Uredniška priloga „Kmetovalou“.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 2	V Ljubljani, 81. jamtvarija 1892 Letnik V.
Pridevki pri imenih vrtnih cvetlic.
4. Steblo (caulis).
(Dalje.)
Po številu stebel imamo: aeaulis (brezstebeln), na pr. primula acaulis; unicaulis (enostebeln), na pr. convolvulus tricolor unioaulis; multicauKs (mnogostobeln), na pr. chivsanthemum multicanle
Ker je steblo pri različnih rastlinah različno visoko, nizko, ležečo, plazeče i. t. d, zato imajo mej piidevki tudi take, ki njigovo lego, velikost in obliko za-znamenujejp, na pr.
erectus (pokončen), na. pr. tagetes oreeta;
procmnbens (potlačen), n. pr. san vi tali a procumbens;
deeumbens (ležeč), na pr. gentiana decumbens;
pendulus (viseč), na pr. salvia pendula;
reflexus (privit), na pr. sedum reflexum;
cirrhosus (ovijajač), na pr. clematis cirrhosa;
scandens (plezajoč), na pr. cobea scandens;
repens (plazeč), na pr. nimulus r e p e n s;
laxus (ohlapen), na pr. helleborus 1 a x u s;
natans (plavajoč), na pr. trapa n a ta n s
Vejnato ali razdeljeno steblo: ramosus (vejnat), na pr. lobelia r a m o s a ; ramosissimus (zelo vejnat). na pr. genista ramosissima; patulus (razprostranjen), na pr. tagetes p at ul a; fastigiatus (visoko vejnat). na pr. taxus fastigiatus; patens (vodoravno vejnat), na pr. clematis p ate n s.
Po vnanji obliki:
alatiis (perutičast), na pr. ammobium alatum; spinosus (bodeč) na pr. solanum spi n o sum; nudicaulis (golostebeln), na pr delphinium nudicaule; ceratocaulis (voščenostebeln), na pr. datura ceratoeaula; ceassicaulis (debelostebeln), na pr. oxalis crassicaulis; tiigonicaulis (trioglatostebeln), na pr. lobelia trigonicaulis.
Cvetlica, ki ima steblo brez listov (betva, scapus), ima včasih to zazname-»onovano, na pr.
scapigerus (betvonosen), na pr. daldia s c a p i g e r a.
5. Korenina (radix).
Korenina je del rastline, ki se v zemlji nahaja. Ker so pa po obliki ter sestavi različne, poznamo več vrst korenin. Glavne vrste so: korenika (rhizoma), gomolj (tuber), čebula (bulbus, cepa), poganjek (soboles, sarmentum).
Ako ima korenika kake posebno znake, zaznamenuje se to včasih, na pr.: macrorrhizus (velikokoreničen), na pr. campanula macrorrhiza; hymenorrhizus (kožnatokoreničen), na pr. alliurn h y m e n o r r h i z o n; leucorrhizns (belokoreničen), na. pr. rheum. leucorrhizon.
čebula zaznamenuje, se le pri rastlinah, katere ne spadajo v vrsto čebuljk,
na pr.
bulbosus (Čebuljkast), na pr. ranunculus bulbosus 11. pl.
Ravno tako se gomolj naznačuje le pri rastlinah, kojili sovrstniee imajo vlaknate korenine, na pr.
tuberosus (gomoljnat), na pr. helianthus tuberosus.
Nekatere rastline delajo iz korenin poganjke, s katerimi se množe. Ti poganjki včasih rastlino zelo krase, zato se jej pridene pridevek, ki to kaže, na pr.: sarmentosus (poganjajoč), na pr. saxifraga sarmontosa; soboliferus (poganjke noseč), na pr. caryota sobolifera; stoloniferus (poganjke noseč), na pr. cornus stolonifer; filiferus (niti noseč), na pr. agave filifera.
Pri nekaterih rastlinah, in to posebno pri eksotičnih, poganja deblo tako zvane zračne korenine. S tem se rastlina učvrsti in dobo nekako slikovito podobo. V vrtnarstvu se zaznamenuje to z :
radicans (zračno korenine poganjajoč), na pr. rlms radicans.
(Dalje prihodnjič.)
Vzgoja in oskrbovanje maline.
Malina je na pol grm, ker posamični grmovi vzdrže le dve leti; kadar so namreč rodili, usahnejo, ter jih nadomeste novi poganjki iz korenin. Taki grmovi se torej neprestano pomlajujejo. Znano je, da malina raste divje po vseh naših bolj redkih gozdih ter da je mati raznih povrtnih malinovih vrst. Malinove vrste delimo v vrste, ki po enkrat ali po dvakrat na leto rode, in v vrste z rdečimi ali rumenimi plodovi. Malina uspeva skoraj v vsaki zemlji, vender pa ne rodi v
suhi tako lepega ploda, kakor na pol obsenčena med drugim grmovjem. Dvakrat na leto rodeče vrste uspevajo pa vender najbolje po prisojnih legah na dobri zemlji, ker drugače drugi sad v pozni jeseni ne dozori. Kakor smo uže omenili,, pomlajuje se malina prav hitro sama in zemljo močno izsesava, zato pa ne smemo hraniti gnoja.
Malino vzgajamo v vrstah kakor živ plot, redkeje kot brajdo ali ob zidu, a zlasti zadnje ji ugaja. Ob sajenji v vrste ravnaj tako le: Zemljo prekopaj GO do 80 cm globoko ter podkoplji mnogo razkrojenega hlevskega gnoja. Na prekopani
Podoba o.
svet vsadi meseca oktobra do novembra dobro ukoreninjene enoletne poganjke, in sicer v vrsto po 35 do 40 cm narazen, vrste same naj bodo pa J l/a do 2 m vsaksebi.
C
• ' i
Pod. G.
Posamezne sadike tako vsadi, da so kakih 12 do 15 cm pod bližnjo površino, t. j , da je jama okoli njih, ki prav dobro služi za prilivanje z gnojnico in pa za nalaganje komposta, kar je vsako leto storiti. Prihodnje poletje zrasto poganjki, kateri uže rode, e e jo malina od vrste, ki dvakrat rodi. Drugo pomlad po saditvi poreži pa vse poganjke pri tleli, naredi stojalo s štirimi latami ali s štirimi vrstami dratu, in sicer okoli 1'3 m visoko, kakeršno kaže podoba 5. To stojalo pa mora biti za kakih 30 cm zadi za vrsto postavljeno. Dveletne poganjke, t. j one, ki bodo rodili, priveži na stojalo (glej podobo 6. a), ob enem pa odstrani usahle in nedozorele poganjke. Močne poganjke, kateri presegajo stojalo, skrivi in priveži na gorenjo lato ali drat, ker ravno vrhovi rode najlepše plodove, zalo jik je najbolje tako vezati, kakor kaže podoba 7. Maline enkrat rodečih vrst zore meseca julija, in kadar so plodovi potrgani, pa precej poreži poganjke pri tleh. Med poletjem pa imej endetne poganjke, ki bodo drugo leto rodili, v redu, in dobro jo, če jih privezuješ, kakor kaže podoba 6. črka c. S takim ravnanjem, oziroma z ločeujem enoletnih poganjkov od dveletnih, dosežemo velike prednosti: plodovi postanejo lepši in veči ter slastnejši, ker dobivajo več svetlobe in toplote. Dalje je laže maline trgati, in enoletni poganjki rasto lepše. Enoletnih poganjkov naj le toliko raste, kolikor jih rabimo, ter odbirajmo najlepše, vse druge porežimo pri tleh. Vsaka korenina naj naredi na leto največ 3 do 4 nove poganjke, druge je odstraniti.
Ako hočemo maline saditi v skupine, morajo biti druga od druge po 120 cm oddaljene, ter mora imeti vsaka svoj kol.
Vzgoja malin na holandski način je tudi prav lahka: Sadike se vsade v vrste, kakor je bilo gori popisano. Vsako leto pu3te se štirje enoletni poganjki (glej črke b na 8. podobi), katerih prihodnjo pomlad na vsako stran privežemo po dva na 45 cm visoko napete dratove. Vzgoja enoletnih poganjkov (a na podobi 8.) je običajna. — Še enkrat ponavljamo, da so najlepši plodovi in tudi najštevilnejši na vrheh, zato jih ni umestno preveč skrajšavah.
Ako vidimo, da nasad vzlic vsej skrbi vže vidno peša, pričnimo precej z novim nasadom ter starega posekajmo, kadar novi rodi ‘Navadno en nasad 8 po 10 let vzdrži, potem pa tudi v dobri zemlji opeša. Kadar maline okopujemo, paziti moramo,, da poganjkov ne ranimo, ker jako radi usahnejo. Glavuo delo je vsakoletno gnojenje, ki se najbolje izvrši z dobro predelanim govejim gnojem, kojega jeseni okoli malin natresemo, pomladi pa podkop-liemo. Ob umnem ravnanji z malinami da ena' rastlina na leto 1 liter pridelka, je vreden 20 do 25 kr. Plodi za zobanje naj imajo do 3 cm dolge reelje. V ta namen jih priporočajo odrezavati s škarjami v košarice, ne da bi se jih Prijemali. Maline, katerim se recelj odtrga, hitro gnijo.
—.T---^ar»CP
Podoba 8.
Izmed vrst, ki so priporočila vredne, so, in sicer enkrat rodeče: Baumfor-tovka, velika Banmttovka, Hornetovka, Cuthbertovka (zelo pozna), rdeča Voste-rovka, Belle de Palluan in Schafferjeva kolosalua. Vrsto z rumenimi jagodami: Antvverpenska, Melta, Brinklejeva oranževka, Magnum bornim. Dvakrat rodeče z rdečimi plodovi: Surpasse Tastolll' (najboljša izmed vseli). Perpetuelle de Billard, Belle de Toutenay, Merveille rouge. Dvakrat rodeče z rumenimi jagodami: Sucree de Metz, Surprise Merveille, Merveille blane, Surprise d’ antome, Merveille de 4 saisons blancs,• Souchetti blauc. Od črnili malinovih vrst je omeniti: Johnsona svveet, Mammoutli, Ohio. Za obilno pridelovanje so od gori imenovanih vrst najboljše : Surpasse Tastolff, Sucree de Metz in Surpasse Merveille.
Vrtnarske raznoterosti.
Staro ali sveže zelenjadno seme ? Različni JO odgovori na to vprašanje, čeravno se ne da dokazati z vedo, kako se nam je ravnati v vseh slučajih, vender so pokazali izkušnje, da nekatera semena dajo boljši pridelek, če so stara. Izkušeni vrtnarji pravijo: Vedno je boljše, sejati sveže seme, vender so izjeme, in sicer rodi boljši pridelek staro seme od kumar, dinj, korenja, mesečne ret-kvice, karfijola, kolarab in zelene.
Rodovitnost graha pomnožiš, ako mu vrhe odščipavaš. Odščipavati jih prični, kadar je nizko rastoči grah kakih 15 cm, visoko rastoči pa SO cm visoko vzrastel. Kadar je tako skrajšani grah nove poganjke naredil, pa zopet te skrajšaj. To delo ponovi dvakrat ali trikrat dotlej, kadar želiš, da grah cvete. Kakor hitro je grah odcvetel, pa mu zalij z razredčeno gnojnico, kateri si dodejal malo pepela. Tako vzgojene rastline ti dado štirikraten pridelek.
Odrezavanje rož. Mnogo ljudi misli, da varujejo rože, če ne odrezujejo evetov. Ta misel je popolnoma napačna, kajti ravno ob odletavanji cvetnih listov roža porabi največ redilnih snovi. Dobro je torej rože precej porezati, kakor hitro imajo najh-pšo obliko. Sicer pa odrezana roža v sobi veliko dlje vzdrži, nego neodrezana na rastlini. Rožni grm pa veliko bujneje in obilneje cvete, če redno porežemo vse vzcvetle rože.
Pelargonije Cveto lepše, narede več cvetov in večili ter lepše barve, če jim prilivaš kidar narede p- pke, z nastopno tekočino: Dodeni desetim litrom vode en navaden kozarec ž eplene moke, to 10 dni večkrat premešaj ter potem s to tekočino prilivaj pilurgotiijam
Pepel gnojilo breskvam. P»p-1 bolj malo potresen okoli breskev, je jako dobro gnojilo zi u|e ter ob enem so tudi okusneiši doz reli plodi Vender ne potresi posameznemu drevesu čez 1 liter pepla, in sicer pozno na jesen ali o prič-tku zime, a tudi ne sleharuo. ampak 1(3 vsako drugo leto.
Lepotične rastline, katere vsadiš v nove lonce, nikdar rade ne uspevajo prvi čas Žgana glina sesa iz pr-di vodo. in prst se krči ter naredi praznino m.-d posodo in sabo Voda, s kateio prilivaš, izteče hitro po tej praznini iz posod?. Da odpraviš to nepriliko, namakaj nove lonce, predno vanje sadiš nekaj časa v vodi.
Kako cvetice na oknih varovati mraza. Cvetice na oknih zlasti po noči lahko trpe škodo po mrazu. Tega jih obvarujemo, ako jih čez noč pokrijemo s papirjem, na pr. s starimi časniki, katerih je sedaj skoraj v vsaki hiši dovolj.
Odgovorni urednik: Gustav Pirc.	Tisk J. Blasnikovih naslednikov.
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.