Razne vesti. 283
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 16. septembra 1894.
— (Iz kronilce društva ,,Pravnika".) Kakor smo poročali uže v zadnji številki, sklenil je odbor našega društva, da se društvo udeleži slavnosti odkritja spomenika, ki se je postavil rajnemu M. Cigaletu v Črnem vrhu nad Idrijo, in spominske plošče, ki se je vzidala v Lomeh, njegovem rojstnem kraji. „Pravnik" zastopal je pri tej slavnosti, ki se je vršila dne 26. avgusta t. 1., naš predsednik g. dr. A. FerjančiC, kateri je imel tudi slavnostni govor, odbornika gg. dr. Babnik in dr. Majaron in nekateri drugi člani. Udeležniki od Ljubljanske strani odpeljali so se z brzovlakom do Logatca in odtod odrinili na vozeh. Pri vhodu v Črni vrh pozdravila sta načelnik slavnostnega odbora g. naduCitelj Pipan in imenom občine g. Čuk, katerima se je zahvalil tudi imenom našega društva g. dr. A. Ferjančič. Po cerkvenem opravilu vršilo se je slavnostno odkritje spomenika. V slavnostnem govoru poudarjal je naš predsednik pomen Cigale-tovega delovanja za narodno književnost, slovensko jezikoslovje in slovensko uradovanje. Na to odkril se je spomenik. Med železno ograjo stoji bela mramornata piramida in na njej sledeči napisi: (spredaj) V črno-vrški občini, v Lomeh št. 12, je bil rojen 2. kimovca 1. 1819. Matej Cigale, slo venski pisatelj, u r e d n ik drž a v ne g a z a-konika, umrl kot vladni svetovalec dne 2 0. malega travna 1. 1889. na Dunaji. „Jeden poglavitnih stebrov mile slovenščine in jeden največjih dobrotnikov slovenskega ljudstva". Navratil. Postavili častilci 1. 1894. (Na desni strani.) „Človeku je namen ožlahtniti srce in približati se božji svetosti". M. Cigale. (Na levi strani.) „Kar zrak stvarem je narodu narodnost". M. Cigale. Po končanem banketu podali so se udeležniki v Lome, k rojstveni hiši Cigaletovi. Lomovski podžupan g. Rudolf pozdravil je najpoprej v imenu najbližjih rojakov Cigaletovih ude-ležnike in na to razložil je v izvrstnem govoru g. prof. Lampe delovanje Cigaletovo. Po končanem govoru odkrila se je spominska plošča na Cigaletovi rojstni hiši, katera ima napis: „V tej hiši se je rodil dne
284 Razne vesti.
2. kimovca 1. 1819. Matej Cigale slovenski pisatelj umrl dne 20. malega travna 1. 1889. na Dunaji. Vsa slavnost bila je vredna spomina Mateja Cigaleta. — Pravosodni minister njega ekscelenca visokorodni gosp. grof Schonborn, kateremu je poklonilo naše društvo izvod nove nemško-slevenske pravne terminologije, pisal je našemu društvu pismo, katero se glasi doslovno; „Das mir mit dem geschatzten Schreiben vom 29. Juli 1. J. iibermittelte Eicemplar der deutsch-sloveni-schen juridischen Terminologie nehme ich mit Dank an, und beehre mich dem loblichen Vereine mitzutheilen, dass ich am 24. August d. J. unter der Nummer 16716 im Gegenstande eine Kundmachung erlassen habe, welche im Stiick XVII des Justizmin. Verordnungsblattes erschienen ist. Wien, am 7. September 1894 Schonborn." Istetako pisal je predsednik višjega deželnega sodišCa v Gradci visokorodni grof Gleispach, kateremu je naše društvo tudi poklonilo jeden izvod terminologije, našemu predsedniku g. dr. A. Ferjančiču pismo, katero priobčujemo doslovno: „Euer Hochwolgeborn! Das geschiitzte Schreiben des Vereines „Pravnik" vom 28. Juli d. J. ist in Folge meiner Abwesenheit von Graz verspiitet zugekommen. Hieher zuriickgekehrt, beeile ich mich Euer Hochwohlgeborn zu bitten fiir dasselbe und die angeschlossene Beilage meinen verbind-sten Dank zu vermitteln. Ich habe mit grossem Interesse das 'VVerk durch-geblattert und den Eindruck empfangen, dass es mit eben so viel Umsicht als Grundlichkeit bearbeitet ist und die dermaligen Bediirfnisse erschopft. Die fortschreitende Gesetzgebungsarbeit diirfte allerdings im Laufe der Jahre eine erneuerte Auflage zum Bediirfnis machen. Ich werde Veran-lassung nehmen dieses Werk dem Amtsgebrauche zuzufiihren und auch die slovenischen Drucksorten auf Grund derselben revidiren zu lassen. Auf diese Art hoffe ich, dass das Werk seinen Zweck erreichen und eine einheitliche Terminologie bei Gericht, Advokaten und Notaren in allen von Slovenen ganz oder theihveise bewohnten Bezirken erzielt vrerden wird. Mit dem Ausdrucke der vollkommensten Hochachtung und meinen besten Dank erneuernd Euer Hochwohlgeboren ergebenster — Gleispach. Graz am
3. August 1894." Kos XVII. ukaznika pravosodnega minister-stva z dne 7. septemcra t. 1. priobčuje pa pod točko 12. sledeči razglas: „Nemško - slovenska pravna terminologija. V založbi dvorne in državne tiskarnice na Dunaji izšla je v ročni izdaji po naročilu pravnega društva „Pravnika" v Ljubljani urejena nemško - slovenska pravna terminologija, Cena tej izdaji je 3 gld. 50 kr. Sodišča in državna pravdništva, v kojih okoliših je slovenski jezik v deželi navaden opozarjajo se na izdajo omenjene terminologije. (24. avgusta 1894, št. 16716.)".
— (Imenovanji.) Podpredsednikom višjega deželnega sodišCa v Gradci imenovan je dvorni svetnik in svetnik ondotnega višjega deželnega sodišča Karol Klimbacher. Predsednikom Tržaškega deželnega so dišča imenovan je dosedanji višji državni pravdnik v Trstu Mihael Ur-bancich.
Razne vesti. 285
— (O sobne vesti.) Deželno-sodni svetnik v Celovci Jakob Hren dobil je povodom svojega umirovljenja naslov in značaj višjesodnega svetnika. — Imenovani so: Okrajni glavar v Kopru Schaffenhauer na-mestniškim svetnikom na Primorskem, začasni okrajni komisar A v g. pl. Fladung definitivnim okrajnim komisarjem, vladni koncipist dr. Rob. Praxmarer zaCasnim okrajnim komisarjem, začasni vladni koncipist baron E. Schonberger definitivnim vladnim koncipistom, konceptni praktikant Fran Schitnik vladnim koncipistom, pravnik Maks o Schescharg konceptnim praktikantom, vsi na Kranjskem; sodni pristav pri dež. sodišči v Trstu Andrej S a no in namestnikom državnega pravd-ništva v Gorici, avskultant pri okrožnem sodišči v Celji Avgust Modri-njak sodnim pristavom pri okrajnem sodišči v Mokronogu; pravna prak-tikanta Josip Roth in Anton Mejač avskultantoma na Kranjskem; tajnik finančne prokurature v Trstu dr. Herman Mayr fin. svetnikom v Trstu. — Premeščen je sodni pristav pri okrajnem sodišči v Mokronogu Albert Kokalj v Maribor. — Odvetniško pisarno otvoril je v Ljubljani dr. Viktor Supan, v Kranji pa dr. Fran Preveč.
— (Um rl) je dne 28. avgusta t. 1. v Lescah za kapjo okrajni sodnik v Radoljci in c. kr. deželnega sodišča svetnik Ivan Bric. — V Gorici umrl je tamošnji odvetnik dr. Josip Jakopič.
— (Dr. Josip vitez Zhishman f.) Dne 4. t. m. umrl je za kapjo slavni učitelj crkvenega prava, dvorni svetnik in bivši učitelj na vseučilišči na Dunaji dr. Josip vitez Zhishman. Pokojnik rodil se je v Ljubljani leta 1820., vseučiliške študije dovršil je na Dunajski univerzi ter dosegel doktorat modroslovja in pravoslovja. L. 1853. postal je profesor na Tere-zijanski akademiji, 1. 1867. pa profesor crkvenega prava na Dunajskem vseučilišči, kjer ga je senat izbral večkrat dekanom pravoslovne fakultete in je bil tudi izbran kot rector magnificus. Doletela je rajnika tudi čast, da je bil izbran učiteljem umrlega prestolonaslednika Rudolfa, katerega je učil klasične jezike, zgodovino in zemljepis in pozneje predaval mu crkveno pravo. Rajni dr. Josip vitez Zhishman bil je najboljši poznavalec vsega crkvenega prava, posebno tudi prava orijentalske crkve in kot tak slaven po vsem svetu. V naučnem ministerstvu bil je odločilni svetovalec v vseh v njegovo stroko spadajočih vprašanjih in je sodeloval posebno pri organizaciji metropolije Črnovške, Kotorske in Sarajevske, pri ustanovitvi bogoslovne fakultete na vseučilišči v Črnovcih in pravoslavnega semenišča v Sarajevu. Slavni učenjak spisal je mnogo po vsem svetu znanih del, izmed katerih navedemo naj tu samo naslednje: „Das Eherecht in der orientalischen Kirche," „die Synoden und die Episcopal-amter in der morgenlandischen Kirche", „das Stifterrecht in der morgen-liindischen Kirche" itd. Rajni dr. Josip Zhishman odlikovan je bil z redom železne krone III. vrste in z zlato svetinjo za znanost in umetnost. Slavni učenjak spominjal se je rad svoje domovine in bil poseben prijatelj in pokrovitelj vseučiliških dijakov s Kranjskega.
286 Razne vesti.
— (Dr. Adolf Exner f.) Dne 10. t. m. umrl je v Kufsteinu za kapjo vseučiliški profesor in član gosposke zbornice dr. Adolf Exner, znameniti pisatelj rimskega in avstrijskega prava na Dunajskem vseučilišči. Pokojnik porodil se je dne 15. februvarija 1841.1. v Pragi, obiskoval vseučilišče na Dunaji, kjer je tudi dosegel doktorat pravoslovja 1. 1863. Obiskal je na to nekatere nemške univerze in postal naj prvo privatni docent za rimsko in avstrijsko pravo na Dunajskem vseučilišči. L. 1868. poklican bil je kot reden profesor na univerzo v Curih, kjer je bil 1. 1871./72. izbran dekanom. L. 1872. poklicali so ga odločilni krogi na Dunajsko vseučilišče, kjer je bil predaval rimsko in avstrijsko pravo do zadnjega časa L. 1883. izbran bil je dekanom, 1. 1891. pa kot rector magnificus; bil je tudi član državnega sodišča in gospodske zbornice. Dr. Adolf Exner bil je jeden naj-plodovitejših pisateljev o rimskem in avstrijskem pravu in so njegova dela znana vsem pravnikom. Najslavnejši njegovi spisi so: „Das Institut der Pfandrechtspriinotation in Oesterreich", „die Lehre vom Rechtserwerb durch Tradition nach dsterreichischen und gemeinen Rechte'', ,,das Publi-citiitsprincip', „das osterreichische Hypothekenrecht", „Grundriss zu Vorlesungen iiber Geschichte und Institutionen des romischen Rechtes", „Kritik des Pfandrechtsbegriffes nach rčim. Recht" itd. Dr. Adolf Exner bil je jedcn najimenitnejših civilistov naše dobe in odličen član Dunajske univerze.
— (Permanentni odsek za civilni pravdni red), kateri je dne 16. junija t. 1. odložil svoja posvetovanja, sklical se je na dan 17. septembra t. 1. da nadaljuje svoje delo. Odsek dožene najbrž posvetovanja v štirih do petih tednih in predloži svoje poročilo poslanski zbornici, čim se ta snide.
— (Justični kandidati.) Kakor se razvidi iz statističnih poročil pravosodnega ministerstva bilo je koncem 1. 1893. na Avstrijskem 2923 justičnih kandidatov, med njimi 388 pravnih praktikantov, 1852 odvetniških in 683 notarskih kandidatov. Od tega števila spada na Spodnje Avstrijsko 605, na Zgornje Avstrijsko 57, Solnograško 21, Češko 700, Moravsko 196, Šlezijo 46, Štajersko 128, Koroško 29, Kranjsko 49, Tirolsko in Predarlsko 145, Trst in Primorje 77, Gahcijo 733, Buko-vino 81 in Dalmacijo 56. Število vseh justičnih kandidatov zmanjšalo se je v primeri z letom 1892. za 17; pomnožilo se je samo število odvetniških kandidatov in sicer za 16, število pravnih praktikantov nazadovalo je za 21 in število notarskih kandidatov za 12. Izpite delalo je tekom preteklega leta 430 kandidatov, izmed katerih samo 5 odstotkov izpita ni napravilo, 7 odstotkov napravilo je pa izpite z odUko. Izpite delalo je 153 kandidatov iz sodne prakse,. 234 kandidatov iz odvetniške in 43 kandidatov iz notarske prakse.