemben dogodek iz domovine. Torej pretehtata teža in vsebina, ne pa geografski izbor.
Izbor člankov gre skozi posamezne resorje, oz. njihove urednike in se dokončno izkristalizirajo na treh uredniških sejah dnevno. Prva je programska, nekako pro-gnozerska, druga pomeni širši izbor, tretja, oz. zadnja, predno gre
gradivo v obdelavo za tisk, pa je dokončna, seveda če ne pride vmes kaj posebnega.
Prisostvoval sem dvema sejama in reči moram, da se ne razlikujejo veliko od naših, le z razliko, da poročajo uredniki kratko in jedrnato, da ni časa za dolgovezenje, kajti čas je v tej redakciji zares zlato. Kot rečeno se fiziognomija vsakega časnika izoblikuje na treh uredniških sejah. Prva dopoldanska je bolj informativna. Na njej uredniki posameznih mbrik in področij sporočajo, kakšne pomembne dogodke je moč pričakovati v tistem dnevu. Hkrati se okvirno sporazumejo tudi o uvodniku. Dogodki dneva sicer utegnejo temo za uvodnik spremeniti, toda na tej seji ni moč še ničesar določiti za trdno.
Medtem ko tehnični uredniki razporejajo oglase, rubrike in ostalo več ali manj mtinsko gradivo (radio in TV sporede, pisma bralcev, kolumniste itd.) ima urednik fotografij polne roke dela. Zbrati mora fotografije, ki bodo sporoča-
le dogodek, čemur pravijo tamkaj „story“. Vsak dan pregleda na stotine fotografij, ki prihajajo prek telefota iz številnih agencij iz celega sveta, razen tega pa še od približno 30 lastnih fotoreporterjev. Toda ena izdaja lahko sprejme kvečjemu 11 do 12 fotografij. Zato mora biti urednik fotografij dokaj kritičen in kajpak „na tekočem", če hoče med nekaj 100 fotografijami, od katerih skoraj vsaka predstavlja „story“, izbrati tiste s pridevkom „naj“. Morda je ob tem zanimivo povedati, da ima ta časopisna hiša lastno telefoto mrežo in se ponaša s tem, da jo je v Angliji uvedla prva, in sicer že leta 1907.
Tretja, to je zadnja seja uredniškega odbora je dokončna. Končno" odločitev, zlasti o nosilnih člankih, o tem, kaj bo objavljeno in kaj ne, prinese glavni urednik, za ostale strani resorni uredniki.
Za gradivo, ki gre v tisk, v prvi vrsti in predvsem odgovarjajo pred sodiščem uredniki in ne avtorji, kot pri nas. Seveda poznajo za razne novinarske spodrsljaje potlej kopico sankcij, kakršnih si noben dopisnik ne more privoščiti po večkrat.
Gradivo, ki prihaja prek teleprinterjev najprej razmnožijo na štiri kopije, od katerih hranijo po dve v dokumentaciji najmanj 6 mesecev, po eno kopijo pa porazdelijo med urednike posameznih resorjev, ki vsi delajo v desku, v dvorani kot je denimo Unionska, z blizu 80 mizami, prav toliko pisalnimi stroji in telefoni.
Sodelovanje med uredniki in drugim osebjem je tako natančno, da med procesom nastajanja časnika ne more priti do dupliranja sestavkov.
Reporterji, ki jih je mimogrede povedano v londonski skupini okrog 40, v vseh večjih mestih pa ne dosti manj, so z deskom povezani prek radia, saj imajo v avtomobilih vgrajene radijske sprejemnike in oddajnike.
Posebna služba v desku skrbi za koordinacijo njihovih gibanj po mestih in deželi in če je potrebno koga poslati v oddaljenejši kraj nekega dogodka, mu iz deska uredijo vse potrebno za nemudno pot (letalske vozovnice in dmgo).
Razmerje prostora v obeh časnikih med oglasi in redakcijskim gradivom je približno 40 : 60. V propagandni službi dela okrog 80 ljudi, oglasni oddelki pa so odprti noč in dan. Toda, če je potrebno, tako pravijo, se mora včasih umak-
Dokumentacija daje dnevno več kot 250 informacij
niti tudi plačan oglas na račun pomembnega članka. O tem ima pristojnost odločati pristojni urednik strani, na kateri je „odvečni“ oglas.
Poglavje zase je obsežna dokumentacija, ki daje vsak dan, torej za vsako številko, na 28 straneh, in pri 40 odstotnih oglasih, poprečno 250 informacij.
Posebej sem se zanimal kakšni so stiki redakcije z bralci. So mar kriminalne ali seksualne zgodbe tisto, zavoljo česar segajo milijoni po teh časnikih?
Pozornost do svojih bralcev še posebej negujejo. Kar 55 ljudi skrbi za stike z bralci. Povedo, da dobe letno 750.000 pisem, zato imajo poseben oddelek z 10 dekleti — uslužbenkami, ki vsak dan odpirajo samo pisma in jih razporejajo.
Za vsa področja bralčevega interesa imajo ustrezne strokovnjake, kot so na primer izvedenci za ločitve, za najemnine, za vojaška vprašanja itd. Poseben oddelek se ukvarja s počitniškim letovanjem in se imenuje Holliday Club, v katerem dela okrog 50 ljudi, med njimi seveda tudi reporterji in turistični izvedenci.
Govoril sem z urednico, oz. vodjo tega kluba. Ta je pravcati leksikon s podatki iz dežel, kamor odhajajo Angleži v največjem številu na počitnice in izlete. Ta oddelek raziskuje turistična središča, priporoča in organizira potovanja, potlej jih nadzira, skratka spremlja svoje bralce na njihovem počitniškem potovanju od začetka do konca in tjakaj jim pošiljajo tudi časnik.
(se nadaljuje)
Londonska redakcija ima okrog 40 posebnih, specializiranih reporterjev in dopisnikov
XVII. ZIMSKE GRAFIČNE IGRE NA POHORJU
Naša delavska kontrola dela v tako strogi tajnosti, da njenega dela sploh ni opaziti.
Uspeh naših smučarjev
Ko so v CK ZK Srbije govorili o kadrovski politiki, so sprejeli sklep: „Za funkcijo — dokaz pri delu“. Srbija je daleč, zato nič čudnega, da ta misel do Dnevnika še ni prišla.
V Mariboru so bile 17. februarja XVII. zimske grafične igre. Te lepe tradicionalne prireditve se je udeležila tudi skupina naših smučarjev. Organizatorji — smučarski klub Grafičar in Mariborski tisk — so jih prisrčno sprejeli in poskrbeli za nemoten potek tekmovanja. V Maribor smo poslali šestčlansko ekipo, ki je bila sestavljena iz štirih mlajših in dveh starejših članov. Ker je bilo na Mariborskem Pohorju premalo snega, so organizatorji prestavili tekmovanje na Ribniško Pohorje, kjer je bilo snega dovolj.
Naše ženske so za 8. marec dobile čestitko. Poleg besed o iskreni čestitki je žig naše sindikalne organizacije.
Brez podpisa. Hladno, neosebno, samo da je bila odpravljena dolžnost.
ČRNOGE LEM
V DNEVNIKU
Decembra smo imeli toliko sestankov, da jih imamo za letos še precej v dobrem.
Pri osebnih dohodkih neprestano uporabljamo izraz zapiranje Škarij". Tudi z najbolj topimi škarjami se kdo ureže . ..
S
Nekateri člani novega delavskega sveta so se na prvi seji pozanimali najprej za — svoje osebne dohodke ...
V Dnevniku smo dali več tisoč starih dinarjev za antene, ki so zdaj polomljene in neuporabne na strehi. Torej nov izraz: ne le zavožene, temveč tudi polomljene investicije.
STRUPENJAK
Soboto so naši tekmovalci izkoristili za trening, ki pa je bil predvsem kondicijski. Najprej so morali zaradi težko prevozne ceste pešačiti z vso smučarsko opremo dobre pol ure do žičnice in smučišč, nato pa še na Ribniško kočo tik pod vrhom Pohorja, ker se je pokvarila žičnica.
Tekmovanje samo se je pričelo v nedeljo ob 10. uri. Veleslalomska proga je bila dolga 500 metrov in ni bila pretežka, ker je bil sneg južen in počasen. Zato pa je proga kmalu postala razrita, kar je precej motilo tekmovalce z višjimi štartnimi številkami. Kljub temu so naši tekmovalci dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najboljši je bil Boštjan Sekula iz strojne stavnice, ki je dosegel drugo mesto med mlajšimi člani, prvo pa mu je ušlo le za las. Drugi so zasedli naslednja mesta: 9. Dušan Bele, 28. Kazimir Ra-poša, pri starejših članih pa je bil Jaka Kregar 12. in Janez Ilija 16. Sodelovalo je 130 tekmovalcev.
Velika škoda je, ker se tekmovanja ni udeležila nobena naša članica, kajti za ekipno konkurenco je štel tudi rezultat najboljše članice v ekipi. Žal je v našem
—	Sinoči sem sanjal, da je Ljudska pravica organizirala kolektivni ogled razstave beneških mojstrov v Narodni galeriji — tam pa sta viseli samo dve sliki!
-	Saj je bilo tudi v resnici tako: LP je organizirala kolektivni ogled razstave beneških mojstrov - prišli pa sta samo dve „sliki“!
podjetju aktivnih smučark zelo malo in je med temi težko izbrati eno ali dve dovolj kvalitetni za tako tekmovanje. Ko smo ob koncu pregledali ekipne rezultate, smo ugotovili, da bi naša ekipa (če bi bila kompletna) ob primernem uspehu ene članice dosegla tretje mesto, za Aerom iz Celja in Mariborskim tiskom, kar bi bil že zelo lep uspeh. Tako pa smo podobno kot na zadnjih letnih grafičnih igrah ostali na polovici poti.
Na zaključni slovesnosti so najboljši prejeli lične pokale, diplome in skromna darila. Vsi drugi pa so zapustili Maribor z najlepšimi vtisi in upanjem, da bodo na prihodnjih igrah dosegli še boljše rezultate.
Našim bralcem, članom delovnega kolektiva
Vaša pisma — po možnosti napisana na stroj — so nam vedno dobrodošla. Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Čmo na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika).	Uredništvo
ČRNOHBELEM
Izdaja delavski svet združenega podjetja Ljudska pravica - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Marija Mežek, Srečko Mrak, Darko Puhar, Kazimir Rapoša, Leopold Šega, Majda Tičar in Rafko Trušnovec — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta - Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani