- - CELJE, 23. 12.	- CENA 1 SO SIT Glovni in odgovorni urednik NT Branko Stome¡c.c|
Dočakali prvi sneg
Na celjskem območju ^ noč/ na sredo zapadlo od 40 do 55 centimetrov snega.
Nebeški
užitki
Kako so letali v nebo po užitke na Vojkovi ulici v Celju,
kjer so odkrili središče najstarejše obrti. Stran iß,
Skakalnica na Rogli? Stran 17.
Reportaža
Najbolj boleča je žalost v otroških očeh. Stran 20.
Gospodarstvo
Trije novi možje v Eterni. Strani.

Vznamenjunovosti-intervju z Aleksandrom
Mrazom na strani 5.
Veseli december
Prireditvesekarvrstijo. Strani.
Pisma bralcev
Kdo bo naslednji v Pristavi? Stran 22.
Kdor naš si, z nami poj
Začetek podlistka ob 100'letnici Celjskega pevskega
društva. Stran 11.
Darilo bralcem
Božično-novoletna Petica
Betlehemski
dogodekv
ljudski pesmi
0 starili segali in opravilih ob božicu na strani 21.
Zakopljejo te v blato in pregazijo z voli
Z žalskim popotnikom Strahovnikom
med zanimivostmi in prigodami.
Reportaža na strani 20.

2
Vse občine imalo župane
Udeležba na volitvah manjša kot v prvem krogu
Drugi krog volitev za župa-
na je bil potreben v dvanajstih
novih občinah na Celjskem,
medtem ko so v ostalih enaj-
stih župane izvolili že v prvem
krogu.
V	Celju je v drugem krogu
volitev za župana mestne obči-
ne zmagal Jože Zimšek (LDS)
z 61,7 odstotka glasov pred ne-
odvisnim kandidatom Anto-
nom Rojcem, ki je dobil 38,3
odstotka glasov. Na volišča je
prišlo 12.800 volivce ali 33,1
odstotka.
V	Vojniku je bila udeležba
podobna, saj se je drugega
kroga udeležilo 33,58 odstotka
ali 2.526 volivcev. Za Bena Po-
dergajša, kandidata SKD, je
glasovalo 71,3 odstotka voliv-
cev in je tako postal župan no-
ve občine Vojnik, medtem ko
je kandidat SLS Peter Vrisk
dobil 20,8 odstotka glasov.
V	Storah, kjer je bila ude-
ležba 48,17-odstotna, je zma-
gal Franc Jazbec, ki ga je pod-
pirala SDSS in ki je dobil
67,05 odstotka glasov. Anton
Franulič, kandidat ZLSD, je
dobil 32,95 odstotka glasov.
V	Laškem, kjer je bila ude-
ležba zopet med najvišjimi
v regiji, saj je na volitve prišlo
54,51 odstotka volivcev, je
zmagal Peter Hrastelj, kandi-
dat SLS. Dobil je 51,69 odstot-
ka glasov, drugi kandidat za
župana dr. Anton Velikonja, ki
sta ga podpirali DeSUS in
Združena lista, je dobil 48,31
odstotka glasov.
V	žalski občini se je od
29.467 volilnih upravičencev
udeležilo drugega kroga
12.655 volivcev oziroma 42,95
odstotka. Novi župan žalske
občine je prof. Milan Dobnik,
neodvisni kandidat in doseda-
nji župan, dobil je 8.473 glasov
ali 69,46 odstotka. Franc Žol-
nir, skupni kandidat strank
slovenske pomladi, pa je dobil
3.726 glasov ali 30,54 od-
stotka.
Župan mestne občine Vele-
nje je postal Srečko Meh, kan-
didat Združene liste, z 62,22
odstotka glasov. Protikandi-
dat Anton De Costa, član
SDSS, je dobil 37,78 odstotka
glasov. V drugem krogu voli-
tev je znašala volilna udeležba
46,38 odstotka.
Župan Šmartnega ob Paki je
postal nestrankarski kandidat
Ivan Rakun s 55,57 odstotka
glasov. Protikandidat Jože Ro-
bida, član LDS, je dobil 44,43
odstotka glasov. Volilna ude-
ležba je znašala 65,57 od-
stotka.
V Lučah ob Savinji je postal
župan Mirko Zamernik, kan-
didat SDSS, s 54,22 odstotka
glasov. Nestrankarski proti-
kandidat Albin Zamernik je
dobil 45,78 glasov. Volilna
udeležba na volitvah v Lučah,
ki so jih prebivalci Solčave tu-
di tokrat v celoti bojkotirali, je
znašala 51,16 odstotkov.
V Slovenskih Konjicah, kjer
se je drugega kroga udeležilo
55,8 odstotka volivcev, je zma-
gal neodvisni kandidat Janez
Jazbec, ki je dobil 64 odstot-
kov glasov. Protikandidat
SKD Štefan Strašek je dobil
56 odstotkov glasov. V Konji-
cah, kjer se bo občinski svet
sestal v petek, bodo poleg kon-
stitutivnih zadev morali
obravnavati tudi pritožbo Li-
ste za Konjice in Liste za Loče,
ki sta nastopali v dveh volilnih
enotah, v bistvu pa je šlo za
eno listo. Zato prizadeti meni-
jo, da bi morali biti temu pri-
merno razdeljeni tudi manda-
ti, saj so v celotni občini dobili
7,2 odstotka glasov.
V	Vitanju je zmagal kandi-
dat SDSS Stanislav Krajne
z 52,2 odstotka glasov pred
Alojzom Gornjakom, kandida-
tom SKD. Volitev v drugem
krogu se je udeležilo 51,2 od-
stotka volivcev.
V	Rogaški Slatini so v dru-
gem krogu volitev izvolili za
župana mag. Branka Kidriča,
neodvisnega kandidata, ki je
prejel 54,92 odstotkov glasov
pred protikandidatom Mira-
nom Krklecom. Zabeležili so
52,40 odstotno volilno ude-
ležbo.
V	nedeljo so se v novi občim
Rogatec odločili, da bo njihov
prvi župan Martin Mikolič,
nestrankarski kandidat s pod-
poro SKD. Prejel je 65,91 od-
stotka glasov in je tako prema-
gal kandidata LDS Antona
Dirnbeka. Volilna udeležba pa
je bila 51,47 odstotna.
Nove občine na startu
Kaj bodo počeli občinski sveti in župani
Z novim letom bo v Sloveni-
ji zaživelo 147 novih občin, od
tega 23 na Celjskem, saj je bil
drugi krog volitev za župane
sklepno dejanje pred njihovim
konstituiranjem. V teh dneh se
bodo tudi prvič sestali novoiz-
voljeni občinski sveti, saj »mo-
rajo to opraviti do sobote, 24.
decembra. Na konstitutivnih
sejah bodo sveti izvolili svoje
predsednike in marsikje ime-
novali tudi občinskega tajni-
ka. Najkasneje v treh mesecih
pa naj bi nato sprejeli še statu-
te občin. S tem in pa z delitvijo
premoženja bodo tudi formal-
no rojene nove občine, ki pa si
jih mnogi še vedno ne znajo
prav predstavljati.
Po dokumente na
stari naslov
Nova občina ne bo podobna
današnji, pač pa bo bolj spo-
minjala na večjo krajevno
skupnost. Poleg teritorialne
členitve bo namreč po novem
letu postopoma prišlo do loči-
tve državnih in občinskih
funkcij, kar pomeni, da bo dr-
žava prevzela večino sedanjih
nalog občine, skupaj z zapo-
slenimi. Pri objektih pa bo tre-
ba urediti vprašanje lastni-
štva.
Zakon o upravi določa, da
bo država prevzela vse uprav-
ne naloge in pristojnosti, za
katere so ustanovljena posa-
mezna ministrstva ter druge
upravne naloge oblastne nara-
ve. Za državljane to pomeni,
da v novoustanovljenih obči-
nah ne bodo mogli urejati za-
dev kot so podaljševanje oseb-
nih izkaznic, vozniških dovo-
ljenj in podobno. Vse to bo
ostalo v istih stavbah kot do-
slej, na sedežih sedanjih občin,
kjer bodo upravne enote dr-
žavne uprave. To pomeni, da
bodo ljudem ostale ustaljene,
doslej znane poti urejanja
takšnih zadev.
Upravne enote bodo vodili
načelniki, ki jih bo imenovala
in razreševala vlada, občinski
sveti pa bodo dajali k imeno-
vanju predhodno mnenje. Mi-
nistrstva pa bodo, vsako na
svojem področju, nadzorovala
zakonitost aktov, ki jih bodo
izdajale občine.
Država naj bi prevzela tudi
sedaj zaposlene v občinah, ki
opravljajo prej omenjene
upravne naloge, okrog tega pa
se v zadnjem času pojavljajo
dvomi in dileme, saj nihče ne
ve natančno, koliko naj bi jih
bilo in kaj se bo zgodilo s tisti-
mi, ki jih ne bo prevzela niti
državna uprava niti nove obči-
ne. Na boljšem so zaposleni
v krajevnih skupnostih, saj za-
nje velja, da naj bi nadaljevali
delo do uveljavitve novega ob-
činskega statuta, lahko pa bo-
do ostali zaposleni tudi kasne-
je, če bodo krajevne skupnosti
ostale.
Občinski župan le
figura?
In kaj bodo potem sploh po-
čele nove občine? Upravljale
naj bi občinsko premoženja,
omogočale gospodarski razvoj,
ustvarjale možnosti za gradnjo
stanovanj, skrbele za lokalne
javne službe, pospeševale
službe socialnega varstva,
službe za predšolsko varstvo,
socialno ogrožene, invalide in
ostarele, občine naj bi skrbele
z varstvo okolja, za odlaganje
odpadkov, komunalno ureja-
nje, požarno varnost, pokopa-
liško službo...
Poleg občinskega sveta kot
najvišjega organa odločanja,
ki ga bodo imele vse občine,
bodo ponekod imeli še občin-
ske odbore kot izvršilne orga-
ne. Izvoljeni bodo iz vrst svet-
nikov in občanov in bodo dela-
li podobno kot delovna telesa
državnega zbora. Nadzorni
odbor pa bo nadziral razpola-
ganje s premoženjem občine in
porabo proračunskega de-
narja.
Zupan, ki naj bi bil neprofe-
sionalen, naj bi po zakonu
predstavljal in zastopal obči-
no, skrbel za uresničevanje
odločitev občinskega sveta in
odborov, lahko opravljal dolo-
čene naloge iz pristojnosti sve-
ta in z argumenti zadržal izva-
janje nezakonitih odločitev
sveta. Ob vsem tem nekateri
menijo, da bo vloga župana
razvrednotena, saj bo svet
imel svojega predsednika in
podpredsednika ter tajnika ali
sekretarja, ki bo vodil upravo.
Prišlo naj bi tudi do dvotirno-
sti, ki je že doslej veljala med
predsedniki občin in izvršnih
svetov. Vse več strank se tudi
zavzema za profesionalizacijo
županskega mesta.
Posebno vprašanje v novih
občinah je tudi njihovo finan-
ciranje. Zakon so poslanci dr-
žavnega zbora sprejeli pred
dnevi na izredni seji in določa,
da novim občinam pripada 30
odstotkov dohodnine, imele pa
bodo tudi lastne vire financi-
ranja kot so davki, takse, pri-
stojbine, odškodnine in drugo.
Država pa bo poskrbela za
materialno šibkejše občine ta-
ko, da bo vsaka dosegla vsaj 90
odstotkov zagotovljene pora-
be, to je po sedanjih izračunih
28 tisočakov na prebivalca.
Da gre pri vsem skupaj sa-
mo za začasnost določb, pa je
jasno že iz odločitve ustavnega
sodišča, da mora državni zbor
v prihodnjih treh letih in pol
ponovno pretresti zakon
o ustanovitvi občin in ga po-
praviti, kjer občine niso obli-
kovane v skladu z ustavo in
zakoni. Še en slovenski ekspe-
riment torej, za katerega lahko
občani le upajo, da jih ne bo
predrago stal.
T. CVTRN
Visoka
obletnica
turizma
V Termah Zreče bo v če-
trtek, 22. decembra ob 12.
uri slavnostna seja ob 40-
letnici delovanja Celjske
turistične zveze. V organi-
zaciji Turističnega društva
Slovenske Konjice in pod
pokroviteljstvom rekre-
acijskega centra Unior se
bodo sestali predstavniki
Turistične zveze Slovenije,
Celjske turistične zveze in
turističnih društev celjske
regije. Pregledali bodo do-
sedanje delo in si zadali ci-
lje za prihodnost.
D.S.
KOMENTIRAMO
Propagande ie konec
Lokalne volitve so dokonč-
no za nami. Drugi krog volitev
za župana je še enkrat doka-
zal, da so časi plebiscitne od-
ločitve izpred štirih let, ki seje
bomo spominjali prav v teh
dneh, dokončno za nami. Ta-
kratna udeležba na referendu-
mu za samostojno Slovenijo je
bila več kot 90-odstotna, to-
krat je v povprečju župane iz-
birala manj kot polovica vo-
livcev.
Če so volitve za nami, pa je
pred nami verjetno vrsta pro-
blemov, ki jih bodo prinesle
novoustanovljene občine. Z iz-
volitvijo županov in občinskih
svetov imajo sicer osnovo za
začetek delovanja, to pa še
zdaleč ne pomeni, da so s tem
vse zagonske težave novih ob-
čin že rešene.
Če je osnovni princip finan-
ciranja občin sprejet, pa bo
verjetno ena ključnih težav
v prihodnjih mesecih razdeli-
tev premoženja med novona-
stale občine. Vprašanje je tudi,
kako se bo državna uprava lo-
čila od občinske, koliko ljudi
bo zaposlovala nova občina in
ali se bodo uresničile bojazni
ljudi, da bodo nove občine sa-
mo še dodatno obremenile že-
pe občanov. Vse glasnejše so
namreč zahteve, da naj bo žu-
pan profesionalec, to pa bo
verjetno za seboj potegnilo še
vrsto drugih funkcij. Kakšna
bo dejansko njegova vloga, pa
bo odvisno predvsem od posa-
mezne občine in strankarskih
interesov v njej. Po najnovej-
ših razlagah naj bi namreč kar
nekako utonile v pozabo ra-
zlage o županovi pomembnosti
in moči, ki naj bi ju imel po
novem. Namesto tega naj bi bil
le nekakšna figura, predstav-
nik nove občine navzven, seve-
da pa je vprašanje, kakšno
vlogo mu bodo namenili v po-
sameznih občinah.
Po strankarski pripadnosti
so tudi župani vseh barv, še
največ - šest — jeneodvisnih, saj
so jih predlagale skupine vo-
livcev, sledijo pa župani SDSS
in SKD. Verjetno pa ob spopa-
du s številnimi problemi v no-
vih občinah strankarska pri-
padnost ne bo mogla imeti
prednosti.
Ob vsem skupaj pa se mar-
sikdo upravičeno sprašuje, ka-
ko se bo končal projekt lokal-
ne samouprave v Sloveniji, če
je že danes jasno, da bo treba
nove občine spremeniti v skla-
du z odločitvijo ustavnega so-
dišča.	T. CVIRN
Dobili zakon
o obrambi
LJUBU ANA, 20 decembra
(Delo) - V državnem zboru
so z dvotretjinsko večino
sprejeli obrambni zakon.
Zanj je glasovalo 56 od 70
navzočih poslancev, šest
jih je bilo proti, poslanci
SLS pa so se pri glasovanju
vzdržali. V obrazložitvi so
povedali, da zato, ker ima
predsednik države po tem
zakonu pristojnosti, ki mu
jih ne daje niti ustava. Po-
slanci združene liste pa so
trdili ravno obratno in zato
glasovali proti zakonu. Ves
čas sprejemanja zakona,
kar je trajalo dve leti, so
bili okrog njega spori, zato
je sedanja rešitev kompro-
misna.
Ugodna
stanovanjska
posojila
LJUBLJANA, 20, decem-
bra (Delo) - Stanovanjski
sklad Republike Slovenije
bo te dni objavil dva razpi-
sa ugodnih stanovanjskih
posojil. V prvem, dolgoroč-
nem, bo postopoma razde-
lil slovenskim državljanom
800 milijonov tolarjev za
ublažitev stanovanjskih te-
žav. Drugi razpis pa je ne-
kaj novega in v njem bo t^
sklad plonudil 600 milijo-
nov tolarjev na kratek rok
za obnovo in vzdrževanje
stanovanj.
Slovensko javno
mnenje
LJUBLJANA, 20, decem-
bra (Delo) - Zadnja razi-
skava Slovensko javno
mnenje 94 kaže, da je pri
Slovencih nekoliko upadla
kritičnost do politike, do
razmer na socialnem po-
dročju in do življenja nas-
ploh. Razlage tega pojava
so lahko različne, od tega,
da so se razmere res nekoli-
ko izboljšale, do tega, da so
Slovenci izgubili iluzije in
so sedaj bolj realni. Še ved-
no najbolj zaupajo sebi in
družini, najmanj pa poli-
tičnim strankam. Delo jim
poleg družine pomeni naj-
večjo vrednoto, šele nato so
prijatelji in drugo.
Elektrika še po
stari ceni
LJUBLJANA, 20. decem-
bra (Delo) - Elektrika se
zaenkrat še ne bo podraži-
la, menijo na ministrstvu
za ekonomske odnose in
razvoj, čeprav imajo zahte-
vek za 9-odstotni dvig cen.
Tudi v prihodnjem letu
kakšnega večjega skoka
cen ne napovedujejo. Saj je
cena električne energije
pod nadzorom.
r-N0VI TEDNIK—
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana Stamejčič,
Zeljko Zule. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer, Igor Šarlah. Obliko-
vanje: Minja Bajagič. Tajnica
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500, fax 441-032.
i	Št. 51 - 22. december 1994
3
Grdina o aktualnih naložbah
O telefonili, šolah, plinifikaciji, cestah
Občane večine južnega dela šentjurske
občine že nekaj časa skrbi, kako je z na-
ložbami v posodobitev telefonije v njiho-
vih krajih. O tem je na zadnjem zaseda-
nju občinske skupščine, sredi preteklega
tedna, precej povedal predsednik šent-
jurske vlade, Ladislav Grdina.
V občini so pred kratkim priključili še
nove telefonske naročnike na Kalobju,
podobno pa pričakujejo tudi v drugih
gospodarsko šibkih krajih južnega dela.
Grdina je med zasedanjem pojasnjeval,
da je tam prišlo do zaostanka zaradi
poštne reorganizacije ter centralizacije,
ker pa v parlamentu niso dopustili povi-
šanja telefonskega impulza, je prišlo tudi
do zamenjave vodstva ter blokade na-
ložb. Pri tem naj bi Šentjurčanom vseeno
uspelo, da so njihove naložbe sprejeli za
leto 1995 kot prednostne, v tem tednu pa
bi še podpisali pogodbe. Grdina je po-
slancem dejal, da s telefonijo sicer ne
morejo zaključiti do konca junija, tako
kot so pričakovali, temveč najpozneje do
konca leta 1995.
Predsednik je prav tako zadovoljen
z naložbo v gradnjo osnovne šole v šent-
jurskem predelu Hruševec, kjer graditelj
prehiteva za dva meseca. Šola naj bi sku-
paj z opremo stala približno 390 milijo-
nov tolarjev, pri tem pa morajo iz šent-
jurskega proračuna za leto 1995 zagoto-
viti še 50 milijonov. Na Prevorju pa naj
bi začeli z gradnjo šole leta 1996.
V mestu Šentjur zanima krajane tudi
projekt plinifikacije, kjer zamujajo za
3 mesece. Gre za začetno zamudo, v teh
dneh pa v kraju začenjajo s priključeva-
njem na plin. Za južni del občine pa bi,
kot je razvidno iz osnutka državnega
proračuna, asfaltirali 1,5 kilometra regi- <
onalne ceste med Prevorjem in Lesičnim
ter uredili dva usada. Za porušeni Nova-
kov most v Vrbnem pa je Grdina opozo-
ril, da novega že pilotirajo.
Šentjursko obvoznico naj bi v celoti
odprli tik pred božičem, občina pa je
svoje obveznosti že poravnala, zatrjuje
predsednik. »Šentjurski proračun ni za-
radi obvoznice zadolžen niti za en sam
tolar,« je zanikal govorice. Prav tako je
govoril o globinski vrtini v Dobrini, pri
Loki pri Žusmu, kjer bi raziskali termal-
no vodo. Na pristojnem ministrstvu naj
bi vlogo za 50 milijonov vredno vrtino
obravnavali v tem tednu, je obljubil Gr-
dina.	BRANE JERANKO
Bolj liberalen
odlok
Izvršni svet skupščine
občine Mozirje je sprejel
osnutek odloka o pomožnih
objektih in drugih posegih
na območju mozirske obči-
ne, za katere ni potrebno
lokacijsko dovoljenje.
Osnutek je po besedah
članov izvršnega sveta us-
klajen z zakonodajo, obe-
nem pa je dovolj življenj-
sko naravnan. Potrebo po
novem odloku so izzvale
ravno dostikrat nesmiselne
zahteve po lokacijskih do-
voljenjih, ki jih je zakon
terjal tudi v primerih zelo
majhnih posegov v prostor
ali sprememb na objektih.
Kmet je moral, na primer,
zaprositi za gradbeno do-
voljenje, če je želel zgraditi
silosu še nadstrešek. Kot so
ocenili v izvršnem svetu,
ima ta osnutek precej bolj
liberalno postavljene meje,
predvsem kar zadeva go-
spodarske objekte. Sprejeli
so torej osnutek, ki pa ga
bo skozi svoje sito spustila
še skupščina.	KL
Priložnosti na vasi
Razvojni projekt kraja bo v Lučah prevzelo ljubljansko
podjetje ZOP
Na zadnji seji izvršnega sve-
ta skupščine občine Mozirje so
izbrali izvajalca, ki bo poskr-
bel za izdelavo ustreznega
projekta, namenjenega obnovi
Luč ob Savinji in celostnemu
razvoju tamkajšnjega podeže-
lja. Odkriti želijo možnosti, ki
bi življenje na vasi povzdignile
iz mrtvila.
To nalogo, ki naj bi bila iz-
peljana prej kot v enem letu, je
mozirski izvršni svet zaupal
ZOP Management Consulting
d.o.o. iz Ljubljane. Odločitev
komisije za izvedbo javnih
razpisov ni bila lahka, pri tem
pa so bolj kot cenovni kriterij
upoštevali kakovost ponudbe.
Dobro se zavedajo, da je lahko
od kakovosti izvedbe takega
projekta odvisna nadaljnja
usoda vasi. Okvirna cena za
izdelavo projektne naloge je
milijon in pol tolarjev, v po-
djetju ZOP pa imajo ob spre-
jemljivi ceni še zelo dobre re-
ference. Izurjeni strokovnjaki,
od psihologa do velikega števi-
la krajinarjev, bi znali na pra-
vi način pristopiti h krajanom
in k oživljanju Luč. Predsed-
nik izvršnega sveta Jakob Pre-
sečnik je menil, da se morajo
potruditi, da bi ministrstvo za
kmetijstvo projekt uvrstilo še
v letošnji proračun. Kot kaže,
jim bo to uspelo, saj so z mini-
strstva že sporočili, da bodo
svoj del sredstev nakazali
v prvih treh mesecih prihod-
njega leta.
Tako se bo projektni tim že
kaj kmalu lotil naloge, s po-
močjo katere naj bi opredelili
razvojne potenciale v Lučah,
obenem pa naj bi motivirali
domačine za nadaljnje delo.
Nakazali bi jim možnosti raz-
voja, s tem da bi jim predlagali
določene rešitve v obliki pro-
jektov. ZOP bo namreč opravil
podrobno analizo stanja na
področjih kmetijstva, gozdar-
stva, obrti, turizma, rabe pro-
stora in gradnje infrastruktu-
re, urbanizma, kulturnega
razvoja, izobraževanja in ak-
tivnosti vaščanov ter področij
sociale, zdravstva in zaposlo-
vanja. Vaščanom bodo skušali
pomagati s konkretnimi načr-
ti, ki bodo vsebovali tako or-
ganizacijo dela na posamez-
nem področju kot tudi možno-
sti pridobivanja finančnih
virov.
Nad izvajanjem razvojnega
projekta bo bdela pristojna
občina. In če bo akcija korekt-
no opravljena, lahko prebival-
ci Luč — kraja, ki je še pred
nekaj leti slovel kot turistični
cvet - pričakujejo vsaj nekate-
re koristne smernice. Razvojni
programi ne bodo ubrali vsak
svojo pot, pač pa naj bi se živ-
ljenje na vasi odvijalo pod
okriljem celostnega projekta.
V Lučah so vsaj nekatere iz-
točnice razvoja že jasne. Ena
takih je prav gotovo razvijanje
turistične dejavnosti. V teh
hribovitih krajih so dane obe-
tavne možnosti za razvoj let-
nega in zimskega turizma; pri
slednjem bi veljalo izkoristiti
tako možnosti smučanja na
obronkih vasi kot tudi visoko-
gorskega smučanja. Veliko pa
bo treba postoriti še področjih
kmetijstva, gozdarstva in obr-
ti. Priložnosti so, le krajani jih
morajo prepoznati.	KL
Ureditev vaškega jedra
Mozirski izvršni svet je izbral izvajalca za izdelavo ureditve-
nega načrta v Solčavi. Komisija za izvedbo javnih razpisov je
pretehtala šest ponudb, ki so bile po njihovi oceni dokaj enako-
vredne. Po temeljitem razmisleku so se odločili, da naj nalogo
prevzame Zavod za urbanizem Velenje, saj ima dobra strokovna
priporočila, za seboj pa že vrsto opravljenih ureditvenih načr-
tov. Izvršni svet naj bi določil tudi izvajalca za ureditev dveh
individualnih sirarn v Solčavi, vendar so morali to točko uma-
kniti z dnevnega reda, saj se je na javni razpis prijavil en sam
ponudnik.
Rebalans
šentjurskega
proračuna
Poslanci šentjurske občin-
ske skupščine so pretekli te-
den sprejeli rebalans letošnje-
ga občinskega proračuna. Pri
tem so v gradivu zapisali, da
znašajo skupni prihodki pro-
računa 739 milijonov tolarjev.
Pri odhodkih se v rebalansu
pojavlja nova postavka za po-
račun plač v državnih organih
in izvajalskih organizacijah,
kar je po zakonu in pravilniku
o napredovanju zaposlenih
treba storiti do konca leta.
Med novimi postavkami pa je
tudi denar za letošnji referen-
dum o lokalni samoupravi,
v vrednosti blizu 2,5 milijona
tolarjev, kar je plačano iz dr-
žavnega proračuna. Za decem-
brske občinske volitve so na-
menili 3 milijone tolarjev.
Sicer pa so šentjursko obči-
no, kot so povedali predstav-
niki občinske vlade, le dva dni
pred zasedanjem obvestili, da
ji pripada še približno 30 do-
datnih milijonov. Zato so se
med zasedanjem pojavila raz-
mišljanja, kam bi dodatni de-
nar namenili. Iz severnega de-
la občine so med razpravo
omenjali potrebe tega dela, na
koncu pa so skoraj soglasno
sklenili, da bodo s tem denar-
jem prispevali k razširitvi te-
lefonskega omrežja v južnem
delu občine.
BRANE JERANKO
Sneg je, sneg!
Tako težko smo ga čakali, da smo mu rade volje odpustili vse tiste nevšečnosti, ki nam jih je
v sredo zjutraj nanosil, ko smo premagovali okoli pol metra debele bele ovire. In prišel je
v pravem času; dan pred koledarskim nastopom zime, tik pred božičnimi prazniki in le nekaj dni
pred pričetkom težko pričakovanih šolskih počitnic. Torej imamo zimo, takšno, ket se spodobi.
Na celjskem območju je v nižinah zapadlo približno 40 do 50 cm snega, ob zaključku redakcije je
še snežilo. Večjih težav v prometu ni bilo, saj so iz premeta pravočasno izločali tovornjake in
coziia brez zimske opreme.
Vrh islamskih
držav
V Casablanci v Maroku
je potekal vrh Organizacije
islamske konference, kate-
rega osrednje teme so bile
položaj v BiH, boj proti
verskemu ekstremizmu,
mirovni proces na Bližnjem
vzhodu in položaj v Afga-
nistanu. Muslimanski vo-
ditelji iz 52 držav so si bili
najbolj enotni glede polo-
žaja v BiH: menili so, da
imajo bosanski Muslimani
vso pravico samoobrambe
pred agresijo bosanskih
Srbov, zato naj Združeni
narodi čimprej prekličejo
embargo na prepoved do-
bave orožja. Ponudili so tu-
di, da bi v Bosno namesto
vojakov zahodnih držav, ki
grozijo z umikom, tja prišle
čete islamskih držav, ki bi
tudi delovale v okviru OZN
in Unproforja. Sodelujoči
na islamskem vrhu so go-
vorili tudi o kuvajtsko-ira-
ški krizi ter o Jeruzalemu.
V primeru tega tretjega
najbolj svetega mesta
v islamskem svetu, se je ve- *
čina islamskih voditeljev
postavila na stran Pale-
stincev in s tem Jordaniji
odvzela nadzor nad me-
stom. Eden glavnih ciljev
vrha pa je bil poskus reha-
bilitacije islama, ki ga
v svetu poznamo samo po
akcijah islamskih skraj-
nežev.
Berlusconi pred
sodniki
Italijanski premier Ber-
lusconi se je po treh tednih,
odkar je dobil povabilo na
sodišče, naposled le znašel
pred sodniki zaradi more-
bitne vpletenosti v nezako-
nite denarne posle v njego-
vem podjetju Fininvest. Na
sedemurnem zaslišanju
v Milanu je vztrajno zatrje-
val, da gre za poskus dr-
žavnega udara, da so vsi
sumi in obtožbe izmišljeni
ter, da riè bo odstopil. Veči-
na političnih opazovalcev
meni drugače: Berlusconi-
jeva vlada naj bi padla še
pred božičem (premieru je
hrbet obrnila celo koalicij-
ska zaveznica Severna li-
ga). Vladna kriza se odraža
tudi na borzah, kjer lira
pada v razmerju z vsemi
valutami, še posebej z nem-
ško marko. In medtem Ber-
lusconi vztrajno ponavlja,
da je žrtev politično-novi-
narsko-sodniške zarote, za
katero stojijo sovražniki.
To so predvsem njegovi ko-
alicijski nasprotniki (Se-
verna liga), veliki dnevniki,
ki so v lasti podjetnikov
Agnellija in Benedettija, in
sodniki, ki hočejo postati
zvezdniki. In kaj lahko se
zgodi, da bo tako največja
(Berlusconijeva) stranka
Naprej, Italija! kmalu
odrinjena v opozicijo.
Carter posreduje
tudi v BiH
Vodja bosanskih Srbov
Radovan Karadžič je v po-
govoru za televizijsko
družbo CNN predstavil mi-
rovni načrt v šestih točkah.
Hkrati je nekdanjega ame-
riškega predsednika Car-
terja zaprosil za posredo-
vanje pri odpravljanju kri-
ze v BiH. Kot je znano, je
Jimmy Carter uspešno po-
sredoval že na več kriznih
žariščih - tako je na Hai ti j u
prepričal vojaško hunto, da
je prostovoljno zapustila
državo, uspel pa je tudi
zgladiti napetost na korej-
skem polotoku. Carter je
v BiH res prišel, vendar ne
kot predstavnik ameriške
vlade, temveč predvsem na
lastno pobudo. Musliman-
ska stran je ob tem sporoči-
la, da sarajevska vlada
priznava samo predlog
kontaktne skupine. Nov
Karadžičev mirovni načrt
predvideva: prost prehod
konvojev Združenih naro-
dov skozi območja pod srb-
skim nadzorom, osvobodi-
tev vseh zajetih pripadni-
kov Združenih narodov, iz-
pustitev vseh zajetih mu-
slimanskih vojakov, mlaj-
ših od 19 let, takojšnje pre-
mirje v Sarajevu in njegovi
okolici, ponovno odprtje
sarajevskega letališča za
pristajanje letal Unprofor-
ja in letal s humanitarnimi
pošiljkami ter spoštovanje
vseh mednarodnih določil
o človekovih pravicah.
Vojaški poseg
v Deceniji
Ruska vojska je posegla
v Čečeniji, da bi upornega
generala Dudajeva prepri-
čala, da je republika še
vedno znotraj Rusije. Voja-
ki so se iz dveh smeri pre-
bili na čečensko ozemlje
skoraj do glavnega mesta
Grozni, vendar pa so pri
tem naleteli na süovit upor
čečenskih vladnih enot in
plačancev, ki pa so jih pod-
prli tudi sosednji Osetinci,
Inguši in Dagestanci. Ker
se Cečenci nikakor niso ho-
teli pokoriti Rusom, so le-ti
z vodenimi izstrelki več-
krat napadli čečensko
glavno mesto Grozni. Če-
čenci so že prvi dan zajeli
59 ruskih vojakov in uničili
več kot 30 ruskih tankov.
V osetinski prestolnici Vla-
dikavkazu so medtem po-
tekala mirovna pogajanja,
ki pa so zaradi preveč na-
sprotujočih si mnenj med
sprtima stranema propad-
la. Rusija je namreč vztra-
jala, da mora biti v vseh
dokumentih opredeljena
kot država, katere sestavni
del je tudi Čečenija, med-
tem ko je kavkaška repu-
blika vztrajala pri tem, da
je samostojna in odceplje-
na. Ruska stran je tudi
vztrajala, da se morajo Če-
čenci najprej razorožiti, še-
le potem se bo ruska vojska
postopno umaknila.
Italijanski veto za
Slovenijo
Ministrski svet (zunanji
ministri) Evropske unije je
še zadnjič v tem letu (in
zadnjič pod nemškim pred-
sednikovanjem) razprav-
ljal o podelitvi mandata
Evropski komisiji za poga-
janja s Slovenijo o pridru-
ženem članstvu v Evropski
uniji. Kot je bilo pričako-
vati, Slovenija že petič za-
pored ni dobila mandata,
k čemur je z vetom naiveč
pripomogla seveda Italija.
Italija namréc doslej še ni
bila seznanjena z nobenim
novim dejstvom, ki bi pri-
bližalo rešitev meddržav-
nega spora s Slovenijo.
Med državama naj bi še
vedno obstajala nesoglasja
v zvezi s premoženjem ita-
lijanskih državljanov, ki so
ga nekdanje jugoslovanske
oblasti nacionalizirale po
diligi svetovni vojni. Nem-
čija se je vseh šest mesecev
predsednikovanja v EU si-
cer zelo zavzemala za slo-
vensko približevanje Evro-
pi, od novega leta dalje pa
bo predsednikovanje v EU
prevzela Francija, katere
stališča v zvezi s približe-
vanjem Evropi se precej
nagibajo k slovenskim pri-
zadevanjem. Zunanji mini-
stri so na zasedanju govori-
li tudi o svobodni trgovini
z baltiškimi državami in
odnosih s Turčijo.
Št. 51 - 22. december 1S94
|4
Optimizem z rezervo
Krivulja gospodarsko-tinančnlb gibanj se na Celjskem končno dviguje
Po podatkih bivšega SDK ali po no-
vem Agencije Republike Slovenije za
plačilni promet, nadziranje in infor-
miranje, se gospodarstvu v šestih ob-
činah na Celjskem, ki jih pokriva
Agencija, pišejo boljši časi. Vzpenja-
jočo se krivuljo pa je vendarle treba
jemati z rezervo, saj razmeroma visoki
indeksi temeljijo na izredno nizki os-
novi iz lanskega leta.
V desetih mesecih letos je industrija
na celjskem območju proizvedla za 9,9
odstotkov več kot v enakem lanskem
obdobju, zvišanje velja za vseh šest
občin. Z najboljšimi rezultati se lahko
pohvalijo v šmarski občini, kjer je ob-
seg višji za 16,3 odstotke, sledi pa celj-
ska industrija s 13,8 odstotkov večjo
proizvodnjo. Proizvodna dejavnost se
je najizraziteje povečala v grafični
proizvodnji, predelavi kemičnih iz-
delkov, proizvodnji pijač in proizvod-
nji bazičnih kemičnih izdelkov, upad-
la pa je proizvodnja na področju pre-
delave kovin. Kljub povečanju indu-
strijske proizvodnje je upadel obseg
zalog, kar pomeni, da podjetja svoje
proizvode uspejo plasirati na tržišče.
Še največ težav so pri plasmaju izdel-
kov letos imeli Šentjurčani.
Pri blagovni menjavi s tujino so na
voljo podatki prvih devetih mesecev.
Gospodarstvo s Celjskega je izvoz po-
večalo za 12 odstotkov, kljub temu je
delež celjskega območja v celotnem
slovenskem izvozu padel z lanskih 7,9
na 7,6 odstotkov. Najpomembnejši tr-
govinski partner ostaja Nemčija, ka-
mor gre tretjina celjskega izvoza, sle-
dijo Hrvaška, Italija, Avstrija in ZDA.
Uvoz je letos višji za 14 odstotkov,
pokritje se je nekoliko poslabšalo, še
vedno pa dosežena izvozna realizacija
presega potrebe po uvozu za 18 od-
stotkov. Ce ne bi bil lani obseg inve-
sticijske porabe realno na najnižji
točki v zadnjih dvanajstih letih, bi bili
resnično lahko zadovoljni z letošnjim
obsegom investicijske porabe. Le-ta je
namreč še doslej trikrat večji kot v ce-
lotnem lanskem letu. Kar petkrat več-
ji obseg investiranja beležijo v šent-
jurski občini, takoj za njimi so Celja-
ni, skromni pa so bili letos Žalčani.
Problem številka ena še naprej
ostaja poravnavanje zapadlih obvez-
nosti, večina pravnih oseb z likvid-
nostnimi težavami je v zasebni lasti.
Največ zasebnikov, kar 95, ki jih pe-
stijo likvidnostni problemi, je s po-
dročja trgovine, med podjetji v druž-
beni, mešani ali zadružni lastnini pa
povzroča likvidnost največ sivih las
industrijskim podjetjem. V teh po-
djetjih pa je zaposlenih skoraj 8 tisoč
ljudi. Skratka, ob iztekajočem se letu
na Celjskem vlada zmeren optimizem
ali kot ocenjuje direktor Agencije
mag. Dušan Drofenik: »Območno go-
spodarstvo je letos uspešnejše kot la-
ni, še najpomembnejše pa je dejstvo,
da se gospodarska krivulja končno
vzpenja.«	IRENÀ BAŠA
Agencija Republike Slovenije za pla-
čilni promet, nadziranje in informira-
nje, enota Celje, zaposluje 267 ljudi,
od tega samo v Celju 190. Zaradi iz-
jemno povečanega obsega dela in del-
no na račun upokojitev so letos dodat-
no zaposlili kar 20 inšpektorjev, nji-
hovo število se je z lanskih 11 poveča-
lo na 30. Inšpektorji celjske Agencije
opravljajo kontrole in revizije po vsej
Sloveniji, podobno pa na Celjsko pri-
hajajo inšpektorji iz drugih Agencij.
Tako opravljajo na primer revizijo
v celjskem Emu in Blagovnem centru
oziroma Gali inšpektorji iz Novega
mesta, Celjani pa so pod drobnogled
vzeli celotno Iskro. Po informacijah
pomočnika direktorja mag. Uroša Go-
ričana je celjska podružnica zadolže-
na za 78 revizijskih postopkov, do
konca leta jih bo zaključena dohra
polovica. Z zaključnimi revizijami so
ugotovili, da je bilo v petih podjetjih
oškodovano družbeno premoženje
v višini 1,6 milijarde tolarjev, zato so
vložili ovadbe za 21 domnevno storje-
nih kaznivih dejanj, zoper 14 pravnih
oseb pa so podali ovadbe za domnev-
no 30 storjenih gospodarskih pre-
stopkov.
Celjsko območje ima na svojih sezna-
mih še vedno prijavljenih dobrih 10
odstotkov vseh brezposelnih v Slove-
niji, to pomeni preko 13 tisoč iskalcev
zaposlitve oziroma 0,7 odstotkov več
kot v enakem lanskem obdobju. V pri-
merjavi z gibanji na ravni države se
na Celjskem nezaposlenost zmanjšuje
precej počasneje; v Sloveniji se je
brezposelnost zmanjšala za dobrih
9 odstotkov, na našem območju pa za
slabih 5 odstotkov.
Celjska obrtna zbornica je bronasto plaketo podelila Srednji
frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli Celje za poklicno
izobraževanje in izobraževanje za potrebe obrti v občini Celje.
Preskromna podpora razvoju
Jubilej celjske obrtne zbornice
V prostorih celjske obrtne
zbornice je bila minuli petek
slovesnost, s katero so obeleži-
li 25-letnico Obrtne zbornice
Celje.
Predhodno društvo obrtni-
kov je bilo ustanovljeno okto-
bra 1969 v gostišču Ribič v Ce-
lju, današnja obrtna zbornica
pa vključuje 1900 obrtnikov,
povezanih v 22 panožnih sek-
cij. Med najmočnejše dejavno-
sti še vedno sodi a\rtoprevozni-
štvo z okoli 300 člani. Njihovo
število se je v zadnjih letih po-
večalo in to predvsem na ra-
čun razpada družbenih podje-
tij, kjer so delavcem ponudili
v odkup vozila, precejšen skok
pa so v zadnjem času zabeleži-
li v gostinski dejavnosti. Kot je
na slovesnosti dejal predsed-
nik celjske obrtne zbornice
Zvonko Juteršek pa ne beleži-
jo rasti pri storitvenih dejav-
nostih kot so čevljarstvo, kro-
jaštvo in kleparstvo. »V zbor-
nici ugotavljamo,« dodaja Ju-
teršek, »da je obrt postala so-
cialna kategorija, ker se mno-
gi, ki so izgubili delo, odločijo
za obrtno dejavnost brez po-
trebnega znanja in brez
ustrezne materialne osnove.
Z nenačrtno politiko pri raz-
poreditvi poslovnih prostorov,
zlasti v mestnem jedru, so po-
vsem izrinjene obrtne dejav-
nosti, večino lokalov zasedajo
trgovine in gostinski lokali.
Obrt pa žal postaja socialna
kategorija, saj je preko 90 od-
stotkov obrtnikov zaradi viso-
kih davkov in prispevkov za-
varovanih v najnižjem zavaro-
valnem razredu.« Sicer pa se
tudi celjski obrtniki ubadajo
s podobnimi težavami kot
obrtniki v celotnem sloven-
skem prostoru, to so nelikvid-
nost, finančna nedisciplina
med poslovnimi partnerji, vi-
soke zamudne obresti, pesti jih
predrag kapital za najemanje
kreditov in previsoke obrestne
mere, spodbude za razvoj obrti
v republiki in občini pa so po
mnenju obrtnikov pres-
kromne.
Na slovesnosti je udeležen-
cem spregovoril tudi Leopold
Drame, dolgoletni predsednik
celjske obrtne zbornice, sledi-
la pa je podelitev priznanj.
Zlate plakete obrtne zbornice
Celje so prejeli: Marjan Jeran-
ko, Albert Leskošek, Franc
Stropnik ter Marjan Zagožen.
Srebrne plakete obrtne zbor-
nice Celje: Franc Mihelin,
Ludvik Prekoršek, Janko Raz-
goršek, Anton Roječ ter Boža
Skorjanc. Dobitniki bronastih
plaket celjske zbornice pa so:
Viktor Ašič, Štefan Han, Alojz
Horvat, Marija Klakočer,
Alojz Ocvirk, Eva Špoljar,
Darko Štok, Romana Tajnšek
ter Srednja frizerska, tekstil-
na, strojna in prometna šola
Celje. Častni plaketi obrtne
zbornice Celje sta prejela Le-
opold Drame in Franc Svajger,
poleg tega pa so podelili še
plakete Obrtne zbornice Slo-
venije. Zlato je dobil Vili Šu-
mer, bronasto Zvonko Juter-
šek, priznanja pa Franc Pod-
bregar, Ivan Klokočovnik in
Jana Rebevšek.
IB
Foto: SHERPA
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 21. 12. 1994
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Podjetje Tam-tam d.o.o.
Ljubljana nudi kompletno
produkcijo plakatnih akcij
(svetovanje, oblikovanje, tisk,
distribucija). Informacije: tel.
061/126-33-07 in fax 061/210-
939 (Ani Bokšič).
-	Podjetje KSE d.o.o. Novo
mesto nudi konektorje po DIN
41612 izvedbe F in H ter kom-
biniranih izvedb, kabelske če-
veljčke širokega spektra za go-
spodinjske aparate, avtomo-
bilsko in traktorsko industrijo
in termične aparate. Spojni
elementi so večinoma po DIN
normah. Informacije: tel. 068/
34-131 in fax 068/341-342
(Štefan Ščap).
-	Madžarski ponudnik nudi
cca 100 ton jabolk sorte Jona-
tan prvega kakovostnega ra-
zreda. Informacije: Center za
razvoj občine Lendava, tel.
069/77-400 in fax 069/77-392
(Boris Lebar).
—	ItalijanskopodjetjeCoppi-
ni Macchine Utensili nudi
orodne stroje. Informacije: tel.
0039/0574-6500-7233 in fax
0039/0574-652-625 (Marco
Coppini ).
—	Podjetje iz Bratislave Kar-
patySRO nudi proizvode ke-
mijske industrije, lepila, les in
lesne izdelke, steklo ter sveto-
vanje v zvezi s kooperacijo,
marketingom in skupnimi vla-
ganji. Informacije: tel. in fax
0042/7-293-366 (Veljko Za-
vrnič).
-Podjetje Beti Trikotažne
tkanine d.o.o. Metlika išče tr-
govske zastopnike za posa-
mezna regionalna področja
Slovenije za prodajo metraž-
nega blaga - pletiva. Informa-
cije: tel. 068/58-371 in fax
068/58-390 (Vlado Avguštin).
- Podjetje Hiko Trade d.o.o.
Maribor povprašuje po čistil-
nih ploščah in agropregrinja-
lu. Informacije: tel. 062/223-
825 in fax 062/224-832 (Bojan
Plakolm).
Povpraševanje:
— Češki proizvajalec različ-
nih vrst stolov Alax (pisarni-
ških, kuhinjskih, za klinike
idr.) išče v Sloveniji uvoznika
- distributerja. Informacije:
tel. 0042/2-549-389 in fax
0042/2-9941-192	(Josef
Skala).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292r
293 ali direktno 215-631.
Sklad v Mozirju
Tudi v Zgornji Savinjski
dolini bodo poslej imeli
Sklad za razvoj malega go-
spodarstva. Zeleno luč zanj
so pred kratkim prižgali
poslanci mozirske skupšči-
ne. Ker pa se občina po no-
vem deli na pet občin, so
ustanovili sklad za celotno
dolino, saj bi bilo po njiho-
vem nesmiselno, da bi vsa-
ka nova občina imela svoj
sklad za razvoj malega go-
spodarstva. Predvsem naj
bi sklad zagotavljal posoji-
la za projekte malega go-
spodarstva, dajal jamstva
za posojila ter subvenci-
oniral obrestne mere, sklad
pa bo vodil sedem članski
odbor.
Se bo vitanjski Lip
rešil?
Podjetje LIP Vitanje se
že dalj časa srečuje z veli-
kimi likvidnostnimi teža-
vami. Kar 90 odstotkov
svoje proizvodnje sicer
prodajo na tuja tržišča,
vendar jim izvoz prinaša
izgubo. Poleg tega jih bre-
menijo bančni krediti, ki so
jih podedovali ob razpadu
centralnega podjetja LIP
v Slovenskih Konjicah. Po
odhodu bivšega direktorja
Stanislava Temnika je nje-
govo mesto prevzela Kata-
rina Černec, ki bo poskuša-
la rešiti podjetje pred ste-
čajem. Po njeni oceni bo
prihodnost tega vitanjske-
ga podjetja precej odvisna
od banke kot največjega
upnika ter sodelovanja
z vitanjskim podjetjem Mi-
kra in njegovim lastnikom
Slavkom Krajncem, ki pro-
daja njihove izdelke na do-
mačem tržišču in kupuje
surovine za LIP. Kakšno bo
to sodelovanje v prihodnje,
pa je v precejšnji meri od-
visno od lastnika Mikre, ki
je prav tako kandidiral za
direktorja LIP.
Atena II solastnik
Cometa
Na prvi licitaciji paketov
delnic olastninjenih podje-
tij, ki je pred kratkim pote-
kala na Ljubljanski borzi,
je bil prodan tudi 10-od-
stotni delež delniške druž-
be Comet Zreče. Kupec, in-
vesticijski sklad Atena П,
je z nakupom uspel pri ce-
ni, ki je bila 4 odstotke nad
izklicno ceno. Novi solast-
nik Cometa je že izrazil že-
ljo za dogovor o bodočem
sodelovanju pri upravlja-
nju, to pa je po mnenju vo-
dilnih v Cometu odvisno
predvsem od tega, kdo bo
kupec še preostalih desetih
odstotkov delnic in kakšen
bo dolgoročni interes teh
lastnikov.
IB
i	Št. 51 - 22. december 1994
5
Borza v znamenju novosti
prihajajoče lelo bo zaradi novega zakona o trgu vrednostnih papirjev prineslo številne spremembe na borzi. Nekatere
zanimivosti in novosti borznega posredništva nam je predstavil Aleksander Mraz
Vedno več ljudi se zanima za
trgovanje z vrednostnimi pa-
pirji. Na Ljubljanski borzi tr-
gujejo že skoraj pet let in če-
prav nimamo tako velike bor-
ze kot nekatere prestolnice, se
na njej marsikaj zanimivega
dogaja. Žal pa država premalo
stori za razvoj tega trga in ga
tako le zavira, pravi Aleksan-
der Mraz, ki je borzni posred-
nik v Kovinotehni v Celju.
Poleg tega se v podjetju uk-
varja s procesom lastninjenja
in z nepremičninami. Študiral
je na Pravni fakulteti v Ljub-
ljani, kjer je tudi diplomiral.
Na fakulteti se je prvič sezna-
nil s trgom vrednostnih papir-
jev in že kot študent je leta
1990 opravil izpit za borznega
posrednika. Istega leta je zaži-
vela Ljubljanska borza, usta-
novljena je bila spomladi in za
Aleksandra je bil to zanimiv
izziv. Naslednje leto se je za-
poslil v Kovinotehni.
Kakšno je delo borznega po-
srednika?
Trgovanje z vrednostnimi
papirji je vsak dan in sicer od
9.30. do 13. ure, poteka pa pre-
ko BIS-a, to je borzno infor-
macijskega sistema, ki nam
s pomočjo dobre računalniške
opreme omogoča povezavo
s centralnim računalnikom na
Ljubljanski borzi. Vsak torek
in četrtek se ob 10. uri začne
trgovanje na Ljubljanski bor-
zi. Tam smo vsi dosegljivi pre-
ko telefona in potencialni in-
vestitorji nam lahko naročajo
nakup določenega vrednostne-
ga papirja. Enako velja za pro-
dajo. Borzni sestanek lahko
traja eno uro ali pa več, odvis-
no od poslov, vse do zaključka
sestanka pa sprejemamo naro-
čila.
Ali posrednik svetuje stran-
ki, ko se odloča za nakup ali
prodajo delnic, obveznic ali
drugih papirjev?
Posrednik svetuje nakup na
podlagi pričakovanega donosa
in stopnje tveganja, ki ga je
pripravljen investitor prevze-
ti. Od tega, koliko pričakuje
stranka, je odvisno tudi za ka-
teri vrednostni papir se odloči.
Koliko članov trguje z vred-
nostnimi papirji?
V novembru je trgovalo 55
članov, trgujejo pa lahko le
pooblaščeni posredniki borz-
nih hiš, ki so članice borze.
Član borze mora tudi ločiti na-
kup vrednostnih papirjev za
borzno hišo in za svoje stran-
ke. Prav tako je zajamčena taj-
nost podatkov.
Kako potekajo naročila
vrednostnih papirjev v času
neborznih sestankov in koliko
jih trenutno kotira na Ljub-
ljanski borzi?
Na borzi kotira 18 delnic in
14 obveznic. Posrednik mora
vsako naročilo vpisati v knjigo
naročil, ki zajema informacijo
o času in vrsti naročila in ali je
bil posel sklenjen ali ne. Vrstni
red je določen po povpraševa-
nju in na vrsto pride prej tisti,
ki ima ugodnejšo ponudbo in
ne tisti, ki je vrednostni papir
časovno prej naročil. Posel je
sklenjen, ko se uskladita po-
nudba in povpraševanje. Vpla-
čila in izplačila se izvršijo po
dveh dneh od sklenitve po-
sla(T+2).
Kje so spravljeni ti vred-
nostni papirji?
Investitor ne dobi papirja
v roke, ampak ima spravljene-
ga v S KB AURUM-u v Ljub-
ljani. Ne le zaradi varnosti,
temveč tudi zaradi lažjega po-
slovanja, saj je vrednostni pa-
pir takoj pri roki, če se stranka
odloči za prodajo. V nasprot-
nem primeru ga mora stranka
najprej izročiti posredniku, ta
ga mora odnesti v Ljubljano,
če hoče z njim poslovati. Po
novem letu pa naj bi začela
delovati klirinško depotna
družba, kjer naj bi bil central-
ni depo vseh izdanih papirjev.
Razvoj bo šel v smer, da bodo
delnice v dematerializirani
obliki, se pravi, da papirjev ne
bodo več tiskali. Centralno
evidenco bo imela ta družba,
transakcije pa bodo potekale
podobno kot zdaj potekajo
s certifikati.
Ali lahko dobiš vrednostni
papir, če ga želiš zastaviti na
banki, kjer želiš pridobiti po-
sojilo?
Lahko ga fizično dvigneš in
odneseš v banko ali pa dobiš
samo ustrezen izpisek, s tem
pa se potem blokira prodaja
vrednostnega papirja, ker je
zastavljen. Odvisno od pogo-
jev, ki jih ima banka. Banka
tudi sama določi, katere vred-
nostne papirje sprejme.
Kateri so glavni dejavniki,
ki vplivajo na tečaj vrednost-
nih papirjev?
To so predvsem inflacija,
devizni tečaj, informacija o iz-
dajatelju - njegovo poslovanje,
razne špekulacije, likvidnost/
Tečaj se lahko dnevno spreme-
ni le za deset odstotkov (pade
ali zraste). Če pa cena pade ali
zraste za 30 odstotkov, se za-
časno trgovanje ustavi vse do
objave v časopisu, kjer mora
izdajatelj papirja pojasniti ra-
zloge za takšno spremembo te-
čaja.
Kakšne spremembe bo na
borzo prineslo novo leto?
Spremembe bodo zaradi no-
vega zakona o trgu vrednost-
nih papirjev kar občutne.
Nadzor in kontrola nad poslo-
vanjem članov borze se bosta
poostrila, za to pa bo skrbela
Agencija za trg vrednostnih
papirjev v Ljubljani. Postavila
je že določene pogoje za član-
stvo na borzi in za pridobitev
licence za opravljanje poslov.
Pogoji so zelo strogi. Družba,
ki se bo ukvarjala z vrednost-
nimi papirji, bo morala biti re-
gistrirana izključno za takšno
trgovanje. Pričakujemo lahko,
da se bo zaradi tega zelo
zmanjšalo število borznih hiš.
Nekatere se bodo združile,
druge bodo trgovanje opustile,
kar je povezano tudi s stroški,
ki so pri takšnem poslovanju
zelo veliki.
Kako bo s Kovinotehno?
Kovinotehna bo po novem
letu prisotna na borzi kot sou-
stanovitelj nove borzne hiše,
ki jo bo ustanovilo več podjetij
iz širše celjske regije.
Kdaj boste v vašem podjetju
začeli z javno prodajo delnic?
Program lastninskega preo-
blikovanja nam je že v septem-
bru potrdila Agencija za pre-
strukturiranje in privatizacijo.
V načinu lastninjenja je bilo
določenih dvajset odstotkov
družbenega kapitala za inter-
no razdelitev delnic, v kateri
so sodelovali zaposleni, bivši
zaposleni in upokojenci. Štiri-
deset odstotkov se bo preneslo
na sklade, ostalih štirideset pa
smo namenili javni prodaji
delnic, kjer bodo lahko sodelo-
vali vsi imetniki lastninskih
certifikatov. To naj bi se zgo-
dilo predvidoma konec decem-
bra, javna prodaja pa bo traja-
la trideset dni.
Kako bo v prihodnje z vred-
nostnimi papirji, ki so bili pri-
dobljeni s certifikati?
Pripravili bodo organiziran
trg C(OTC), ki bo poseben trg
za vrednostne papirje, pridob-
ljene s privatizacijo podjetji.
V kratkem času lahko priča-
kujemo poplavo teh papirjev.
Sistem trgovanja bo isti kot
s papirji, ki že kotirajo na bor-
zi in bo prav tako v okviru
Ljubljanske borze. Dnevno
bodo objavljali tečaje, trgova-
nje pa bo potekalo tudi preko
BIS-a.
Kakšne so provizije borznih
hiš?
Provizije so različne, znaša-
jo od 0.5 do 1.5 odstotka vred-
nosti vrednostnega papirja.
Naša provizija je 0.5 odstotka.
Katere so bile najbolj pro-
metne delice v tem letu?
Najbolj prometna je bila
vsekakor delnica SKB banke,
sledijo ji delnica borzno po-
sredniške hiše Dadas, Nike in
Probanke.
Leto kakovosti piva
Vsak prebivalec Slovenije
popije na leto v povprečju sto
litrov piva, od tega, zopet
v povprečju, dobrih 50 litrov
laškega. Vodstvo Pivovarne
Laško računa, da se bo poraba
piva na prebivalca v prihod-
njih letih še povečala, čeprav
že leto 1944 ocenjujejo kot eno
doslej najbolj uspešnih.
Laški pivovarji so letos zva-
rili nad milijon hektolitrov pi-
va in tako v primerjavi z lan-
skim letom povečali proizvod-
njo za 14 odstotkov, za prav
toliko so povečali tudi proda-
jo, produktivnost so povečali
za 11 odstotkov, celotni priho-
dek za četrtino, bruto dobiček
pa so v primerjavi z lanskim
krepko podvojili.
Prihodnje leto bodo v pivo-
varni zaključili s 15-letnim
obdobjem velikih vlaganj
v proizvodnjo. V posodobitev
opreme, danes nosi najstarejša
letnico 1989, so vložili za
okrog 150 milijonov mark izk-
ljučno lastnega kapitala. Na-
slednjih pet let bo zato v pivo-
varni veljal investicijski mora-
torij, denar bodo rabili le z£
tekoče vzdrževanje opreme. Že
sedaj imajo pripravljen pro-
gram, kako bodo do leta 2000
porabili ustvarjeni kapital, pri
tem pa so prepričani, da se bo-
do z njihovimi usmeritvami
strinjali tudi novi delničarji.
Pivovarna bo v naslednjih le-
tih vlagala v druge proizvodne
programe, ki pa ne bodo pove-
zani s proizvodnjo piva. Za
kakšne nove programe gre, za
sedaj še ne želijo govoriti. Še
naprej in še več bodo vlagali
v razvoj zdraviliškega turizma
na levem bregu Savinje v La-
škem, ter v razvoj kraja, zlasti
na komunalnem področju, pa
v šolstvu in zdravstvu. Na leto
prispevajo pivovarji za takšne
in drugačne potrebe Laškega
in okolice od 3 do 5 milijonov
mark. Že prihodnje leto naj bi
z denarjem Pivovarne dokon-
čali tudi novo športno dvo-
rano.
Nekaj denarja bodo pivo-
varji vložili tudi v širitev trga,
saj so prepričani, da bodo
kmalu ponovno začeli voziti
pivo tudi na tržišča bivših ju-
goslovanskih republik. Samo
v Sloveniji jim je letos uspelo
pokriti 50,5 odstotka trga, od
tega so na tako imenovani
ljubljanski trg, kjer prevladuje
pivo Union, prodali skoraj pe-
tino proizvodnje. Nekajletna
prisotnost tujih znamk piva na
slovenskem tržišču Pivovarne
ne moti, predvsem pa še zdaleč
ne ogroža. Skupen uvoz tujih
znamk znaša namreč 54 tisoč
hektolitrov, kar je le 2,7 od-
stotka celotne porabe pri nas.
Prihodnje leto bodo v La-
škem praznovali 170 let pivo-
varstva. Obletnico bodo pro-
slavili bolj skromno, najver-
jetneje le z novo embalažo ne-
katerih izdelkov. Bodo pa zato
leto 1995 razglasili v podjetju
za leto kakovosti.
J. INTIHAR
O velikem poslovnem uspehu
laške pivovarne pričajo tudi
podatki o mesečnih zaslužkih.
Letos je povprečna plača zna-
šala 1400 nemških mark. Naj-
nižji osebni dohodek je bil
1000 mark, razmerje med naj-
nižjim in najvišjim pa 1:4,5.
Pivovarna Laško je od leta
1939 za 70-krat povečala pro-
izvodnjo oziroma prodajo, od
leta 1947 pa je svoj delež v ce-
lotni slovenski proizvodnji pi-
va povečala za trikrat.
Trije novi možje v Eterni
Najprej Investicije In potem lastninjenje - takšen je po zagotovilih predsednika
upravnega odbora načrt Sklada za razvoj
Justin Felicijan ni več direktor celjske
Eterne, krizni menedžment so v Skladu
zamenjali s tako imenovanim običajnim
menedžmentom. Novi direktor Eterne je
dipl. ing. Matija Mavčec, Eterna pa ima
tudi novega komercialnega direktorja, to
je Mirko Japel ter finančnega direktorja
Cveta Demšarja.
Do zamenjave naj bi prišlo zato, ker je
prejšnjemu kriznemu manedžmentu po-
tekla šestmesečna pogodba, ki je bila si-
cer podaljšana še za dva meseca. Po be-
sedah predsednika upravnega odbora
Erna in tudi Ema Eterne Janeza Dokla pa
je prišlo do zamenjave tudi zato, ker se
v Eterni začenja tako imenovana druga
faza prestrukturiranja. »V prvi fazi so
bili potrebni večji sanacijski posegi, za
kar je bil potreben prihod kriznega me-
nedžmenta, v drugi fazi pa gre za uresni-
čevanje finejših posegov in dokončno po-
stavitev vseh funkcij, potrebnih za nor-
malno delovanje podjetje,« je pojasnil
Doki. »To delo naj bi opravil tako imeno-
vani običajni menedžment. Oba direk-
torja, prejšnji Justin Felicijan in novi
Matija Mavčeč sta bi pozitivno ocenjena
s strani strokovnjakov EBRD in kar je še
zlasti pomembno, pridobila sta si zaupa-
nje pri banki, s katero podjetje sodeluje.«
Janez Doki je še povedal, da je upravni
odbor Emo Eterne sprejel sklep o uvedbi
revizije, da bi se čimbolj objektivno ugo-
tavljali rezultati in zakonitost poslova-
nja prejšnjega kriznega menedžmenta,
podobno pa bodo spremljali rezultate
vseh vodilnih ekip v Eterni. Po Doklo-
vem zagotovilu novo vodstvo ne pomeni
nobenih sprememb števila zaposlenih,
interes Sklada pa je, da podjetje pride
v tako imenovani SRP holding, to je pro-
gram Evropske banke za obnovo in raz-
voj, ki bo pomagala podjetju s strokov-
njaki za posamezna področja, z vloženi-
mi sredstvi pa izvedla naložbe, ki naj bi
zagotovile dolgoročno uspešno poslova-
nje podjetja. Potem, ko bodo uresničene
načrtovane naložbe, pa bo na vrsti še
lastninjenje Eterne.
IRENA BAŠA
jlNOVO NA BORZI |
Novi delnici
na borzi
Piše Bojan Gradišnik
Tako kot nezadržno prihaja
leto 1995 in tudi sneg (tega
lahko vidimo, če samo pogle-
damo skozi okno), prihaja na
borzo vedno več delnic delni-
ških družb. Delniške družbe
želijo kar v največji meri OD-
PRETI svoja podjetja in svoje
poslovanje razgrniti pred jav-
nostjo. Vse z namenom, da bi
investitorji spoznali kako po-
slujejo in kakšni so njihovi na-
črti v prihodnpsti. Posredno se
bo njihovo poslovanje odraža-
lo v ceni delnice na borzi. Do-
datne emisije delnic ne bodo
težko prodali, če bodo dobro
poslovali. V sedanjem trenut-
ku še s tečaji delnic ni vedno
tako. Nekateri tečaji so na niz-
kih ravneh, čeprav delniška
družba posluje dobro. Se pa bo
to v prihodnosti 1 do 3 let go-
tovo bistveno spremenilo in
bodo tečaji delnic »*DOBRIH«
delniških družb vsekakor višji
kot tečaji delnic »SLABŠIH«
d.d. Kot pravijo je za vse po-
treben čas. In s tem ni nič din-
gače tudi na naši borzi. Poda-
tek, da je vedno več delnic na
borzi pa je razveseljiv tudi za
investitorje. Paleta možnosti
naložb bo bolj široka, kar je za
trg kapitala še kako pomemb-
no. Po mojih opažanjih v zad-
njih treh letih dela na tem po-
dročju imajo investitorji rela-
tivno dovolj denarja samo, da
do sedaj ni bilo prav veliko
možnosti za naložbe.
V petek dne 16. 12.1994 je
na borzi začela kotirati navad-
na delnica na prinosnika izda-
jatelja Hmezad banke d.d. iz
Žalca. Na trgu bodo kotirale
delnice 2. emisije, skupno je
bilo izdanih delnic za 350 mio
SIT. Delnice so bile izdane
z namenom povečanja jam-
stvenega kapitala Banke, ki
omogoča banki uresničitev
sprejetih srednjeročnih ciljev.
Delnice so izdane v nominalni
vrednosti 14.000,00 SIT. Izda-
ne so tudi vsotne delnice 10-
tih delnic in vsotne delnice»
100-ih delnic. Pomembno je
poudariti, da je izplačilo prve
dividende predvideno šele
v letu 1996 za leto 1995. Tako
kupci teh delnic ne bodo parti-
cipirali na dobičku za leto
1994, kar je neobičajno. Za to
odločitev so se odločili delni-
čarji na zboru delničarjev in je
seveda to njihova pravica. Prvi
tečaji po katerem so se proda-
jale te delnice je znašal
18.000,00 SIT. V ponedeljek pa
so za to delnico kupci plačali
17.000,00 SIT. Res je, da je bilo
prometa malo in bo bolj realna
cena v naslednjih dneh, ko bo
več prometa. Prospekt za uvr-
stitev navadnih delnic na pri-
nosnika izdajatelja Hmezad
banke d.d. je na vpogled na
voljo na sedežu družbe CBH
d.o.o., Celje. V petek dne 23.
12. 1994 se bo začelo prvič tr-
govati z rednimi delnicami se-
rije B, družbe Gradbeno po-
djetje Grosuplje d.d. Delnice
bodo kotirale v segmentu pro-
stega trga. Izdanih je bilo
147.564 rednih delnic na pri-
nosnika razreda B. Vse delnice
imajo nominalno vrednost
10.000,00 SIT.
Celjska borzna hiša sporoča,
da je vrednost vzajemnega
sklada Herman Celjski na dan
21. 12. 1994 1.129,32 SIT.
i	Št. 51 - 22. december 1994
ó
Dopust ali štrajk
Če delavci Predilnice Laško
jutri do 14. ure ne bodo dobili
novembrskih plač, bodo v po-
nedeljek, namesto da bi zaradi
kolektivnega dopusta ostali
doma, prišli v tovarno stavkat.
Na zahtevo delavcev sta
svobodni in neodvisni sindikat
v tovarni prejšnji teden usta-
novila stavkovni odbor, ki se
je v začetku tega tedna pogodil
z direktorjem podjetja o 100-
odstotnem izplačilu plač, in to
najkasneje do konca jutrišnje
prve izmene. Stavkovni odbor
se je tudi pogodil, da bodo de-
lavci do konca marca prihod-
njega leta dobili letošnji re-
gres, o datumu izplačila plač
pa se bodo morali pogajati za
vsak mesec posebej. Po plačah,
ki v povprečju znašajo okrog
40 tisoč tolarjev, so v Predilni-
ci nekje pri repu svoje branže,
v občini pa so, tako pravijo
v sindikatu, povsem na dnu.
Predilnici Laško, ki je bivša
enota ljubljanske Dekorativ-
ne, od 1. maja letos pa njeno
hčerinsko podjetje, gre kljub
prepričanju, da bo kot samo-
stojna družba delala uspešne-
je, precej slabo. Poleg splošnih
težav, ki že vrsto let pestijo vse
slovenske tekstilce, in dejstva,
da so s proizvodnjo še vedno
zelo odvisni od svoje ljubljan-
ske »matere«, ki je prejšnji te-
den sicer uspešno prestala pri-
silno poravnavo, visijo nad la-
ško Predilnico še težave zaradi
denacionalizacije. Predilnica
je namreč nastala iz dveh
predvojnih tovarn, Na Lavi in
Tekstilne industrije, pet bivših
lastnikov oziroma njihovi po-
tomci pa zahtevajo zdaj vrači-
lo v naravi. Potomci solastni-
kov Tekstilne industrije bi pri-
stali tudi na vračilo v deležih.
V Predilnici menijo, da zaradi
današnje tesne povezanosti
obeh delov tovarne vračilo
v naravi ni mogoče in predla-
gajo vračilo v deležih, čeprav
bo tudi le-to zelo veliko. Z de-
diči še niso našli skupnega do-
govora, to pa jih precej ovira
pri poslovanju. Nikjer ne mo-
rejo najeti posojil, saj jih ne
morejo zavarovati.
»l.maja smo začeli goli in
bosi in takšni smo več ali manj
tudi danes,« pravi direktor
Predilnice Jože Hrastnik. »Za
Dekorativno še naprej oprav-
ljamo dodelavne posle, nekaj
delamo tudi za izvoz in za do-
mači trg. Pestijo nas cene na
svetovnih trgih, vendar so
izredno slabe tudi razmere
v tovarni. Proizvodnja je za-
starela, vsa oprema, z redkimi
izjemami, je stara več kot
dvajset let, tako da se ne more-
mo prilagajati kupcem iz viš-
jih cenovnih razredov. Po let-
nih dopustih so se težave v po-
slovanju še poglobile, zlasti
zaradi nizke realizacije in za-
mud pri plačilih.«
Zaradi težav so morali
v Predilnici zmanjšati število
zaposlenih. V najboljših časih,
bili naj bi leta 1985, je bilo
v tovarni 235 zaposlenih, da-
nes jih je le še 112. Do aprila
prihodnjega leta se bo zmanj-
šala tudi ta številka, saj so se-
demnajstim delavcem že izdali
odločbe o prenehanju delovne-
ga razmerja.
Direktor Hrastnik upa, da
bo Predilnica prebrodila seda-
nje težave, kar naj bi jim uspe-
•lo zlasti z znižanjem stroškov
proizvodnje in s povečanjem
števila zanesljivih naročnikov.
Kot najpomembnejše pa mo-
rajo v tovarni rešiti vprašanje
denacionalizacije in lastni-
njenja.
J.INTIHAR
Po legitimni, ne politični poti
»Ne nasedajte provokacijama opozarja bivši direktor
Hmezad Export — Importa
V začetku decembra so se na
Polzeli sestali savinjski hme-
ljarji, pogovora so se med dru-
gim udeležili tudi nekateri ra-
zlaščenci in predsednik SLS
Marjan Podobnik. V Export
Importu opozarjajo na drugo
plat medalje oziroma na »poli-
tičen pristop reševanja odno-
sov v hmeljarstvu.«
Tako je namreč zapisal bivši
direktor Ivo Bračun v pismu,
ki ga je še pred sestankom na
Polzeli poslal sklicatelju, hme-
ljarju Janezu Maroltu. Ivo
Bračun meni, da statut Hme-
jarske družbe natančno opre-
deljuje, kdo so legitimni orga-
ni in predstavniki hmerjarjev
ter kje in na kakšen način se
razrešujejo problemi. Pogovor
na Polzeli je po njegovem skli-
can na pobudo nekaterih, ki
»formalno pravno niso pred-
stavniki hmeljarjev, vsebinsko
pa si domišljajo, da poznajo
hmeljarsko problematiko in
gibanja na svetovnih tržiščih.
Iste osebe so s tendencioznim
pisanjem že škodovale ugledu
hmeljarstva, ugledu podjetja
in meni osebno, vse zadeve pa
se bodo reševale na sodišču, ne
pa pod krinko odnosov v hme-
ljarstvu.«
V nadaljevanju Bračun, ki
od začetka novembra ni več
zaposlen v Hmezad Export
Importu, navaja naslednje:
»Podjetje je pretekla leta
uspešno poslovalo in vršilo ko-
misionarsko prodajo v skladu
s smernicami hmeljarske
skupščine in odločitvami UO
Hmeljarske družbe. V letu
1991 je bil za kmeta proizva-
jalca dosežen prihodek po kg
hmelja več kot 8,60 DEM/kg.
Statusne spremembe pa so se
v podjetju pričele na zahtevo
hmeljarjev in so bile že 14.8.
1990 informativno usklajene
s takratnim vodstvom kmečke
stranke ter UO Hmeljarske
družbe.« Ivo Bračun nadalje
sklicatelju sestanka na Polzeli
Janezu Maroltu predlaga, da
sodeluje z legitimnimi organi
Hmeljarske družbe in jim pre-
pusti opravljanje njihove
funkcije usklajevanja in reše-
vanja hmeljarskih odnosov.
Obenem Bračun Maroltu še
predlaga, naj ne naseda provo-
kacijam določenih oseb, ki že-
lijo »zaradi osebnih interesov
rušiti vodstvo podjetja Hme-
zad Export Import in s tem
posredno hmeljarstvo Sloveni-
je, ki uživa polno zaupanje ku-
pcev, kar potrjuje tudi že izvr-
šena prodaja letnika 1994.«
Ш
Spoštovani,
še ene volitve so za nami. Volitve, kjer ljudje
izbirajo župana po svoji podobi, vrlinah in spo-
sobnostih. Zato me veseli, da ste mi zaupali
županovanje v laški občini in najprej bi se rad
zahvalil ne le tistim, ki so oddali svoj glas zame,
temveč prav vsem, ki ste prišli na volišča. Ker to
pomeni tudi voljo za sodelovanje v oblikovanju
prihodnosti, kot tudi, da nam ni vseeno. Samo
ljudje dobrih namenov in skupnih ciljev se nekaj
domenijo, to pa Laščani smo. S tem bo moje delo
toliko bolj obvezujoče, a tudi lažje.
Iskreno bi se rad zahvalil tudi vsem, ki ste mi
pisno ali ustno čestitali ob izvolitvi. Biti župan
naše občine je zame velika čast in odgovornost.
In če zapišem, da je Laško mesto tradicije in
prihodnosti, pridnih in zagnanih ljudi, to ne
zveni kot bi rožice sadil. Vse to je res. Zato vem,
da bomo vse naše skupne načrte tudi uresničili.
Dragi prijatelji, pred vrati so prazniki in z njimi
čas veselja in dobrih želja. Ter daril, seveda.
Darilo pa je tudi iskren nasmeh, teh pa, sem
prepričan, tudi v prihodnjem letu ne bo zmanj-
kalo. Vam in vašim najbližjim voščim vesel in
miren božič ter v novem letu mnogo zdravja,
sreče in uspehov. Predvsem pa, da bi se vsako-
mur izpolnilo tisto, kar si najbolj želi.
Vaš
župan občine Laško,
Peter Hrastelj
Specializirana učilnica za poučevanje strokovnih predmetov.
Učenje je preseglo teorijo
Prve specializirane učilnice za praktično delo so razvili
v Velenju
Prejšnji teden so na Srednji
elektrotehniški in računalni-
ški šoli v Velenju slavnostno
odprli dve specializirani učil-
nici za laboratorijske vaje in
praktični pouk, prvi te vrste
na Slovenskem. Vzorčni učil-
nici, katerih namen je tako
spodbujanje ustvarjalnih po-
tencialov pri dijakih kot tudi
posodabljanje pedagoškega
dela, dokazujeta, da je treba
na področju izobraževanja še
marsikaj postoriti.
Smiselno bi bilo, menijo na
republiškem zavodu za šol-
stvo, da bi na podoben način
opremili večino slovenskih
elektrotehniških šol in tako
omilili posledice večletnega
premajhnega vlaganja na po-
dročje strokovnega šolstva.
V nekaterih šolah se je razvoj-
no-inovacijska dejavnost že
razmahnila, prav gotovo pa ni
naključje, da sta prototipni
učilnici nastali ravno v velenj-
skem srednješolskem centru.
Poleg strokovnega znanja in
zavzetosti učiteljev je k izved-
bi tega projekta pripomogla
podpora vodstva centra in ne-
nazadnje tudi tesno sodelova-
nje z nekaterimi velenjskimi
gospodarstveniki. K temu, da
so se projekta sploh lotili, pa
so jih spodbujali prenovljeni
srednješolski programi, ki ter-
jajo več ur praktičnega uspo-
sabljanja. Praktično učenje pa
novi učilnici, v katerih je mo-
goče izvajati vsebine pouka za
področje digitalnih sistemov,
krmili j in regulacij, zadovolju-
jeta na visokem nivoju. Dijaki
se ne učijo predvsem teorije, in
to je za bodoče elektrotehnike
in računalnikarje največ vred-
no. Osnovni poudârek praktič-
nega pouka je ravno povezava
teorije s prakso in prenos
znanj na področje aplikacij.
Avtorja koristnega podviga
ki se kot nova izobraževalni
pot mora šele uveljaviti, st¡
učitelja inženirja Darko Lih
teneker in Srečko Podvržen
S projektom, katerega realiza
cija teče s finančno podpor
ministrstva za šolstvo in spor
ter pod koordinacijo republi
škega zavoda za šolstvo i
šport, sta se spoprijela pre
približno tremi leti. Zaključe
na je le prva faza, ki prinaš
opredelitev koncepta izvaja
nja pouka pri predmetih prak
tični pouk in laboratorijskf
vaje. Kot je ob odprtju učilni
povedal Ivan Lorenčič, direk
tor Zavoda RS za šolstvo Џ
šport, sodi ta projekt v san
vrh inovacijskih dejavnost
srednjih šol in bo lahko služi
kot model dela in študijske de
javnosti tudi v ostalih srednji)
šolah različnih usmeritev.
Foto: LOJZE OJSTERŠE1
Darko Lihteneker in Srečko
Podvržen, avtorja zamisli in
razvoja specializiranih učil-
nic, sicer učitelja na srednji
elektrotehniški in računalni-
ški šoli v Velenju, sta prototip
učnega mesta predstavila tudi
na Interpedagogici '93 v Lin-
zu, na Učilih '94 v Ljubljani in
na svetovni sejemski prireditvi
Worlddidac v Baslu.
Konec prihodnjega
leta že dobiček
Začenja se obdobje temeljitih sprementi
v celjski Zlatarni
»Po številnih sestankih
v zadnjih tednih smo znotraj
podjetja dosegli soglasje in se
dogovorili za uresničevanje že
pred časom sprejete globalne
strategije. Čaka nas trdo delo,
prepričani pa smo, da Zlatar-
na je in bo ostala ponos Slove-
nije tudi v prihodnje.« To sta
med na torkovi tiskovni kon-
ferenci menila vodilna moža
celjske Zlatarne Stane Seničar
in Brane Semolič.
Leto, ki prihaja, začenjajo
v Zlatarni z organiziranostjo
v pet profitnih centrov, kamor
se med drugim seli tudi doma-
ča prodaja, medtem ko zuna-
nja trgovina ostaja pod enotno
streho marketinga. Število za-
poslenih zmanjšujejo za 137
delavcev, vendar to ne pomeni,
da se bodo viški 1. januarja
znašli na cesti. Programa se
bodo lotili postopoma, sklad-
no z zakoni pa naj bi ga izpe-
ljali v devetih mesecih. Letno
bo to pomenilo znižanje stro-
škov za 160 milijonov tolarjev.
Nadalje stopa Zlatarna v leto
1995 z načrti o prodaji premo-
ženja, ki ga nujno ne potrebu-
jejo, s tem naj bi prihranili 570
milijonov tolarjev. Z boljšim
obračanjem zalog pa načrtuje-
jo prihranek v višini 154 mili-
jonov tolarjev.
Strategijo gradijo v tem
celjskem podjetju na realnih
številkah: z nakitom obvladu-
jejo 60 odstotkov slovenskega
tržišča, 100-odstotno pokriva-
jo domače potrebe z zlatniki in
srebrniki, povpraševanje po
teh izdelkih pa vztrajno naraš-
ča, z zobnimi zlitinami te
ostalimi izdelki za potrebe zo
bozdravstva pokrivajo 80 od
stotkov slovenskega tržišča
s proizvodnjo ur in merilnij
aparatov so prisotni na polovi
ci domačega tržišča, v Celju j
kar 70 odstotkov kvalificira
nih slovenskih zlatarjev, Zla
tarna ima edina v državi rafi
nacijo in topilnico plemeniti!
kovin. Na tujem se pojavljaj'
kot edini izvoznik z lastnin
dizajnom, imajo stalne kupo
na Japonskem, v ZDA, Nemči
ji, Skandinaviji, poleg tega p
se jim odpirajo nova tržišča ni
Hrvaškem, Češkem in Mad
žarskem. Prodaja v zadnjil
štirih mesecih narašča, redni
izpolnjujejo obveznosti d)
partnerjev, države in svoji!
delavcev.
Tisto, kar Zlatarno v ten
trenutku najbolj pesti, je ne
ugodna tečajna politika, rece
sija v svetu pri proizvodnji na
kita ter visoka cena kapitala
Podjetje ima 830 milijonov to
larjev kratkoročnih in dolgo
ročnih kreditov, ki so sice:
kriti z zalogami zlata, dragim
kamni in terjatvami v skupn
vrednosti 1,8 milijarde tolar
jev. Z sprejetimi ukrepi pa na
meravajo doseči končni cij
- s približno 170 milijoni tolar
jev povprečne mesečne reali
zacije in predvidenim zmanj
šanjem stroškov naj bi Zlatar
na konec leta 1995 pričakali
z 160 do 170 milijoni tolarja
čistega dobička.
IRENA BAŠ'
i	Št. 51 - 22. december 1994
Privijanje davkoplačevalcev
ri dohodnini po novem manj možnosti za olajšave
po 31. marca 1995 bomo
prali državljani spet vložiti
povedi za odmero dohodni-
za letošnje leto. Bistvena
ivost je v tem, da zmanjšanje
pove za namene, opredeljene
). členu zakona, lahko znaša
jveč 3 odstotke, medtem ko
doslej znašale olajšave naj-
¿10 odstotkov.
Osnova za odmero dohodni-
se lahko zmanjša za sred-
/a, vložena v vrednostne pa-
rje, katerih izdajatelj je Re-
iblika Slovenija in katerih
ačilni rok je daljši od 12 me-
čev. Konkretno to velja za
letne zakladne zapise, ob-
znice Republike Slovenije
л 2, obveznice za terjatve do
aka, Kube in Angole ter ob-
znice za neizplačane deviz-
ne vloge. Nekaj denarja bomo
morda prihranili na račun
sredstev, porabljenih za nakup
ali gradnjo stanovanjske hiše
oziroma nakup stanovanja. To
velja v primeru, če si s tem
rešujete svoj stanovanjski pro-
blem, če je potrebno vzdrževa-
nje objektov ali odprava arhi-
tekturnih in komunikacijskih
ovir za invalida v teh objektih.
Osnova za odmero dohodnine
se nadalje lahko zmanjša na
račun sredstev, ki jih lastnik
vloži v vzdrževanje naravnih
znamenitosti ali kulturnega
spomenika. Podobno kot
prejšnja leta nam država priz-
nava prispevke in premije, na-
menjene povečevanju socialne
varnosti na področjih pokoj-
ninskega in invalidskega za-
varovanja, zdravstvenega var-
stva in zaposlovanja ter nakup
zdravil, zdravstvenih in orto-
pedskih pripomočkov.
Pametno ste ravnali vsi, ki
hranite račune za nakup učbe-
nikov in strokovne literature,
namenjene pridobivanju izo-
brazbe zavezanca, plačane
zneske za šolnino na primer za
glasbeno, jezikovno ali podi-
plomsko izobraževanje ter
plačane prostovoljne denarne
prispevke in vrednost daril
v humanitarne, kulturne,
znanstvene, ekološke, športne
in religiozne namene. Kot
davčna olajšava se nadalje
upoštevajo plačani zneski
sredstev, ki jih zavezanec pri-
speva za telefonski priključek
ali priključek na vodovod, ka-
nalizacijo, plinovod, toplovod
ali kabelsko televizijo, v celoti
ali deloma zgrajen s sredstvi
samoprispevka. Poleg plača-
nega zneska samoprispevka in
plačane članarine političnim
strankam in sindikatom lahko
osnovo zmanjšate še na račun
sredstev, vloženih v nakup
delnic zasebnih ali državnih
skladov, ki so namenjene izk-
ljučno razvoju znanosti in teh-
nologije ter znesek sredstev, ki
jih je lastnik vložil v obnovo
denacionaliziranega premože-
nja in sicer do višine valorizi-
rane zmanjšane vrednosti de-
nacionaliziranega premoženja
v primerjavi z vrednostjo pre-
moženja ob podržavljanju.
IB
riznanja osvoboditeljem
Ob 50-letnici reševanja za-
mikov iz Starega piskra je
jsko Združenje borcev in
eležencev NOB pripravilo
vesnost v Narodnem domu,
so se je udeležili nekdanji
pomiki in preživeli osvobo-
telji.
Slavnostni govornik je bil
nister za kulturo Sergij Pel-
n, ki je poudaril pomen po-
mnega dejanja šestih parti-
nov, ki so v noči s 14. na 15.
cember 1944 osvobodili 127
političnih zapornikov. Stari
pisker je bil namreč eden naj-
strašnejših zaporov, skozenj je
šlo 16 tisoč zapornikov, veliko
so jih od tu poslali v izgnan-
stvo in v taborišča, od koder se
niso vrnili, 374 pa so jih ustre-
lili na dvorišču zapora.
Prireditev v Narodnem do-
mu je popestril nastop mladin-
skega pevskega zbora III. os-
novne šole pod vodstvom So-
nje Kasesnik in mešanega pev-
skega zbora Društva upoko-
jencev pod vodstvom Jožice
Soko ter gledališke igralke
Nade Božič. Trem še živim
osvoboditeljem iz zapora — Iva-
nu Grobelniku, Jožetu Gabru
in Dominiku Lebiču — so ob tej
priložnosti podelili spominska
priznanja. Udeleženci sloves-
nosti so nato položili venec na
dvorišču Starega piskra in si
ogledali zapore.
TC
Foto: SHERPA.
I šentjurskem kmetijstvu
r¡pravili so izčrpno, primerjalno poročilo
Sadnja leta kmetijcem na
Ujurskem niso posebno na-
mjena, začenja pa se že pri
6menu. Leta 1991 so jih pe-
li deževje ter plazovi, na-
dnji dve leti pa suša. V teh
ih so količine odkupljenega
eka bistveno upadle, zmanj-
p se je število krav, temu pa
№ pridružil še manjši odkup
Ali vendarle prihajajo
'jši časi? Za letos ugotavlja-
da se je odkup mleka nor-
liziral, opravili so tudi toli-
oùni melioracij kot prej vsa
leta skupaj...
' šentjurski Kmetijski za-
lgi so prvo leto obstoja, leta
'0, odkupili nad 5 milijonov
ov mleka, v letu 1993 pa je
Jup padel na vsega nekaj
1 4 milijone. Letos bodo
>va odkupili približno 5 mi-
a,*ov litrov mleka. Trenutno
Иајо približno polovico
feka v Ljutomer, drugo polo-
0 pa v Arjo vas, pri čemer se
oddaljenosti pojavlja
i®, da bi celotno količino
>va vozili v Arjo vas. Pri
to skupaj ugotavljajo, da se
tovost mleka izboljšuje,
vilo pridelovalcev ter zbi-
se niža, več mleka pa
oddajajo večji pridelovalci.
Z novim letom je glede kako-
vosti mogoče pričakovati še
strožja merila. Pri podatkih
o odkupu govedi pa so ugoto-
vili upadanje pri odkupu telet
ter glede kooperacijske reje.
Zadnja leta odkupijo letno po
približno 1100 govedi, razve-
seljiv pa je porast kakovosti
pitancev.
V	drugih kmetijskih zadru-
gah v državi je poglavitni do-
hodek trgovinska dejavnost,
v Šentjurju pa po razpadu
kombinata ni tako. Zadruga
ima le eno manjšo, stalno od-
prto trgovino, pri čemer ne na-
bavlja na zalogo, ampak po
naročilu. Po lastninjenju biv-
šega kombinata ima zadruga
v mlekarni Arja vas 12 odstot-
ni delež (drugega največjega),
v šentjurskem mesarstvu pa 15
odstotkov, vendar pa postopek
še ni končan. Glavnica hranil-
no-kreditne službe pa je konec
poletja narasla na približno
8 milijonov SIT.
V	družbenem kmetijskem
podjetju Meja je novost, da so
med lastninjenjem prenesli
vsa zemljišča na državni kme-
tijski sklad, ostalo pa je v lasti
Meje. V 116-članskem kolekti-
vu beležijo povečano pridela-
vo jabolk, pitane govedi pa,
zaradi sušnih let, redijo za po-
lovico manj. V 150-članskem
mesarstvu, Jurmesu, pa ostaja
vsakoletno klanje govedi pri
številki 5 tisoč, klanje prašičev
pa se je letos podvojilo. Jurmes
je za svoje izdelke na letoš-
njem radgonskem sejmu prejel
visoka priznanja.
V	veterinarski postaji zad-
nja leta ni bistvenih spre-
memb, vendar predvidevajo
ustanovitev javnega zavoda
ter koncesije. V kmetijski sve-
tovalni službi pa so letos pri-
pravili 14 programov, večino-
ma s področja govedoreje. Za
šentjursko kmetijsko šolo pa je
ugotovljeno, da izobražuje le-
tos 480 učencev, največ doslej.
V	gozdovih na Šentjurskem
posekajo letno za približno 16
tisoč kubičnih metrov lesa, po
polovico lesa pa odkupijo za-
sebna podjetja oziroma Gozd-
na zadruga.
Poročilo so pretekli teden
predstavili tudi poslancem ob-
činske skupščine.
BRANE JERANKO
Od vzhodne fronte
do Slovenije
Prejšnji teden v sredo so
v spodnji stranski dvorani Na-
rodnega doma v Celju predsta-
vili tematsko številko revije
Borec, ki je izšla pod naslovom
Od vzhodne fronte do Sloveni-
je, pripoveduje pa o Slovencih,
ki so vstopili v jugoslovanske
partizanske enote, v letih 1943
in 1944 nastale v tedanji Sov-
jetski zvezi.
Na predstavitvi, ki so jo pri-
pravili Borec, revija za zgodo-
vino, literaturo in antropolo-
gijo, Skupnost borcev enot
NOVJ, ustanovljenih v SZ, in
Muzej novejše zgodovine v Ce-
lju, so osvetlili problematiko
omenjenih enot. To je bilo po-
trebno, saj nikoli niso bile de-
ležne ustrezne pozornosti zno-
traj obravnavanja zgodovine
NOB. S tematsko številko je
revija Borec argumentirano
zbrala vedenje o teh enotah in
tako javnosti omogočila vpo-
gled v njihovo delovanje.
Med omenjeno vojno je bilo
v sovjetskem ujetništvu po
uradnih podatkih 21.830 Ju-
goslovanov. Umrlo jih je 1.468,
domov se jih je vrnilo 21.830.
Med njimi je bilo nekaj tisoč
Hrvatov in Bosancev, ki so bili
ujeti kot pripadniki enot, ki
jih je nemški in italijanski ar-
madi dala Paveličeva NDH,
ter Banatčani in tudi nekaj
Prekmurcev, ki so prišli na
vzhodno fronto z madžarsko
armado. Velika večina med te-
mi so bili med vojno v nemško
vojsko mobilizirani Slovenci.
Na vzhodni fronti so bili ujeti
ali so prebegnili na sovjetsko
stran. O njihovi usodi vemo
zelo malo.
Več kot 2 tisoč Slovencev se
je vključilo v jugoslovanske
enote, ki so nastale v SZ v letih
1943 in 1944. Tudi o njih ni
bilo veliko napisanega, razen
o 2. tankovski in 1. pehotni
brigadi. Te enote so po priho-
du na jugoslovanska tla bile
najtežje boje, vendar so njiho-
vi borci ostali domala anonim-
ni, kakor da bi se jih politična
oblast sramovala, ker so bili
sprva nemški mobiliziranci.
Kaj je to pomenilo v kontek-
stvu informbiroja, ni treba po-
udarjati. Šele pred leti je 1.
tankovska brigada dobila do-
micil v Celju. Tematska števil-
ka revije Borec torej pomeni
dragocen prispevek k temu de-
lu naše narodne zgodovine.
DRAGO MEDVED
Aktivni za
promocijo
zdravja
Člani izvršnega in nadzor-
nega odbora Društva za pro-
mocijo in vzgojo za zdravje
Slovenije so se sestali v pone-
deljek na rednem delovnem
sestanku.
Ocenili so dosedanje delo in
obravnavali program dela
v prihodnjem letu. Organizira-
ti nameravajo dva ali največ
tri delovne seminarje, vendar
menijo, da bodo ti toliko bolj
kakovostno pripravljeni. Na-
slednja aktualna tematika, ki
jo bodo predstavili, bo posve-
čena stresu in delovni obreme-
nitvi. Do zdaj so v društvu, ki
deluje približno tri leta, pri-
pravili tri kakovostne delovne
seminarje o promociji zdravja,
komunikaciji z javnostmi ter
človekovih pravicah in zdrav-
ju. Na seji so tudi spregovorili
o možnosti vključitve društva
v Mednarodno unijo za pro-
mocijo in vzgojo za zdravje, ki
ima sedež v Parizu. Po bese-
dah predsednice društva Vik-
torije Rehar so jim v uniji tudi
predlagali, da bi bilo njihovo
naslednje srečanje pri nas.
KL
Nova neprofitna
stanovanja
V celjski soseski Dolgo polje
so pred dnevi slovesno odprli
nov stanovanjski blok s 27 ne-
profitnimi stanovanji. Zgradi-
li so jih s 60 odstotnim dele-
žem občine in s kreditom re-
publiškega stanovanjskega
sklada za gradnjo neprofitnih
stanovanj. Nova stanovanja so
prva od 79 neprofitnih, koli-
kor so jih začeli graditi letos in
bodo v celoti vredna 500 mili-
jonov tolarjev. V nova stano-
vanja se bodo vselili prvi od
104 prosilcev s posebne liste
neprofitnih Stanovanj. Febru-
arja naj bi dokončali še preo-
stalih 52 stanovanj. Že prihod-
nje leto načrtujejo gradnjo še
enega objekta, v katerem bo
134 stanovanj in del teh bo
prav tako namenjen prosilcem
z liste neprofitnih stanovanj,
ostala stanovanja pa bodo po-
nudili prodaji na trgu.
TC
Še tri mesece pomoči
Laška občina je bila med prvimi v Sloveniji, ki je
v okviru javnih del organizirala program oskrbe starejših
in težje bolnih občanov na domu. Program je bil med
občani zelo dobro sprejet in traja že dve leti in pol, zato ga
bodo podaljšali še v naslednje leto.
Kljub izjemno velikim potrebam v Laškem še nimajo
doma za ostarele. Tovrstna oskrba je tako edina možnost,
da starejši in bolni ljudje ostanejo v domačem kraju tudi
potem, ko ne morejo več skrbeti sami zasç,. Trenutno
devetnajst nezaposlenih delavk skrbi za 72 občanov, od
tega jih je 63 v Laškem in 9 v Radečah.
Podaljšanje programa javnih del do konca marca pri-
hodnjega leta sta že odobrila republiški Zavod za zaposlo-
vanje in laški izvršni svet, ki bosta zagotovila tudi vsa
potrebna sredstva za izvedbo oskrbe na domu.
JI
Hura, na Rogli je sneg!
Na Rogli so odprli smučarsko sezono, še preden je padel prvi sneg. Že konec prejšnjega tedna
jim je s približno sedem tisoč kubičnimi metri umetnega snega uspelo zasnežiti smučišče ob
vlečnici Košuta, tako da so se v soboto in nedeljo lahko najbolj zagreti smučarji že spustili po tem
smučišču in po Uniorčku. Smuka je bila brezplačna. Ob primernih pogojih za izdelavo umetnega
snega, se bo v tem tednu progama priključila še urejena FIS proga Jasa. Ob obilici »ta pravega«
snega, pa si lahko kmalu obetamo veselo smuko še na vseh ostalih progah.
D.S., Foto: EDI MASNEC
i	Št. 51 - 22. december 1994
Bozicno-novoletni
živ žav na Celjskem
Najbolj pisane dneve v letu
so že ali pa še bodo na Celj-
skem zaznamovale številne
prireditve. V večini krajev je
veselo že od sredine meseca,
ponekod pa so s proslavlja-
njem začeli že v začetku de-
cembra. Poleg še bolj bleščeče
podobe kot prejšnja leta so ra-
zlična društva in kulturne or-
ganizacije poskrbele predvsem
za otroke, mladina in starejši
pa si bodo morali zabavo veči-
noma poiskati kar sami.
Za še večjo prednovoletno
nakupovalno mrzlico so s po-
uličnim sejmom poskrbeli
v Celju, kjer so v najožjem sre-
dišču stojnice že od sredine
meseca, ter v Velenju, kjer se
je v začetku tega tedna začel
novoletni sejem na prenovljeni
Cankarjevi ulici. Za pričako-
vanje leta 1995 na prostem so
se doslej odločili le v Celju,
Velenju ter v Slovenskih Ko-
njicah in v Zrečah. V Celju se
bo zabavni program na Glav-
nem trgu pričel ob 22. uri, gne-
čo pa pričakujejo že na silve-
strovo dopoldne, ko bodo sredi
trga pekli vola. V Slovenskih
Konjicah bodo skupno priča-
kali novo leto na Mestnem tr-
gu, v Zrečah pa se bodo 1. ja-
nuarja in nove občine skupno
veselili na ploščadi pred Ter-
mami. Praznovanje na pro-
stem se bo za Velenjčane pri-
čelo ob 20. uri na Titovem
trgu.
Za male in velike
Veseli december so poime-
novali vrsto otroških priredi-
tev v Celju, ki jih je pripravila
občinska zveza prijateljev
mladine. Na Glavnem trgu so
se pričele že prejšnji teden in
si jih bodo najmlajši lahko
ogledali še vse do 28. decem-
bra vsak dan ob 17. uri, ko jih
obišče tudi dedek Mraz
v spremstvu živali. Danes,
v četrtek, bo Studio za ples
nastopil z Novoletno pravljico,
ki jo bo ponovil še v petek,
soboto in ponedeljek. V nede-
ljo, 25. decembra, bodo zavrte-
li najlepše božične risanke,
v torek, 27. decembra pa bo
nastopilo Papilu, lutkovno
gledališče iz Ankarana s pred-
stavo Brundarija. V sredo, 28.
decembra pa bodo na Glav-
nem trgu zavrteli novoletne ri-
sanke.
Tudi otroci v bolnišnici bo-
do v teh dneh začutili praznič-
no vzdušje, saj jih je v sredo že
obiskal dedek Mraz s sprem-
stvom, v torek, 27. decembra
ob 15. uri, pa bo lutkovno gle-
dališče Papilu iz Ankarana
v avli poliklinike uprizorilo
Kraljično na zrnu graha.
Otroci v begunskem centru
se bodo zabavali danes do-
poldne v plesni delavnici, ri-
salnici, izdelovalnici daril in
popoldne ob 16. uri ob musica -
lu Jošt in Jaka v Slovenskem
ljudskem gledališču. V petek
ob 16. uri bo v centru čajanka
za otroke in starše z obiskom
dedka Mraza, v soboto ob 10.
uri pa bodo za najmlajše
v celjskem SLG pripravili
igrico Strahec Pluff. Tudi be-
gunski otroci si bodo lahko
ogledali Brundarijo in sicer
v torek ob 13. uri.
Na občinski zvezi prijateljev
mladine so poskrbeli tudi za
različne delavnice v času bo-
žičnih počitnic. Tako bodo
lahko otroci v torek in sredo
dopoldne slikali, v četrtek in
petek pa izdelovali novoletna
darila in okraske. V petek in
soboto bo tudi šahovska de-
lavnica.
Precej živo bo še teh nekaj
dni do konca leta tudi v celj-
skem Barflyu. Včeraj je bil
predbožični koncert New
Swing Quarteta, danes, v četr-
tek, pa bo v okviru boemskega
večera, ki bo poslednji v tem
letu, koncert Celje Jam Sassi-
on in hkrati prvi skupni na-
stop legend celjske glasbene
scene. Sicer pa naj bi, pravijo
v Barflyu, Jam Sassion, postal
stalna oblika glasbenega do-
gajanja Barflya v letu 1995.
Vstop na koncert bo prost. Pri-
hodnji četrtek, 29. decembra,
bo v Barflyu prireditev, ime-
novana Roll over 1994, na ka-
teri bo D. J. Matevž predstavil
Barflayevske hite iztekajočega
se leta. Tudi na to prireditev
bo vstop prost. V soboto, 31.
decembra pa Barflayevci ob
enaindvajsetih vabijo na mega
silvestrovanje, katerega cena
je 999 tolarjev.
Od nedelje, 25. decembra,
do zadnjega letošnjega dne bo
v Celju potekal tudi II. medna-
rodni ex-tempore, ki ga pri-
pravlja Galerija Uroš. Sodelu-
jejo lahko poklicni in nepo-
klicni slikarji, teme pa so Ce-
lje, okolica in vedute Celja.
Dela bo ocenjevala posebna
žirija, ki bo na silvestrski ve-
čer na Celjski koči podelila ve-
liko nagrado v vrednosti
50.000 tolarjev in tri odkupne
nagrade po 20.000 tolarjev.
Za otroke v laški občini je ve-
čina prireditev že mimo, saj
bosta danes dopoldne v Kul-
turnem centru v Laškem le še
zadnji dve predstavi igre Tičev
Jaka v izvedbi celjskega gle-
dališča. Jutri ob 19. uri bo
v Kulturnem centru božično-
novoletni koncert orkestra
slovenske policije. Kot solista
bosta nastopila pianist Aci
Bertoncelj in klarinetist Aljo-
ša Deserri. Ob isti uri bo bo-
žični koncert tudi v farni cerk-
vi Rimske Toplice. Nastopila
bosta mezzosopranistka Joži-
ca Kališnik in citrar Miha
Dovžan. Že ves mesec poteka
v Rimskih Toplicah tudi tako
imenovani Praznični decem-
ber, ki ga je pripravilo krajev-
no turistično društvo. 27. in
28. decembra bo v centru blo-
kovskega naselja koncert pi-
halne godbe iz Radeč, proda-
jalna Maca bo pripravila mod-
no revijo, otroke pa bo obiskal
tudi dedek Mraz. Oba dneva
bo od 14. do 20. ure v prostorih
osnovne šole še sejem smučar-
ske opreme.
Vrsto prireditev za najmlaj-
še, ki se odvijajo že od začetka
decembra, so letos pripravili
tudi v žalskem zavodu za kul-
turo. Od 12. decembra pa vse
do 3. januarja se otroci v pro-
storih Občinske matične
knjižnice lahko udeležujejo
novoletnega kviza, v minulih
dneh pa so si lahko ogledali
tudi lutkovne predstave, obi-
skovali ure pravljic, gledali ri-
sane filme, včeraj, v sredo, pa
je bila v Domu II. slovenskega
tabora še otroška opereta. Da-
nes popoldne ob 17. uri bodo
v prostorih knjižnice odprli
razstavo Ančke Gošnik - Go-
dec, od 23. do 26. decembra pa
si bodo mladi lahko ogledali
film Levji kralj. Osrednja pri-
reditev bo 26. decembra ob 17.
uri, ko bo najmlajše na plošča-
di pred Domom II. slovenske-
ga tabora obiskal dedek Mraz.
Zanimive božično-novolet-
ne prireditve potekajo od sre-
dine meseca tudi v Kulturnem
domu v Slovenskih Konjicah.
Danes dopoldne bo za učence
konjiških osnovnih šol gledali-
ška igrica Pravljična zmešnja-
va, ki so jo pripravili učenci
osnovne šole Ob Dravinji.
Predstavo bodo ponovili še
prihodnji torek dopoldne. Ju-
tri dopoldne bodo otroci lahko
uživali ob filmu Kremenčkovi,
zvečer pa bo v Kulturnem do-
mu božično-novoletni koncert
konjiške godbe na pihala z go-
sti. Konjiški otroci si bodo
lahko v soboto, 24. decembra,
popoldne brezplačno ogledali
tudi film Beethoven.
V farni cerkvi Zreče bo no-
coj ob 19. uri božično-novolet-
ni koncert domačega mešane-
ga pevskega zbora.
Prav tako nocoj ob 19. uri bo
novoletni koncert tudi dvorani
Glasbene šole v Šentjurju. Na-
stopil bo pianist Hinko Haas
z deli Beethovna, Chopina,
Srebotnjaka in Gershwina.
Šentjurčani pa za prihodnjo
sredo pripravljajo tudi božični
koncert celjskega plesnega or-
kestra Žabe, z dirigentom To-
mažem Grintalom, s pevkama
Mio Žnidarič in Ireno Vidic ter
instrumentalistom Ladom Re-
brekom. Koncert bo v mest-
nem kulturnem domu, s pri-
četkom ob 19.30. Za najmlajše
pa pripravljajo prireditve zla-
sti v Občinski zvezi prijateljev
mladine, v prosvetnih dru-
štvih, šolah, vrtcih ter knjižni-
ci in to po vseh krajih v občini.
Na Smarskem pripravljajo
največ prireditev v turistič-
nem mestu Rogaška Slatina.
V Kristalni dvorani Zdraviliš-
ča bo v nedeljo, 25. decembra,
božični koncert New Swing
Quarteta, ki se bo pričel ob 17.
uri. Zdraviliški novoletni kon-
cert pa bo v petek, 30. decem-
bra, s celjskim orkestrom
Akord, pod vodstvom Matjaža
Brežnika, s sopranistko Nori-
no Radovan ter tenoristom
Marjanom Trčkom. Izvajali
bodo dela Leharja, Straussa,
Souppeja in Verdija. Koncert
bo v Kristalni dvorani, ob
17.30 ter ob 20.15.
V	mnogih krajih dosedanje
šmarske občine se bodo zvrsti-
le tudi številne božično novo-
letne prireditve za najmlajše.
V	Velenju pripravlja Občin-
ska zveza prijateljev mladine
vrsto prireditev za najmlajše.
Z lutkovnimi in igranimi
predstavami, ki so jih uprizar-
jali od 18. do 21. decembra
pred velenjskim kulturnim do-
mom, so že zaključili. V petek,
23. decembra bo otroke po šo-
lah in vrtcih obiskal dedek
Mraz in jih obdaril. V sredo,
28. decembra, pa bodo otroci
lahko odšli na novoletni izlet
v Ljubljano, kjer se bodo usta-
vili na praznično obarvanem
razstavišču in si ogledali staro
Ljubljano. Za odrasle bodo
v petek, 23. decembra ob 19.
uri, v Knjižnici Velenje pri-
pravili predbožični večer
z družino Galič. Na silvestrski
večer organizira Radio Velenje
praznovanje na prostem, ki se
bo pričelo na Titovem trgu ob
20. uri z obiskom Dedka Mra-
za. Ob polnoči bo župan mest-
ne občine voščil novoletne že-
lje, za tem pa bo sledil velik
ognjemet. Organizatorji pri-
pravljajo tudi razglasitev »Naj
Velenjčana«.
Mozirska občinska zveza
prijateljev mladine in krajev-
na skupnost Mozirje priprav-
ljata v četrtek in petek, 22. in
23. decembra, na glavnem trgu
v Mozirju obisk Božička, ki se
bo pripeljal s kočijo, povedal
nekai pravljic in obdaril pred-
šolske in šolske otroke. V več-
jih krajih Zgornje Savinjske
doline so bili predšolski otroci
večinoma že obdarjeni. 27. de-
cembra, v torek, pa bo Božiček
obdaril še otroke v Gornjem
gradu ob 13. uri, na Ljubnem
ob 10. uri in na Rečici ob 17.
uri.
Foto: EDI MASNEC
Dedek Mraz obdaruje
V teh dneh so tudi v žalski občini številne prireditve za najmlajše. Dedek Mraz bo obdaril več
kot dva tisoč otrok v starosti od drugega do sedmega leta. Na posnetku vidimo obdaritev
najmlajših v Braslovčah, kjer so prireditev pripravile učiteljice, krajevna organizacija Društva
prijateljev mladine in učenci OŠ Braslovče.
Uzakonjeno
varstvo pri delu
LJUBLJANA, 20. decern
bra (Večer) - Ministrica z;
delo, družino in socialni
zadeve Rina Klinar je nj
delovni pogovor povabili
predstavnike sindikata ii
spregovorila o plačah, po
kojninah, varstvu pri delu
kolektivnih pogodbah in š<
nekaterih aktualnih temah
Med dragim je posebej po
udarila pomen zakona
o varstvu pri delu, ki b
uvedel strožji nadzor ii
preventivne ukrepe na ter
področju, saj je na prime
od 140 tisoč invalido'
v Sloveniji 120 tisoč takš
nih, katerih poškodbe s
nastale prav na delovnen
mestu.
Sprejet zakon
o financiranju
občin
LJUBLJANA, 14. de
cembra (Delo) - Na izredi
seji državnega zbora so pc
slanci z večino glasov spr(
jeli zakon o financiranj
občin. Po zakonu jim b
pripadlo 30 odstotkov do
hodnine, imele pa bodo tu
di lastne vire za naj osnov
nejše in drage naloge.
Ministrica za
zunanje zadeve?
LJUBU AN A, 14. de
cembra (Delo) - Mojca Dr
čar-Murko, komentatorki
Dela, je pristala na ponuje
no kandidaturo za položa
zunanjega ministra. Premi
er Drnovšek je v pismi
SKD pojasnil, da dosl«
kandidatov te stranke ti
mogel sprejeti, zato na me
sto zunanjega ministr
predlaga kandidata ne gle
de na strankarsko pripad
nost.
Dražji telefonski
pogovori
LJUBLJANA, 15. d(
cembra (Delo) — Slovensk
vlada je zavrnila predlo
PTT podjetja za povečanj
cen osnovnih poštnih stor
tev in spremembo tarifneg
sistema za telefonske stor:
tve. Sprejela pa je predlo)
da se nekatere tarife povf
čajo, drage pa znižajo. C<
ne osnovnih poštnih stor
tev so tako za 8,3 do 10,
odstotka višje, cena tel«
fonskega impulza pa ji
skočila z 1,3 na 2,6 tolarji
Cena naročnine in pril
ljučka je ostala enaka. C<
ne pogovorov v mednaroi
nem prometu pa so se zn
žale.
Ugotavljanje
politične
odgovornosti
LJUBLJANA, 16. d«
cembra (Večer) - Prvič se j
sestala preiskovalna komi
sija, ki naj bi pod vodstvoi
Igorja Bavčarja ugotovil
politično odgovornost po
sameznih nosilcev javnii
funkcij za proces proti Jan
ši, Borštnerju, Tasiču i
Zavrlu. Komisija namera
va pridobiti dokument
v Sovi, ministrstvu za no
tranje zadeve, pri predsed
nikih države, vlade in paf
lamenta in se pogovarjal
z žrtvami ter politiki, ki b
utegnili imeti svoje delež
pri takratnih aretacijah.
i	Št. 51 - 22. december 1994

Sirili bodo pokopališče
Zaradi širitve mesta Šentjur
[er njegove okolice že precej
¡asa razmišljajo tudi o širitvi
pokopališča, ki ga uporabljajo
IS Šentjur Center ter Okolica
D Blagovna. Poslanci občin-
ike skupščine so potrebni ob-
činski odlok pred dnevi sicer
iprejeli, pred tem pa se je po-
avila pritožba družine Jaz-
linšek, ki se ne strinja s širi-
vijo proti njihovi hiši. Zato so
ie med razpravljanjem o pro-
metnu pojavila med poslanci
•azlična mnenja.
Gre za skladnost ureditve-
ìega načrta z dolgoročnim
planom občine, kjer predvide-
vajo to območje za pokopališ-
če ter njegovo širitev. Sprejeti
ureditveni načrt pokopališča
obsega 1,145 hektarja novih
zemljišč ter 1,48 hektarja ob-
stoječega pokopališča. Tako
nameravajo urediti 110 novih
družinskih grobov, 171 kom-
biniranih ter 214 žarnih gro-
bov ter prostor za raztros pe-
pela. Novi del pokopališča bo-
do ločili od dosedanjega z va-
rovalnim zelenim pasom. V se-
vernem delu pokopališča na-
meravajo urediti tudi poseben
prostor za zavržene spomeni-
ke, ki pa so za kraj pomembni
zaradi oblikovalske ali zgodo-
vinske vrednosti.
V zvezi s pritožbo družine
Jazbinšek so poslance sezna-
nili, da so predstavniki treh
KS v začetku decembra skuša-
li z njo doseči dogovor. Priza-
deta družina omenja, da bi jih
med postopkom za pridobitev
dovoljenj morali opozoriti na
širitev pokopališča. Jazbin-
škovi zato predlagajo širitev
v drugi smeri, sicer pa odškod-
nino za hišo, ki bo s tem tržno
manj vredna. Zadovoljili bi se
tudi z drugim, enakovrednim
domom.
Marija Ra tej, ki je na občini
pristojna za gradbene zadeve,
je poslancem pojasnila, da bo
najbližje pokopno mesto od
Jazbinškove parcele oddaljeno
približno 60 metrov, širitev na
drugo stran pa zaradi geolo-
ških razmer ni primerna.
Zaradi pomanjkanja prosto-
ra na pokopališču so se po-
slanci s širitvijo strinjali, za-
vezali pa so se, da bi Jazbin-
škov problem rešili pred 7.
etapo širitve pokopališča. Ta
predvideva ureditev 56 novih
družinskih grobov, kar pa še
ne bo tako kmalu.
BRANE JERANKO
Stari rod Je praznoval
Krajevna skupnost Stara vas v občini Velenje je te dni pripravila že tradicionalno srečanje
xajanov, starih sedemdeset in več let. Zbrali so se v Domu krajanov, kjer so jim Pevci iz Stare
asi zapeli nekaj pesmi, za razvedrilo pa sta poskrbela Miha Valenci in Ciril Grebenšek. Srečanja
e je udeležila tudi triindevetdesetletna Marija Ževart, druga najstarejša Starovaščanka. Marija
[vartič pa je prav na dan srečanja slavila oseminosemdeseti rojstni dan. Obema so še posebej
estitali, prav tako tudi drugim petim Starovaščanom, ki so letos dopolnili sedemdeset ali
semdeset let.	M L
Smerokaz za
znamenitosti
Komisija za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine
iz mozirske občine je izde-
lala predlog o označevalnih
tablah za kulturne spome-
nike na območju celotne
občine.
Strinjali so se, da naj bi
bilo glavnih tabel 41, vsako
pa naj bi dopolnjevala še
pomožna označevalna ta-
bla s podrobnejšim opisom
kulturnih znamenitosti.
Mozirski izvršni svet je ta-
ko oblikovan predlog spre-
jel in določil, da bodo del
sredstev zagotovili na se-
kretariatu za občo upravo,
drugi del pa bodo prispe-
vali iz sredstev, namenje-
nih turizmu. Menili so še,
da bi morali v prihodnje
pripraviti tudi opis vseh
znamenitosti s tega območ-
ja v zgibanki, ki bi jo kot
ilustrativen prikaz kultur-
ne dediščine primaknili
k že obstoječemu turistič-
nemu propagandnemu ma-
terialu.	KL
Premiera Snežne kraljice
Andersenova pravljica o Snežni kraljici je subtilna zgodba
o dečku in deklici, o njunem velikem prijateljstvu in ljubezni,
s katero premagata zlo usodo. V vsej svoji lepoti je pravljica
zaživela pred dnevi na ledu celjskega mestnega parka, kjer so jo
uprizorili člani Drsalnega kluba Celje.
Nastopilo je petdeset mladih drsalcev revijskega programa,
ki ga Drsalni klub Celje uvaja prvi v Sloveniji. Uprizoritev
pravljice na ledu so lahko uresničili po zaslugi novih učiteljev,
vrhunskih umetnostnih drsalcev iz Ukrajine, Inne in Borisa
Uspenskega, ki sta bila solista kijevskih drsalnih revij. K sode-
lovanju so pritegnili še poklicne strokovne sodelavce SLG Celje
in nastala je privlačna predstava, ki jo bodo za šole in vrtce
ponovili še januarja in februarja. Priredba, režija in kostumo-
grafìja je delo Anice Kumer, koreografija Borisa Uspenskega,
scenografija Francija Lukača, za luč je poskrbel Izidor Korošec,
za organizacijo pa Alfonz Kumer.	tç
Foto: SHERPA
)mejili se bomo izključno na tiste sodne procese proti
anetom, ki so bili nedvomno političnenarave, in v katerih
e bila obsojencem poleg drugih kazni izrečena tudi
aplemba premoženja. Tipični takšni sodni procesi so bili:
odni proces proti Francu in Antoniji Ocvirk iz Ostrožnega,
odni proces proti Stanku in Tereziji Brecl iz Brc pri
)obrni, sodni proces proti Alojzu Jagru iz Jarmovca pri
)ramljah, sodni proces proti Jožetu Pospehu iz Kasaz in
odni proces proti Janezu Jakopini iz Razborja, Stanku
akopini iz Laz pri Dramljah, Ivanu Avžnerju iz Št. Ilja pri
)ramljah in Ferdinandu Kukoviču iz Trnovca. Vsi nave-
leni so bili večji kmetje, ki so imeli okrog 30 hektarov
reliko posest, in so torej po tedanjih kriterijih spadali med
•i. kulake, zato so sodni procesi proti njim bili tipični t.i.
vlaški procesi.
Sodni proces proti Francu in Antoniji Ocvirk iz Ostrož-
lega pri Celju je bil eden tistih povojnih sodnih procesov,
:a katerega lahko trdimo, da je do njega prišlo izključno iz
azloga, da se jima zapleni premoženje. Iz celotnega gra-
diva o tem procesu in iz samega njegovega zaključka je
lamreč povsem nedvoumno mogoče ugotoviti, da zanj ni
>ilo nobene osnove, in da je to moralo vedeti tudi sodišče.
*roces proti njima je bil 18. 1. 1949. Obtožnica, ki jo je
;oper njiju vložilo javno tožilstvo za okrožje Celje, je teme-
jila na ugotovitvah odkupne komisije Mestnega ljudskega
»dbora Celje. Ta je namreč v začetku decembra 1948 pri
icvirkovih opravila pregled zalog krompirja in pšenice in
>ri pregledu odkrila: »1. v kleti med pijačo in v dveh sodih
>bloženih z jabolki, odnosno z zabojem cca 600 kg krom-
>irja in v prešnici pod korenjem cca 300 kg krompirja; 2.
[ listnici pri hlevu v sodu pokritem z listjem in žagovino
800 kg pšenice in na podstrešju za streho v sodu pokritem
fc zavrženimi predmeti 300 kg pšenice.« Ugotovljeno je bilo
udi, da je Antonija Ocvirk popisni komisiji prijavila samo
levet namesto enajst prašičev.
Vse ugotovitve komisije pa so bile dejansko popolnoma
>rezpredmetne, saj sta Ocvirka za tisto leto vsem predpisa-
tim obveznostim že zadostila in ni bilo nikakršnega razloga
a pregled, še manj pa za kazensko ukrepanje proti njima,
šenice in krompirja namreč nista skrivala pred komisijo
toipak pred tatovi, ki so ga jima v preteklem letu kar
fikrat pokradli in je bil eden izmed storilcev zaradi tega
Udi obsojen pred sodiščem. Sodišče teh dejstev ni hotelo
lpoštevati in ju je spoznalo za kriva, ker sta »prikrivala in
'Pustila obvezno prijavo živil in prašičev z namenom, da se
0 blago odtegne prometu, da bi se lahko s poznejšo prodajo
«i preprodajo dosegla nesorazmerna premoženjska korist.«
Franca Ocvirka je sodišče obsodilo na eno leto in tri mesece
odvzema prostosti s prisilnim delom, njegovo ženo Antonijo
pa na eno leto poboljševalnega dela. Obema pa je izreklo
tudi kazen zaplembe vsega premoženja.
Seveda sta se obsojenca na takšno sodbo pritožila na
celjsko okrožno sodišče, ki pa je njuni pritožbi le deloma
ugodilo, in jima je zaporno kazen oziroma kazen poboljše-
valnega dela znižalo na šest mesecev. Obema pa je ostala
v veljavi kazen zaplembe premoženja, ki je bila nato tudi
izvedena.
Krivica, ki sta jo celjsko okrajno in okrožno sodišče
povzročili Francu in Antoniji Ocvirk, jima je bila poprav-
ljena šele leta 1951, vendar tudi takrat ne v celoti. Ocvirka
sta namreč preko svojega zastopnika v začetku leta 1951
vložila zahtevo za zaščito zakonitosti pri Javnem tožilstvu
FLRJ, ki je ugotovilo, da »sporedna kazna konfiskacije
prema oboje okrivljenih ne samo što nije trebala biti izre-
čena obzirom na društvenu opasnost krivičnog dela i učini-
oca, nego ona ni po zakonu se nije mogla izreci...« Javno
tožilstvo FLRJ je Vrhovnemu sodišču LR Slovenije predla-
galo, da sodbo celjskega okrožnega sodišča z dne 19. 2.1949
spremeni v toliko, da ukine izrečeno kazen zaplembe celot-
nega premoženja. Vrhovno sodišče LR Slovenije je to storilo
s sodbo z dne 30. 5. 1951. Vendar ju ni v celoti oprostilo, saj
je Franca Ocvirka obsodilo na tri mesece in deset dni
odvzema prostosti, njegovo ženo Antonijo pa na 2.000 din
denarne kazni. Seveda skrajšanje zaporne kazni Francu
Ocvirku ni v ničemer več koristilo, ker je šest mesecev
zaporne kazni, na katero ga je obsodilo celjsko okrožno
sodišče, že prestal.
Proces proti Stanku in Tereziji Brecl iz Brc pri Dobrni, je
bil pred celjskim okrajnim sodiščem 19. 4. 1949. Obtožena
sta bila dveh kaznivih dejanj: »1. da sta v decembru 1947
opustila prijaviti pristojnemu KLO Dobrna od svoje goveje
živine vsaj 1 glavo, nato pa v letu 1948 do pričetka meseca
decembra opustila prijaviti KLO Dobrna zatajeno govedo
in prirastek goveje živine v letu 1948, vsled česar dne 6. 12.
1948 nista imela pri KLO Dobrna prijavljenih 2. juncev,
1 teleta, 1 vola, 4. ovc 2. prašičev; 2. dne 13. 9. 1948 na
svojem domu v Brcah zaklala okoli 50 kg težkega prašiča,
ki ga nista imela prijavljenega in čigar zakola tudi nista
prijavila KLO; 3. dne 27. 12. 1948 na svojem domu v Brcah
s pomočjo Okrožnik Jožefa in Pliberšek Rudija protipred-
pisno zaklala 150 kg težkega junca, ki ga nista imela prijav-
ljenega.«
Sodišče je Stanka in Terezijo Brecl obsodilo vsakega na
25.000 dinarjev denarne kazni in na zaplembo mesa na"črno
zaklanih živali. Na takšno sodbo se je javni tožilec pritožil
na celjsko okrožno sodišče, ki je njegovi pritožbi v celoti
ugodilo. Senat tega sodišča, ki mu je predsedoval Franc
Sok, je na obravnavi 28. 5. 1949 Stanku in Tereziji Brecl
izrekel mnogo ostrejšo kazen, in sicer prvemu šest mesecev,
drugemu pa tri mesece poboljševalnega dela, hkrati pa
obema tudi popolno zaplembo premoženja. Obsojena sta
24. 6. 1949 naslovila prošnjo za pomilostitev na Prezidij
Ljudske skupščine LRS, ki pa je njuno prošnjo brez uteme-
ljitve zavrnil. V prizadevanje za njuno pomilostitev sta se
leta 1953 vključila celo Občinski odbor Zveze borcev NOV
Dobrna in Občinski ljudski odbor Dobrna. Prvi je priporo-
čal njuno pomilostitev, ker je Stanko Brecelj »za časa NOB
sodeloval s partizani z materijalno pomočjo, kakor tudi
z raznimi vožnjami in slično,« drugi pa, »ker šta oba
zmožna voditi to posestvo naprej kot pridna delavca in
dobra gospodarja.« Občinski ljudski odbor Dobrna je v svo-
jem priporočilu za pomilostitev tudi zapisal: »Z odvzemom
posestva se imenovana čutita življenjsko uničena, ker sta že
rojena kmetovalca, in sta vsled tega zelo potrta.« Kljub tem
priporočilom so bile njune prošnje za pomilostitev zavr-
njene.
Proces proti kmetu Alojzu Jagru iz Jarmovca pri Dram-
ljah je bil 18. 8. 1949 pred okrajnim sodiščem v Celju.
Obtožnica je navajala, da je storil kaznivo dejanje špekula-
cije, ker je »prijavil na KLO Dramlje, površino zemljišča,
posejanega z belimi žiti tako, da je navedel, da je posejal le
0,60 ha pšenice in 1 ha ovsa, dočim je dejansko imel poseja-
nega 1,13 ha površine s pšenico in 1,15 ha površine z ovsom
tako, da znaša celotna utajitev površin posejanih z belimi
žiti 0,68 ha.« Okrajno sodišče v Celju ga je obsodilo na tri
mesece poboljševalnega dela in na zaplembo celotnega pre-
moženja. Predsednik sodnega senata Adolf Reya je v obra-
zložitvi sodbe Alojza Jagra označil kot človeka, ki »nima
razumevanja do delovnega človeka in da nima pravilnega
odnosa do ukrepov organov ljudske oblasti, marveč da je
obtoženec tipičen kulak, kateremu je naša oblast trn
v peti.« Nadalje se v obrazložitvi sodbe tudi navaja, »da je
v območju KLO Dramlje na splošno znano, da obtoženec
zavira razvoj zadružništva, na kratko rečeno, da je obtože-
nec vsled svoje ekonomske baze sovražnik delovnega ljud-
stva.« Razloge za to, da se je sodišče odločilo izreči Jagru
kazen zaplembe premoženja pa je Reya pojasnil z nasled-
njimi argumenti: »Ne more se prištevati neprijava poseja-
nih površin k morebitni malomarnosti obtoženca, marveč je
sodišče mnenja, da obtoženec sistematično zavira in sabo-
tira ukrepe ljudske oblasti iz sovražnega odnosa do delov-
nega ljudstva, katerega dejanja resno ogrožajo obstanek
socialistične izgradnje, vsled česar je potrebno, da se obto-
žencu izpodbije ekonomska baza.« Alojz Jäger je zoper
sodbo celjskega okrajnega sodišča vložil pritožbo na celjsko
okrožno sodišče, ki pa jo je zavrnilo, in je sodbo prvosto-
penjskega sodišča potrdilo.
i	Št. 51 - 22. december 1994
10
Brez kape kot brez glave
Po premieri Wendtovega Tlčevega Jaka v SLG
Ttradicionalni (letos že de-
veti) predpraznični Teden
otroškega programa so v celj-
skem Slovenskem ljudskem
gledališču uvedli prejšnjo ne-
deljo s premiero igrice Alberta
Wendta Tičev Jaka (Der Vo-
gelkopp). Pravljično besedilo,
ki je v prevodu Mojce Kranjc
doživelo slovensko praizvedbo
že pred sedmimi leti v Primor-
skem dramskem gledališču
v Novi Gorici, se je tudi tokrat
— v režiji in na sceni Mirana
Herzoga - potrdilo kot vsebin-
sko nevsiljivo ter odrsko do-
volj odprto in uporabno.
Wendtovo poetično besedilo
nam v fragmentarni obliki
kratkih prizorov prikazuje
zgodbo o čudaškem drvarju,
Bukovemu Jaku, ki se med
zimskim pripravljanjem drv
v gozdu usmili prezeblih in za-
pučenih ptičjih mladičev in
jim (z gnezdom vred) ponudi
zavetje pod svojo toplo kapo.
Z nežnimi »varovanci« pod
pokrivalom se nato upira dr-
žavnim in civilizacijskim še-
gam (pooseblja jih navzgor po-
nižno vdani in navzdol nasilni
Kraljevi podsekretar), po ka-
terih se mora vsakdo ponižno
odkriti na ulici in še posebej
pred lastno ženo ob domačem
ognjišču. V svoji nenavadni
občutljivosti in dobrosrčnosti
postane Tičev Jaka osamljeni
družbeni upornik, ki ga obva-
ruje pred najhujšimi posledi-
cami družbenega izobčenja še-
le svojeglava Kraljica, ki pri-
reja za Jaku podobne drugač-
neže v svojem kraljestvu en-
krat letno ples. Šele ljubezen
in iz nje izvirajoča ženitev
s Kraljico varuhu drobnih
ptičjih mladičev dokončno reši
glavo in hkrati omogoči kra-
ljevsko pravico, da lahko ved-
no in povsod vztraja s pokri-
valom na glavi. Jaka in Kralji-
ca se na koncu prepustita zgle-
du ljubezni, kakor jo povsem
svobodno in naravno gojita in
uresničujeta Ptičja mati in
Ptičji oče.
Režiser in scenograf Miran
Herzog je postavil razgibano
dogajanje na prazno prizorišče
(obdano s svetlim horizon-
tom), na katerem je lahko (tudi
z ustreznimi lučnimi spre-
membami, med katerimi pa je
bila prepogosta uporaba stro-
boskopa komaj še znosna) hi-
tro in učinkovito spreminjal
prizorišča z večpomensko
uporabo poslikanih lestev,
enoosnega voza, sredinske za-
vese, ki postane lahko tudi
projekcijsko platno za igro
senc, ipd. Ob živahni, domi-
šljijsko bogati in funkcionalni
kostumografiji (z uporabo roč-
nih lutk) ter scenski poslikavi
Melite Vovk mu je uspelo na-
zorno prikazati vso prepro-
stost, igrivost in pravljičnost
preizkušenih	gledaliških
izraznih sredstev. Nekoliko
manj posrečeno je bilo tokrat
sodelovanje skladatelja Gre-
gorja Strniše, ki je s svojo ra-
zličico bučnih, izbrano neu-
branih in ritmično poudarje-
nih modnih sintetičnih zvokov
sicer sledil režiserjevi težnji po
navitem ritmu in tempu upri-
zoritve ter obenem skušal biti
všeč najstniški rap in techno
generaciji, manj pa se je pri-
bližal prvinski prostodušnosti
in fantazijski odprtosti osnov-
ne zgodbe.
V naslovni vlogi je lepo izra-
zil drugačnost, dobrodušnost
in nepodkupljivost Tičevega
Jaka Tomaž Gubenšek, ki je
v liku prepletal prvinsko otro-
ško prostodušnost in fantazij-
sko odprtost z deško in moško
občutljivostjo za krhkost, než-
nost in vse, kar budi v človeku
čustvo ljubezni. Kraljico, ki
zna izkoristiti svojo družbeno
moč zato, da bo lahko uresni-
čila svojo ljubezen in svbodo,
je temperamentno upodobila
Milada Kalezič. Drastično ka-
rikaturo mačje prilagodljivega
in nevarnega visokega držav-
nega uradnika, Kraljevega
podsekretarja, je upodobil
Stane Potisk. Ptičje gnezdo je
s preporsto animacijo kljunov
in pozorno soigro z nosilnim
junakom upodobila Vesna
Jevnikar, elegantni ljubezen-
ski par Ptičje matere in Ptičje-
ga očeta (tudi Specialista) pa
sta odigrala in odplesala (po
zamisli Cvetke Špiljar) Darja
Reichman in Davor Herga.
Prijeten vtis so zaokrožili
Jana Smid, igor Sancin, Zvone
Agrež, Borut Alujevič, Tone
Cvahte in Emil Panič, sodelo-
vali pa so še dramaturška so-
delavka Marinka Poštrak, pre-
vajalec pesmi in avtor vmesnih
recitativov Milan Jesih in lek-
tor Marijan Pušavec.
SLAVKO PEZDIR
40 ustvarjalnih let Stefana Zvižeja
Te dni praznuje 40 let
ustvarjalnega dela na kultur-
nem področju Štefan Žvižej,
dolgoletni tajnik Zveze kul-
turnih organizacij celjske ob-
čine, predvsem pa gledališki
režiser in duhovni vodja trno-
veljskega Kulturno- prosvet-
nega društva Zarja.
Doslej je režiral preko 70
gledaliških predstav, sodelo-
val pri organiziranju dram-
skega življenja na celotnem
celjskem območju ter deloval
v organih Zveze kulturnih or-
ganizacij Slovenije.
Ko se je leta 1967 v Celju
porodila zamisel o Naši bese-
di, gledališkem gibanju mla-
dih, ki je preraslo v vsesloven-
sko prireditev, je Štefan Žvižej
s svojimi izkušnjami pomagal
tudi drugim skupinam v kul-
turnih društvih in šolam. So-
deloval je pri organizaciji šte-
vilnih strokovnih seminarjev
za gledališke režiserje v ljubi-
teljskih vrstah in se zavzemal
za pošteno in tvorno kritiko
vsega, kar nastane v amaterski
kulturi.
Takemu odnosu do amate-
rizma je ostal zvest tudi danes,
ko je bogatejši za štiri deset-
letja izkušenj, mnogih lepih,
a tudi izredno napornih tre-
nutkov. Neprecenljiv je bil
pred dvanajstimi leti njegov
delež pri gradnji novega trno-
veljskega kulturnega doma, ki
so si ga gledališčniki tako že-
leli. Celje je vrsto let vznemir-
jal tudi z organizacijo Celjske-
ga pustnega karnevala.
Od vseh dejavnosti v kulturi
je ostal najbolj zvest gledališ-
ču. Brez njega ne bi mogel ži-
veti. V spominu so ostale pred-
stave Talec, Ljubezen štirih
polkovnikov, Rdeče in modro
v mavrici, Krog s kredo, Zoj ki-
no stanovanje, Mister Dollar,
Ženitev, Velika žehta, Samo-
morilec in zadnja, Škrjanček,
narejena po motivih Device
Orleanske. Še v stari trnovelj-
ski dvorani so nastali nepo-
zabni Javorškovi Manevri
z mnogimi gostovanji in del
spomina so tudi dolgoletni
prijateljski stiki z dobojskimi
gledališčniki.
Štefan Žvižej rad dela
z ljudmi razgibane predstave,
kjer pridejo do izraza vsa odr-
ska izrazna sredstva. Na odru
ima rad veliko ljudi, ponosen
je na igralsko jedro Zarje, ki
vsa leta ostaja več ali manj
isto. Visoko ceni tudi sodelo-
vanje akademske slikarke Vi-
de Zupan Bekčičeve, ki je
v scensko in kostumografsko
kulturo Zarje vnesla novo ka-
kovost. Sicer pa je v času slav-
ljenčevih štirih desetletij
ustvarjalnega dela sodelovalo
z Zarjo okoli tisoč sodelavcev.
Štirideset let ni malo za ne-
koga, ki mu je ustvarjanje bo-
gatenje življenja. Štefan Žvi-
žej pojmuje ljubiteljsko kultu-
ro kot nekaj žlahtnega, nekaj
specifičnega. Vedno poudarja,
da je kultura ena sama, le da
nastaja na pgjdicnem ali pa na
amaterskem področju. V zad-
njem času se tudi zavzema, da
bi kulturniki ponovno imeli
svojo, Prešernovo nagrado, ki
so jo v Celju ukinili in povezali
z drugimi občinskimi nagra-
dami. Tako ostaja zvest svojim
načelom, zvest kulturi in nje-
nemu poslanstvu, ostaja zvest
bogastvu let, ki so napolnila ta
jubilej.
DRAGO MEDVED
Večer
s Šukarjem
Plesni forum je na željo
mnogih občudovalcev skupine
Šukar ponovno organiziral go-
stovanje te temperametne
glasbene skupine, obiskovalce
večera pa hkrati vabi tudi
k plesu. Večer bo jutri, v petek,
23. decembra ob 21. uri v Fo-
rumovi dvorani.
Sicer pa v Plesnem forumu
intenzivno vadijo za najnovej-
šo predstavo za najmlajše
Škrat sanj avec na tekst Ferija
Lainščka. Glasbo je napisala
Nina de Gleria, poje pa Mia
Žnidarič, kostume je zasnova-
la Eka Vogelnik, koreografijo
pa Goga S. Erjavec. Predpre-
miera bo v soboto, 24. decem-
bra ob 16. uri v kulturnem do-
mu Zarja v Trnovi j ah. Zak-
ljučni nastop vseh skupin Fo-
ruma bo 28. decembra v Foru-
movi dvorani z naslovom No-
voletni kabaret.
G. S. E.
Vodnik po Spodnji Savinjski dolini
Zavod za kulturo Žalec in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline sta na slovesnosti
v Občinski matični knjižnici predstavila Vodnik Spodnje Savinjske doline. Zbranim je najprej
govoril predsednik Turistične zveze Spodnje Savinjske doline, Henrik Krajne, ki je povedal, da je
zamisel o vodniku po Spodnji Savinjski dolini vzniknila pred dvema letoma ob ustanovitvi zveze.
Doslej podobnega še ni bilo, je pa za turistično promocijo nepogrešljiv.
O sami knjižici žepnega formata, ki zajema 126 strani, je govoril urednik, Branko Goropevšek.
Vodnik je narejen zelo pregledno in ima naslednja poglavja: geološki pregled, klimatski oris,
hmelj in hmeljarstvo, flora, fauna, zgodovinski pregled, prebivalstvo, kmečka arhitektura,
naselja, sprehodi in izleti, kultura. Vse skupaj bogati vrsta črno belih in barvnih fotografij, tlorisi
in zemljevidi. Vodnik je založila Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, izdal EPSI d.o.o.,
tiskala pa Marginalija. Krajši kulturni program so pripravili učenci Glasbene šole Žalec.
T. TAVČAR
ZAPISOVANJA_
Pogačica za kulturo
Že res, da so od osamosvoji-
tve in razglasitve slovenske
državnosti minila šele tri leta,
da so bile v teh »otroških« le-
tih najpomembnejša opravila
več ali manj vezana na vzpo-
stavitev tistih takoimenovanih
»državotvornih« zadev, kakrš-
ne so denimo formiranje lastne
vojske, ki se lahko - mimogre-
de - pohvali celo z nekaj heli-
kopterji in jadrnico, opremo
carinarnic, da se bo že na da-
leč videlo, da vsi tisti, ki vsto-
pajo v našo deželo, vstopajo
v urejen in počiščen park, toda
v evforiji nacionalnega smo
pozabili na vse tisto, kar je
v svojem globokem bistvu to
državo sploh konstituiralo: na
kulturo. Ta je bila nekako
odrinjena na rob. Saj veste,
privatizacija in podobno ima
pred kulturo pač prednosti.
Ampak to so že stare zgodbe in
ne gre, da bi jih obnavljali.
Kultura, skratka, v državi,
ki je dokaj uspešno prebolela
»otroške« bolezni. Najbolj za-
nimivo pri vzpostavitvi države
je bilo to, da je bila njena
vzpostavitev skregana z vsem
tistim, kar sta o državi pove-
dala denimo Platon in Machi-
avelli. Namesto gospodarstve-
nikov in vojakov, za katere sta
se zavzemala oba »klasična«
heroja, so oblast v tej državi
prevzeli pesniki. In jo v kolesje
sodobnih družbenih tokov po-
vedli kot so pač znali. Na kul-
turo so jasno pozabili, čeprav
jih je kot tudi »njihovo« drža-
vo rodila ravno kultura.
V opravičilo jim je seveda to,
da so vsi po vrsti zelo dobro
poznali tako Platona, kakor
tudi Machiavelli a, ki v svojih
spisih o državi nista upošteva-
la preprostega dejstva, da dr-
žave samo z orožjem ni moč
konstituirati. Drugačni časi,
drugačne zgodbe, jasno. In, ko
so se tukajšnji pesniki naužili
oblasti, ko so jo pravzaprav
začeli šele uživati, so jo morali
zapustiti. In zgodil se je para-
doks. S sestopom pesnikov
z oblasti, so se tudi kulturi za-
čeli pisati boljši časi. Kot, da
bi pesniki zatajevali samega
sebe. Kot, da bi pozabili na vso
lastno preteklost, so se začeli
ukvarjati celo s tako za pesni-
ka sramotnimi rečmi, kakršna
je denimo podpora odstavlje-
nemu obrambnemu ministru.
Postali so razumniki. Stranka
razumnikov, ki čuti, da njeno
poslanstvo še ni opravljeno, da
še preden se dodobra posveti-
mo kulturi, pometimo še malce
pred tujim pragom oziroma
v ideoloških vodah. In ravno
to, ideologija, namreč, je bila
tista, ki je pesnika »sestopila«.
Kar nekako se niso mogli na-
vaditi na spremembe, ki so se
zgodile. Ali še boljše; čeprav
so se dogajale hude in drastič-
ne spremembe, so pesniki kri-
čali po taistih spremembah.
Kar pomeni, da so v želji po
spremembah spregledali taiste
spremembe. Ena takšnih je de-
nimo tudi nov »krovni« zakon
za kulturo, ki smo ga dobili tik
ob koncu letošnjega leta. Toda
pesniki so ga povsem spregle-
dali. Medtem, ko so se ukvar-
jali z lokalnimi volitvami, je
izšel zakon, ki zadeva dobe-
sedno njih. In medtem, ko je
zakon bil že »zunaj«, so oni
kričali po taistem zakonu. Ali
kakor mi je ob sprejetju zako-
na, povedal pesnik, ki se boja
za oblast ni udeležil: »Če bi še
danes imeli na oblasti pesnike,
takega zakona, ki zadeva ne-
posredno pesnike, še vedno ne
bi imeli.«
Pa naj še kdo reče, da Platon
pri snovanju svojega spisa
o državi ni imel v mislih tudi
Sloveniie.
Piše Tadej Čater
na celjskih PlatniH
Ženska ptič, V. Britanija, 1993
Režija: Ken Loach, scenarij: Roña Munro, vloge: Crissy
Rock, Vladimir Vega, Sandie Lavelle.
Resnična zgodba o za-
konskem paru, ki skuša
v okvirih rigidnega angle-
škega socialnega skrbstva
ohraniti družinsko integri-
teto. Maggie ima štiri otro-
ke iz različnih zakonov, so-
cialno skrbstvo pa ji zaradi
nasilnih izpadov in nekon-
troliranega obnašanja
v obdobju njene zadnje
zveze grozi z odtujitvijo
otrok. Medtem sreča Jorge-
ja, ki ji vrne upanje v boljšo
prihodnost. Zaradi svoje
vzkipljivosti pa se vedno
znova spopada z birokrat-
skimi uradniki in zdi se, da
je vse manj možnosti za po-
novno postavitev družine
po njenih lastnih pred-
stavah.
Socialni realizem Kena
Loacha je tokrat prišel do
polne veljave predvsem za-
radi povsem naturalistič-
nega pristopa do teme in na
"V
enak način odigrane vloge
debitantke Crissy Rock, ki
jo je Loach pobral kar v ne-
kem londonskem pred-
mestju. Vsa jeza, ogorčenje
in upor nad nesmiselnim in
konzervativnim angleškim
socialnim sodstvom so
izraženi v vsaki izgovorjeni
besedi in predvsem v že
vnaprej izgubljenem mate-
rinskem boju popolnoma
histerične Maggie.
Ken Loach (1936, War-
wickshire, VB) je sprva na
Oxfordu študiral pravo,
v 60-ih je za BBC snemal
predvsem realistične TV
filme, po mednarodnem
uspehu, ki ga je leta 1968
dosegel s Cathy Come Ho-
me, pa je ustanovil lastno
producentsko hišo Kestrel
Films. Leta 1991 je za Riff
Raff prejel Felixa, nagrado
evropske akademije za naj-
boljši film.
Št. 51 - 22. december 1S94
11
Redna zbirka Mohorjeve
Prejšnji teden je Mohorjeva
družba iz Celja predstavila
novo redno zbirko za leto
1994, ki vsebuje šest knjižnih
del.
Osrednja knjižica je Mohor-
jev koledar 1995, ki je temat-
sko raznolik z večjim številom
člankov. Prvi del je posvečen
Radovljici, njenim znamenito-
stim, zgodovini ter kulturi.
Nato se zvrstijo še prispevki
o različnih vidikih delovanja
krščanstva pri nas ter njihovih
osrednjih nosilcih, vsebovane
pa so še razne poljudno znan-
stvene zanimivosti.
Irma Ožbalt je v avtobio-
grafski zbirki Mrzle peči strni-
la več zgodb. Opisuje otroštvo
v času pred drugo svetovno
vojno, teror, ki so ga povzročili
okupatorji ter naslednja leta,
ki jih je zaradi svojih nazorov
morala preživeti v tujini.
Tudi v knjižici Jelke Sernec
Končno je bil čas,je avtorica
predstavila del svoje preteklo-
sti. Delovala je kot učiteljica,
poleg njenih komentarjev pa je
objavljenih vrsto šolskih spi-
sov, ob katerih razmišlja kot
pedagoški delavec, a tudi kot
mati svojih otrok.
Plodnemu in enemu najbolj
branih sodobnih slovenskih
pisatelju Ivanu Sivcu so izdali
zbirko kratkih zgodb Kruh
ponoči spi. Sivec, ki je vešč
tako mladinske literature kot
pisanja za odrasle bralce,je
napisal zgodbice, ki opisujejo
njegovo mladostno življenje
na podeželju.
Osip Šest ter Simon Pre-
prost sta avtorja knjige Kar po
domače, ki je namenjena izpo-
polnjevanju lepega vedenja.
Njun način pisanja je enosta-
ven in duhovit, šaljivo plat pa
dopolnjujejo še karikature
Aljane Primožič.
Izdali so tudi drugi del pri-
ročnika dr. Jožeta Ramovša
Sto domačih zdravil za dušo in
telo. Bližnji Trstenjakov sode-
lavec opisuje rešitve za različ-
ne duševne stiske in težave,
njihovo premoščanje ter pot
do psihičnega ravnotežja.
BORIS GORUPIČ
Abstrahirane krajine
Prejšnji petek so v razstav-
nem salonu zdravilišča Roga-
ška Slatina odprli razstavo
slik akademske slikarke Alen-
ke Kham-Pičman. Umetnica
se je rodila v Ljubljani, kjer je
diplomirala na Fakulteti za
arhitekturo in na Akademiji
za likovno umetnost. Na sled-
nji je opravila tudi specialko
za grafiko pri prof. M. Pogač-
niku. Za svoje ustvarjanje je
prejela večje število nagrad,
med pomembnejšimi je Pre-
šernova nagrada za Gorenjsko
leta 1987. Živi in ustvarja
v okolici Kranja.
Slikarstvo, ki ga razvija
Alenka Kham-Pičman, je
usmerjeno predvsem v razi-
skovanje motivov, ki jih je mo-
goče najti v naravnem eksteri-
erju. Strukturo slik gradi
predvsem z dvema likovnima
dejavnikoma, to je s črto in
barvitimi ploskvami. S soraz-
merno sproščenimi in organ-
sko valujočimi črnimi linijami
razvršča osnovna težišča
v kompoziciji, shematično po-
nazarja posamezne motive in
jih izpostavlja v množici osta-
lih, ki jim namenja bistveno
manjšo pozornost, ali pa jih
enostavno prezre. Polja, ki jih
zaokroža s črto, zapolnjuje
z nanosi gostih barv, ki so po-
gosto čiste, neredko pa se od-
loča za prelivanje različnih
tonskih spektrov v nove barv-
ne kvalitete.
Njene krajine ob bežnem
pogledu ne razkrivajo svoje
vsebine, saj njihova zasnova le
v posameznih fragmentih
izhaja iz samega opazovanja
narave. Pri njeni umetnosti
gre za izrazito subjektiven pri-
stop do tega tradicionalnega
slikarskega žanra in pri tem
uporablja simbolno govorico
barv ter oblik, kar združuje
v svojevrstne in izrazno močne
likovne celote.
BORIS GORUPIČ
Novi in stari aforizmi
Minuli teden so v Radečah
predstavili tri nove knjige iz
zbirke Misel misli misleca, ki
jih je izdala ljubljanska založ-
ba Amalietti.
S knjižicama 5 letnih časov
avtorja Francija Čeča in Bodi-
ce avtorja Bojana Schwent-
nerja je založba začela podz-
birko aforizmov slovenskih
avtorjev, ki jo bodo v prihod-
nje še bogatili.
5 letnih časov, ki je knjižni
prvenec Francija Čeča, prina-
ša aforizme po izboru direk-
torja založbe Petra Amalietti-
ja. V Čečevih aforizmih se po
besedah recenzenta Žarka Pe-
tana odslikava naša družba
z vsemi svojimi pomanjklji-
vostmi, neumnostmi in pre-
hodnimi napakami, ki nam
grenijo vsakdanje življenje.
Aforizmi so nastali v zadnjem
letu in so tako po družbeni in
po življenjski plati aktualni.
Posebej po poglavjih so obde-
lana področja politike, gospo-
darstva, odnosov moški — žen-
ska in druga.
Tudi knjižica Bodice je pr-
venec mladega pisca aforiz-
mov Bojana Schwentnerja.
Vsebuje številne avtorjeve do-
mislice, katerih cilj je, kot je
povedal sam, na čim krajši na-
čin povedati vsebinsko obsež-
no življenjsko resnico in ji po
možnosti sočasno dodati še
humorno plat.
Kot tretjo so v Radečah
predstavili še knjigo Svetopi-
semske modrosti, ki prinaša
Amaliettijev izbor misli in
aforizmov iz besedil Stare in
Nove zaveze. Peter Amalietti
je na promociji knjige pove-
dal,da je izbor subjektiven, iz
obsežnejših besedil je izluščil
misli, ki jih ima za aforizme.
Duhovnikov sicer njegov izbor
ni navdušil, vendar pa avtor
pravi, da verjame v tovrstne
izbore, saj bralcu omogočajo
hitrejši dostop do obsežne mo-
drosti iz Stare in Nove zaveze.
JI
Uvod
Dvajseti januar 1895 je v celjski kul-
turni zgodovini zapisan kot datum
ustanovnega zbora Celjskega pevske-
ga društva. S tem so bile uresničene
želje in napori slovenskih ljubiteljev
petja v Celju, da bi se pridružili vedno
številnejšim podobnim društvom na
Slovenskem. Toda pot do tega je bila
dolga in se je vila podobno kot pot
celotne slovenske glasbene kulture.
Zgodovinski viri kar nekajkrat ome-
njajo Celje kot mesto, kjer glasbeno
življenje ni bilo nič manj razgibano
kot drugje po deželi in od koder je
prišel marsikateri za razvoj slovenske
glasbene prakse zanimiv glasbenik.
Seveda so v skladu z manirami, ki so
vladale skorajda do začetka sloven-
skega prebuditeljstva leta 1848, ti
glasbeniki največ delovali zunaj do-
mačega okolja, dostikrat pa predvsem
za potrebe najvišjih cerkvenih in po-
svetnih oblasti habsburške vladavine.
Podatki so sicer pičli, pa vendar iz njih
izvemo, da je na primer Celjan Brikcij
Preprost (Briccius Preprost di Cilia)
v letih 1493-1498 opravljal v stolnem
kapitlju na Dunaju funkcijo kantorja,
da je bil v času med 1567-1580 v du-
najski dvorni kapeli med najpomemb-
nejšimi pevci basist Mathes Singer von
Cilla in ne nazadnje, da je nekje ob
prehodu iz renesanse v barok celjski
regens chori Kristian Hartmann kom-
poniral motete in druge cerkvene
skladbe. Splošno gledano je bila glas-
ba na slovenskem ozemlju v 17. in 18.
stoletju v nenehnem vzponu, številne
šole pevskega pouka pa so pevce pri-
pravljale predvsem za cerkveno petje.
Ne glede na vsa prizadevanja cerkve
pa se je vedno bolj uveljavljala posvet-
na glasba, ki se je širila v meščanski
sloj nemalokrat še po zaslugi nekate-
rih glasbeno-igralskih skupin, ki so
s svojimi predstavami gostovale po
slovenski deželi.
V Celju so bile to proti koncu 18.
stoletja zlasti nemške skupine. V me-
stu so bili namreč v večini nemški pre-
bivalci. Zaradi njihove premoči se je
vse glasbeno dogajanje odvijalo pred-
vsem v prid poudarjanja nemštva.
V začetku 19. stoletja nastaja živahno
društveno življenje zlasti med nem-
škim slojem, eno prvih je bilo ustanov-
ljeno prav Godbeno društvo, ki pa je
delovalo le šest let (1801-1807), obno-
vili pa so ga šele leta 1832. Delovalo je
nato 14 let, ves čas pa se je ubadalo
s težavami zaradi nezanimanja član-
stva in s prevelikimi stroški. Godbeni-
ki so se aktivno udejstvovali tudi pri
gledaliških predstavah skupaj s pevci,
ki pa niso bili posebej organizirani.
Skratka, glasbena hotenja in priza-
devanja v mestu celjskih grofov se niso
kaj dosti razlikovala od tistih po dru-
gih slovenskih mestih. Kljub prizade-
vanjem uglednih slovenskih zgodovi-
nopiscev, ki so slovensko glasbeno
zgodovino obdelali že iz različnih zor-
nih kotov, pa obstaja vtis, da je na
ožjem področju Celja v glasbenem do-
gajanju skozi stoletja še mnogo neod-
kritega. Zlasti, ko gre za dogajanja
med Slovenci.
Začetki zbornega petja
v Celju
Slovenci so bili v Celju v času av-
strijske vladavine povsod zapostavlje-
ni. Nekoliko živahnejše kulturno in
družabno življenje se je med njimi za-
čelo v drugi polovici 19. stoletja. Zgo-
dovinsko leto 1848 je namreč napo-
vednik novega obdobja tudi v sloven-
skem kulturnem življenju. Potreba po
lastnem kulturnem izražanju tudi
v glasbi je bila vedno večja, z njo pa se
razvije želja po ustvarjalnosti v orga-
nizirani obliki. Zlasti je Slovence
v Celju povezovala slovenska pesem,
saj brez nje ni bilo nobene prireditve
ali zabave.
Zakon je sicer prepovedoval politič-
no združevanje, dovoljena pa so bila
ostala društva. Med prvimi so to izko-
ristili v Celju, ko je učitelj Franc
Kranj c dal pobudo za ustanovitev slo-
venskega pevskega društva. Maja
1851. leta je zbor, ki so ga sestavljali
predvsem gimnazijci, prvikrat javno
nastopil, nato pa večkrat sodeloval tu-
di na gledaliških prireditvah. Le-te je
pripravljal in organiziral narodni pre-
buditelj kaplan Josip Drobnič. Po tem,
ko je magistrat potrdil statute, je bila
potrjena tudi ustanovitev Celjskega
moškega pevskega društva. Pridružili
so se še pevci obeh narodnosti iz dija-
ških vrst, prepevali pa so nemške in
slovenske pesmi. V letu 1856 se je zbor
verjetno zaradi narodnostnih razprtij
za kratek čas razcepil, nato spet zdru-
žil, končno pa prenehal delovati, ker
nemški pevci niso hoteli prepevati slo-
venskih pesmi. Pa tudi sicer je rastoči
nacionalizem marsikje pokvaril sode-
lovanje. Zaradi tega so bile želje po
lastni kulturni ustanovi med Slovenci
toliko večje. Ideja o ustanovitvi celjske
čitalnice je kaj kmalu padla na plodna
tla. Kot četrta na Slovenskem je
z ustanovnim občnim zborom zaživela
leta 1862.
Otvoritveni ceremonial v gostilni Pri
Balantu (današnja Ojstrica) je sicer
minil brez celjskih pevcev (nastopil je
zbor iz Ljubljane), toda zapisniki iz
prvega leta delovanja že govorijo o de-
lu pevskega zbora: »Tudi tabla za vajo
pevcev iz not se je pripravila. Šentjur-
ski zdravnik in skladatelj dr. Gustav
Ipavec pa je zrihtal glasovir na kre-
dit«. Glede na to, da je bil pevovodja
Gregor Tribnik, ki je nazadnje vodil že
prej omenjeno Celjsko moško pevsko
društvo, lahko sklepamo, da se je to
društvo (vsaj njegovi slovenski člani)
pripojilo k čitalnici, saj o samem dru-
štvu poslej ni moč zaslediti znakov de-
lovanja.
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 10., 12. in
16. uri, uprizorili igro Jošt in Jaka, s katero bo gostovala Scena 11 iz
■ Celovca. Ob 10. in 11.30, bodo s predstavo Tičev Jaka, gostovali
í v Laškem, ob 14. uri pa bodo bolnim otrokom v celjski bolnišnici
namenih predstavo Guliver med liliputanci. Jutri, v petek bo ob
8.45, 10. in 11.15 uri, v SLG gostoval Studio za ples, plesni teater
Igen iz Celja, s predstavo Smeško med črkami, ob 19.30 pa bo za
izven, predstava Henrika Ibsena Strahovi. V soboto ob 10. uri, bo za
abonma Mravljica in izven, gostovalo Moje gledališče iz Ljubljane,
s predstavo Strahec pluff..., ob 15. uri pa Lutkovno gledališče
Jožeta Pengova iz Ljubljane, s predstavo Pravljica o nezadovoljni
smrečici. Po tej predstavi bo modna revija otroške konfekcije,
otroke pa bo obiskal tudi Božiček.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo drevi ob 19.30, koncert
etno-glasbe s Koroške, ki jo bodo predstavili Šentanelski pauri,
Mitja Sipek pa bo izvedel melodramo Svetneči Gašper. Jutri, v petek
ob 20. uri, pa bo nastopil Moški pevski zbor iz Dobrne.
V	Narodnem domu v Celju bo drevi ob 19.30, novoletni koncert
Pihalnega orkestra štorskih železarjev iz Štor, z dirigentom Fran-
cem Zupancom. V ponedeljek, 26. decembra ob 19.30, pa bo novo-
letni koncert Celjskega godalnega orkestra, z dirigentom Nenadom
Firštom.
V	cerkvi Sv. Duha v Novi vasi pri Celju bo jutri, v petek ob 19.30,
božični koncert Mešanega in Ženskega pevskega zbora Cetisa, ki ju
vodita Pavle in Vida Bukovac.
V	osnovni šoli v Štorah bo jutri, v petek ob 19.30, tradicionalni
božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra štorskih železarjev, ki
ga vodi Franc Zupane.
V	dvorani kina Union v Celju bo v nedeljo, 25. decembra ob 19.30,
božični koncert Plesnega orkestra Žabe, ki ga vodi Tomaž Grintal.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo v nedeljo ob 17.
uri, božični koncert črnskih pesmi drugih narodov New swing quar-
teta.
V	dvorani Glasbene šole v Šentjurju bo drevi ob 19. uri, koncert
Hinka Haasa.
V	občinski matični knjižnici v Žalcu bodo danes ob 17. uri, odprli
razstavo ilustracij Ančke Gošnik Godec. Na ogled bo do 14. janu-
arja.
V	Grofiji na Muzejskem trgu 1 v Celju si lahko ogledate prodajno
razstavo Pokrajinskega muzeja Celje z naslovom Nakit muzealija,
Nakit kopija in Nakit unikat.
V	prostorih galerije Mozaik v Gosposki ulici 3 v Celju do konca leta
razstavlja akademski slikar Džemal Djokovič-Djoko.
V	Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini imajo do 3. februarja
1995 na ogled razstavo starih grafičnih listov iz 18. in 19. stoletja,
z naslovom Moda skozi letne čase.
V	Zdravilišču Laško si lahko do konca leta ogledate fotografije iz
Tunizijskega safarija, avtorja Toneta Koširja.
V	Laškem dvorcu razstavlja likovna dela Franek Mar košek.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo do 13. janu-
arja, na ogled razstava slik Alenke Kham-Pičman.
V	hotelu Žalec v decembru razstavlja slike Milena Car.
V	avtohiši Kos v Ločici ob Savinji razstavlja svoje akvarele, pastele
olja, svinčnik in grafiko, slikar Danijel Horvat.
V	galeriji v Mozirju razstavlja akademski slikar Janez Kovačič.
V	prostorih Mugeja novejše zgodovine v Celju je odprta razstava 150
let zlatarske tïadicije mesta ob Savinji.
V	prostorih Razvojnega centra v Celju bo do 31. decembra na ogleif
razstava del v mešani tehniki, dr. Rajka Livia.
V	gostišču Majerholz v Rečici ob Savinji, razstavlja dela Vlado
Renčelj-Ver.
V	butiku Steklar in Zdravstvenem domu v Celju razstavlja svoja olja
Alica Javšnik.
V	hotelu Merx si lahko do konca meseca decembra, ogledate raz-
stavo olj Toni j a Moharja.
V	tovarni Etol v Škofji vasi razstavlja Zoran Josič.
V	avtosalonu Ford in Lada podjetja Avto Celje razstavlja v tem
mesecu Vlado Geršak.
V	restavraciji Lene v Levcu si lahko do konca meseca decembra
ogledate Vrbaničeve slike v olju.
V	hotelu Evropa razstavlja Aleš Wolf.
V	knjižnici v Šentjurju razstavlja likovna dela Aleksandra Vrhovet
iz Ljubljane.
VII. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju bo do konca januarja na
ogled razstava Spomini še živijo, v otroškem oddelku pa razstava
originalnih risb iz serije Zoologica Lilijane Zupančič.
Union od 22. 12. do 28.12. (razen 25.12.!) ob 16., 18.30 in 21. uri
ameriški film Neposredna nevarnost; Maü Union od 22. do 26.12
(razen 25.12.!) ob 20. uri ameriški film Ženska ptič, 27. in 28. 12. ob
20. uri pa španski film Jagode in čokolada; Metropol od 22. do 24.12.
ob 16.30 in 18.30 ameriški film Čudež na 34. ulici, 25.12. ob 16.,
18.30 in 21. uri ameriški film Neposredna nevarnost, od 26. do 28.12.
ob 16.30 in 18.30 ameriški film Čudež na 34. ulici, ob 20.30 pa
ameriški film Vran; Dom od 22. do 28.12. ob 16. uri ameriški film
Levji kralj, ob 18 in 20. uri pa ameriški film Policijska akademija 7.
Kino Rogaška Slatina 23.12. ob 17. uri ter 24.12. ob 17. in 19. uri,
ameriški film Levji kralj.
V	dvorani Plesnega foruma v Celju bo jutri, v petek ob 21. uri, večer
z... Šukarji, ki izvajajo temperamentno glasbo in ples. V soboto ob
16. uri, pa bodo v kulturnem domu Zarja Trnovlje, predpremiera
predstave za najmlajše, Škrat sanjavec.
V	knjižnici v Velenju bo jutri, v petek ob 19. uri, deveti družinski
večer, na katerem bodo predstavih družino Galič.
Št. 51 - 22. december 1S94
112
Odmev s prizvokom v Laškem
Minulo soboto je ubrani vo-
kalni sestav Odmev spet nav-
dušil svoje zvesto občinstvo
v Laškem. Gotovo bi njihovo
petje zaslužilo strokovnejše
pero, ki bi mu pomagalo k širši
afirmaciji. Saj bi vendar mo-
ralo koga med »izvedenci« za-
nimati, kaj je iz glasov teh na-
darjenih in vztrajnih mož na-
redil njihov umetniški vodja,
ugledni glasbeni pedagog Vid
Marčen? Takle (moj) glas pač
ne seže v deveto vas.
Koncertni spored je bil iz-
bran tako, da je sestav lahko
pokazal vse svoje znanje kot
celota in vsak zase. Če namreč
osem mož zmore v zboru zape-
ti vsak svoj glas, je pevska in-
dividualnost vsakega nespor-
na. Ob nekaterih skladbah in
priredbah iz dosedanjega re-
pertoarja so zapeli kar nekaj
novih in predvsem zahtevnej-
ših pesmi, ki so dokazovale
njihovo kakovostno rast.
Nič čudnega, če je pevce po
zaključku napovedanega spo-
reda občinstvo zadržalo na
odru in si tako priploskalo še
nekaj dodatkov. Povezovalka
večera Jožica Škorja pa je na
koncu primerno času, ki pri-
haja naprosila može, da so ve-
čer zaključili z božično pe-
smijo.
Koncert je bil lep okvir za
podelitev srebrnega Galluso-
vega odličja Stanku Razbor-
šku in zlatega Jožetu Jančiču.
Bolj tipko pa je odjeknilo spo-
ročilo, da se od skupine po-
slavljata tenorist Stanko Raz-
boršek in basist Vinko Ivšek.
To je tisti, žal nerazveseljiv
prizvok sobotnega pevskega
večera v Laškem.
J. K.
Vokalni sestav »Odmev« z umetniškim vodjem prof. Vidom Marcenom. Posnetek je zdaj že
spominski.
Bogatejši za tri odseke
V Krajevni skupnosti Galicija, v žalski občini, so letos asfalti-
rali kar 8 km krajevnih cest. Zadnje tri odseke v zaselku Hramše
v dolžini 2,4 km pa so predali svojemu namenu minuli petek.
Na otvoritvi se je zbralo veliko krajanov, predstavnikov
občine Žalec in delovnih organizacij. V imenu režijskega odbora
je govoril predsednik Vinko Flis ter dejal, da so pri izgradnji
treh cestnih odsekov opravili krajani okrog pet tisoč prostovolj-
nih delovnih ur, 779 traktorskih in 334 strojnih. Poleg tega so
zbrali še skoraj dva milijona tolarjev, ostalo je prispevala
občina Žalec iz proračuna. Cesto je blagoslovil domači župnik
Janko Cigale ter vsem zaželel srečno vožnjo, namenu pa jo je
predal najstarejši krajan, 75-letni Matevž Lešnik.
T. TAVČAR
Stoletni običaj
v Mlačah še živi
Čas pred božičem je še pose-
bej slovesno in prisrčno obar-
van na Mlačah, kjer vaščani
devet dni zapored oživljajo
150 let star obred iskanja pre-
nočišča svete Marije z Jezu-
som. Obred, ki se je nepreki-
njeno prenašal iz roda v rod in
poteka le v nekaj redkih krajih
v Sloveniji, je za prebivalce
Mlač slovesen dogodek, saj se
ga udeležijo z resničnim vese-
ljem in ljubeznijo.
Združuje jih kipec svete
Marije z Jezusom, ki ga ob
prepevanju pobožnih pesmi
poneso do hiše, kjer v poseb-
nem dialogu Marija prosi za
prenočišče. Ko se vrata po več-
kratnem trkanju odpro, v hiši
stanujoča družina z veseljem
kipec sprejme in ga postavi na
častno mesto v hiši, kjer ga
obdaja cvetje in prižgane sve-
če. V molitvi in petju se vašča-
ni radujejo, da bo kipec varo-
val hišo in jo napolnil z ljubez-
nijo.
Slovo nastopi naslednji ve-
čer, ko se vaščani ponovno
zberejo in kipec ponesejo v eno
izmed naslednjih devetih hiš.
Družina se od kipca poslovi
z zato pripravljenimi beseda-
mi zahvale in s poljubljanjem
kipca. Procesija ga nato ob
petju ponese do naslednje hiše,
kjer ponovno prenoči vse do-
kler ne napoči večer pred boži-
čem, ko Marija najde preno-
čišče in tam ostane vse leto do
naslednje devet-dnevnice.
Mlačani so veseli in ponosni,
da so ta lepi obred ohranili
toliko let. Devet-dnevnica jim
vsakdanje življenje olepša in
obogati, saj predbožični čas
preživljajo v druženju, molitvi
in pesmi.
M.L.
Osebnost meseca
Vodstvo ie prevzel Vinko Skale
Najprej opravičilo vsem iz-
žrebanim, ki še niste prejeli
obljubljenih majic in kap. Po-
novno nam jih je zmanjkalo in
takoj, ko jih bomo dobili, vam
jih bomo poslali po pošti na
domače naslove. Hvala za ra-
zumevanje !
Zdaj pa k vrstnemu redu, ki
se je nekoliko spremenil v pri-
merjavi s prejšnjim tednom.
Ta teden je največ glasov pre-
, jel Vinko Skale, in sicer 29,
s tem pa je tudi prevzel vod-
stvo. 12 glasov je prejel Jožef
Hrastnik, po 8 dr. Stevan
Dordevič in Vinko Lavrinc,
7 Anton Ra tej, po 6 Zvone
Štorman, interventi Prosigna-
la in Izidor Pečovnik, 5 Bošt-
jan Strašek, 4 Gregor Cankar
in Luka Simšič, po 3 Boris Ja-
fodič in Silva Mikuž, po 2 Jože
antl, dr. Peter Lipovšek in
Rudi Rutar, nekaj pa jih je
prejelo samo po en glas.
Ponovno vas opozarjamo na
kupone, ki jih, če se le da, po-
šljite še danes, kajti preštevali
jih bomo že jutri, v petek, 23.
decembra, zaradi praznika
pač, kajti v ponedeljek ne bo
dostave pošte. Prav tako bo
nekoliko težav tudi prihodnji
teden, ko bomo glasove spreje-
mali le še v petek, 30. de-
cembra.
MOJCA MAROT
KUPON
Osebnost decembra na Celjskem
Ime in priimek:-
področje, položaj:-
Zanj glasujem, ker:__
Moje ime:__
Naslov:__
V spomin
Kristijan -
Mišo Bobovnik
Ljudje imamo veliko na-
črtov in želja, a smo pre-
puščeni temu, da nam jih
kazalec na življenjski uri
ne pusti doživeti. Ta usodni
kazalec na uri življenja je
pred dnevi obstal sredi že-
lja in načrtov Žalčana, dol-
goletnega direktorja Hme-
zad Export Importa Kristi-
jana Bobovnika.
Mišo, kot so ga najraje
klicali doma in po svetu,
bilo pa je to tudi Kristija-
novo partizansko ime, se je
rodil leta 1922 v delavski
družini v Vuhredu. Po kon-
čani osnovni šoli si je nabi-
ral znanj in izkušenj pri
lesnem trgovcu v Vuhredu,
kjer je ostal do svojega 17.
leta, zatem pa odšel na šo-
lanje v vinarsko in sadjar-
sko šolo v Maribor. Leta
1941 se je zaposlil v lesni
trgovini, že leto kasneje pa
je bil poklican kot schut-
zangerhoeriger v Maribor
in nato transportiran na
Češko, kjer je postal nem-
ški vojak. Na nemški fronti
Mišo ni bil, ker je bil raz-
porejen v skupino politisch
verdachtig. Prehodil je vso
Nemčijo, Francijo, Češko,
Danko in Italijo, od koder
je oktobra 1943 pobegnil,
se priključil Zidanškovi
brigadi in kasneje postal
komandant prvega bataljo-
na Šlandrove brigade. Tudi
potem, ko je bil ranjen
v bitki na postajanko Kres-
nice, se je pridružil vojski,
tokrat XIV. diviziji.
Od osvoboditve pa do le-
ta 1952 je opravljal številne
načelniške funkcije na po-
dročju trgovine in preskrbe
na Celjskem, v Ljubljani je
bil poverjenih državnih na-
bav in nato do leta 1952
predsednik OLO Celje oko-
lica. 15. avgusta 1952 je bil
Mišo imenovan za direk-
torja Združenega trgovske-
ga podjetja za izvoz hmelja
Hmezad Žalec. Svoje po-
slanstvo je opravljal vse do
upokojitve leta 1987, kar je
brez dvoma dokaz njegove
požrtvovalnosti, uspehov
in pravilne politike vode-
nja hmeljske trgovine.
S svojim znanjem in stro-
kovnostjo v zunanji trgovi-
ni pa je veliko prispeval
k dobremu delu strokovnih
odborov v okviru PS Hme-
zad, Hmeljarskega institu-
ta, bil je član hmeljne ko-
misije za Slovenijo, član
odbora za zunanjo trgovino
pri zunanjetrgovinski
zbornici v Beogradu in član
odbora te zbornice za Se-
verno Ameriko ter Kanado.
Kljub delovnim obvezno-
stim pa se je Mišo že v pr-
vih letih službovanja izšo-
lal za ekonomista.
Vsem, ki so kdaj spoznali
Miša, pa ostaja v spominu
razumevajoč in spoštljiv
človek, predvsem pa velik
ljubitelj narave in športa.
Na božični večer bi mu
nazdravili na njegov 72.
rojstni dan. Usodni kazalec
na uri življenja je bil hi-
trejši.
IB
Teden dejavnosti na IV. OŠ
Ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja v letošnjem šol-
skem letu so na IV. osnovni šoli v Celju pripravili teden
dejavnosti za učence razredne stopnje. Pričel se je v ponede-
ljek z dnevom odprtih vrat šole. Popoldne so učenci starše
povabili tudi na oddelčne zaključne prireditve ob koncu
prvega ocenjevalnega obdobja.
V torek so si učenci ogledali risanko Levji kralj, v sredo so
imeli športni dan; odpravili so se na celjski Stari grad in na
Anski vrh, danes, v četrtek, pa bo osrednja prireditev ob
zaključku leta in prvega ocenjevalnega obdobja.
N.-M. S.
REPUBLIKA SLOVENIJA
Občina Šentjur
Občinski sodnik za prekrške
razpisuje
prosta dela in naloge
administrativno tehnične delavke
- strojepiske
Kandidati morajo poleg posebnih pogojev iz 4. člena Zakona
o delavcih v državni upravi (Ur. list RS, številka 15/90, 5/91,
18/91, 22/91), izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	upravno administrativni tehnik ali ekonomski tehnik (V.
stopnja)
-	obvezno znanje strojepisja
-	najmanj tri leta delovnih izkušenj
-	obvladovanje temeljnih osnov dela z računalnikom
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim
delovnim časom
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dosta-
vijo v 8. dneh po objavi tega razpisa na naslov: Občinski
sodnik za prekrške Občine Šentjur, Mestni trg 10, 63230
èentjur.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po poteku
razpisa.
i	Št. 51 - 22. december 1994
13
Slavljenka iz prejšnjega stoletja
Prijetni grajski spomini najstarejše na Dolgi gori
Za Nežo Rosi ugotavljajo,
da je najstarejša na Dolgi gori
pri Ponikvi ter v vsej sladko-
gorski fari. Sredi tega tedna
praznuje 95. rojstni dan, pa se
ne ve natančno kdaj je rojena.
V njenih osebnih listinah se
pojavljata današnji ter jutriš-
nji rojstni datum. Ostaja raz-
meroma zdrava, duhovno čila,
le njeno čisto, starinsko do-
lenjščino je nekoliko težje ra-
zumeti.
Kljub pol stoletja življenja
na štajerskem koncu govori
brez našega naglasa. Večkrat
se spominja domačega Velike-
ga Trebeljevega, širše okolice
Grosupljega, hiše z dvanajsti-
mi otroci. Mama ji je umrla, ko
je imela komaj sedem let, ma-
čeha pa ni bila ravno dobro-
srčna. Neža se je začela pre-
življati s služenjem pri kmetih,
nato pa je dobila delo na do-
lenjskem gradu Boštanj, pri
družini barona Lazarinija.
Kuhala je za pomožno osebje,
za dvanajst ljudi. Na baronovo
družino ima v glavnem prijet-
ne spomine. Sicer pa je bila
»baronovka« zelo pobožna
ženska, baron ne, sinček edin-
ček pa je bil strašansko ne-
umen, se spominja. Radovedni
petnajstletnik je dekletom ve-
nomer odkrival odeje. »Če ne
boste dal' mir, bomo poklicale
barona,« so mu grozile, on pa
se je odkupil s čokolado. Med
najlepšimi spomini na Dolenj-
sko so njene trgatve, grajsko
življenje sploh. Celo moža je
spoznala na tistem gradu.
Med kuhanjem za pomožno
osebje je postala posebej po-
zorna na baronovega kočijaža,
Lojza, ki ga je prevažal po
bližnjih ter daljnih posestih.
Kmalu, na gradu Boštanj, sta
se poročila. Kar dvakrat sta
sklenila zakonsko zvezo, prvič
leta 1925, po petdesetih letih
pa še na Štajerskem, za zlato
poroko. Oba sta dobro izbrala,
saj sta se odlično razumela.
Soprog Lojz je nato našel delo
pri železnici, ki ju je pripeljala
v železniško čuvajnico pri po-
stajališču Lipoglav, Dolga go-
ra. V bližini železniškega pre-
dora sta si potem leta 1960 po-
stavila hišo.
Najhujše v življenju ji je bilo
pred trinajstimi leti, ko je njen
dragi mož umrl, četudi v viso-
ki starosti. Še naprej pa se ve-
seli svojih štirih otrok, Jožice
na Dolgi gori, Marije v Vele-
nju, Amalije v Rogaški Slatini
ter Slavka v Mariboru, osmih
vnukov in štirinajstih pravnu-
kov. Na Dolgi gori živi v skup-
nem gospodinjstvu z družino
vnukinje Vesne.
Osamljenosti, ki pogosto
muči starejšo generacijo, seve-
da ne pozna. Prihajajo obiski,
odhaja na sprehode, prebira
časopise... Le eno samo veliko
željo ima: še enkrat bi rada
videla rojstno Dolenjsko, Veli-
ko Trebeljevo ter grad Bo-
štanj.
BRANE JERANKO
Slavljenka Neža Rosi je največ z vnukinjo Vesno.
10 let PD
Braslovče
Braslovški planinci so v so-
boto praznovali deset-letnico
delovanja. O delu in načrtih
sta govorila Franc Praportnik,
ki je društvo vodil devet let, in
sedanji predsednik Joži Ma-
rovt. Podelili so tudi republi-
ška priznanja PZS, ki so jih
prejeli Franc in Srečko Pra-
portnik ter Franc Kumer, poh-
valo pa Jožica Birman. V kul-
turnem programu je nastopil
moški pevski zbor Braslovče,
ki ga vodi Marko Slokar in
mladi planinci iz OŠ Bra-
slovče.
T. T.
Nagrajenci za
lepo okolje
Turistično društvo v Vojni-
ku bo tudi ob koncu letošnjega
leta pripravilo prireditev s po-
delitvijo priznanj tistim, ki so
se letos najbolj izkazali pri le-
po urejeni okolici hiš ali širše-
ga okolja. Podelili bodo tride-
set priznanj, trije pa bodo do-
bili posebne nagrade, ki jih
pripravlja akademski slikar
Peter Krivec. Dobitniki teh
nagrad bodo Gostišče Štor-
man, dr. Franc Fidler in druži-
na Leban. To akcijo izvajajo že
petnajst let. Podelitev priz-
nanj bo v ponedeljek, 26. de-
cembra ob 17. v kulturnem do-
mu v Vojniku, kjer bo nastopil
tudi tamburaški orkester
Akord.
TV
Sekcija žena po operaciji dojk
V okviru Društva onkolo-
ških bolnikov deluje po različ-
nih krajih Slovenije od prejš-
njega tedna enajst sekcij žena
po operaciji dojke zaradi raka.
Enajsto sekcijo so po dalj-
šem obdobju le uspeh ustano-
viti tudi v Celju, za kar gre
zahvala Anki Seles, Društvu
onkoloških bolnikov Slovenije
z dr. Marijo Vegelj - Pirčevo in
sekciji v Velenju, ki deluje že
vrsto let. Več kot trideset žena
z gosti se je zbralo na ustanov-
nem srečanju v sejni sobi ki-
rurškega oddelka v celjski bol-
nišnici, kjer se bodo žene,
združene v sekciji, dobivale
vsako drago sredo v mesecu,
vedno ob treh popoldne.
Za prvo predsednico sekcije
je bila izbrana glavna pobud-
nica za ustanovitev, Anka Se-
les, ki je s sodelavkami imenit-
no pripravila prvo srečanje,
kjer sò vse udeleženke dobile
spominska darila in strokovno
literaturo ter poslušale krajši
kulturni program, ki so ga iz-
vedle dijakinje Srednje medi-
cinske šole in gimnazija Lava,
zapele pa so tudi medicinske
sestre, združene v nonetu
Cvet.
Tako se bodo tudi v Celju in
okolici lahko združevale žen-
ske po operaciji dojk zaradi
raka in tako bolj uspešno pre-
magovale težave, ki jih prina-
ša življenje z boleznijo. ,
Anka Seles je predstavila
tudi program sekcije: »Pred-
vsem smo hvaležni celjski bol-
nišnici za prostor in strokovno
pomoč. Program bo zajemal
pogovore, strokovna predava-
nja in kratke rekreacijske ek-
skurzije. Želimo, da se nam
pridružijo tudi tiste, ki niso
bile na prvem srečanju, prvič
v novem letu pa se bomo dobi-
le 11. januarja ob treh po-
poldne.«
V sekciji imajo že tudi prvo
usposobljeno prostovoljko
v Celju, to pa je gospa Iva Bo-
žič: »Sama sem preživela to
bolezen in zdaj sem usposob-
ljena, da pomagam ženam v ti-
stih najhujših trenutkih, saj
vemo, da zdravniki niso vedno
na razpolago. Potrebno je po-
slušanje in svetovanje skozi
lastne izkušnje.«
Dr. Marija Vegelj Pire, ki je
ustanoviteljica teh sekcij, pa je
ob prvem srečanju povedala:
»V bolnišnici je bolnik enak
med enakimi, ko pa pride do-
mov, je drugačen od drugih.
Naša naloga je, da >bolnik< po-
stane enak drugim. Največjo
vlogo lahko pri tem odigrajo
usposobljene prostovoljke in
takšne sekcije, ki je končno tu-
di v Celju.«
TONE VRABL
Nov most čez Pako
V krajevni skupnosti Paka so se lotili zajetne investicije.
Zgraditi nameravajo betonski most čez reko Pako na cestni
povezavi Paka-Loka, kamor vozijo po novem tudi delavski
avtobusi Gorenja in Rudnika Velenje. Izvajalec del je Celjsko
cestno podjetje. Če bo graditeljem naklonjeno zimsko vreme,
naj bi most zgradili do marca prihodnjega leta.
L. O.
V pričakovanju
Veseli otroci vrtca v Rimskih Toplicah že nestrpno pričaku-
jejo dedka Mraza. Vse so že okrasili, zdaj čakajo le na sneg, da se
bo lahko pripeljal na saneh s polnim košem daril. Pravijo, da
dedek Mraz živi na nebu in da ima dovolj denarja, da bo
vsakomur kupil, kar si želi. Skoraj vsi otroci so mu napisali
pismo, deklice si želijo predvsem punčke Barbike, fantje pa
pištole in avtomobile. Vzdušje je seveda praznično, da pa bo čas
hitreje minil, jih bodo vzgojiteljice in starši odpeljali v Maribor
na ogled lutkovne predstave Mojca Pokrajculja. Veliko družino,
kot jih imenuje vzgojiteljica, bo dedek Mraz presenetil 22.
decembra.
Na podlagi Sklepa Izvršnega sveta z dne
12. 5. 1994
Komisija za dodeljevanje posojil
objavlja
RAZPIS
za pridobivanje sredstev za razvoj
malega gospodarstva
I.
Na natečaj za pridobitev posojila se lahko prijavijo:
-	samostojni podjetniki ter
-	pravne osebe, ki se uvrščajo med malo gospodarstvo in so
v zasebni lasti
Sedež obratovalnice, podjetja oz. kraj investicije mora biti na
območju občine Šmarje pri Jelšah.
II.
Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene:
-	samozaposlovanje in
-	razširitev poslovanja
Sredstva za samozaposlitev se dodeljujejo v višini 1500 DEM
kredita tistim prosilcem, ki so bili pred samozaposlitvijo prijav-
ljeni na Zavodu za zaposlovanje in kot brezposelne osebe
prejemajo določene ugodnosti s strani zavoda ter vsem
ostalim prosilcem, ki se samozaposlujejo v višin 2500 DEM
kredita tolarske protivrednosti.
Sredstva za širitev dejavnosti se prednostno dodelijo prosil-
cem, ki poleg pogojev, ki jih zahteva banka v največji meri
izpolnjujejo še naslednje kriterije:
-	dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, turizmom in stori-
tvami proizvodnega značaja
-	povečevanje zaposlovanja na podlagi novih programov ter
samozaposlovanja
-	pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega go-
spodarstva na mednarodnih trgih
-	ustanavljanje in razvoj enot malega gospodarstva z visoko
stopnjo inovativnosti in urejanje sodobnih tehnologij
-	ustanavljanje enot in razvoj malega gospodarstva, ki so
energetsko varčni in ne onesnažujejo okolja
-	lokacija naložbe na demografsko ogroženem območju
Posamezni kredit za širitev dejavnosti lahko znaša največ
2 mio SIT, razen v izjemnih primerih, o katerih na predlog
komisije odloči Izvršni svet.
III.
Prošnja za razpis mora vsebovati:
a)	poslovni načrt iz katerega mora biti poleg osnovnih podat-
kov o prosilcu razviden še:
-	delež lastnih sredstev
-	donos in likvidnost projekta
-	čas vračanja vloženih sredstev
-	ostali pričakovani ekonomski učinki
-	možnost novih zaposlitev
b)	odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti
podjetja oziroma priglasitveni list o vpisu v register podjetni-
kov posameznikov
c)	dokaz o izvršitvi samozaposlitve - prijava za zdravstveno
in pokojninsko zavarovanje
č) dokazilo glede namena pridobitev sredstev pri razširitvi
poslovanja:
-	kupoprodajno pogodbo za nakup poslovnih prostorov
-	predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup opreme ali
generalno popravilo orpeme
-	gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del za gradnjo in'
adaptacijo poslovnih prostorov
-	pogodbo za večji posel, ki pomeni trajnejšo razširitev
poslovanja
-	predračun za projekte, ko gre za obsežnejšo novo dejav-
nost
-	izjavo o nameravani zaposlitvi
d)	izpolnjen prijavni obrazec - INV (SO Šmarje, soba št. 10)
IV.
Skupni znesek razpisanih sredstev v okviru občinskega pro-
računa in bančnih sredstev je 14 mio SIT.
Odplačilni pogoji posojilojemalca so:
-	doba vračanja: do treh let odvisno od poslovnega načrta in
narave vlaganj
-	moratorij od 6 mesecev do enega leta
-	višina obrestne mere je R + 9%
V.
Predlog sklepa o dodelitvi posojila pripravi komisija za dode-
ljevanje, ki jo imenuje Izvršni svet SO Šmarje pri Jelšah.
Komisijo sestavljajo predstavniki Sekretariata za gospodar-
stvo, IS, Obrtne zbornice in banke.
Komisija s sklepom odloči o dodelitvi sredstev najkasneje
v roku 30 dni od poteka razpisa.
Po pridobitvi sredstev sklene posojilojemalec posojilno po-
godbo z UBK UNIVERZALNO BANKO, d.d. PE Šmarje pri
Jelšah.
Posojilojemalec se ob sklenitvi posojilne pogodbe dogovori
o vzpostavitvi komitentskega odnosa z banko. Bančne stro-
ške krije posojilojemalec.
VI.
Prošnje za dodelitev posojila se vložijo na Sekretariatu za
gospodarstvo občine Šmarje pri Jelšah najkasneje 20 dni po
objavi razpisa.
Vse dodatne informacne so vam na voijo v Sekretariatu za
gospodarstvo občine Šmarje pri Jelšah, telefon št. 821-111
interna 17.
i	Št. 51 - 22. december 1994
|14
Sem kot nočna ptica
Odločitev je padla. Jože Lo-
renčak dolguje svoji ženi ve-
čerjo, ker je izgubil stavo. Tr-
dil je, da nikoli ne bo prišel na
vrsto v naši rubriki Zvesti na-
ročniki. Žena je bila prepriča-
na, da ga bomo obiskali, saj
Novi tednik bere že skoraj 35
let. Ni se zmotila.
Jože Lorenčak je zaposlen
na SDK v Celju, dela na pla-
čilnem prometu, na oddelku
razvrščanja dokumentov.
Službo že od aprila letos
opravlja samo ponoči, ker ure-
jajo dokumente, ki morajo biti
zjutraj že pripravljeni. Zase
pravi, da je nočna ptica, zgod-
nje vstajanje pa sploh sovraži.
Na delovni čas se je popolno-
ma navadil. »Podnevi sploh
nimam več elana za delo, bi-
oritem se je spremenil in rajši
delam ponoči,« pravi Jože, ki
e po poklicu sicer frizer, a je
o delo opravljal le kratek čas,
e predno je šel k vojakom.
Tekaj časa je potem delal tudi
podjetju EMO.
Že od malih nog živi v Celju
je na mesto zelo navezan,
čeraj je praznoval 53. rojstni
an, na otroštvo ima lepe spo-
ine, življenje pa si je uredil
ko, da je z njim povsem za-
ovoljen. »Mislim, da sem imel
opše otroštvo kot moji otroci.
les nismo imeli toliko materi-
Inih dobrin, imel pa sem vse,
»ar sem potreboval. Bil sem
•ečen otrok,« se spominja Jo-
e, Otroci so se igrali na po-
-em drugačen način kot da-
nes. Na dvorišče so prinesli
rjuhe, uprizarjali so različne
igre, prirejali lutkovne pred-
stave, največ časa pa so preži-
veli za Savinjo, kjer so se igrali
v mivki. Jože je bil rad ob vodi
in sploh v naravi. Še danes ga
narava zelo privlači, rad se
sprehaja, predvsem pa uživa
na soncu. Zase pravi, da je kot
martinček. Kadar ne gre na
morje, se z užitkom namaka
v bazenu. Pogosto se odpravi
tudi v savno.
Jože je srečno poročen že 23
let, sinova sta že odrasla, hči
pa obiskuje še osnovno šolo.
»Večkrat se počutim kot najst-
nik, saj se vklopim v družbo
otrok in jih skušam razumeti,
tudi kadar so zaljubljeni, tako
kot moja hči sedaj,« pravi.
»Nihče ne more reči, da sem
staromoden, saj grem včasih
celo v Barfly,« smeje pove.
Večkrat ga otroci sprašujejo
kakšne neumnosti in se potem
do solz nasmejijo. Prijetna
družina ima še šestega člana,
to je himalajski mucek Taro,
ki je star štirinajst mesecev in
je prekrasen. Brez njega pri
hiši ne bi šlo.
Jože se zanima za veliko
stvari, rad bere časopis in re-
vije, knjig pa ne. Novi tednik
so domači naročali še predno
je šel k vojakom, tako da mu
ga je mama potem pošiljala, ko
je služil vojaški rok. Vse ga je
zanimalo. Še vedno ga rad be-
re, predvsem ga zanimajo do-
godki v njegovi okolici. Med
svojimi dolgimi sprehodi vse
opazi, kaj se v Celju novega
dogaja, gradi, ruši ali kaj po-
dobnega. Žena rešuje križan-
ke, saj pravi, da je nora nanje.
Včasih pa je Jože rad gledal
filme, kakšnega je gledal tudi
trikrat. Večkrat je šel v kino.
Kadar je bil letni kino, se je
vedno zastonj prikradel noter,
čez ograjo so plezali s prijate-
lji. Poznal je vse igralce in
igralke, zbiral je gradivo o njih
in si dal vezati v knjigo vse
revije, ki so pisale o TV zvez-
dah. Prav zanimivo je danes
gledati zvezdnike, ki so bili ta-
krat še mladi in uspešni, danes
pa so že gubasti. S slovensko
TV ni najbolj zadovoljen in
pravi, da se nikakor ne more
primerjati s tujo. Všeč so mu
glasbene oddaje, saj večkrat
prisluhne dobri glasbi.
Doma je skrbno okrasil sta-
novanje. S krasitvijo prosto-
rov se zelo zabava, postavi no-
voletno jelko, naredi jaslice,
priskrbi vse možne okraske,
skratka spremeni dom.
»Vzdušje mora biti ta pravo,
po potici mora dišati, hrana
mora biti raznolika in darila
pod jelko, to je novo leto,« je
navdušen Jože. Tudi v službi
primerno okrasi pisarno.
Sploh ima smisel za dekoraci-
jo, tudi pri jedeh, čeprav ne
kuha rad. Dolgčas mu ni niko-
li. Jože se boji edino starosti,
saj pravi, da je človek kot
pralni stroj, ki se enkrat sigur-
no pokvari.
DAMJANA SEME
Končno asfalt
S krajšo slovesnostjo so v nedeljo v laški krajevni skupno-
sti Marija Gradec predali namenu 1.200 metrov na novo
asfaltirane ceste. Gre za cestno povezavo med naseljema
Reka in Ojstro, kjer promet sicer ni gost, je pa cesta
pomembna obvoznica ob poplavah. Krajani so za asfalt
prosili kar tri leta, letos pa jim je s pomočjo laških podjetij,
z denarjem iz naslova elementarnih nesreč in z lastnim
vložkom uspelo asfaltirati 1200 metrov ceste. Do naselja
Ojstro je ostalo še dober kilometer makadama, vendar
upajo, da bo tudi tega kmalu zamenjala asfaltna prevleka.
JI, Foto: SHERPA
Spodbujajo razvoj turizma
Mozirski izvršni svet je na svoji zadnji seji sprejel uredi-
tveni načrt turistične kmetije Buteko, saj jo želi lastnik še
nekoliko razširiti. Konjušnico in ostale že obstoječe
objekte bo investitor lahko dopolnil z manjšim hotelom,
parkirnimi prostori, športnimi igrišči in povečanim
gostinskim objektom, to pa bo prispevalo tudi h kakovosti
turistične ponudbe v občini.
KL
V Ločah slovesna otvoritev
V petek 9. decembra, so
v Ločah slovesno predali na-
menu novo telefonsko centralo
in zgrajeuo krajevno telefon-
sko omrežje.
Centrala pokriva območje
krajevne skupnosti Loče, Zbe-
lovo, Žiče, Jernej, Draža vas,
Špitalič in ima kapaciteto
1.008 telefonskih priključkov.
Z optičnim kablom je poveza-
na na nadrejeno telefonsko
centralo v Slovenskih Konji-
cah. Omrežje je zgrajeno v ze-
meljski izvedbi. Večina prede-
lov je hribovitih, zato je bila
gradnja izredno zahtevna.
S preko 200 kilometri polože-
nih kablov ima to območje
enega največjih telefonskih
omrežij celjske regije. Izkope
za razvodno omrežje so kraja-
ni opravili sami. Celotna inve-
sticija je stala 220 milijonov
SIT.
V teh dneh bodo vključeni
vsi naročniki, ki so se vključili
v akcijo za pridobitev telefona
s tem, da akcija še vedno pote-
ka in se lahko še vključujejo
novi naročniki.
PE PTT Celje je začela pri-
pravljati to investicijo s plan-
skimi dokumenti že v letu
1992, celotno investicijsko do-
kumentacijo so zbrali že na-
slednje leto in ob koncu leta
1993 so bile že sklenjene po-
godbe s krajevnimi skupnost-
mi ter takoj za tem pogodbe
z izvajalci.
To območje ima sedaj zgra-
jeno takšno telefonsko omrež-
je, da bo z naknadnimi nalož-
bami v dograditve možno reše-
vati zahteve po novih telefon-
skih priključkih na celotnem
območju.
BRANKA BIZJAK
Dobra žena izpod
mozirskih planin
V osebni izkaznici uradno
piše Matilda Berk, vsi pa jo
poznajo kot Tilčko, sivolaso
prijazno gospo, ki jesen svoje-
ga življenja preživlja v Domu
upokojencev na Polzeli.
Tam je pred kratkim praz-
novala svoj 98. rojstni dan,
njena življenjska pot pa se si-
cer začenja v Žnidarjevi hiši
pod mozirskimi planinami.
Tam, kjer se cesta razcepi
v dva kraka, prvi hiti v Žeko-
vec, dru© se vzpenja proti
Šmihelu. Šolskih učenosti si je
nabirala v Mozirju, kmalu za-
tem pa odšla služit, za varuško
v Šmihel. Od tam pa od kmeti-
je do kmetije, z ene njive na
drugo, pa na pašnik in gozd.
Dela je bilo vedno veliko, po-
čitka malo. Njen delokrog se je
v glavnem vrtel po Radegundi
in Šmihelu, največ je bila pri
Kebru, pa Kuglerju in Jeseni-
ku. Na leta pri Jeseniku je še
zlasti ponosna, v času okupa-
cije je bila prav Tilčka tista, ki
je ohranila domačijo, da so se
vsaj otroci imeli kam vrniti.
Tisti čas ji tudi s celjskim pis-
krom ni prizanesel. Kot večina
hribovskih kmetij je tudi Jese-
nikova pomagala partizanom.
Pa je to sodelovanje priznal
hlapec, okupatorji so prijeli
tudi Tilčko, jo pretepali, a ni
nič pomagalo. Tilčka ni priz-
nala ničesar, spustili so jo
z utemeljitvijo, da ne bo grunt
trpel.
Svoje družine Tilčka nikoli
ni imela, je pa razdajala svojo
ljubezen in skrb številnim va-
rovancem, otrokom pri druži-
nah, kjer je opravljalo delo.
Niso je pozabili, njeni varo-
vanci se je radi spomnijo tudi
zdaj, v Domu na Polzeli, kjer
uživa zaslužen počitek. Vesela,
je da lahko hodi, da se odpravi
k maši in predvsem to, da je
zdravje še ni izdalo. Naj bo še
dolgo tako, gospa Tilčka.
IVAN VODUŠEK
i	Št. 51 - 22. december 1994
15
Predsednik Turistične zveze dr. Marjan Rožič, podeljuje prizna-
nje Žalčanom, prejema ga Eran Sadnik.
Žalec in Laško druga
Na Ptujskem gradu je bila
v soboto zaključna prireditev
Turistične zveze Slovenije,
kjer so podelili priznanja in
nagrade za letošnjo akcijo
»Moja dežela — lepa, urejena in
čista.«
Med turističnimi kraji je pr-
vo mesto pripadlo Ptuju, dru-
go je bilo Laško, med večjimi
mesti je prvo mesto pripadlo
Mariboru, med kraji s prehod-
nim turizmom in izletniškimi
kraji je zmagal Kamnik, drugo
mesto je osvojil Žalec. Med
izrazitimi turističnimi kraji je
zmagala Kranjska Gora.
Podelili so tudi priznanja za
najboljši Petrolov in Istra
Benz servis, za najbolj urejeno
policijsko postajo, kjer je priz-
nanja prejela postaja Brežice,
za najboljše urejeno železni-
ško postajo, pošto, najlepšo
kmetijo, vrt in planinski dom.
Med nagrajenci v teh kate-
gorijah ni bilo na prvih treh
mestih nikogar s celjskega ob-
močja. Gostitelji so pripravili
bogat kulturni program, Žal-
čanom in Laščanom pa za
osvojeni drugi mesti česti-
tamo.
T. TAVČAR
Market Laško
bo prvi v regiji
Laško trgovsko podjetje Iz-
bira bo svojo največjo poslo-
valnico, ki je v središču Laške-
ga, preuredilo v osrednjo naj-
sodobnejšo trgovino v mestu.
Preurejanja se bodo lotili fe-
bruarja prihodnje leto, dela pa
naj bi končali najkasneje
v enem mesecu. Prenovljena
trgovina bo imela za sto kva-
dratnih metrov več prodajnih
površin, ki jih bodo pridobili
na račun skladiščnih prosto-
rov. Na 460 kvadratnih metrih
bo ponudba veliko bolj pestra
kot sedaj, v Izbiri pa obljub-
ljajo tudi višjo kakovost ponu-
jenega blaga. Nova bosta tudi
hladilna tehnika in računalni-
ško podprto trgovsko poslova-
nje, tako da bo trgovina po
t*
urejenosti in načinu poslova-
nja na prvem mestu tudi med
tovrstnimi trgovinami v celot-
ni celjski regiji.
Naložba je vredna 40 milijo-
nov tolarjev, od tega bo 14 mi-
lijonov zagotovila Izbira sama,
20 milijonov bo posojilo Hme-
zad banke, 6 milijonov tolar-
jev pa bo vložek drugih podje-
tij. Pri najemu posojila bo Iz-
biri pomagal tudi laški izvršni
svet, ki bo z 1,7 milijona tolar-
jev subvencioniral obrestno
mero.
. Po'posodobitvi Marketa na-
merava Izbira pozidati še se-
danje odprto parkirišče in ga
spremeniti v nekakšno garaž-
no hišo, ki bi bila preko kleti
povezana s trgovino.	jj
Prva zasebna
lekarna v Laškem
Najverjetneje še pred kon-
cem tega leta bodo poleg dr-
žavne imeli v Laškem še za-
sebno lekarno. Lekarna je last
družine Cizej iz Škofje vasi,
vodila pa jo bo Andreja Cizej,
ki je doslej osem let delala kot
vodja bolnišnične lekarne
v Celju.
»Bila je možnost, bila je tudi
dobra lokacija, predvsem pa je
bil velik izziv,« je o odločitvi,
da gre med zasebnike, poveda-
la Cizejeva. Lekarna je v novi
poslovno-stanovanjski zgrad-
bi v neposredni bližini zdrav-
stvenega doma, meri pa kar
250 kvadratnih metrov. Laš-
čanom in okoličanom bo po-
nujala več kot druge lekarne
v regiji, saj bo po ponudbi
zdravil in storitev precej po-
dobna glavni lekarni Center
v Celju. Pridobili so že dovo-
ljenje za aseptično delo, v ok-
viru lekarne bosta še galenski
in analitični laboratorij, delali
pa bodo tudi vodo za farma-
cevtsko uporabo. Poleg zdravil
bodo prodajali še sredstva za
nego in kozmetiko visoke ka-
kovosti, potrebam občanov pa
bodo prilagodili tudi ponudbo
dietetske prehrane, ortoped-
skih pripomočkov in veteri-
narskih zdravil.
Čeprav je bila otvoritev le-
karne Cizej že pred nekaj dne-
vi, bo Laščanom na voljo šele
v prihodnjih dneh, ko naj bi
pridobili dokončno soglasje
Lekarniške zbornice Slove-
nije.
JI
Foto: SHERPA
Nicolette za prave ženske
Trgovina NICOLETTE v prodajnem centru VRTNICA je
prava trgovina za ženske, ki znajo izbirati. Fino klasično perilo
in ekskluzivna ponudba izdelkov LES TULIPES in CALYX,
vrhnji bodyji, spalne srajce, pižame, pajaci in nogavice, pred-
stavljajo celovitost ponudbe. Iva Venišnik, lastnica trgovine, je
z občutkom uredila prodajalno tako, da je izbirati prijetno in
odločitev za nakup lažja.
NICOLETTE je preprosto treba obiskati in videti.	EP
Preurejena restavracija Gaberje
RESTAVRACIJA GABERJE - nova pridobitev kolektiva
GOLDING - Gostinstvo in turizem iz Žalca. Moderno preure-
jena restavracija na Kidričevi *6 v Celju v spodnjih prostorih
samopostrežne restavracije. Kühinja s tradicijo dobre hraee je
dobila novo podobo. Poleg standardnih malic nudijo še najra-
zličnejše jedi po naročilu. Posebnost so nedeljska kosila. Prije-
ten prostor omogoča sprejem zaključenih družb za praznovanja
obletnic, rojstnih dni, porok in drugo. Po želji vam organizirajo
tudi glasbo. RESTAVRACIJA GABERJE je odprta vsak dan od
8. do 22. ure, ob nedeljah pa od 9. do 16. ure.	EP
Sanies: velika ponudba pohištva na
enem mestu
Po dveh zelo uspešnih pro-
dajalnah s pohištvom na Pol-
zeli in v Velenju je podjetje
Sanies iz Žalca odprlo še tretjo
poslovalnico, tokrat največjo,
v Žalcu. Za lokacijo so izbrali
velik prostor v Hmezadovi
dvorani in na ogled ter proda-
jo postavili pestro izbiro ku-
hinj, spalnic, sedežnih garni-
tur, miz, stolov in vsega osta-
lega pohištva.
Glede na to, da ima podjetje
Sanies kar nekajletno uspešno
prakso na področju prodaje
pohištva, so tudi v Hmezadovi
dvorani v Žalcu pripravili
takšno ponudbo, ki je današ-
njemu vse bolj zahtevnemu
kupcu pisana na kožo. Poleg
tega so v božično- novoletnem
času pripravili še dodatne
ugodnosti v obliki popustov in
prodaje na več čekov. Skratka,
ni razloga, da po katerikoli
kos pohištva ne bi prišli ravno
v novo poslovalnico Sanlesa
v Žalec.
EP
Sanies je bila ena prvih zasebnih prodajaln s pohištvom v Slo-
veniji. Minulo soboto so odprli vrata tretje poslovalnice v Žalcu.
Največ zanimanja na otvoritvi so vzbujale brhke in gibčne
plesalke Plesnega teatra iz Velenja in vodna postelja (na foto-
grafiji), ki jih podjetje Sanies uvaža iz ZDA. Za prihodnost pa
pripravljajo še nekaj presenečenj, med drugim nameravajo
v predverju Hmezadove dvorane gostiti tudi znane slovenske
slikarje in njihove umetnine.
i	Št. 51 - 22. december 1994
16
Vraževerne nogavice
Larry Tiller Je Imel ponudbo za poklicno Igranje ameriškega
nogometa, a se Je odločil za košarko In Polzelo - Konec
tedna zaključni turnir pokala__
Polzelani so drugič udele-
ženci zaključnega turnirja po-
kalnega prvenstva za košar-
karje, ki bo konec tedna v Ra-
dencih in bi moralo priti do
njihovega novega spopada
z Olimpijo. Na prvi pogled je
Postojna najslabši od vseh
polfinalistov, toda optimistič-
no vzdušje umirja tudi Larry
Tiller, ki ima starše v ZDA,
sestro na Norveškem, prijate-
ljico pa v Nemčiji.
»Yes. Polzela is a lucky te-
am. Imeli smo srečo pri žrebu,
toda Postojna je prekinitvijo
prvenstva bistveno popravila
formo in dobila vse tri tekme.
Zlahka tudi Satex v gosteh,
zato se bomo morali krepko
potruditi,« v pričakovanju so-
botnega poli inala pravi 23-
letni belopolti Američan iz Sa-
vinjske doline, ki z 204 cm igra
na položaju štirice ah petice.
Olimpija se je lani rešila
v podaljšku. Bo letos drugače?
Verjamem v finale z Ljub-
ljančani, ki imajo močno eki-
po. Niso nepremagljivi in en-
krat jih bomo dobili. Ne sme-
mo narediti veliko napak, kaj-
ti vsako neusmiljeno kaznuje-
jo. Toda pokal je pač pokal in
vse je mogoče, ko odloča le ena
tekma.
Za Američana je nenavad-
no, da je boljši v napadu.
Zakaj?
Mlad sem še, košarko pa
igram komaj pet, šest let. Naj-
prej sem izpopolnjeval napad,
vendar napredujem tudi
v obrambi. V Georgetown
Kentuckyu sem bil dve sezoni
najboljši strelec v zgodovini
ekipe, redni del prvenstva pa
smo končali kot prvi z razmer-
jem zmag in porazov 36:2 ter
se uvrstili v končnico štirih
najboljših NCA Uge.
Razvoj je bil torej silovit, to-
da kje ste bili do košarkarskih
začetkov?
V Teksasu sem igral ameri-
ški nogomet in dobil vabilo za
prestop k profesionalcem.
Sport je zelo nevaren, zato mi
je zelo ustrezala selitev v Ken-
tucky in odločil sem se za ko-
šarko. Obenem sem na univer-
zi Georgetown doštudiral pro-
gram businessa in po končam
karieri bom denar vložil v svo-
je podjetje. Verjetno bom me-
nadžer, v vsakem primeru pa
bom diplomo združil
s športom.
Posebnost Amerikanca
s Polzele so kratke nogavice.
Kot da imate copate na bosih
nogah...
.. .Yes. This is my Trade
Mark. Košarko sem začel igra-
ti v kratkih nogavicah in se
pozneje mogoče tudi zaradi
vraževernosti nisem odločil za
dokolenke. Kratke nogavice so
postale moj zaščitni znak,
v njih se na igrišču počutim
zelo udobno in zdaj bi težko
prenesel spremembo. Drugače
pa nimam nič proti košarkar-
skim dokolenkam, v prostem
času jih celo največ nosim.
Na Polzeli do konca sezone,
kako pa naprej?
Nemški menadžer mi je pred
sezono poleg Polzele ponujal
še Finsko in Turčijo. Odločil
sem se za Slovenijo; na Fin-
skem je premrzlo, Ttirčija pa
mi zaradi različnih zgodb ni
bila po godu. Na Polzeli se od-
lično počutim, ljudje so prijaz-
ni in rad bi ostal. S sporazu-
mevanjem je nekaj težav, toda
z žogo, košarkarskim žargo-
nom in trenerjevo tablo za ri-
sanje akcij se vse dogovorimo.
NBA liga?
Rezervirana je samo za naj-
boljše. Eden takšnih je Larry
Johnson, s katerim sem v Dal-
lasu igral streetball. To je bilo
uživanje, to je bila košarka za
dušo. Bil sem presenečen, ko
sem na satelitskih programih
ujel prenose tekem NBA Uge
in nad vašo deželo se vedno
znova navdušujem.
Toda brez Amerike najbrž le
ne gre. Kaj najbolj pogrešate?
Hrano. Fast food. V Celju
bodo kmalu odprli Mc'Do-
nalds, kjer bom reden gost.
Včasih se mi stoži tudi po ti-
pičnem ameriškem načinu živ-
ljenju, a bo zaradi prihoda pri-
jateljice kmalu lažje. Novem-
bra sem bil deset dni doma, do
konca sezone pa ne bo več pri-
ložnosti za odhode v domovi-
no. Čas bo samo še za košarko.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Joža, moral boš zmagati!«
Za mano sta tudi prva smu-
ka za svetovni pokal. V Val
d'Iseru v petek 57. in v sobote
60. mesto. Lahko bi bilo bolje,
čeprav ni veliko manjkalo, da
sploh ne bi štartal. Po suhem
treningu me je v hrbtu zvilo,
po neprespani noči pa sem se
nekako le spravil na smuči.
Iz postelje so me dobesedno
dvignili, s posebno toplotno
oblogo na hrbtu pa je bilo vsak
dan bolje. Z rezultati je bilo
drugače, čeprav nisem obupal.
S sabo sem imel samo tri pare
smukaških smuči, ki sem jih
v odsotnosti serviserja pri-
pravljal skupaj z obema tre-
nerjema Grilom in Gazvodo.
Drugi so v Savojske Alpe do-
potovali tudi s po petnajstimi
pari smuči, kmalu pa lahko ra-
čunam na kvalitetnejši tre-
ning, saj se Gazvoda očitno ra-
zhaja s finsko reprezentanco
in se bo priključil našemu ta-
boru.
Dan pred prvo tekmo je bil
na treningu najhitrejši Avstri-
jec Strobl, ki ga njegovi rojaki
niso jemali dovolj resno. Krat-
komalo so ga pustili na smu-
čišču, Strobl se je v hotel mo-
ral vrniti z našim avtomobi-
lom in naslednji dan je zma-
gal. Na njegov račun sem se
med vožnjo še šalil, rekoč: »Jo-
ža, najhitrejši boš moral biti
tudi na tekmi, drugače se bova
še naprej skupaj vozila!« Če že
nisem sebi pomagal k boljši
uvrstitvi, pa sem morda
Stroblu.
V petek sem na klasični pro-
gi Killy-Oreiller zaostal za
3,63 sekunde, v soboto za sko-
raj sekundo več. Imel sem
boljši občutek, smučal bolje
mehko in tekoče, a mi je očitno
manjkalo agresivnosti. Včasih
je očitno bolje narediti nekaj
napak; izkušnja več za nasled-
nje mesece, saj smuk še vedno
spoznavam. Zame se bo sve-
tovni pokal nadaljeval šele po
novoletnih praznikih, še prej
pa bom štartal na slalomskih
tekmah FIS.
Piše: Miran Rauter
Mozirjani
neporaženi
V finalu končnice savinj-
ske košarkarske lige je Mo-
zirje premagalo Smreko iz
Gornjega Grada s 56:39 in
osvojilo naslov. Mozirjani
so dobili vseh devet tekem
(sedem v ligaškem delu pr-
venstva), od 3. mesta dalje
pa so se uvrstili Garant,
Žalec, Gomilsko, Prebold,
Prestige Polzela in Black-
bird Ločica. Najboljši stre-
lec lige je Goltnik (Moz),
v metih za tri točke Rajtar
(Smr), v prostih metih pa
Turnšek (Gar).
ìRanorama
Rokomet
I. liga
Moški - 15. krog: P. Laško-
Litija 27:17 (13:7); Leve, Puc
5, Safarič, Šerbec, Načinovič
4, Begovič, Jeršič 2, Tomšič 1;
Prevent-Gorenje 16:23 (6:9);
Kimčenko 6, Cvetko 4, Ojster-
šek, Tome 3, German, Plaskan,
Semerdjijev 2, Ocvirk 1; Do-
bova-Rudar 23:22, Jadran-
Fructal 25:18, Drava-Kodelje-
vo 29:14, Slovan-Inles 25:14.
Vrstni red: P. Laško 30, Ja-
dran, Kodeljevo 21, Gorenje,
Dobova 18, Rudar 14, Drava
13, Prevent 12, Fructal 10,
Slovan 9, Litija 8, Inles 6.
Ženske - 13. krog: Žalec-Pi-
ran 27:25 (17:13); Popovič 12,
Brekalo, Randl 4, V. Dolar 3,
Derčar 2, Kline, Hudej 1; Vele-
nje-Burja 21:26 (11:12); Medar
7, Topič 5, Karaman 3, Ibralič,
Vujovič 2, Nojinovič, Ranko-
vič 1; Krim-Branik 26:19, Ba-
kovci-Izola 10:19, Kranj-Ko-
čevje 16:22, Olimpija-Mlino-
test 18:14. Vrstni red: Krim 24,
Burja, Olimpija 22, Žalec 19,
Mlinotest 17, Branik 15, Ko-
čevje 11, Velenje, Piran 8, Izo-
la 6, Bakovci 3, Kranj 1.
Košarka
A-1 liga
Moški - 13. krog: Triglav-
Kovinotehna 73:84, Satex-Ro-
gaška 106:93, Postojna-Helios
85:71, Olimpija-Ilirija 85:74,
Litostroj-K. zidar 75:78, Ko-
per-BWe 56:88. Vrstni red:
Olimpija 25, Kovinotehna 24,
Triglav 22, Satex 21, Litostroj,
BWC 20, Postojna 19, Rogaška
18, K. zidar, Ilirija 17, Helios
16, Koper 15.
Ženske - 13. krog: Celje-
Odeja 85:65, Slovan-Comet
74:77, Maribor-Ježica 75:93,
Ježica ml-Ilirija 51:74. Vrstni
red: Ježica 26, Maribor 23, Ili-
rija 11, Celje, Comet, Odeja 19,
Slovan 15, Ježica ml. 13.
A-2 liga
Moški - 13. krog: P. Laško-
Medvode 97:87, Comet-Interi-
er 68:92, Loka-Elektra 78:66,
Litija-Ježica 93:88, Olimpija
ml-Slivnica 77:64, Idrija-Go-
rica 61:51. 15. krog: P. Laško-
Idrija 77:64. Vrstni red: Litija
26, Interier, P. Laško (+) 25,
Idrija (+) 22, Olimpija ml 21,
Loka 20, Comet 19, Slivnica
17, Elektra, Ježica, Gorica 16,
Medvode 14.
B liga
Vzhod - 15. krog: Mik Pre-
bold-Celje 86:75, Kemoplast-
Bistrica 63:56, SI. Gradec-Za-
gorje 65:83, Starše-Maribor
92:94, Ruše proste. Zaostali
tekmi: Bistrica-Celje 88:77,
Celje-Zagorje 69:52. Vrstni
red: Zagorje 24, Celje 23, Bi-
strica, Starše, ŽKK Maribor (+)
21, Mik Prebold 20, SI. Gradec
(+), Kemoplast (+) 17, Ruše 16.
Motokros
Državno prvenstvo
Končni vrstni red - do 80
ccm: 1. Rogan (Sotina) 271, 2.
Rozman (Banex) 223, 4. Kern
(Lemberg) 176; stadion: 1.
Rozman 65; do 125 ccm: 1.
Kragelj (Banex) 277; stadion:
5. Kragelj 30; do 250 ccm: 1.
Juhant (Lemberg) 257, 3. Per-
šoh 206, 5. Jelovšek (oba Ba-
nex) 170; stadion: 3. Potočnik
(Šaleška) 34, 4. Juhant 32.
Odbojka
Državna prvenstva
Jesenski del: 1-A liga - žen-
ske: Bled 18, Novo mesto 14,
Krim 12, Zg. Savinjska 10, Hit
6, Kočevje 0; 1-B liga — moški:
Topolšica 16, Fužinar, Granit
12, Brezovica, Bled 10, Šempe-
ter 0; II.liga - moški: Izola 20,
Turbina 18, Kovinar, Črnuče
16, Lubnik 14, Žužemberk 12,
Salonit II, Beltinci 10, Maribor
8, Braslovče, Mislinja 4, Meži-
ca 0; П. liga - ženske: Ljutomer
22, Šoštanj, Šentvid, Sobota
16, Žirovnica 12, Branik, Ptuj
10, Rogoza, Ruše 8, Solkan,
Mežica 6, Črna 2; Ш. liga - mo-
ški, vzhod: Hoče 22, Domažle
20, Vuzenica, Radenci 16, Ce-
lje 10, Šempeter II, Lenart, To-
polšica II, Ljutomer 8, Ptuj 6,
Fužinar II 4, Pomurje II 0; Ш.
liga - ženske, vzhod: EV Bra-
slovče 14, Benedikt 12, Dravo-
frad, Celje II 10, Branik II,
empeter, Kamnik 8, Zg. Sa-
vinjska II 2, Ljutomer II 0.
Vaterpolo
I. liga
2. krog: Maribor-Neptun 5:0
bb, Triglav-Koper 6:11,
Kranj-Portorož 12:10. Vrstni
red: Koper, Maribor 4, Tri-
glav, kranj 2, Portorož, Nep-
tun 0.
Judo
Novoletni turnir
Celje: ml. dečki - do 30 kg: 1.
Ogrizek (Vel); do 38 kg: 2.
Imamovič (IR); do 55 kg: 2.
Jurkovnik; nad 55 kg: 3. Kajt-
ner (oba San); ekipno: 1. Impol
169, 6. Sankaku 51,11. Ivo Re-
ya 21; st. dečki - do 50 kg: 2.
Kukič; do 55 kg: 1. B. Holer;
do 65: 1. M. Holer, 3. Ferjan
(oba IR); nad 71 kg: 3. Čehajič
(San); ekipno: 1. Ivo Reya
"127...Sankaku 14; skupno: 1.
Impol 289, 4. Ivo Reya 148 itd.
Za tretji finale z Mariborom
Celjski nogometaši bodo v polfinalu pokala igrali z Mariborom; prva tekma bo 15. marca na
Skalni kleti, povratna 5.rila v Ljudskem vrtu, drugi polfinalni par pa je Beltinci-Mura.
»Mariborčani so si silno želeli Publikum, a jim sporočam: nemogoče je mogoče. Veliko bo
odvisno od igralskih sprememb, na papirju pa so vijoličasti v štajerskem derbiju favoriti.
Tradicija ni pomembna, tudi prva tekma v Celju ni hendikep. Če želimo v finale, moramo obakrat
igrati vrhunsko,« pravi celjski trener Borut Jarc. Nogometaši v bistveno zmanjšanem obsegu še
vedno trenirajo, prosti bodo samo med prazniki, prvi zbor za novo polsezono pa bo že 5. januarja.
Zadnji štajerski derbi so jeseni na Skalni kleti dobili Mariborčani (2:1), ki so tudi zadnji
zmagovalci pokala, Celjani pa so bili doslej dvakrat finalisti.
Foto: EDI MASNEC
i	Št. 51 - 22. december 1994
17
Skakalnica na Rogli
........I ........................................................................................
aktualizirana deset let stara ideja, ki je povezana s kandidaturo za organizacijo
nordijskega MSP 1997
Konec tedna se je na Rogli
začela nova smučarska sezona,
ki bo tudi v letošnji zimi v zna-
menju vrste zanimivih tekmo-
vanj: evropski pokal v slalomu
za ženske, alpski pokal v te-
kih, v načrtu pa sta tudi grad-
nja 70-metrske skakalnice in
kandidatura za mladinsko
svetovno prvenstvo 1997!
Ideja o skakalnici na Rogli
je stara že nekako deset let, po
nekaterih pomislekih pa so jo
ponovno aktualizirali Velenj-
čani. Najbolj primerna lokaci-
ja bi bila Ostruščica II (gleda-
no v vrha desna stran smučiš-
ča), kjer bi ob manjših zemelj-
skih posegih morali zgraditi le
stolp za zaletišče. Skupaj s te-
kaškimi progami bi Rogla tako
vložila kandidaturo za organi-
zacijo nordijskega MSP 1997,
kar pa je trenutno le še želja.
»Delitev na športni in rekre-
acijski del ne prihaja v po-
štev,» trdi vodja komerciale
turizma Damjan Pintar. »Ne-
kaj omejitev bo samo na Mašin
žagi. Na zgornjem delu za
snowboard zaradi snežnega
kanala za half-pipe, v spod-
njem delu pa zavoljo skakalnic
za akrobatske smučarje. Še
naprej ostajamo na sedanji
ravni tekmovanj, večje — tudi
tiste za svetovni pokal - pa
v naših načrtih niso predvi-
dene.«
Homologizacijo FIS za med-
narodne tekme v alpskem
smučanju imajo proge Ostruš-
čica II, Jasa in Jurgovo, za pri-
pravo poligona Jasa pa je po-
trebnih okoli 3000 kubičnih
metrov snega. »S šestimi viso-
kotlačnimi topovi ga lahko na-
redimo v dveh ali treh dneh,
zato tudi toliko tekem na na-
ših smučiščih. Najbolj idealna
temperatura sta —2 stopinji
Celzija, veliko pa je odvisno
tudi od vlažnosti zraka,« pravi
»šef« prog Srečko Retuznik.
Na Rogli je zdaj umetno zas-
neževanje s šestimi visokotlač-
nimi topovi mogoče na vseh
smučiščih razen na Jurgovem,
kjer bi tovrstna investicija ve-
ljala 3 milijone mark. Zato se
bolj nagibajo k gradnji štirise-
dežnice na Mašin žagi ter
k dopolnjevanju poletne
športne ponudbe. Parket je
nuja tudi za Roglo, kamor naj
bi na priprave v večji meri pri-
hajale ekipe iz tujine.
ŽELJKO ZULE
Se bodo na Rogli alpskim smučarjem kmalu priključili tudi skakalci?
Pred štirimi leti sta bili na
Kragulj išču zelo aktualni
gradnja novega hotela in igriš-
ča za golf z devetimi luknjami,
vendar so v Uniorju načrte za-
radi visokega predračuna opu-
stili.
Predvsem leto uspehov
Celjski rokometaši so na ve-
likem turnirju v Franciji že
[odigrali dve tekmi, uprava
kluba pa pripravlja analizo
doslej najbolj uspešne sezone
v skoraj pol stoletja dolgi zgo-
dovini vodilnega športnega
kolektiva v mestu ob Savinji
in okolici.
j Člani, mladinci, starejši in
mlajši dečki so državni prvaki.
V Golovcu so tudi pokalna lo-
vorika in uvrstitev v ligo prva-
kov, zmaga upov na močnem
turnirju Partille v Göteborgu
in kar deveterica državnih re-
prezentantov (Pušnik, Stra-
šek, Tomšič, Leve, Šerbec, Jer-
šič, Pungartnik, Šafarič, Ca-
ter), ki so letos skupaj odigrali
76 tekem, dosegli 107 golov ter
se kot naša prva ekipa v igrah
z žogo uvrstili na svetovno pr-
venstvo.
»Je čas uspehov in neuspe-
hov, je Wallau in je Veszprem.
To je naše leto 1994!« je letoš-
nja najpomembnejša mejnika
Povzel predsednik 10 Andrej
Sušterič. Lepih spominov bo
seveda dosti več: velika zmaga
z Wallauom je bila v času zim-
skih olimpijskih iger televizij-
sko najbolj gledan športni do-
godek v državi, klub je prvič
dobil uradnega dobavitelja
opreme...
Novo leto bo tudi že v zna-
menju priprav na okrogli jubi-
lej in ustvarjanja še močnejše
ekipe, ki bo po zadnjem spodr- ~~
sijaju štartala na novo uvrsti-
tev v ligo prvakov. Domače pr-
Na januarskem reprezentanč-
nem turnirju v Španiji bo igra-
lo osem celjskih rokometašev:
Pušnik, Strašek, Jeršič, Šafa-
rič, Leve, Šerbec, Pungartnik
in Tomšič, Deveti kandidat za
SP Begovič je tokrat na sezna-
mu rezerv.
venstvo in pokal sta pravza-
prav že rezervirana za zeleno-
rumene iz Golovca, ki še niso
oddali nobene točke in se bli-
žajo fantastičnemu podvigu,
ki je rezerviran za res najbolj-
še ekipe. Doslej slovensko dr-
žavno prvenstvo v igrah z žogo
še nihče ni osvojil brez poraza.
Ž. Z.
NA KRATKO
Celje: za mladinsko roko-
metno reprezentanco so na
turnirju v Švici igrale tudi Je-
lenova, Dolarjeva, Hudejeva,
Randlova (vse Žalec) in Steva-
novičeva (Velenje),
i Domžale: jutri bo podelitev
priznanj najboljšim v avto-
moto športu. V kartingu je
v najlažjem razredu l/N-60
Zmagal Paj (Kovintehna),
v najtežjem do 125 ccm pa Pe-
vec, tretji je Resman, četrti
Wichler in Šeruga (vsi
Slander).
Zreče: v 11. krogu C košar-
'karske lige Rudar-Rogla
81:70. Vrstni red: Rudar (+) 18,
Hrastnik, BP 15, Rogla 14, Le-
nart 13, Ptuj (+) 12, Kungota 8.
Prvenstvo se bo nadaljevalo
14. januarja.
Podčetrtek: v 10. kroga
D košarkarske lige Podčetr-
tek-Ješovnik 105:72. Končni
vrstni red: Radenci 19, Podče-
trtek 18, Pragersko 15, Ješov-
nik 14, Koroška 13, Lindau 11.
Drugi krog se bo začel prihod-
nji mesec.
Celje: na turnirju v jiu-jitsu
je med ekipami zmagalo Celje
pred Tacnom in Maribor, med
posamezniki pa tudi pionirja
Venger in Seničar ter v abso-
lutni konkurenci Verbovšek
(vsi Celje).
Združen športni vrh
Danes bo v Ljubljani usta-
novna skupščina Olimpijskega
komiteja Slovenije, Združenja
športnih zvez. V novo krovno
organizacijo se bodo vključili
vsi olimpijski športi ter večina
članic Športne zveze Sloveni-
je. Kandidata za predsednika
sta Janez Kocijančič (SZS) in
Dušan Prezelj (AZS).
KOLEDAR
Sobota, 24.12.
Košarka
Radenci: Postojna-Kovino-
tehna (15), BWC-Olimpija
(polfinale pokala, 17).
Nedelja, 25.12.
Košarka
Radenci: finale pokala (17.
30).
Sreda, 20.12.
Košarka
Domžale: Helios-Rogaška
(19), Ljubljana: Olimpija-Ko-
vinotehna (15. krog A-l moške
SKL, 19.30); Slovenske Konji-
ce: Comet-Slivnica, Litija: Li-
tija-Elektra (15. krog A-2 mo-
ške SKL, obe 19).
Prazniki tudi
za stavnico
Zaradi rokometnih te-
kem Celja Pivovarne Laško
na velikem turnirju v Fran-
ciji se je 18. krog športne
stavnice raztegnil na več
dni, zato bodo rezultati ob-
javljeni šele čez teden dni.
V naslednjih dneh ne bo
veliko domačih športnih
dogodkov, kar tudi pomeni
začasen umik Golding lota.
PTT PODJETJE SLOVENIJE p.o.
PE CELJE
ODDAJA V NAJEM
poslovne prostore
z zbiranjem ponudb
1.	Poslovni prostori se nahajajo v poslovno stanovanjski
zgradbi, Cankarjeva 8, Celje. Prostori se nahajajo
v visokem pritličju, v I. in II. nadstropju in imajo identične
tlorisne površine 156.73 m2, skupno 470.13 m2. Dostopni so
preko skupnega stopnišča iz Cankarjeve 8 in z dvoriščne
strani. Prostorom pripada ustrezen delež dvorišča
(parkiranje).
2.	Prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas.
Najmanjša enota, ki se oddaja enemu najemniku, je ena
etaža.
3.	Prostori se oddajajo za poslovno dejavnost, primerno za
poslovno stanovanjski objekt. Soglasje upravnega organa
o primernosti si pridobi najemnik.
4.	Na razpis se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe.
Prijavi za razpis je potrebno priložiti:
a)	dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti:
-	za fizične osebe obrtno dovoljenje ali izpisek iz registra
samostojnih podjetnikov
-	pravne osebe izpisek iz sodnega registra
b)	dokazilo o plačanih družbenih dajatvah za fizične osebe
oziroma dokazilo o plačilnih sposobnostih za preteklega
pol leta za pravne osebe.
5.	Minimalna ponudbena cena je 15 DEM/m2. V ceno niso
vključeni prometni davek ter stroški ogrevanja, elektrike in
ostali komunalni stroški.
6.	Prostori se trenutno adaptirajo in bodo na voljo v I.
kvartalu 1995. Možna je delna ureditev po zahtevah
najemnika v skladu z dogovorom.
7.	Ponudbe sprejemamo v zapečateni ovojnici z oznako
»Cankarjeva 8 - ne odpiraj« najkasneje do 16. 1. 1995 na
naslov: TELEKOM SLOVENIJE p. o., PE CELJE, Lava 1,
63000 Celje.
8.	Obravnavali bomo samo kompletne in pravočasno
prispele ponudbe.
9.	V razpisnem roku je možen ogled ponujenih prostorov.
Kontaktna oseba je g. Boris Kresnik, telefon (063) 37-250.
i	Št. 51 - 22. december 1994
118
•	Zvonko se je prejšnji te-
den pred hotelom Turška
mačka z glavo zaletel
v žensko in ji poškodoval
glavo ter ji odkrhnil delček
sprednjega zoba. Ker je to
storil namerno, ga bo dose-
gla roka pravice.
•	V avli tehniške srednje
šole sta dva mladeniča
v četrtek zvečer grozila, da
bosta šolsko zgradbo pog-
nala v zrak. Da mislita res-
no, sta za uvod razbila dve
šipi. Ko sta slišala, da se
jima približuje modra ne-
varnost, ju je bila ena sama
črta.
•	Iz stanovanjske hiše
v Miklošičevi ulici so v so-
boto ponoči sporočili, da je
pri sosedih žurka, zaradi
katere so tisti, ki bi radi
spali, prisiljeni bedeti in
poslušati kraVal. Policisti
so potem tam našli Borisa,
Pavla in Darka, enega od
trojice pa je alkohol tako
zelo prizadel, da je s pestjo
udaril po vhodnih vratih in
razbil šipo. Kasneje so kra-
valili še na mestnih ulicah,
nočna avantura pa se je
končala na policijski po-
staji. Dva sta šla domov,
Boris pa se je do jutra otre-
sal nadležnih maliganov.
•	V soboto so za policijsko
posredovanje zaprosili tudi
v gostilni Spes v Vojniku.
Tam se je do javnega reda
in miru grdo obnašal Miro
Z., ki bo prihodnje leto sto-
pil pred sodnika za pre-
krške.
•	V nedeljo je šla patrulja
v stanovanjski blok na Čo-
povo ulico. Na hodniku sta
se drla Jožica in Rudi, oba
v rožnatem stanju. Ker
z vpitjem nista imela na-
mena nehati, sta noč preži-
vela v strogo namenskem
prostoru na policijski po-
staji.
M.A.
Nebeški užitki
V bloku na Vojkovi ulici v Celju je cvetela najstarejša obrt
— V soboto je v stanovanje vstopila policija
Na ponedeljkovi redni novi-
narski konferenci na UNZ Ce-
lje smo dobili uradno in skopo
informacijo o tem, da so minu-
lo soboto v stanovanju v Voj-
kovi ulici v Celju razkrili
združbo, ki se je ukvarjala
z najstarejšo obrtjo in da so
k preiskovalnemu sodniku
privedli domnevno glavnega
organizatorja teh poslov ozi-
roma posredovalca pri prosti-
tuciji, I.S. iz Žalca. Ozkost
uradne informacije naj bi na-
rekovalo predvsem dejstvo, da
so bile v dogajanja v stanova-
nju v Vojkovi ulici vpletene
tudi mladoletne osebe.
Sicer pa »javna hiša« na
Vojkovi ulici že lep čas ni bila
nobena posebna skrivnost.
V delu krajevne skupnosti
Slavko Slander se je od letoš-
njega zgodnjega poletja dalje
govorilo, in še bolj šušljalo, da
gre v enosobnem stanovanju
tamkajšnjega (do nedavna)
mirnega stanovanjskega bloka
za cvetoče poslovanje v okviru
nekega zasebnega podjetja, ki
ima svoje »poslovne enote«
v različnih delih Slovenije,
npr. v Ljubljani, Kopru, Mari-
boru, Celju in še kje.
Podjetje, ki je predstavnike
moškega spola vabilo k erotič-
nim užitkom, sploh ni bilo sra-
mežljivo. Vsaka številka Salo-
monovega oglasnika je bila
polna (vsakič najmanj 15)
oglasov različnih vsebin, npr.:
Agencija ... zaposli prikupna
dekleta prijetnega videza za
intimna srečanja s poslovne-
ži .. .Kdo si ne želi rdečelaske,
za katere govorijo, da so naj-
bolj vroče ! Poizkusite... Moč-
no poraščena, bujnih prsi in
strastna v svojem ambientu,
vas s svojimi čari spravi do
nebes... Spoštovani gospodje !
Dovolite, da vam naše dame
v svojih čistih apartmajih nu-
dijo svoje usluge, s katerimi
prekašajo vsa ostala dekle-
ta... Pri vsakem oglasu so bile
navedene telefonske številke
iz različnih slovenskih mest,
med njimi vedno tudi številka
celjske »izpostave«. Nekomu,
ki radovedna ali raziskovalna
žilica ne da mirovati, pač ne bi
bilo težko ugotoviti, kje se ta
ljubezenska gnezdeča nahaja-
jo in kdo stoji za njimi.
Sprva je bilo »poslovanje«
za okolico nemoteče, z naraš-
čanjem »prometa« pa se je za-
čela soseščina vse bolj in bolj
pritoževati nad frekvenco mo-
ških obiskov, ki so si zadnje
čase menda že kar podajali
kljuke tega celjskega ljube-
zenskega kotička. Ni se doga-
jalo poredko, ko so imele
stranke v nižjih etažah pravo
poplavo in precejšnjo materi-
alno škodo, ker so dekleta po-
zabljala zapreti pipo v kopal-
nici. Stanovalci so od konca
junija letos pa do danes posta-
jali vse bolj pozorni na vse, kar
se v zvezi z novo »dejavnostjo«
v bloku dogaja. Da gre za pro-
stitucijo, jim je bilo že kmalu
jasno, o ostalem pa so le ugi-
bali in spletali najrazličnejše
možne razlage. In vse bolj se
jim je dozdevalo, da pri vsej
zadevi le ne gre zgolj za daj-
dam erotično ponudbo, ampak
še za kaj drugega Pred bloki
v Vojkovi ulici so se namreč
neprestano ustavljala številna
osebna vozila iz najvišjih ce-
novnih razredov iz registrskih
območij Ljubljane, Novega
mesta, Zagreba, Graza, Kopra,
Nove Gorice itd., izstopali in
vstopali so možje s poslovnimi
kovčki, ustavljali so se taksi-
ji... Na vprašanje, zakaj že
poleti niso o tem obvestili po-
licije, so nam stanovalci odgo-
varjali, da jih je bilo strah, saj
je postajalo iz meseca v mesec
bolj očitno, da gre za posle,
v katere ni dobro vtikati no-
sov. Sicer pa so jim »organiza-
torji poslovanja« dali dovolj
jasno vedeli, kdo so in da si je
danes z denarjem in z močjo
mogoče kupiti vse. Sprva so se
stanovalci smeli pogovarjati
z dekleti, ki so bila tega voljna
in ki so se v vročih poletnih
nočeh prihajala hladit na klo-
pce pred bloki, kasneje jim je
bilo strogo prepovedano ko-
municirati s soseščino. Dekle-
ta so bila različnih starosti, tu-
di mladoletnica je bila med
njimi. V teh nekaj mesecih se
jih je kar precej zvrstilo, svoje
usluge pa so ponujala dekleta,
ki so prihajala na delo iz vseh
koncev Slovenije, pa Rusinja
je bila med njimi, zadnje čase
pa so bile v večini ženske
s celjskega območja. Njihova
cena za eno šolsko uro (45 mi-
nut) sladkih in nasladnih užit-
kov je bila dobrih 10 tisoč to-
larjev, koliko od te vsote jim je
pobral »big boss«, pa je že dru-
go vprašanje.
Stanovalci enega od števil-
nih blokov v Vojkovi ulici so si
s sobotno policijsko racijo
malce oddahnili. Jih je pa še
vedno strah. Le česa !
MARJELA AGREŽ
Padel z odra
Bajro H. (32), državljan BiH,
ki živi v Velenju, je 16. decembra
delal na gradbišču Vegrada ob
Mariborski cesti (gradnja Inter-
spaarovega trgovskega objekta).
Ko je stal na delovnem odru, ki
ni opremljen z varovalno ograjo,
mu je v popoldanskem času
zdrsnilo. Padel je z višine 2,4
metra na hrbet in obležal na
montažnih stenskih elementih,
ki so biii zloženi na tleh. Pri pad-
cu je Bajro H. utrpel hude teles-
ne poškodbe, zoper odgovorno
osebo v GIP Vegrad Velenje pa
so policisti napisali kazensko
prijavo.
Rop v igralnici
V torek, 20. decembra ob
00.30 uri, se je zgodil rop
v igralnici Queen Club Casino
v Razlagovi ulici v Celju.
Neznani moški, star od 30
do 35 let, visok okoli 180 cm,
močnejše postave, svetlo rja-
vih nekoliko daljših las, oble-
čen v svetlo rjavo usnjeno ja-
kno in sive hlače, govori pa
pretežno v srbskem oziroma
hrvaškem jeziku, je vstopil
v igralnico že okoli 21.30 ure.
Na poker avtomatu je zapravil
skoraj 3 tisoč nemških mark in
postajal iz trenutka v trenutek
bolj napet. Ko pa mu je denar
skopnel, je stopil k delavci
v igralnici, Mirku U., in zahte-
val od njega, da mu vrne ves
zaigrani denar. Ker Mirko top
ni bil pripravljen storiti, je
neznanec iz žepa potegnil pi-
štolo in ga z grožnjo prisilil, da
mu je izročil za okoli 400 tisoč
tolarjev gotovine in čekov.
V času ropa ni bil nihče drug
v igralnici, neznanega storilca
pa še iščejo. Če kdo kar koli ve
o opisanem roparju, naj to
sporoči na UNZ Celje ali na
telefonsko številko 92.
M.A.
Uničena kurilnica
V sredo 14. decembra popold-
ne, je 53-letni Hans K. iz Velenja
v kurilnici nenaseljene stano-
vanjske hiše v Zabukovici žagal
drva s krožno žago ter se pri tem
opravilu tako hudo poškodoval,
da je moral na zdravljenje v celj-
sko bolnišnico. V četrtek okoli 3.
ure zjutraj pa so nekateri občani
v Zabukovici zaznali motnje na
električni napetosti, takoj za tem
pa še požar na nenaseljeni hiši.
Požar, ki ga je najverjetneje pov-
zročila napaka na električni na-
peljavi, so pogasili gasilci iz Žal-
ca, gmotna škoda pa znaša okoli
200 tisoč tolarjev.
Opekline med kuho
Štefanija N.(80) iz Kavč je mi-
nuli petek dopoldne v svoji kuhi-
nji kuhala kavo, ta čas pa se je
vnela krpa, ki se je dotikala
plošče električnega štedilnika.
S krpe se je ogenj hitro razširil
na Stefkina oblačila. Ženska je
ogenj sicer sama pogasila, a se je
pri tem tako močno opekla, da je
bila nujna zdravniška oskrba
Zgorela garaža
V nedeljo, 18. decembra po-
poldne, je izbruhnil požar v ga-
raži pri stanovanjski hiši Soten-
sko pod Kalobjem št. 9a. Kljub
hitri intervenciji gasilcev iz
Šentjurja in sosedov, je v celoti
zgorelo garažno ostrešje in lesen
strop ter več manjših strojev, ne-
kaj orodja in raznih drugih
predmetov. Premoženjska škoda
znaša približno 2 milijona 400
tisoč tolarjev.
Eksplozija
v papirnici
Minuli četrtek popoldne je
prišlo do eksplozije na stroju za
površinsko impregniranje papir-
ja v tovarni Radeče papir v Ra-
dečah. Pri eksploziji je bil huje
ranjen delavec, ki je takrat stal
za strojem, Andrej C. iz Budne
vasi. Vzrok eksplozije še razi-
skujejo, materialna škoda, ki jo
je eksplozija povzročila v proiz-
vodni hali in na stroju, pa znaša
okoli 400 milijonov tolarjev.
PROMETNE NEZGODE
Mopedist v peško
Na lokalni cesti v Vinskem vr-
hu na Šmarskem se je, v torek
13. decembra zjutraj, pripetila
nezgoda v kateri sta bili dve ose-
bi težko ranjeni.
Milan S. (17) iz Ješovca je vo-
zil kolo z motorjem proti Šmar-
ju, v Vinskem vrhu pa je trčil
v 15-letno peško, Ireno S. iz Ce-
rovca. V nezgodi sta uba udele-
ženca utrpela hude telesne po-
škodbe.
Otrok pred avto
Na lokalni cesti v Grižah se je,
v torek 13. decembra dopoldne,
pripetila nezgoda v kateri je bil
hudo telesno poškodovan otrok.
Zdravko G. (36) iz Migojnic je
vozil osebni avtomobil iz Migoj-
nic proti Grižam. Ko je pripeljal
v Griže, je tam na levi strani
ceste stalo kombinirano vozilo
z oznako, da je namenjeno pre-
vozu otrok. Takrat pa je izza sto-
ječega kombija prečkal vozišče
10-letni Aleš K. iz Pongraca, ki
ga je osebno vozilo zadelo in zbi-
lo po vozišču.
Nenadoma na
nasprotni pas
Na priključku ceste za Slove-
niko, zunaj naselja Arja vas, se
je, v sredo 15. decembra zjutraj,
pripetila nezgoda v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poškodo-
vana. Gmotna škoda na vozilih
znaša okoli 1 milijon tolarjev.
Samo P. (25) iz Zreč je vozil
osebni avtomobil iz smeri Žalca
proti Arji vasi. Malo pred križiš-
čem z magistralno cesto je iz
neznanega vzroka zapeljal na
nasprotni vozni pas, po katerem
je takrat pripeljal voznik tovor-
nega vozila, 40-letm Štefan P. iz
Kuplivnika pri Murski Soboti.
V trčenju, ki je sledilo, je voznik
Samo P. utrpel hude telesne po-
škodbe.
Cesta |e bila spolzka
Na magistralni cesti Arja vas-
Velenje, zunaj naselja Velika Pi-
rešice, se je, minulo nedeljo po-
poldne, pripetila nesreča, v kate-
ri je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, dve pa sta utrpeli
lažje poškodbe. Na vozilu je ško-
de za okoli 100 tisoč tolarjev.
Mujo M. (37) iz Velenja je vo-
zil osebni avtomobil z velenjske
smeri, v Veliki Pirešici, pri odce-
pu ceste za Ponikvo, pa je vozilo
začelo zanašati in ga na spolz-
kem vozišču zaneslo levo preko
nasprotnega voznega pasu, po
tem pa se je prekotalilo in obsta-
lo v strugi potoka. V nesreči je
bil voznik hudo poškodovan,
lažje ranjena pa sta bila sopotni-
ka, 36-letni Rifat A. in 18-letna
Vesna K., oba iz Velenja.
Zadel kolesarja
Na magistralni cesti zunaj na-
selja Čeplje se je, v ponedeljek
19. decembra dopoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bil hudo
telesno poškodovan voznik ko-
lesa.
Goran P. (33) državljan R Hr-
vaške, začasno stanujoč v Ljub-
ljani, je vozil osebni avtomobil
v koloni iz smeri Žalca proti
Vranskem. Ko je pripeljal zunaj
naselja Čeplje, je dohitel 70-let-
nega kolesarja, Simona S. iz Lok
pri Žalcu, in trčil vanj.
Pobegli voznik le
znan
V nesreči, ki se je zgodila 4.
decembra v kraju Plešo pri Bi-
strici ob Sotli, se je hudo telesno
poškodoval kolesar Žaru Š., so-
udeleženi voznik tovornega av-
tomobila pa na kraju nesreče vo-
zila ni ustavil, ampak je peljal
dalje. Zdaj so policisti ugotovili,
da je pobegli voznik 24-letni
Zla tko D. iz Hrastja ob Bistrici.
M.A.
mini KRIMIĆI
Zažigalec gumbov
Posebne vrste užitkar mora
biti tisti škododelec, ki je prejš-
nji teden v dvigalu stanovanj-
skega stolpnice na Pucovi ulici
št. 5 v Celju zažgal vseh 15 gum-
bov in hišni svet, torej tudi vsa-
kega stanovalca posebej, oško-
doval za okoli 100 tisoč tolarjev.
V srednjem veku bi takšnemu
zlikovcu, ko bi ga odkrili in mu
sodili, enostavno odsekali naj-
manj en prst na tisti roki, ki je
zažigala.
Na streho po anteno
Nekdo je prejšnjo sredo sple-
zal na streho stanovanjske hiše
v Bezini na Konjiškem, da bi se
dokopal do satelitske antene in
usmernika. S tem dejanjem si je
pravočasno zagotovil spremlja-
nje silvestrskih satelitskih pro-
gramov, ob te užitke pa bo Rajko
P., ki je tudi materialno oškodo-
van za okoli 40 tisoč tolarjev.
Opazoval mamico
Kot kaže, imajo naši vlomilci
zadnje čase na piki tudi mamice,
ki vsak dan vozijo svoje otroke
v vrtce in jih popoldne odpeljejo
nazaj domov. Tako je neznani
storilec prejšnji četrtek opazoval
Simono Š., ki je svoje vozilo fiat
tipo parkirala pri vrtcu na Mari-
borski cesti v Celju in ga zapu-
stila za zelo kratek čas. Ta čas pa
je izkoristil neznanec, ki je na
hitro vlomil v vozilo in ukradel
žensko torbico, ki je ležala na
sedežu, torej na dovolj vidnem
mestu. V torbici je imela oškodo-
vanka osebne dokumente in kar
čedno vsoto tolarskih bankov-
cev. Zdaj nima ne dokumentov
in ne denarja, skupna material-
na škoda pa znaša okoli 170 tisoč
tolarjev.
Plače ni več
Brigiti je njen delodajalec
prejšnji četrtek popoldne izročil
plačo, ta denar je ženska spravi-
la v denarnico, torbico z denar-
nico pa je potem odložila v pro-
storu za zaposleno osebje v pro-
dajalni in gostilni v Podplatu.
Ob 19. uri, ko je nameravala odi-
ti domov, pa je doživela neprijet-
no presenečenje. Iz denarnice je
v treh urah »izhlapelo« okoli 40
tisočakov. Čisto brez srca pa sto-
rilec le ni bil; v torbici je pustil
5 tisoč tolarjev.
Vžigalice namesto
žetonov
Minuli petek popoldne so nez-
nani storilci namerno uničili av-
tomatski telefonski aparat, ki je
nameščen v govorilnici na Cesti
na Rogli v Zrečah ter PTT Celje
oškodovali za okoli 250 tisoč to-
larjev.
Telefonski aparat so uničili
tako, da so v odprtino za žetone
natlačili vžigalice in jih nato
zažgali. Zaradi vročine je pričelo
plastično ohišje tleti in nato go-
reti. Zaradi visokih temperatur
je bila uničena tudi notranja na-
peljava in elektronsko vezje.
Aparat je zdaj neuporaben, po
do sedaj zbranih podatkih pa naj
bi to dejanje zakrivila skupina
mladoletnikov.
Elektro omarica In
elektro motor
Na dvorišču Kostroja v Slo-
venskih Konjicah je neznani sto-
rilec ukradel elektro omarico,
vredno okoli 200 tisoč tolarjev,
na dvorišču mizarske delavnice
Slavka K. v Vitanju pa se je nek-
do lotil žage-cirkularke in z nje
demontiral in ukradel trifazni
elektromotor. Lastnika je oško-
doval za okoli 50 tisoč tolarjev.
Sesedle
avtomobilske gume
Minuli petek ponoči se je sku-
pina mlajših moških za kratek
čas pomudila na parkirnem pro-
storu pri hotelu Planja na Rogli
in iz gole objestnosti poškodova-
la štiri osebna vozila. Storilci so
na vseh štirih avtomobilih odlo-
mili zunanja vzvratna ogledala
in radijske antene ter na vseh
štirih vozilih izpustili zrak iz
vsake pnevmatike posebej, torej
se je to noč na Rogli sesedlo naj-
manj 16 avtomobilskih gum.
Obrcana mazda
V	času od dveh zjutraj do
poldneva minule sobote je nez-
nani storilec poškodoval osebno
vozilo mazda 626, ki je stalo na
parkirnem prostoru hotela Sava
v Rogaški Slatini. Z ostrim pred-
metom je poškodoval lak na ka-
roseriji, odlomil anteno ter za
nameček lepo mazdo tako močno
obrcal, da ji je poškodoval vrata.
Lastnika avtomobila, Alena H.
iz Rogatca, je oškodoval za okoli
80 tisoč tolarjev.
Naskok na WC
V	noči na 17. december je nek-
do vlomil v sanitarije v stano-
vanjski hiši na Mariborski cesti
v Celju. Ukradel je WC splako-
valnik, pokrov školjke, svetilko
in ogledalo ter Milana Č. oško-
doval za približno 10 tisoč to-
larjev.
Vlomil v gostilno
V	prvih nedeljskih jutranjih
urah je neznani storilec vlomil
v gostinski lokal Zlati grič v Slo-
venskih Konjicah. Tam si je po-
tem vzel čas, da si je nabral ne-
kaj steklenic vina, malo jedače
in pobral za okoli 500 tolarjev
drobiža. Podjetje Zlati grič je
oškodoval za približno 25 tiso«
tolarjev.
Spredaj ja, zadaj ne
Nue D. (28) se je v nedelj«
popoldne pripeljal do volišča na
Starem trgu v Velenju, zaklenil
vrata in šel oddat glas svojemu
županskemu kandidatu. Ko se je
čez nekaj minut vrnil, je videl
da v avtomobilu manjka vide«
kamera, polnilec za kamero ii
video kaseta. Vlomilec pa ni pri-
šel v avto skozi zaklenjena vrata
ampak je le izkoristil Nuetov(
pozabljivost. Zadnja vrata svo-
jega juga je namreč pustil neza-
klenjena, to pa ga je stalo okoli
100 tolarskih tisočakov.
Ukradeni moped
V	nedeljo zvečer je nekdo od-
peljal nezaklenjeno kolo z mo-
torjem znamke APN 6, bele bar-
ve, ki ga je 20-letni Tomaž P
pustil stati pred gostiščem Belej
v Celju. Ukradeni moped je vre-
den okoli 30 tisoč tolarjev.
Vlom v šolo
V	dneh od petka do ponedelj-
ka zjutraj je neznani storilec vlo-
mil v Osnovno šolo Gorica v Ve
lenju. V notranjosti se je zagle
dal v video player in radio kase
tofon in s tem šolo oškodoval zi
okoli 30 tisoč tolarjev.
Okradena kioska
V	nedeljo je nekdo vlomil v ki
osk na Celjski cesti v Vojniku, k
je last Cirila G. Storilec se ji
oskrbel s precejšnjo količino ra
zličnih vrst cigaret, s kavo in čo
koladami ter lastniku naredi
škode za približno 100 tisoč to
larjev.
Precej skromnejši pa je bil ti
sti storilec, ki je v nedeljo vlomi
v kamp prikolico, preurejeni
v priročno prodajalno, ki stoj
pred celjsko Bolnico in ki je las
Miloša D. iz Celja. Odnesel je pa
čokoladic, ter nekaj malega na
politank in sadnega soka. Last
nika je oškodoval za okoli 15 ti
soč tolarjev.
Tat ima parker
V	ponedeljek, 19. decembri
zvečer, je neznani storilec vlomi
v osebni avtomobil, ki je bil pat
kiran pred osnovno šolo v Zale
in je last Bruna R. iz Petrov«
V vozilu je ukradel usnjeno toi
bo, večje število parker pisal, us
njeno denarnico in dokumenl
lastnika, ki je oškodovan za oke
li 120 tisoč tolarjev.
MJ
i	Št. 51 - 22. december 1994
19
i	Št. 51 - 22. december 1994
Zakopljejo te v blato In
Res ie, a to se dogaja tatovom na Madagaskarju, otoku, kl ga Je pobliže spoznal tudi Žalčan j
Na prvi pogled mu človek ne
bi prisodil, da je obredel že
dobršen del sveta. A ko začne
svojo pripoved, spoznavaš in
nenehno odkrivaš nove dežele.
Evropo omeni le mimogrede,
raje obuja spomine na življe-
nje med Kurdi, se razgovori
o Kitajski, užitek mu je pri-
sluhniti, ko te z besedo popelje
na Madagaskar in v skrite ko-
tičke afriške eksotike. O vsem
tem pripoveduje Žalčan An-
drej Strahovnik, bodoči
zdravnik in svetovni popotnik.
Piknik z lubenico in
pivom
Po Evropi je popotoval bolj
za pokušino. Pač tako, kot ve-
čina srednješolcev, z dvignje-
nim palcem, na štop. »Obisko-
val sem srednjo naravoslovno-
tehniško šolo in takrat sem se
pač odločil, da poskusim,« je
začel svojo pripoved. »Bilo je
dovolj, da se preprosto zastru-
piš, kot se temu reče, in že raz-
mišljaš, kam te bo naslednjič
zaneslo.« Andreja je najprej
vodila pot do Turčije. Pa ne
tiste v ponudbi iz turističnih
prospektov. Njegov cilj so bili
Kurdi in svet še naprej do Ira-
na. Takrat je bil že na fakulte-
ti, študira namreč medicino in
mimogrede, kljub popotova-
njem, uspešno zaključuje štu-
dij. »Kurdi,« se spominja, »ni-
so prav nič strašnega. O nevar-
nostih in strahovih govorijo
ljudje, ki tam nikoli niso bili.
V resnici so prav prijazni, res-
da bojeviti, po drugi strani
strani pa zaščitniški. Potikal
sem se med njimi, nekaj dni
v eni, potem spet v drugi vasi.
Turistov med Kurdi ni, popot-
nikov pa kar precej zaide med-
nje. Prav prijazni ljudje so to
in čeprav ne poznaš njihovega
jezika, se vse dogovoriš.«
Andreja je ta del sveta po-
novno zamikal dve leti kasne-
je. Od Kurdistana se je odpra-
vil naprej proti Iranu in Paki-
stanu. »Takrat se je ravno za-
čelo ločevanje Slovenije od Ju-
goslavije, na nek način so to
primerjali z odnosi med Kurdi
in Turki. Nič drugega se nismo
znali dogovoriti kot to, da smo
Slovenci in Kurdi dobri, nakar
je sledil piknik z lubenico in
pivom. Kasneje sem poskušal
odpotovati v Afganistan, kar
pa zaradi vojne v tistih krajih
ni bilo mogoče.«
Po svileni poti
Andrej je potem ubral drugo
pot. »Krenil sem čez Pakistan,
pa preko Himalaje oziroma
najvišjega prelaza na svetu,
Kunjere, ki leži 5400 metrov
visoko, do Kitajske. Ta pot je
v bistvu del svilene ceste. Teh
svilenih poti je bilo cel kup in
so Kitajsko povezovale z Indi-
jo in Evropo v času Marca Po-
la, ki je v Italijo med drugim
pripeljal svilo in špagete. Na
Kitajskem sem popotoval pre-
ko puščave Takiamakan, to je
precej nepoznan, težko dosto-
pen predel in s treh strani za-
prt s hribovji. Nihče seveda ni
znal govoriti angleško in če si
na Kitajskem, ti ne preostane
nič drugega kot to, da se na-
učiš nekaj kitajskih besed.«
Kakšna je še ostala v spominu,
seveda le izgovorjava, pisati
po kitajsko - to je tudi za An-
dreja preveč.
Na Kitajskem je ta žalski
popotnik preživel tri tedne.
»Kitajska je po eni strani silno
draga, po drugi strani pa silno
poceni. Enim je strašno všeč,
drugi jo na moč sovražijo. Me-
ni je bila všeč predvsem zaradi
hrane. Kitajci so res pravi
mojstri, iz praktično istih
stvari, denimo paprike in pa-
radižnika, ustvarijo nekaj po-
vsem drugega kot pri nas. Iz
kuhanja so naredili umetnost,
mislim pa, da je vsa skrivnost
v različnih temperaturah, ki
jih uporabljajo za pripravo
hrane,« je pripovedoval An-
drej. In že sva popotovala pro-
ti mongolski meji, pa preko
puščave Gobi, sveta, ki drhti
zaradi jedrskih poskusov, do
Turkistana. »Tu mi je zmanj-
kalo denarja, sprva sem name-
raval še v Peking in potem
v Hong Kong.« Da bi se bal, če
mu na poti zmanjka denarja?
»Ni strahu, nikjer nisi toliko
dobrodošel, da te ne bi poslali
domov,« dodaja sogovornik.
Madagaskar, otok
tradicije
Po skoraj štiri mesece dol-
gem popotovanju je Andrej
spet stopil na domača tla. Spet
so bili na vrsti izpiti, študij
medicine, Andrej pa seveda ne
bi bil Andrej, če se ne bi že
spet pripravljal na svetovni
potep. Tako je lani prišla na
vrsto Afrika. »To ni bilo zgolj
popotovanje, ampak večji za-
logaj oziroma že kar pravi hu-
manitarni projekt. Razmišljal
sem o Ruandi, Zambiji, Mada-
gaskarju. Pripj
leto dni in na,
odločitev. Mati
Madagaskar,
skega oceana J
na katerega je |
co Polo. Otok (
ški celini, ki
osemnajst med
zličnih si plen»
kjer krokodili,
starih običajil
vedno žrtvu jej
govedo. Andre
ne: »Na Madag
pet Slovence
medicine. Že 1<
po vsej Sloven
tetni material
štrumente, in
paj odpeljali i
Tja smo se od:
cembra, pričal
venski misij оц
preko 20, pote(
tri mesece v |
seveda ni pra
spanzer je bila
liba brez vode
»Ljudje na
živijo enostavn
iz svojih izkuš
najrevnejših di
so precej kriv)
njihova silno i
Do tujcev so p|
veseli ljudje s
pa se s čakanj
dan. Živijo odi
cer pa na temi
jem otoku na á
milijonov ljudi
lasten jezik (
kajti Madagasl
francoska koli
prepričanje, di
Afrika, po ljud
spominja na A
Kitajska se ponaša z mogočnimi spomeniki, An-
dreju pa je ostala v spominu predvsem odlična
kuhinja.
Andrej Strahovnik: »Kjerkoli že si, računaj sam nase in na
lastno iznajdljivost
Najbolj boleča je
žalost v otroških očeh
Na tem svetu ni še nihče pogruntal primernejše-
ga mesta za otrokov vsestranski razvoj, kot je
družina. V družini je varno, je toplo, je lepo in
prijetno, pa družabno in zabavno, bi rekli otroci,
in strokovnjaki bi jim samo pritrdili. In dodali, da
to velja zlasti za družino, v kateri prevladujejo
zdravi odnosi med njenimi člani in kjer je ljubezni
toliko, da ji nobena občasna zmrzal ne more do
živega.
O današnji družini, njenih prednostih in tistih
slabostih, ki včasih odločujoče vplivajo na otro-
kov razvoj, smo se, ob koncu letošnjega svetovne-
ga Leta družine, pogovarjali z dipl. psihologinjo,
prof. Bredo Vuk-Pilih z Dispanzerja za psihohigi-
eno otrok in mladine pri Zdravstvenem domu
v Celju. Za začetek pogovora nam je nanizala
nekaj svojih pogledov na družino in spregovorila
o nekaterih vplivih družine na otrokov razvoj:
»Vplivi družine na otrokovo osebnost so mnogo
trajnejši in globlji, kot ponavadi mislimo. Vsakdo
izmed nas, pa naj se tega zaveda ali ne, nosi v sebi
dediščino družinskega okolja in vzgoje, ki so mu
jo dali starši. Danes se znanstveniki v celoti stri-
njajo v tem, da so prva otroška leta najpomemb-
nejša za oblikovanje osnov otrokove osebnosti.
Otrok je takrat še posebno občutljiv in sprejemljiv
za vse, kar se okrog njega dogaja, čeprav vsega
tega razumsko še ne more dojeti. Ta, prva ugodna
ali neugodna doživetja, se globoko in marsikdaj
trajno vtisnejo v otrokovo zavest in podzavest ter
delujejo na njegovo osebnost z izredno oblikoval-
no močjo. Zato je ni ustanove, ki bi mogla, zlasti
v prvih letih otrokovega življenja, enakovredno
nadomestiti družino. Otrok namreč ne potrebuje
le hrane in telesne nege, pač pa tudi toplo, ljubeče
in varno okolje, ki mu ga praviloma lahko nudijo
le starši. Družina pa je tudi most, ki pelje otroka
k širši skupnosti; je priprava za življenje in delo
v družbi.«
Kakšni naj bi bili odrasli v vlogi staršev, da bi
bilo za otroka najbolj prav ali pa, še bolje, da bi
bilo čim manj narobe? Je družinske vzgojne vloge
mogoče kako deliti?
Vzgoja otroka nikakor ni samo stvar matere,
ampak je še kako tudi naloga očeta. Očetova nav-
zočnost nudi otroku, enako kot materina bližina,
občutje varnosti in zaščitenosti. Oba starša sta
otroku vzornika, ki ju poskuša posnemati, zlasti
v mlajših letih. Razumljivo je, da je fantku bližji
vzor očka, punčki pa mamica. Kasneje si deklica
svojo spolno vlogo oblikuje ob očetu, kot tudi
odnos do svojega bodočega soproga. Enako je
s fantkom in njegovim spolnim zorenjem in odno-
som do svoje kasnejše življenjske družice.
Je res, da so fantki bolj navezani na matere in
deklice bolj na očete?
Ta trditev je precej posplošena, za nemoten ču-
stveni in osebnostni razvoj otroka pa je pomemb-
no nekaj drugega. V družinah z več otroki mora
biti vsak otrok deležen enakega kosa od skupne
pogače ljubezni, pozornosti in naklonjenosti. Vsak
otrok mora imeti v družini enakovredno mesto, ne
oziraje se na njegove večje ali manjše naravne
danosti in darove. In starši morajo biti do otrok
vedno pravični. Krivica sili k uporu, krivična ka-
zen ruši v otroku zaupanje v lastne starše. Otrok
od staršev pričakuje tudi iskrenost in zaupanje.
Če mu bomo lagali, bomo rušili lastno vzgojno pot
k resnicoljubnosti. Ubranost in skladnost v druži-
ni sta za otroka toliko potrebni, kot sta hrana in
obleka. Naš otrok je še premajhen, da bi mogel
razumeti in pravilno tehtati vzroke, niti ne more
še razumeti, da lahko prihaja do konfliktov, pre-
pirov med očetom in materjo. Za starejšega otroka
napeto družinsko stanje ni nič manj boleče, saj se
mu pred očmi ruši lasten varen dom in zato se boji
prihodnosti.
Kaj pa, če otrok ne živi v tako imenovani popol-
ni družini, če ima ob sebi le mater ali samo očeta?
Število zakonskih razvez je tudi pri nas v precejš-
njem porastu, pa je zato tudi otrok, ki živijo z obe-
ma roditeljema in vzgojiteljema, vse manj.
Za zadovoljevanje osnovnih otrokovih potreb,
ki se kažejo že od rojstva dalje, te potrebe pa so so
ljubezen, nežnost, varnost, toplina ipd., je prava
samo tista družina, ki otroku lahko vse to nudi.
Ločevanje na popolne in nepopolne družine je
zato neumestno, govorimo lahko kvečjemu o ure-
jenih in neurejenih družinah. Lahko pa trdim, da
je več škodljivih pojavov in kriminala v neureje-
nih družinah, in da je več otrok, s katerimi se
v našem dispanzerju srečujemo, iz razvezanih
družin. Ko sva že pri razvezah: ena najtežjih situ-
acij za otroka je, če je čustveno razpet med očetom
in materjo. V otroku je namreč najmočnejša potre-
ba, da ima oba rad in da ima ob sebi oba. Zato zelo
grešijo tisti starši, ki otroka izrabljajo in zlorab-
ljajo za sredstvo medsebojnih obračunavanj in
najrazličnejših manipulacij ter izsiljevanj. Ob
razvezi starša otroku ne smeta vzeti ljubezni in
spoštovanja do enega in drugega, in nikakor ga ne
smeta prikrajševati za redne stike. Ko bo njun
otrok enkrat odrasel, bo sam pravično presojal in
razumel svoja roditelja, ocenjeval pa ju bo po
njuni osebnostni vrednosti in po zrelosti njunega
ravnanja.
Že med otroci najdemo prave m
ki v veliki meri izhajajo iz neu
veliko več pa je mladih nasilnežev
neolikancev in podobnih »neprija
odraščajo v mnogih navidezno ureji
družinah. Je današnja slovenska d
Trditev, da je družina v krizi, n
mislim, da vse bolezni naših drr
bolezni v družbi. Žal je res, da 2
pogosteje slišimo in beremo o por
in celo kaznivih dejanj med miai
meja v tej skupini mladostnikov s
že med mlajšimi osnovnošolci opa
ne primere nasilniškega obnašanja
akcij, pa tudi že v vrtcih jih srečuj
že rekla, problema in krivde ni 11
zgolj družini ali šoli. To je proble
otroci še vedno lahko gledajo tele
ki je poln nasilja in kriminala, i
nemoteno hodijo v kino gledat srh
kriminalke z obilico prizorov na
počno samo zato, ker je nam ск
prikladno, bolj enostavno, in ker
nismo sposobni organizirati in pc
mernejšega, boljšega. Ekonomski
družin je mnogokje na najnižji m<
so starši ves dan psihično napeti
dela in skrbi za delo ali pa od čakđ
drugi strani pa je mnogim staršeJ
visok standard od vzgoje otrok, rt
kaj je danes prav, pošteno, dobro, I
bolj ohlapna in raztegljiva. Kriza
tudi stvar širše družbene krize in I
rale.
Kakšen je za vas primerek ideal
Zame je idealna kmečka družil
člani večji del dneva tesno povezal
najsi bo to pri delu na polju in v
skupnih družinskih običajih, navs
njih. Ko gredo starši na njivo, so o
je čas kosila in večerje, sedejo vsi
vsi ležejo skupaj k počitku. V mest
skupnostih je drugače, marsikje si
ke pri vsakdanjih opravilih na
stran od sebe. Ne zavedajo se, da
že zelo zgodaj vključiti v hišna
potem treba za njim vse še enkrat
viti, zložiti. Na tak način je družil
časno pa se pri otroku krepijo d
Prav delovnih navad in redoljub
naših otrok mnogo premalo.
Kdaj je otrok najbolj srečen in
sreča za starše?
Otrok je najsrečnejši, če čuti, dd
ljubljen in spoštovan, to dvoje pa
otrokom in starši ob drobnih, vsi
godkih. In ni je večje sreče za s
svoje otroke srečne, zadovoljne. iS
žalost v otroških očeh.
MA
i	Št. 51 - 22. december 1994
20,21
regazilo z voli
irahovnik
Gledano z našimi očmi si
človek seveda misli svoje, ko
domačini iščejo pomoč šele
potem, ko so jo najprej iskali
pri domačem vraču. Tudi na to
se je Andrej v beli halji — če so
jih na Madagaskarju sploh
imeli — moral slej ko prej nava-
diti. »Pred našim prihodom je
tam že bila ena slovenska
zdravnica, tako da je bilo dela
kar precej. Na začetku je pri-
hajalo v dispanzer po 100 ljudi
na dan, kasneje kakšnih 300.
Po tri dni so včasih hodili lju-
dje do tistega dispanzerja. Pri-
šli so po zdravila, pa tudi po
hrano, obleko, skratka, po po-
moč, ki so jo pač potrebovali.
Včasih smo se tudi mi odpravi-
li na pot, kar pa je bil problem
zase. Na Madagaskarju je na-
mreč subtropsko podnebje, ci-
klon traja po tri tedne in vsako
leto februarja ta ciklon uniči
ceste. Tudi z vitlom so nas vle-
kli, če je bilo treba. Je pa to
otok z neverjetno živo tradici-
jo in običaji. Naj povem samo
to, kako deluje njihov sodni
sistem. Ljudje tam si radi kra-
dejo vole, ampak ko dobijo ta-
tu, mu sodi cela vas. Približno
polovica ljudi je nepismenih,
so pa odlični govorci in ko se
začne sojenje, debatirajo o tej
kraji po 10 ali 12 ur. Če se
vmes zasliši pasji lajež ali če
zavrešči vrana, potem je obso-
jeni kriv, kazen pa strašna.
S posebno rogovilo ga potisne-
jo v blato riževega polja in re-
veža pregazijo z voli. V pri-
merjavi z domačini pa smo
belci tam nedotakljivi, ker
imamo po njihovem močnejše
prednike.Č
Afriški salari,
Kilimandžaro in
eksotika Zanzibarja
Andrej je na Madagaskarju
ostal 100 dni, kolikor je trajalo
dovoljenje. Od tam je šel v Na-
irobi, na safari in Kilimandža-
ro. A safari na meji med Keni-
jo in Tanzanijo v nacionalnem
parku Andreju ni bil nič kaj po
godu. »Nimam rad krajev, kjer
je polno turistov, Afrika pa je
razprodana. Naložijo te
v kombi in vozijo po parku,
gledaš slone, leve, žirafe in fo-
tografiraš, lov je v glavnem
prepovedan. Tudi Kilimand-
žaro v Tanzaniji, 5800 metrov
visok vrh, kamor se pleza pri-
bližno pet dni, je po Andreje-
vem mnenju spet množični tu-
rizem. »Tudi iz Slovenije jih je
že bilo cel kup, približno tret-
jina obiskovalcev se prebije do
vrha.« Andreju je uspelo. »V
naši odpravi so bili Francozi,
Nemci, Američani in dva Slo-
venca, na vrh Kilimandžara
sva prišla le oba Slovenca, če-
prav so bili Francozi prava al-
pinistična odprava,« je bil po-
nosen sogovornik. In to kljub
izgubljenim sedmim nohtom.
Da bi si nabral novih moči,
se je podal še v Zanzibar: »Ek-
sotičen otok, še najbolj podo-
ben zgodbi iz tisoč hx ene noči.
En del Zanzibarja je silno raz-
vit, drugi povsem neobljuden.
Res je tako, kot kažejo v za-
hodnih reklamah. Otroci lovi-
jo ogromne jastoge, jih proda-
jajo za dolar, na vsakem dre-
vesu so kokosovi orehi, povsod
je peščena plaža. Res, eksotika
na kvadrat.«
Naj bo eksotika še tako lepa,
človek se je kmalu naveliča,
zato sta se Andrej in še drugi
popotnik iz slovenske ekipe na
Madagaskarju odpravila z ri-
biško ladjo v Mombaso v Ke-
nijo. »Na tej ladji pa ni bilo
več nobene eksotike, temveč je
bila prava mora. Na ribiških
ladjah je namreč prepovedan
prevoz potnikov, ampak na
palubo so kljub temu naložili
100 črncev. Ležali smo na pa-
lubi, okoli nas so pljuskali več
kot meter visoki valovi, na-
okoli pa plavali morski psi.«
Vsemu navkljub se je dobro
končalo, Andrej pa je ob obali
krenil proti severu na otok La-
mu. »To je tako majhen otok,
da na njem ni prostora za vož-
njo z avtomobili, znan pa je po
tem, da so tja hodili hipiji in
da so znali posušiti dober ha-
šiš. Ampak tega ni več, hipije
so zamenjali turisti, hašiš pa
dobri sadni sokovi.«
Svojo približno štiri mesece
dolgo pot je Andrej nameraval
zaključiti v Ruandi, kar je spet
preprečila vojna. Ostal je Na-
irobi in od tam še pot domov.
V Slovenijo, kjer namerava
dokončati študij. Precej ga
vleče v kirurgijo, vmes preda-
va in pripoveduje o svojih po-
tepanjih po svetu. Pa nova po-
potovanja? »Če človek odpre
zemljevid, sploh ni težko ugo-
toviti, kam me bo še vodila
pot. Južna Amerika ali pa Av-
stralija.« To, da je doslej že
trikrat prebolel malarijo, je
zanj postranska stvar. »Dokler
samo slišiš zanjo, je veliko
hujša kot potem v resnici. Kjer
koli že si — vedno moraš raču-
nati samo nase in na lastno
iznajdljivost. Ko se enkrat po-
daš na pot, se zastrupiš. Rado-
vednost je tista, ki te žene, pa
malce nemira že mora biti
v človeku. Denar pa ni pro-
blem, lahko potuješ za majhne
denarje,« je še pribil ta simpa-
tični svetovni popotnik.
IRENA BAŠA
Med domačini na Madagaskarju
Betlehemski dogodek v ljudski pesmi
»Tam u stalci
na eni skalci
ena svetla luč gori.
Tam Marija
si povija
lepo dete Jezusa.«
(ljudska božična)
Do sedaj so se v tem podlistku opisovane
šege in običaji adventno-novoletnega časa do-
tikali predvsem tistih dogajanj, ki se povezuje-
jo s predkrščanskimi verovanji, uverami, miti
ter simboliko zimskega kresa. Gotovo je ta
mrakobni, z demoni, stisko in magijo napol-
njen čas krščanstvo presvetlilo z lučjo vere, zle
sile potisnilo v ozadje, v ospredje pa odrešitev,
zmago svetlobe nad temo duha. Vendar so bili
naši predniki kljub vraževernosti in ob tem, da
so se zatekali tudi k vražam, da so verjeli
v čarne predmete in postopke, globoko prežeti
s sporočilom betlehemskega dogodka, ki se
tako zelo prilega preprostemu, revnemu člove-
ku. Najbolj zgovoren dokaz za to so slovenske
božične ljudske pesmi, ki jih ob koncu prejš-
njega stoletja je zbral dr. Karel Štrekelj s po-
močjo sodelavcev po vseh slovenskih pokraji-
nah. Gotovo je prav takšna ljudskost pritegni-
la pisatelja Levstika, da je v svojem Martinu
Krpanu tudi dogodke na cesarskem dvoru opi-
sal, kot da se dogajajo na Martinovem Vrhu pri
sv. Trojici: preprosto, brez ovinkarskega pre-
tvarjanja. Prelistajmo malo to bogatijo ljud-
skega pesništva:
Že skrivnost Marijinega spočetja v ljudskih
pesmih zveni kot očitek neenakosti. V Selnici
ob Dravi je bila zapisana tale:
Marija sem pritekla
V to cerkvo žegnano,
Še le dol je pokleknila
med te ledik deklice.
Še dekle so mrmrale:
»Zakaj ti to klečiš?
Saj nimaš, saj nimaš
Poroda našega!«
Marija se prestrašila,
Nemilo je zajokala,
Še lepše je molila
Ta sveti roženkranc.
V vseh pesmih te iste vsebine, ki so bile
zapisane po drugih pokrajinah, je vrstica - po-
roda našega - drugačna, drugod namreč ljud-
ska pesem poje - poroda božjega. Oboje pa
razkriva ljudsko mišljenje, da je bilo tudi Je-
zusovo rojstvo drugačno, tako kot spočetje.
Preprost ljudski motiv veje iz štajerske pe-
smi, zapisane v okolici Frama:
Marija rožce trga
v vrtu zelenem,
Bo pušelc naredila
Za svetga Jožefa.
To prvo rožco trga,
To belo lilijo.
To drugo rožco trga
Erdečo gartrožo,
To tretjo rožco trga
Erdeči najgelček:
Bo pušelc naredila
Za svetega Jožefa.
Je ti pušelc podehnila,
(poduhala — op. JK)
Zanosila Jezusa.
Vsej ga je nosila
Celih mesencov devet.
Nocoj ga je rodila,
Nocoj to sveto noč.
Ljudska pesem v betlehemski dogodek vple-
ta tudi Lukov evangelij, oziroma njegov zače-
tek, ki opisuje vzrok potovanja Jožefa in Mari-
je v Betlehem. Odlomek iz take pesmi je bil
zapisan na Gorenjskem:
Od cesarja Augusta
Zapoved je prišla
Da se svet popisat 'ma
Tudi Jožef in Marija
Na rajžo se napravita...
Še zlasti je segla v srce neusmiljenost Jože-
fove »žlahte«, ki para ni hotela prenočiti, da
sta se morala zateči v preprost hlevček. Do-
lenjci o tem pojejo pesem, ko Marijo nosijo.
Pesem je dvogovor med prosilcema in hišnimi.
Odlomek iz celote nakazuje pretresljiv prizor:
Hišni: Kdo trka še?
Jožef : O, le odprite nam !
Hišni: Kaj prav'ta le?
Jožef: Naj tu ostaneva !
dajte naju prenočiti,
Bog plačnik vam hoče bit.
Hišni: Oh, ne, ne, ne!
Jožef:O, vendar usmil'te se!
Hišni: Ne more bit',
tu nocoj prostora ni,
beraških nočemo ljudi !
Bolj preprost, kot je zgornji dramatični pri-
zor, je naslednji opis dogodka v ljudski pesmi:
Jožef, prileten mož,
stari no sveti mož,
cimerman znan povsod
zdaj gre na pot.
V	judovsko mestece,
v Betlehem - mestece,
rajžata Jožef, Marija iž njim.
Prideta v mestece,
prosta za jerpenge,
pozno je, k'ne vesta več kam.
V	hišo ju nočjo vzet,
tudi ne vrat odpret,
tak da se tavžentkrat
smil'ta bogu...
Zavest, kakšno revščino in stisko sta Jožef in
Marija preživljala, je bržkone vplivala na šego,
da če se je že kdo nameril in na sveti večer
prišel k hiši, ga je pripeljala stiska. Zato je bil
deležen posebne gostoljubnosti. Kar tako se na
ta večer ni spodobilo kaliti družinskega miru.
Po ljudski pesmi so si ljudje predstavljali, da
je Marija rodila med spanjem. Pot v Betlehem
se po začetnih verzih nadaljuje takole:
Jožef je Mariji rekel:
»Tvoj čas je že prišel,
Ni povitja, ni odeje,
Drug'ga ni ko velik mraz!«
Marija se je ozrla,
Štalca se je odprla.
Marija Jožefa tešila:
»Jožef, o, ne mara j nič!
Saj Bog že dobro ve
Za najine težave vse.
Saj bo rodil se človek Bog,
Ki bo nas rešil iz nadlog. «
Marija plašč razgrne,
Ga dene pod noge,
Na njega je pokleknila
no malo je zaspala,
Bogu se v roke dala.
Marija se mi pa zbudi,
Jezus pa v plašču leži...
Že zadnjikrat opisana občutljivost Sloven-
cev, da bi božje dete moralo ležati na slami in
bi ne imelo zibelke, je bila razlog za nastanek
ljudske pesmi o tem, kako je Jožef, ki je bil
»cimperman«, posekal jelko in stesal zibelko.
Preprostemu ljudstvu je bilo več kot jasno,
da je bila v betlehemskem hlevčku tudi živina.
Veliko ljudskih pesmi omenja oslička in volič-
ka, ki sta s toplo sapo grela Jezusa. O tem
kitica ljudske iz Ponikve:
Oslek in volek ga gledata,
S svojoj sapo j ga gre jeta;
Da bi ga jaz pogledat smeu,
S svojoj suknoj bi ga odeu.
Oj ti dete cariano,
Od mraza vse zmartrano.
Ti na slamci ležiš
No cev svet v rokah držiš.
In še bolj jim je bilo všeč, da so bili pastirci
prvi, ki so prišli in se poklonili novorojenemu.
Toda za novico so zvedeli na kar se da sodoben
način. O tem dolenjska ljudska pesem takole:
Čujte, čujte, pastirci vi
Kaj za n čudež se godi!
Se še nisem sprebudil,
Že sem cajtenge dobil.
Na Tolminskem, kjer so domačije daleč
vsaksebi, je treba imeti krepek glas. Od tam je
naslednja:
Eno vpitje sem slišal
Pod nebom nocoj.
Kaj mora to biti,
Preljubi brat moj?
No Štajerci bi ne bili kar so, če bi v božično
kolednico ne vpletli tisto, da so štirje, vsi pa-
stirji, ki radi vince pijejo, da kar imajo, vse
prodajo in za vince dajejo. Naprej gre pesem
o Mariji, ki povija in Jožefu, ki ziblje. Ja,
pastirci so bili prvi.
Kralji so prišli na vrsto šele pozneje. A tudi
trije modri so prišli prav kot priložnost za
koledovanje, ki je sledilo božičnim in novolet-
nim obhodom. O teh prihodnjič.
i	Št. 51 - 22. december 1994
22
ODMEVI
Materinski dom
v Celju
Samo tole bi radi iz Ministr-
stva za delo, družino in social-
ne zadeve dodali k članku Ma-
terinski dom v Celju. O tem,
kaj bomo prispevali za obnovo
opuščene hiše, smo prvič izve-
deli iz vašega cenjenega časo-
pisa.
MINISTRSTVO ZA
DELO, DRUŽINO IN
SOCIALNE ZADEVE
Odgovor na
pismo 10 LD
Brasiovče
Ker so člani IO LD Brasiov-
če v pismu, ki je bil objavljen
v NT dne 15.12.1994 napisali
kup neresnic in me prikazali
kot človeka, ki se boji soočenja
z resnico in se zato skriva za
časopisne članke, sem se odlo-
čil, da bom napisal to pismo in
navedel nekaj dejstev, ki so jih
avtorji v prej omenjenem pi-
smu »pozabili« napisati.
Dne 6. 11., ko se je zgodil
dogodek, ki je bil opisan v NT
dne 17. 11. v članku pod naslo-
vom Točno opoldne, sta za ta
dogodek prva izvedela dva
lovca (njuni imeni na tem me-
stu ne bom omenjal, ker sem že
v prejšnjem članicu napisal, da
me imena v zvezi s tem dogod-
kom ne zanimajo), ki sta kot
zadnja šla v pogonu.
Pokazala nista nobenega za-
nimanja, da bi si ogledala po-
sledice strela (verjetno tudi ne
zaradi jeznih besed mene in
moje mame, pa se jima na tem
mestu zato opravičujem) in sta
odšla naprej.
Pol ure po tem dogodku je
bila o tem obveščena tudi poli-
cijska postaja v Žalcu. Od ta-
krat pa do 18.11. se v zvezi
s tem dogodkom ni zgodilo nič.
Tega dne je v dopoldanskih
urah prišel na obisk policist,
vendar mene ni bilo doma, ta-
ko da ne vem, do kakšnih skle-
pov je prišel.
Dne 21. 11. je bila moja žena
v službi opozorjena od enega
člana LD, da naj se pazim
v kolikor se izkaže, da sem na-
pisal neresnico in da naj bom
doma, ker si bodo prišli dogo-
dek ogledat na »licu mesta«,
kot se temu reče. Škoda, da je
pri tem pozabil omeniti, kdaj
se bo to zgodilo, tako, da me
24. 11. ni bilo doma, ko so me
obiskali v večernih urah trije
lovci. Ker je bila tema in ni
bilo mogoče več kaj videti, so
moji ženi naročili, da naj mi
sporoči, da se bodo oglasili
v nedeljo po končanem lovu
med 15. in 17. uro popoldan
oz. v ponedeljek ob istem času.
Oba dneva sem jih čakal do-
ma, pa ni bilo nikogar! Zakaj,
se sprašujem? Pač, gospodje so
prišli v sredo, okrog 12. ure
(nenajavljeni, kot so pravilno
zapisali v svojem članku) in
glej ga zlomka, Tonija spet ni
bilo doma.
Zato ne vem, kako je pote-
kal pogovor med vašima čla-
noma in mojim očetom, po po-
sledicah, ki jih je pustil na mo-
jem očetu, pa sklepam, da nič
kaj prijazno. (V pojasnilo vam
dragi bralci: oče je star 76 let,
je srčni bolnik, ki redno jemlje
zdravila, zvečer je imel povi-
šan krvni pritisk 190/110 in je
naslednja dva dneva preležal
v postelji).
Sami ste napisali in prizna-
li, da je 20 m stran od naše hiše
eden od vaših članov streljal
(mimogrede, 20 m je vendarle
zelo, zelo blizu) in da je lovec
večkrat pokončal potepuškega
psa ali mačka, torej je tista, ki
je oddaljena 20 m od hiše že
potepuška? Za konec pa še to.
V kolikor imate željo po pogo-
voru z mano, naj vas spomnim,
da imamo že kar nekaj let tele-
fon in tudi poštar nas redno
obiskuje,- zato ne vidim nobe-
nega potrebnega vzroka, da
svoja sporočila pošiljate tako,
kot ste jih doslej.
V letu 95 pa želim vsem čla-
nom LD Brasiovče veliko
zdravja, veliko uspešnih jag in
še naprej »dober pogled«,
hkrati pa vas v skrbi za svojo
varnost in varnost ostalih čla-
nov naše družine prosim, da
streljate vrane vsaj 200
m stran od hiše (tam, na polju,
kjer vpane tudi so).
TONI RAMŽAK,
Podvrh
Kdo bo naslednji
v Pristavi?
Odgovor na članek, objav-
ljen 1. 12.
Pridobivanje dokumentacije
je pričel predsednik KS brez
vednosti krajanov Pristave.
Dela se je lotil popolnoma ne-
strokovno, saj je najprej za-
prosil za gradnjo avtobusne
postaje, kar je videti iz loka-
cijskega ogleda in soglasja CP
Celje, št. 483/3, kjer pločnik ni
niti omenjen. Krajani smo iz-
vedeli za prestavitev postaje
šele spomladi 1993. Smatram,
da je bila prestavitev v pred-
sednikovem interesu, saj je
takšna dela opravljal sam,
z družinskimi člani — primer
postaje v Atomskih Toplicah.
Ker se na problematiko ur-
banizma in prometa bistveno
bolj razumem kot predsednik
KS, sem od maja do decembra
1993 pripravil projekt »Pred-
log sanacije prometnega vozla
in pločnikov«. 32 vaščanov od
34 anketiranih je zahtevalo
ponovni ogled, za kar je g. Go-
bec 28. 2. 1994 dal vlogo. Zah-
tevani ogled je upravni organ
občine razpisal 4. 10. 94. Na
ogledu, katerega se g. Gobec ni
udeležil - čeprav je zanj zapro-
sil, je bila zahteva krajanov
podprta s strani rep. promet-
nega inšpektorja, predstavni-
ka UNZ Celje in sveta za pre-
ventivo v cestnem prometu.
Dovoljena je gradnja celotne
dolžine pločnika, za kar ima-
mo tudi soglasje podjetja za
vzdrževanje in varstvo cest in
dovoljenje upravnega organa
SO Šmarje. Ni težko ugotoviti,
da bi ves postopek bil rešen
bistveno prej, če bi g. Gobec
pristopil k problematiki stro-
kovno ali pa prisluhnil kraja-
nom. Lažna podtikanja o tem,
da je g. Drozg skušal prepriča-
ti vaščane niso resnična, saj
tudi sam nasprotuje prestavi-
tvi avtobusne postaje. To, da
bo avtobusna postaja bližje
centru, lahko izjavi samo
predsednik, ki svoje KS ne
pozna. S prestavitvijo bi imelo
243 prebivalcev daljšo pot, se-
demindvajsetim pa bi jo pri-
bližali. Navajanje priimkov
Lončarič in Čoh v članku ra-
zumem tudi kot del nepoštene-
ga predvolilnega boja, saj sva
bila ravno midva na vrhu
»Svobodne liste krajanov«, li-
ste, katera je močno ogrožala
tvoje svetniško mesto nove ob-
čine, po prejetju večine glasov
v Pristavi, pa ga tudi onemo-
gočila. Potrebno je tudi opozo-
riti, da smo se sredi letošnjega
leta dogovorih, da pričnemo
gradnjo pločnika brez dovolje-
nja. Jaz in g. Drozg sva morala
priskrbeti cestno signalizacijo,
g. Gobec pa je bil zadolžen za
dogovore z lastniki zemljišč za
pristanek h gradnji. Ravno za-
radi neizpolnjene predsedni-
kove zadolžitve, pripravljena
mehanizacija ni mogla pričeti
z delom. Enako stanje je še da-
nes. V tem času se tudi dogo-
varjam z republiško upravo za
ceste in podjetjem za vzdrže-
vanje cest Celje o sanaciji
opornega zidu ob parceli Čoh,
kateri je eden najnevarnejših
odsekov v Pristavi. Uredil sem
ogled geologa, v fazi pa je pro-
jektiranje opornega zidu. Prav
tako sem se tudi dogovoril za
postavitev opozorilnih zna-
kov, ki bodo voznike opozarja-
li o bližini šole. Iz kratkega
zgoraj navedenega gradiva je
lahko razbrati, da je g. pred-
sednik naredil za prometno
varnost kraja zelo malo, sebi
pa z lažnimi informacijami
škodo, katere posledice se bo-
do šele pokazale. Čeprav vsi-
ljivo, sem ti pripravil vsa do-
voljenja za gradnjo, zato glede
na tvoje izjave, pričakujem re-
alizacijo projekta vsaj do zak-
ljučka tvojega mandata, v ka-
terem si bil predsednik, pod-
predsednik, tajnik in blagaj-
nik. Razen prve so to vse funk-
cije, ki so ti jih delegati zaradi
samovolje v poslovanju KS pi-
smeno vrnili, ti pa si jih z vese-
ljem sprejel. Za vas, dragi no-
vinar, pa toliko: »Preden koga
obsodite, prisluhnite še drugi
strani, še posebej, ko dogodke
povezujete s tako žalostnimi
trenutki, kakor je naš.«
GOJKO LONČARIČ,
Pristava
Rušenje ugleda
na papirju II.
Spoštovani g. J. Z. ali kdor-
koli ste že, prebral sem Vaš
zapis pod gornjim naslovom,
ki je bü objavljen v prejšnji št.
NT. Vse, kar ste zapisali, je še
kako res in dejstvo je, da se na
delavcih oz. delavskem sloju
vseh generacij, režimov, druž-
beno-ekonomskih sistemov
»lomijo kopja« in ravno ti lju-
dje so potem največje žrtve
(beri: čedalje več jih postaja
socialnih podpirancev). Ven-
dar pa me je, spoštovani g. J.
Z., Vaš zaključek tega pisma,
ko razpravljate o g. Z. V. (pa
naj ostane le pri inicialkah, ko
itak že celo Celje ve za koga
gre!) dobesedno raztogotil.
Ravno predstavniki raznoraz-
nih partijskih sindikalnih po-
družnic (v Celju gre za zname-
nito Red House - Gledališka 2)
so bili tisti (in g. Z. V. tudi! ! !),
ki so vseskozi delali predvsem
v korist njih samih in v korist
partijske oligarhije na osi Beo-
grad-Lj ubij ana. Delavski ra-
zred oz. tako priljubljena ideja
o diktaturi proletariata jim je
bila le krinka, da se zavzemajo
za dobrobit delavstva. Uve-
ljavljen je bil princip solidar-
nosti, uravnilovke idr. g. J. Z.,
svetujem Vam, da poizveste
kaj več o t. i. »egalitarnem sin-
dromu« komunističnih družb,
vendar pa je to že zadeva an-
tropološkega diskurza. Zato-
rej g. J. Z., nikar ne poveličujte
»tipov« kot je g. V. Z. idr., ker
se na žalost smešite. Preberite
si zapis »Delavci največje žr-
tve« (avtor D. Stamejčič, Delo
29. 11. 94). Celo Celje že ve in
novinarji tudi, da je zadeva
okoli Gale in g. V. Z. že zdav-
naj zrela za sodišče in zato ni
čudno, da so se po Celju poja-
vili grafiti, ki »kličejo Di Pie-
tra v Celje«. Ali Celje že posta-
ja zanikrno mafijsko gnezdo,
bo pokazala prihodnost, vse-
kakor pa Vam spoštovani g. J.
Z. spet priporočam, da prebe-
rete še kaj iz zgodovine in zna-
čaja delavskih sindikatov
v komunističnih in kapitali-
stičnih družbeno-ekonomskih
sistemih (lahko začnete kar
z Zgodovino VKP(b)!) in ugo-
tovili boste, kdo so bih tisti
posamezniki in za kaj so se
zavzemali (in kaj danes poč-
no?) omenjeni posamezniki, ki
so bih nekoč sindikalni sveto-
valci in celo predsedniki IS-
ov.
G. J. Z., končno je prišel čas,
ko lahko subjekti javnega
mnenja koga tudi brez milosti
obtožijo na osnovi dejstev in to
so dolžni storiti, sodišča pa so
tista, ki naj bi (sic!) oz. so prav
tako dolžna koga tudi »rušiti
ne le na papirju«, temveč
v sodnih dvoranah. Da, g. J. Z.,
to je edina in prava pot, ki
vodi do Resnice, ki na koncu
zmeraj Zmaguje, četudi za ce-
no polnjenja zaporniških celic
(kot je to aktualno v sosednji
Italiji!). Pa srečno 95, spošto-
vani g. J. Z.!
GREGOR URANIČ,
Celje
PREJELI
j SMO
Gospoda
Železnika labodji
spev
Volitve so za nami, župan je
izvoljen, začenja se delo! Toda
nekaj je še kar treba povedati
Celjanom.
Eden od kandidatov, gospod
Matjaž Železnik, si je v pred-
volilni kampanji privoščil
umazano igro. V noči pred pr-
vim krogom volitev je dal bar-
barsko preplakatirati vse kan-
didate za župana občine Celje.
Zato so na dan volitev Celjani
gledali na panojih samo go-
spoda Železnika, kot da kan-
didira samo on. Upamo, da
»osebno« ni sodeloval v zna-
menitem lepljenju. Gospod
Železnik bi lahko nastopal
v burleski. Treba je vedeti, da
smo vsi nastopali enakoprav-
no, gospod Železnik pa je rav-
nal blago rečeno »nefair« z de-
janjem, ki ni vredno člana Iz-
vršnega sveta in celo kandida-
ta za župana. Ljudje bi še ra-
zumeli, ko bi s svojimi plakati
prelepil enega kandidata. Ta-
ko pa je prelepil vse. Ali smo
se vam vsi zamerili? Rezultati
pa so tako znani !
ŽARE PREZELJ,
SNS
GREGOR URANIČ,
SND
JOŽEF JARH,
SED
Občina Štore je
dejstvo!
Vsem mahinacijam, mani- -
pulacijam in pritiskom ob re-
ferendumu za samostojno ob-
čino Štore navkljub, bo le ta
zaživela !
To je ob drugem krogu voli-
tev za župana občine Štore re-
ferendumsko potrdilo več kot
2/3 volivcev, kateri so se odlo-
čili oddati svoj glas kandidatu
SDSS, g. Francu Jazbecu.
Zakaj referendumsko? Pro-
tikandidat ZLSD je namreč
v svojem pismu naslovljenem
volivcem za drugi krog volitev,
izpostavil svojo opcijo, ki do-
besedno glasi: »bom takoj po
prevzemu mandata začel s po-
stopki za priključitev občine
Štore k mestni občini Celje«
s čimer se je v naprej deklari-
ral kot župan - likvidator obči-
ne ter se s tem pri veliki večini
volivcev diskreditirah
Dve tretjini glasov volivcev
za g. Jazbeca je odločitev za
opcijo samostojne občine Što-
re, potrditev pravilnosti odlo-
čitve Ustavnega sodišča RS in
DZ o ustanovljanju novih ob-
čin, poleg tega pa odločenost
krepke večine volivcev za
»prekinitev 45-letne kontinu-
itete, torej za spremembe!«
Z željo za uspešen razvoj
novorojenčka v dobrobit obča-
nov in razvoj demokracije na
lokalni ravni pozdravljam vse
občane bodoče občine Štore.
FRANC KLEMEN,
Štore
Celje
v pričakovanju
novega leta
Ko hodim po ulicah mesta,
moji koraki odmevajo v noč.
Obdajajo me nočne lučke, na
tisoče jih je, vseh barv in vseh
velikosti. Izložbe okrašene se
iskrijo v noč, ena lepša od dru-
ge. Da, Celje si je nadelo praz-
nično obleko. V vsem sijaju in
lesku je v pričakovanju novega
leta.
Za trenutek se predam mo-
jim mislim. Rada imam to me-
sto, mesto ob Savinji. Kaj lah-
ko storimo mi ljudje, da bo
pričakovanje na novo leto še
lepše. Lahko storimo veliko.
Morda, ko bomo hiteli eden
mimo drugega, si segali v roke,
si voščili, morda bo že to veli-
ko, če bomo za trenutek obsta-
li, da bo tisti, ki mu bomo se-
gali v roko, začutil našo dlan,
občutil našo željo, da ne bo
voščilo zgolj le fraza. Morda
bomo obdarili svoje najbližje,
ki jih imamo radi, prijatelje,
znance, nekoga, ki leži nekje
bolan, pa smo že skoraj poza-
bili nanj. Za vse to ni treba, da
si milijonar. Kajti največje bo-
gastvo je skrito na dnu srca.
Podarimo si nekaj tega boga-
stva drug drugemu, kajti nihče
ni ustvarjen sam zase, ustvar-
jeni smo drug za drugega, da
nam je lažje, da nam je lepše.
Počasi odhajam iz mesta,
koraki še vedno odmevajo
v noč, le lučk je vse manj, za-
grne me tema. Za sabo pustim
mesto Celje. Po tihem pa v mi-
slih ljudem v njem zaželim
srečno novo leto.
RENATA POTOČNIK,
Celje
i	Št. 51 - 22. december 1994
23
Zabava, nagrade,
utrip od vsepovsod
Praznični program Radia Celie ob koncu leta
Do konca leta 1994 je le še
slabih 9 dni, pred nami so naj-
lepši praznični dnevi: tudi
v programu Radia Celje jih bo-
mo kar se da pestro obarvali,
tako da boste naši poslušalci
dobre volje dočakali novo leto
1995. Naši novinarji že pridno
pripravljajo material, glasbeni
urednik in opremljevalci še
posebej skrbno izbirajo glas-
bo, pripravljamo nagradne
uganke, igrice itn.
Vsega vam kajpak ne bomo
izdali, naj ostane kaj tudi za
presenečenja. Božični in novo-
letni prazniki so čas nakupov,
okraševanja jelk, gurmanskih
užitkov in prefinjene kapljice.
Da bi se ob tem čim bolj znašli,
vam bomo poskušali pomagati
s kakšnim nasvetom ali idejo,
morda pa vam bo prav naš re-
cept polepšal dan in praznike.
Razmišljanju o božiču nekoč
in danes se v programu ni mo-
goče izogniti, tako bo tudi to-
krat: o doživljanju tega čudo-
vitega praznika se bomo pogo-
varjali z ljudmi različnih ge-
neracij in interesov, da bo pa
na sam božič Jure Krašovec
pripravil prav posebno odda-
jo, najbrž ni potrebno posebej
poudarjati. Božični bo tudi ne-
deljski gost, še posebno pozor-
nost pa bo naše uredništvo
verskih oddaj namenilo oddaji
Luč sveti v temi.
Božični praznični program
se bo podaljšal s prazničnim
programom ob dnevu samo-
stojnosti. Z različnimi pogovo-
ri in razmišljanji se bomo
spomnili dneva, ko smo se
pred štirimi leti s plebiscitom
odločili za življenje v samo-
stojni državi Sloveniji.
V prednovoletnem in silve-
strskem programu pa bomo po
običaju veliko programskega
časa namenili prazničnemu
utripu in vrvežu od vsepovsod.
Naša terenska ekipa bo za sil-
vestrovo že od zgodnjega jutra
krožila od kraja do kraja in
z vašo pomočjo stopnjevala
napetost v zadnjem dnevu iz-
tekajočega se leta. Še posebej
bomo merili utrip na Glavnem
trgu v Celju, kjer bo živahno
vse od jutranjih ur in kjer bo-
do mnogi Celjani tudi tokrat
dočakali novo leto na prostem.
V studiu pa se bodo vrstile na-
gradne igrice in uganke, tako
da bomo nekaj dedka Mraza
gostili tudi na radijskih va-
lovih.
Ob tem pa nas bo zanimalo
tudi vaše mnenje in pogledi na
to, kako čim bolj prijetno
praznovati, zato se ne izogi-
bajte naših novinarjev na uli-
ci, ko vas bodo ob pripravi an-
ket zasuli s vprašanji. Prav ti
prispevki so pogosto na radiu
najbolj simpatični in zanimivi.
Obljubljamo torej bogat
program, čeprav letošnjega
božičnega in novoletnega pro-
grama ne bomo posebej po-
daljševali: na predbožični ve-
čer in silvestrovo bomo naš
program zaključili ob 19. uri.
Spomnimo se, da smo letos ob
40-letnici Radia Celje pripra-
vili kar nekaj maratonskih
projektov, zato, če smo iskreni
in pošteni, si tudi naša radij-
ska ekipa ob koncu leta želi
privoščiti nekaj praznikov. Saj
nam tega ne boste zamerili,
mar ne?
ROBERT GORJANC
Pozdrav Ptujskih 5
Na letošnjem jubilejnem festivalu domače glasbe na Ptuju je nagrado za najboljši klasični
kvintet dobil ansambel Ptujskih 5. Skupino, ki igra enako dobro domačo in zabavno glasbo, smo
po velikem uspehu povabili v naš studio, kjer so sodelovali v odmevni glasbeni oddaji Vrtiljak
polk in valčkov. Ob denarni nagradi smo jim podarili tudi naše majice, v katerih so se pred enim
izmed svojih mnogih nastopov tudi fotografirali in nam sliko poslali v dokaz, kako so v njih
»fejst«. Ptujskih 5 bo 3. marca prihodnje leto nastopilo kot gost na jubilejnem koncertu ob 30-
letnici ansambla Francija Zemeta iz Vojnika.
TV
Petek, 23. decembra, 14.00
Prvo zasedanje celjskega občinskega
mestnega sveta
Naša radijska ekipa bo z neposrednimi javljanji in pogovori
spremljala konstitutivno zasedanje celjskega občinskega mestnega
sveta, na katerem se bodo predstavili občinski svetniki in novi
župan, izvoljeni na prvih lokalnih volitvah v samostojni Sloveniji.
Petek, 23. decembra, 17.30
Celjski magazin
Po enotedenskem premoru se na program vrača Celjski magazin
z voditeljico Nado Kumer. Kot ponavadi bo tudi v predzadnji
letošnji oddaji izbrala aktualno žgočo temo in vas z mnenji povabila
k sodelovanju.
Torek, 27. decembra, 17.45
Zimzelene melodije
V predsilvestrsko razpoloženje vas bodo popeljale prijetne melo-
dije iz arhivov in vas spomnile na zanimiva doživetja v iztekajočem
se letu. Zimzelene melodije pripravlja Andrej Lenič.
Lesna industrija d.o.o. Gomiisko
šmatevž 26, 63303 Gomiisko
1.	POTREBA PO DELAVCIH:
-	več mizarjev
-	več tesarjev
-	več pleskarjev
Zahteve:
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj
-	končana poklicna šola
-	delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom
-	prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati
naslovijo na naslov: Lesna industrija d.o.o. Gomiisko,
šmatevž 26, 63303 Gomiisko.
2.	PRODAJA ZALOG
mizarskega in ostalega repro
materiala in osnovnih sredstev
(stroji za parketarsko obrt)
Prodaja zalog bo potekala od objave do končane razprodaje.
Jože Smole - »Božiček«
Večina se vas verjetno še do-
bro spominja, da je še krepko
v bivšem režimu, prvi med po-
litiki, voščil vesel božič tedanji
predsednik tedanje SZDL go-
spod Jože Smole. Po radiu in
televiziji, seveda.
To voščilo je bilo verjetno
med najbolj odmevnimi, saj je
vzbudilo val ogorčenja v Beo-
gradu, pri nas pa precej neso-
glasij. Razmere so se — na srečo
— v nekaj letih postavile na gla-
vo in tako imamo tudi mi ves
december v znamenju bližajo-
čih se praznikov. Z vsem bliš-
čem, jaslicami, obdarovanjem,
Božički, božično glasbo...
Jože Smole je vesel človek,
rad prepeva in posluša glasbo,
tako da bo najin klepet v so-
botni oddaji Glasba je življe-
nje zanimiv, obudila pa bova
tudi spomin na čas, ko se ga je
prijel vzdevek Božiček.
V četrtek, 15. decembra, pa
smo v nabiti dvorani v Zrečah
proglasili Zlati glas Slovenije.
Vzdušje je bilo enkratno, višek
pa je doseglo, ko se je na odru
pojavil zlati Alfi Nipič. Oblju-
bili smo tudi presenečenje
Emone Merkurja. Med 15000
dopisnicami smo jih izžrebali
deset, njihovi pošiljatelji pa
bodo po pošti prejeli darilni
paket v vrednosti 10.000 tolar-
jev. Bo Božiček presenetil tudi
vas? Zorko Kotnik iz Celja,
Helena Orel iz Dutovelj, Sandi
Kovačič iz Planine, Matej Buh
iz Horjula, Vanda Krampi iz
Ankarana, Ivanka Plimon iz
Dravograda, Irena Vartl iz
Kamne Gorice, Tomy Jerman
iz Kranja, Zmago Ovijač iz
Kopra in Ivanka Krnel iz Piv-
ke so srečneži, ki jih bo obiskal
tudi Božiček Emone Merkurja.
Vesele božične praznike vam
želim!
SIMONA H20
RADIJSKI SPORED
od 22. do 28. decembra
wnwimwiuuTOiwwuauHWMWWiwmw^	.....................................
RADIO CELJE
četrtek, 22.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predsta-
vitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali
O, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napo-
vednik, 13.10 Izbira domače melodije tedna, 14.15 Turistični kažipot,
14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00
Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, 17.00
Kronika 18.00 Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00 Poročila, 19.05
Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa
Petek, 23.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predsta-
vitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 14.00
Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 šport ob koncu tedna, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin, 19.00 Poročila, 19.05
Deutsche Welle, 19.10 Evropa v enem tednu (BBC), 20.00 Zaključek
programa
Sobota, 24.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača meiodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40
Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.05
Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 študentski servis,
12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot,
14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo),
16 00 Podalpski biser, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.30 Vročih 20, 19.00 Zaključek programa
Nedelja, 25.12.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30
Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30
Nedeljski gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00
Novice, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 čestitke in pozdravi,
17.00 Zaključek programa
Ponedeljek, 26.12.: 8.00 Začetek dopoldanskega programa,
8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev
programa, 10.00 Novice, 10.30 športno dopoldne, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 17.00
Kronika, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche
Welle, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa
Torek, 27.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika, 7.15 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 9.00 Predstavitev programa, 8.45 Kam danes,
10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, III. & AS, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene
želje, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi
(RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika,
17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle,
20.00 Zaključek programa
Sreda, 28.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5,30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika RS, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15
Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predsta-
vitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10
Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna),
17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00 Poročila, 19.05
Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek pro-
grama
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek,
ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do
24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV
frekvencah 95,1. 95,9 In 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podied, Vida
Tanko, Janez Vedenik in Tone Vrabi
Glasbeni urednik: Stane Spegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje. Prešernova 19, Celje.
Telefon 442-500, fax: 441-032
Studio: 441-310,441-510
i	Št. 51 - 22. december 1994
124
Leta 1996 tudi renault J-64
Renault, tovarna, ki je do-
bro znana tudi na podkara-
vanškem avtomobilskem trgu,
se kupcev loteva z novim avto-
mobilom. Res je sicer, da je
njegovo rojstvo še nekoliko
oddaljeno (konec leta 1996),
vendar drži, da gre za vozilo,
ki ga evropske avtomobilske
tovarne doslej še niso ponudi -
le. Pod tovarniško oznako J-64
se namreč skriva enoprostor-
ska kombilimuzina na osnovi
renaulta 19.
V dolžino bo avtomobila za
420 centimetrov, v višino za
160 in širino za 170 centime-
trov, na zunaj pa bo opazno
podoben espaceu. Prednji del
je značilno kratek in potisnjen
močno navzdol, posebna zna-
čilnost pa je tretje stransko
okno. Novo vozilo bo ponujalo
zadovoljiv prostor štirim ozi-
roma petim potnikom, za zad-
njo sedežno klopjo pa bo do-
volj prostora tudi za prtljago.
O ceni, vrsti opreme in motor-
jih za sedaj še ni pravih podat-
kov, verjetno pa je, da osnovna
izvedenka J-64 ne bo dražja od
30 tisoč mark. Na sliki: rena-
ult J-64.
Ambiciozni načrti tovarne Kia Motors
Južnokorejska avtomobil-
ska tovarna Kia Motors, ena
od štirih ali pomembnih na
Korejskem polotoku, se uspeš-
no pojavlja tudi na evropskih
trgih. Načrti so zelo ambicioz-
ni, kajti sedaj v letu dni nare-
dijo do 700 tisoč avtomobilov,
že do konca tisočletja pa naj bi
številka narasla na 1,5 mili-
jona.
Kia se je letos pojavila tudi
na slovenskem avtomobilskem
prostoru, pri čemer pri uvoz-
niku ali zastopniku Kia Mo-
tors Import računajo, da bodo
letos prodali vsaj 1100 avto-
mobilov. Seveda je v ospredju
kia sephia » štirivratna
limuzina, ki je pri nas ved-
no naprodaj z 1,6-litrskim
bencinskim motorjem. Po se-
danjih napovedih tovarne naj
bi sephio sredi prihodnjega le-
ta malenkostno obnovili, do-
dah tudi 1,8-litrski bencinski
motor, nekaj mesecev kasneje
pa naj bi stekla še prodaja pet-
vratne izvedenke tega avtomo-
bila. Hkrati Kia Motors tudi
pri nas ponuja terensko vozilo
sportage. Ta je ta hip naprodaj
v petvratni izvedenki, sredi le-
ta 1995 pa naj bi pri nemškem
Karmannu začeli izdelovati še
tri vratno različico.
Enajst mesecev: za 23 odstotkov
manj
Napovedi se uresničujejo.
V letošnjih enajstih mesecih je
bilo v Sloveniji prvič registri-
ranih 43.488 avtomobilov ali
za 23,6 odstotka manj kot
v lanskih enajstih mesecih.
Novembrska prodaja oziroma
registracija avtomobilov je ne-
kaj ugodnejša kot je bila sep-
tembra, sicer pa pod letošnjim
povprečjem. Zdi se torej, da
bodo letos na slovenskem av-
tomobilskem trgu prodali pri-
bližno 47 tisoč osebnih avto-
mobilov, kar pa bo za 20 do 25
odstotkov manj kot lani.
Po enajstih mesecih je seve-
da v ospredju renault z novo-
meškim Revozom, saj so doslej
prodali 11.533 avtomobilov.
Ta rezultat je glede na dogaja-
nje ugoden, pa vendarle za do-
brih 20 odstotkov slabši od
lanskega, pač pa je tržni delež,
ki ga ima v rokah francoska
avtomobilska hiša, ugodnejši
od lanskega in znaša 26,5 od-
stotka. Letos je češka Škoda,
druga na tej lestvici, pri nas
prodala 4521 avtomobilov, kar
je za 35 odstotkov manj kot
lani. Še naprej gre dobro itali-
janskemu Fiatu. Njegov tržni
delež je bil v enajstih letošnjih
mesecih skoraj devetodstoten,
prodaja pa se je v primerjavi
z enakim obdobjem povečala
za 2,7 odstotka. Ford je na
Slovenskem doslej za svoje av-
tomobile našel 3066 kupcev
(ali za dobrih 42 odstotkov
manj), ruska Lada je prav tako
uspešna s prodajo 2552 avto-
mobilov, vendar je ta rezultat
za več kot 31 odstotkov
skromnejši od lanskega. S po-
slom na trgu pod Karavanka-
mi so lahko skoraj izjemno za-
dovoljni pri nemškem Volks-
wagnu, ki združuje še Audi,
Seat in Škodo. Prodaja volks-
wagnov je bila do letošnjega
30. novembra boljša za 7,1 od-
stotka, hkrati pa gre zelo do-
bro španskemu Seatu, ki je do-
slej prodal 1153 avtomobilov
ali za skoraj 50 odstotkov več
kot lani v tem času. Razvese-
ljivo in po svoje zanimivo je
tudi tisto, kar se dogaja
z Audijem. Ingolstadtska av-
tomobilska tovarna je doslej
pri nas prvič registrirala 651
avtomobilov (za 16,7 odstotka
več), pri čemer je treba vedeti,
da gre za vozila predvsem viš-
jega cenovnega razreda. Tako
tudi ni izjemno presenetljivo,
ker je audi 100/audi A6 tretji
najbolje prodajani avtomobil
na slovenskem trgu v nekaj
višjem srednjem razredu. Na
sliki: audi A6.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Enega zadnjih letošnjh sejmov avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celjb je obiskalo preko 1500 obiskovalcev. Izbirali so lahko med
459 vozili, na koncu pa se jih je prodalo 11.
i	Št. 51 - 22. december 1994
25
Čez nekaj mesecev peugeot 406
Francoski Peugeot, skupaj
s Citroënom združen v korpo-
racijo PSA, si gotovo s poseb-
nim ponosom ogleduje letošnje
tržne rezultate. Na evropskih
trgih ima v rokah 12,7-odstot-
ni delež, kar pomeni, da komaj
kaj zaostaja za EM Europe
(Opel in britanski Vauxhall).
Ob tem se tovarna pripravlja
na predstavitev svojega nove-
ga avtomobila z oznako 406.
To bo vozilo, s katerim bodo
zamenjali zelo uspešni peuge-
ot 405.
Novi avtomobil oziroma pe-
ugeot 406 bo navzven povze-
mal nekaj karoserijskih zna-
čilnosti opazno večjega 605,
računajo pa, da se bo na trgu
pojavil v začetku prihodnjega
leta, torej že čez nekaj mese-
cev. Osnovna značilnost pe-
ugeota 406: več prostora in za-
to tudi več udobja. Novo bo
podvozje, novi bodo tudi де-
kateri motorji. Osnovno razli-
čico bo za začetek poganjal
1,8-litrski štirivaljnik z močjo
100 KM, najmočnejši peugeot
406 pa bo na voljo z oznako MI
16 turbo in zelo prepričljivimi
220 KM. Leta 1997 naj bi na
svetlo postavili še kupejevsko
različico, avtomobil pa bo
oblikoval znani Pininfarina.
Na sliki: peugeot 406.
i	Št. 51 - 22. december 1994
26
Novi sijal izgubljene ljubezni
Šestnajst starih uspešnic Danila Kociančiča v novi preobleki
Založba Helidon je ob bližnjih božičnih in
novoletnih praznikih na kasetnem in CD for-
matu izdala cel kup novih naslovov, med zani-
mivejše pa gotovo sodi zbirka uspešnic vetera-
na slovenske glasbene scene Danila Kocjačiča.
Skladbe, ki so nastale med leti 1966 in 1989 so
seveda na novo posnete, pri nastajanju kasete
pa je poleg nekaterih starih Danilovih prijate-
ljev sodelovalo še precej znanih imen s sloven-
ske glasbene scene.
Danilo Kocijančič se je rodil pred 45. leti
v Kopru in že daljnega leta 1964 skupaj's pri-
jatelji ustanovil legendarno skupino Kamele-
oni. Ko je dve leti kasneje že dobro obvladal
igranje kitare je ugotovil, da ima tudi smisel za
komponiranje. Nastala je skladba »Sijaj iz-
gubljene ljubavi«, eden največjih hitov šestde-
setih v bivši Jugi, na tej kaseti pa jo v slovenš-
čini zapoje Tulio Furlanič.
Po razpadu Kameleonov je Danilo nekaj let
počival nato pa sredi sedemdesetih ustanovil
skupino Prizma. Takrat je nastal tudi najbolj
znan primorski skladateljski tandem; Danilo
Kocjančič glasba in Drago Mislej besedila.
Skupaj sta s Prizmo ustvarila cel kup uspešnic
in uspešno sodelovanje nadaljevala v skupini
Bazar, kjer so sami profesionalni glasbeniki
nadaljevali pot Prizme. Bazar je izdal dva LP-
ja, njihov prvi večji uspeh pa je bila skladba
»Portorož 1905«, ki jo je letos ponovno zapel
Danilo kar sam.
Tandem Kocjančič - Mislej je kar petkrat
zmagal na festivalu Melodije morja in sonca.
Vse zmagovalne skladbe (»Dobrodošli«, »Ta
moška«, »Portorož 1905«, »Dober dan«, »Ame-
rika«) pa so se seveda znašle tudi na kaseti
»Največji uspehi«. Ta zahtevni projekt je Da-
nilu s pomočjo glasbenikov Jadran Ogrin,
Marjan Malikovič (Kameleoni), Zdenko Lotič,
Marino Legovič (Bazar) in pevci Tulio Furla-
nič, Drago Mislej, Slavko Ivančič, Vili Resnik,
Matjaž Jelen, Janez Zmazek, Janez Bončina,
Tomo Jurak, Mia Žnidarič, Deja Mušič, uspelo
posneti v Studiu Jork v Dekanih.
SŠ
Ne zamudite Blast
Piše Aleš Jošt
Sončen in mrzel je bil oni
teden, ko je luna še zadnjič
letos napenjala svoje obline in
razsvetljevala dolge noči brez
snega. Na robu spalnega nase-
lja, kjer se predmestje in vas
pomešata v vnetljivo zmes pri-
vatniških avtokleparskih vil in
delavskih čebelnjakov iz beto-
na in betona, je bilo vroče, ker
je pač takšen čas, ko pasje žle-
ze izločajo ogromne količine
ljubezenskih hormonov in na-
ša Buča ni pri tem prav nič
zaostajala. Da je bilo naše živ-
ljenje podobno mehki porno
kriminalki je najbolj zavzeto
poskrbel zopet Polo iz sosed-
nje ulice, medtem ko je s polno
mošnjo novofundlandskega
semena med nogami naskako-
val vse kar je vsaj malo dišalo
po naši varovanki, se pravi
mene, Sanjsko, Čehinjo, sosede
in potem spet od začetka. Prav
tej hormonizaciji vulkanskih
razsežnosti se imam zahvaliti,
da sem bil deležen takšne po-
zornosti in bil priljubljen kot
že dolgo ne. Pa sem se fatalne-
ga Dionizovega poslanstva, ki
mi je bilo recimo usojeno, lotil
karseda odgovorno in ker hip-
noza dr. Doza v takšnih oko-
liščinah nima želenih učinkov,
sem se največkrat zatekel
k triku in ukani brez nevarno-
sti za zdravje živali in ljudi in
to dokaj uspešno. Medtem je
prišla pošta iz matičnega
DPZN v Kopru, zanimiva in
informativna kot vedno.
S fantastično delovnostjo in
tudi storilnostjo Društvo pri-
jateljev zmernega napredka,
kljub gradbenim posegom
v domačem MKC-ju, usmerja
energijo preko Zveze plemen-
skih skupnosti in vračev na
širši prostor Istre in Slovenije.
V njihovem preglednem in
sočnem obvestilu, poročilu in
vabilu še posebej izstopa ta te-
den turneja nizozemskega
kvarteta Blast z prekoaka-
demskim pedigrejem, ki jo pod
klobukom Zveze organizirajo
DPZN Koper, Kljub postojn-
skih študentov, Gustaf Mari-
bor in Škuc - Art rock. Za Ce-
ljane je najbližje do Maribora,
kjer je mogoče njihov nastop
videti že nocoj, v četrtek in
sicer v Pekarni (ker grem tudi
jaz prvič tja, se znajdite sami).
Poleg veselih pa so v teden-
skem fanzinu tudi žalostne ve-
sti. Tako ena izmed njih pripo-
veduje o tem, kako je, po moji
interpretaciji, padel krajevni
kulturni dom Partizan v So-
kolski ulici v Mirni na Dolenj-
skem v roke kontrarevolucije,
ki je že namontirala v čudovito
dvorano fiksne stole in bo pod
praporom Karantanije zatrla
koncertna prizadevanja tam-
kajšnjega DPZN,
Kaj se bo po Celju in okolici
žvrkljalo zaenkrat nimam poj-
ma, saj se plakati ponavadi
pojavijo kakšen dan ali dva
pred vikendom, zato sami zi-
jajte malo okrog sebe. Štih
proba v mladinskem klubu na
Vranskem nama ni najbolj
uspela, zgoraj med gasilskimi
avti in marico pa je migotal
mehki žurček za rojstni dan-
ček, kjer sva bila deležna sim-
patične odhaklane pozornosti
srčne mladine, ki sicer misli
o celjskem Kljubu precej dru-
gače od mene in me to sploh ni
zanimalo. Klub, ki je bil zaprt
naj bi za ta teden pripravljal
koncert skupine Zeus, vendar
je punčka, ki mi je to omenila,
imela nad glavo en srednje ve-
lik vprašaj, da ne bo potem
rekla kazala, njena prijateljica
pa je na meni pogrešala dolge
lase. Vse najboljše za rojstni
dan in ob naslednji priliki na
svidenje! Dovidenja!
Minuta s Sanjo Mlinar
Mlada pevka Sanja Mlinar
iz Velenja je dosegla nov
uspeh, ko je sodelovala na 16.
festivalu Razpjevani Varaž-
din, pevcev, starih do 20 let.
»Zmagala sem,« je vesela
sporočila o svojem novem
uspehu. »Nastopilo je 16 pev-
cev izmed 50 prijavljenih iz
štirih držav: Hrvaške, Slove-
nije, Madžarske in Slovaške.
Zapela sem Flisarjevo pesem
Sončno dekle. Spremljala me
je moja skupina sošolk, ple-
salk.«
Sanja v decembru veliko na-
stopa ...
»Z bratom Urbanom pri-
pravljava božično-novoletne
koncerte. Doslej sva jih imela
že pet, nastopila pa bova še
trikrat in sicer v Novi Gorici,
Sevnici in Novem mestu.«
Novo leto?
»Takrat ne bom nastopala in
bom lepo doma.«
Nova kaseta?
»Posneti imam že dve sklad-
bi Edvina Flisarja in mamice
Darje ter dve festivalski, osta-
le bodo nastale v naslednjih
mesecih, kaseta naj bi bila
med poslušalci in ljubitelji
mojega petja do spomladi.«
T.VRABL
i	Št. 51 - 22. december 1994
27|
Po visokih ocenah glasbenih
kritikov, velikim hitom »Se-
cret« in precej uspešni vlogi
v filmu »Snake Eyes«, je števi-
lo prodanih izvodov zadnjega
Madonninega albuma »Bedti-
me Stories« precej naraslo.
Madonnini uspešni vrnitvi je,
po neuspehu s sicer dobrim al-
bumom »Erotica«, precej po-
magal tudi novi image; bizar-
no erotiko je zamenjala ro-
mantika, ki je ne manjka tudi
v skladbi »Take A Bow«. Vide-
ospot zanjo je MADONNA
posnela v Španiji, drugi single
iz »Posteljnih zgodb« pa je tu-
di eden izmed kandidatov za
najvišja mesta božičnih le-
stvic.
58-letni BILL WYMAN, ex-
basis legendarnih The Rolling
Stones, že več kot pol leta pri-
pravlja prvi samostojni album.
Sodeč po prvih posnetkih, pri
katerih sta sodelovala tudi
Chris Rea in Kiki Dee, bomo
v prvi polovici prihodnjega le-
ta dobili ploščo s tipičnim an-
gleškim bluesom. Gospod Wy-'
man se vrača h koreninam,
ostali Rollingi pa se trudijo na
svetovni turneji, ki jih je to-
krat, prvič po 21. letih, spet
zanesla v Avstralijo. V Evropi
bomo Micka, Keitha, Rona in
Charliea videli šele poleti, Slo-
veniji najbližji koncert pa bo
na Dunaju.
Potem, ko je v Braziliji in
okoliških južno-ameriških dr-
žavah dosegla že skoraj vse, se
latinska superzvezdnica MA-
RISA MONTE pripravlja za
osvojitev Evrope. Poleg atrak-
tivnega videza Marisa premo-
re tudi obilo glasbenega talen-
ta, ob njenem odličnem glasu,
pomešanem z divjimi ritmi
sambe, pa bo Evropa le stežka
ostala hladna.
Eden izmed Mikijev konku-
rentov je tudi SIMON, prav ta-
ko nič kaj rosno mladi kovinar
iz Slovenske Bistrice. Pred leti
je s skupino Bioritem precej
nastopal v mestih in vaseh pod
Pohorjem, leta 1991 pa je izdal
svojo prvo samostojno kaseto
»Moja vrtnica«. Po lanski
zmagi v oddaji Poglej in zade-
ni s skladbo »Moj beli galeb«,
ga je pod svoje okrilje vzela
založba Helidon in pred krat-
kim objavila njegovo prvo CD
ploščo in drugo kaseto. Večino
glasbe za oba nosilca zvoka je
napisal Simon kar sam, sklad-
be pa je s svojo novo spremlje-
valno skupino posnel v studiu
Radia Maribor.
MIKI ŠARAC je nase opozo-
ril že sredi osemdesetih, ko je
kot klaviaturist sodeloval
v skupinah Romeo, Rendez-
Vous in Moulin Rouge. Kasne-
je mu je s samostojno kariero
uspelo prepričati kar lep del
najstnikov, predvsem tistih
z manj izostrenim glasbenim
okusom. Teh je pri nas precej,
zato tudi niso presenetljive vi-
soke naklade njegovih treh al-
bumov, ki se jim je te dni pri-
družil še četrti. Kompaktna
plošča in kaseta z naslovom
»Vsem mojim dekletom« je
spet narejena v (pre)lahkot-
nem teenage pop stilu, glede
na Mikijevo »mladost« in vse
močnejšo konkurenco na slo-
venski »otroški« pop sceni, bo
ta zadnja Šarčeva stvaritev
najbrž našla več kupcev pri ti-
stih, ki preživljajo svojo drugo
puberteto.
ANJA RUPEL je, po izidu
istoimenske kasete, pod reži-
sersko taktirko Saša Podgraj-
ška, posnela videospot za
skladbico »V Ljubljano«. Anji-
na priredba te stare slovenske
popevke se bo skupaj z štirimi
novimi skladbami in štirimi
njenimi poletnimi uspešnica-
mi znašla tudi na CD plošči, ki
bo po napovedih založbe Heli-
don izšla kmalu po novem
letu.
Tik pred božičem je, letos že tretjič, udaril plodni Alex Bass.
Po kasetah »Škratek solatek« in »Ex-Mentony« je tokrat skupaj
z Matjažem Nagličem pod imenom UNDERTAKER pri založbi
Amadeus objavil kaseto »Blues and Rock&Roll Party«. Po Ale-
xovih besedah je kaseta zapolnjena z mešanico Chicago-bluesa
in Texas-South sounda, poleg težkih zvokov Gibsonovih kitar,
pa je baje vse skupaj začinjeno še s šaljivo-pikrimi besedili. Da
si boste lažje predstavljali za kaj sploh gre, si pozorno oglejte
spodnjo sliko.	STANE ŠPEGEL
S tipičnim hrvaškim alter rockom se je z novim albumom po
triletni studijski pavzi spet oglasila kultna reška zasedba LET
3. Kompaktno ploščo s 14 skladbami in naslovom »Peace« je
založil ljubljanski Dallas, produciral pa Janez Križaj. Pri sne-
manju albuma na posestvu Blue Moon blizu Huma v Istri, je
poleg članov skupine LET 3 sodeloval še cel kup umetnikov iz
reške kulturne scene.
Pop loto
Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb.
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
v sredo, 28. decembra. Nagrada za pravilno napoved, ki
jo podaja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris MASH,
je vredna 6000 SIT.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
i	Št. 51 - 22. december 1994

Osmi dan...
Bližajo se prazniki, novo leto in s tem ena črtica manj do
izštevanja dne, ko bo nastopil Sodni dan. To bo takrat, ko
se nam bodo višje sile maščevale za vse, kar smo storili
planetu, ki nam je bil ponujen v najem...
To bo takrat, ko učitelji ne bodo imeli več časa, da bi
v redovalnico vpisali še zadnji cvek, ko se bo zadnji
kozarec stock cole razbil ob steni, ko razni sosedi, kolegi
in sošolke sploh ne bodo imeli več časa, da bi s prstom
kazali za teboj in te opravljali...
Prišlo bo kar naenkrat. In najbrž bo ta dan edini, ko se
ljudje resnično ne bodo imeli časa ukvarjati z ničemer
drugim kot s samim seboj. Navsezadnje se bo ta dan
v obstoju Zemlje pokazal še kot edini, ki bo lep. Kot edini,
ki nam bo, ko bomo, razsuti na koščke pluli po onostran-
stvih Galaksije, ostal v spominu...
Do takrat pa: SREČNO ves čas, ki še ostaja!
NINA M.
Drugačen
Ime mu je bilo Tadej. Bil je
drugačen od drugih, čeprav je
hodil v šolo za »normalne«.
Tako drugačen je bil zato, ker
je bil nem. Že kot dojenčku so
mu odpovedale glasilke in od
takrat naprej je bilo življenje
zanj le še mora.
Starši so zanj lepo skrbeli in
družinska sreča je bila popol-
na. A kaj, ko si je želel prijate-
ljev in ljubezni. Že v vrtcu so
se ga izogibali zato, ker ni mo-
gel govoriti. Veliko ljudi je mi-
slilo, da je tudi gluh, toda sli-
šal je dobro in tudi drugače je
bilo z njim vse v redu. Ljudi je
motilo le to, da se je sporazu-
meval z govorico rok
Ko je vstopil v šolo, so se iz
njega vsi norčevali. Učitelji pa
so ga pomilovali, kár mu seve-
da ni bilo všeč. Hotel je doka-
zati, da jim je enak, pa mu ni
uspelo, ker se jim je preveč
smilil.
V višjih razredih osnovne
šole ga niso več zafrkavali, so
ga pa vsi začeli izkoriščali. Bil
je pameten in sošolci so ga ne-
štetokrat prosili za pomoč, za
nasvet in denar. Vedno jim je
ustregel in jim pomagal. Mislil
je, da bo s tem pridobil njihovo
naklonjenost.
Čez čas pa je spoznal, da ne
bo nikoli imel nobenega prija-
telja. Da ne bo nikoli povab-
ljen na noben žur. Da ga bodo
vedno samo izkoriščali, ga
izločali iz družbe, se mu na
skrivaj posmehovali, češ, kak-
šen bedak je.
Pomislil je že na samomor,
vendar je bil premalo pogu-
men. Vedel je, da bi s svojo
smrtjo prizadel starše, tega pa
ni hotel, saj je vedel, da ga
imajo radi.
Poleg tega je živel za Njene
oči. Za Njene lepe modre oči in
Njene svetle lase. Ga je imela
rada?
Nekega dne se je kar takoj
prikazala na njegovih vratih
in mu rekla: »Tadej ! Jaz... ra-
da te imam!«
Takrat se je začela njegova
sreča. Že dolgo je bil zaljub-
ljen vanjo. Vedno jo je sprem-
ljal z očmi. Bila sta sošolca.
Njegovi starši so vedeli, da je
zaljubljen in ga spodbujali in
mu prigovarjali, naj vendarle
stopi k njej. Naj jo spozna. Nič
zato, če ne more govoriti. Saj
se lahko vseeno sporazumeta
in se spoprijateljita.
Njegovi starši namreč niso
vedeli, da nima prijateljev.
Vsak dan je šel ven. Od doma
je odšel ob sedemnajstih, vra-
čal pa se je med enaindvajseto
in dvaindvajseto. Starši so mi-
slili, da je s prijatelji, on pa se
jim je iz dneva v dan lagal, saj
je vedel, da bi bila starša zelo
prizadeta, če bi vedela, da ni-
ma prijateljev. Vendar si je ta-
ko tudi sam povzročal vedno
večjo bolečino. Vsak dan je od-
šel v park na tisto klopco, skri-
to v grmovju, in je jokal. Ne-
utolažljivo jokal.
In ravno v času, ko je bil na
robu obupa, mu je ona pove-
dala, da ga ima rada. Nič več
ni bil sam. Imel je Njo. Njo, ki
so jo hoteli imeti vsi. Dobil pa
jo je le on - najslabši, najgrši...
Vsak dan sta odhajala
v park, na njegovo klopco, in
tam je preživel najlepše ure
svojega življenja. Tudi starši
so bili veseli, da si je končno
našel punco.
Ni več pogrešal družbe pri-
jateljev, ker je imel vse: njene
modre oči. V parku mu je vse
zaupala. Od tega, kako sta jo
oče in mama pretepala, do te-
ga, kako se je zatekla k dro-
gam, kako tudi ona nima pra-
vih prijateljev. Kako jo zaradi
lepote vsi izkoriščajo. Rekla
mu je, da je bolje biti brez pri-
jateljev kot pa imeti takšne, ki
niso pravi prijatelji. Tudi on ji
je povedal zgodbo svojega živ-
ljenja.
Bil je srečen, po drugi strani
pa nesrečen, ker je jemala ma-
mila. Neštetokrat mu je oblju-
bila, da bo nehala, pa ni. Ko ji
je zmanjkalo denarja za drogo,
ga je prosila zanj. Najprej se je
upiral, ko pa je videl, kako
brez mamil trpi, ji je denar
vedno dal.
Vendar je bila njegova sreča
kratka. Trajala je le pol leta.
Odšla je. Odšla za vedno. Ni je
bilo več nikjer; ne med prijate-
lji, ne v šoli, ne na ulicah...
Njegovo srce je bilo zlomljeno.
Nekega dne pa se je vendarle
opogumil in vprašal njene
»prijatelje«, kje je.
»Kaj ne veš? Stric iz Nemči-
je je prišel po njo. Ti ni nikoli
govorila o njem?«
Ja, seveda. Rekla je, da bo
enkrat odšla. Da je ne bo več
nazaj. Odšla bo s stricem iz
Nemčije in takrat ne bo več
jemala drog. Kljub temu, da je
čutil praznino, ker je odšla, je
bil vesel, da se je rešila drog.
Tudi starši so opazili spre-
membo. Najprej veliko potr-
tost, potem pa je bilo spet vse
v redu...
Nekega dne je prišel prej iz
šole. Nikogar še ni bilo doma.
Na mizi je ležal časopis. Nikoli
ga ni bral. Vzel je časopis v ro-
ke in začel listati. Ustavil se je
na zadnji strani. Z velikimi ti-
skanimi črkami je pisalo: »Se
ena žrtev drog«, poleg pa je
bila... njena slika.
Sesedel se je na stol, noge
niso več držale. Pisalo je, da so
_ jo našli mrtvo. Umrla je zaradi
prevelike količine heroina. To-
rej ni odšla v Nemčjo?!? Ubila
se je' Umrla je! Čeprav ga je
ljubila... Ni mogel trezno raz-
mišljati. Odločil se je, da bo
odšel za njo.
Vzel je denar in odšel k njim
po drogo. Vrnil se je v park. Na
njuno klopco. Injekcijo je na-
polnil s tekočino. »Napolniš jo
lahko le do enke. Razumeš?!«
so mu zabičali njeni prijatelji.
Napolnil jo je do desetke in
si vbrizgnil v žilo. Ulegel se je
na klopco in zaprl oči. Kmalu
ni čutil ničesar več.
Naslednji dan so ga našli
mrtvega. Razočaranje je bilo
preveliko. Vedel je, da bo ra-
zočaral svoje starše, toda nje-
ne modre oči so mu pomenile
vse.
Tako se je prehitro in preveč
tragično končala njegova mla-
dost. Ime mu je bilo Tadej.
MOJCA iz Celja
Info ŠOU
Info ŠOU je časopis, ki ga
izdaja Študentska organizaci-
ja Univerze v Mariboru. De-
cembrsko številko so nam po-
slali prejšnji teden in, ker je
v njej kar nekaj zanimivosti
— tako za študente kot tudi si-
cer za mlade, jo predstav-
ljamo.
V Info ŠOU so tako pred-
stavljeni novi ministri štu-
dentske vlade in njihovi pro-
grami, obširnejši prispevek je
namenjen študentskim bonom
za prehrano, literarni zanese-
njaki bodo nekaj zase našli
v pesniškem boutiqu... In ta-
ko naprej.
Mi pa smo se odločili za ob-
javo najpomembnejših novic
Info ŠOUA, ki so nastale pod
peresom P. K.
Dezinformacije
meseca
Dne 29. 12. 1994 bo v dvora-
ni Šutka mega dogodek, saj bo
koncert jugoslovanske zvezde
Dorda Balaševiča. Karte bodo
na prodaj pri šanku v Štuku,
v kiosku nasproti Štuka, kjer
prodajajo hamburgerje in pri
vratarju v študentskem domu
številka pet. Ceña karte v pre-
prodaji znaša 750 SIT.
Cilika Ukrajinska, bodoča
referentka za študentske zade-
ve na Univerzi v Mariboru, je
med drugim izjavila, da bo
prihodnji mesec, glede na sti-
sko v študentskih domovih,
sprejela pod svojo lastno stre-
ho deset najlepših študentk.
Avdicijo za študentke, ki ho-
čejo izkoristiti te kapacitete,
bo 24. 12. 1994 ob 22.13 uri,
v kletni prostorih rektorata
Avdicijo bo vodil Stanislav Z.
iz Maribôra, v komisiji pa bo-
do: Vasja E. iz Ruš, Magdalena
T. prav tako iz Maribora in
Marjana. Prijave zbira Drago-
slav D. iz ASD.
Na Pravni fakulteti v Mari-
boru se je vodstvo odločilo, da
bo zvišalo ceno za opravljanje
izpitov, katera je do sedaj zna-
šala 8000 SIT, po novi tarifi pa
bo 18000 SIT. To so argumen-
tirali po naslednji predpostav-
ki: tako bodo dokončah fakul-
teto samo premožni študentje,
kajti le-ti so sposobni pozneje
opravljati poklic te stroke.
S 1. januarjem 1995 bo g.
Marjan K. brezpogojno prepu-
stil študentski servis v Spod-
njem Dupleku, katerega je še
v času socializma prevzel brez
pravne podlage in ga obdržal
s pomočjo LSD-ja v sedanjem
času, Študentski organizaciji
v Mariboru, katera je pravni
lastnik ŠS. Ta veseli dogodek
se bo zgodil zaradi tega, ker je
gospod direktor našel svoj
pravi Eldorado oziroma svojo
domovino v Sibirji, natančneje
na Kalamegdanu, kjer ima
mnogo somišljenikov in prija-
teljev še iz časov udarniških
akcij.
Osebe in dejstva so izmišlje-
na, vse podrobnosti so zgolj
naključne!
Pravi avanturist gre naprej
brez cilja in računanja, da
sreča in pozdravi neznano
usodo. Lep primer je Iz-
gubljeni sin — kose je napo-
til nazaj domov.
(Henry O.)
i	Št. 51 - 22. december 1994
29|
Valentin jo je nežno prijel za drugo roko in se ji strastno,
globoko zazrl v oči. Miro je ob tem pogledu spreletel srh po
vsem telesu, srh skritega poželenja mlade ženske, požele-
nja, ki ga je spodbujala pomladna sapica pod oknom, pa
tudi sonce iz virštanjskega vinca !
Prav počasi, brez besed, sta postavila kozarca z vinom
nazaj na mizo. Kot zasanjana sta se obraza, ne da bi
odmaknila pogled od pogleda, približala in se združila
v strasten, pregrešen poljub!
O, znal je Valentin takšne stvari izpeljati do najpodrob-
nejše malenkosti! Že doma se je zanalašč skregal s svojo
ženo, da ni hotela zraven njega, čeprav je tudi njo Janez
povabil. Darilo, radio, pa je kupil z denarjem, ki bi tako ali
tako pripadal Janezu, kot nagrada za vestno delo! Seveda
se je prav s tem darilom Miri še posebno prikupil. Končno je
bilo nocoj samo še treba močno opiti Janeza in že je bil na
cilju svojega podlega načrta !
Miri se je ob poljubu zavrtelo v glavi in vse zatajevane
strasti nepotešene mlade ženske, so ob zvitem zapeljevalcu
planile na dan in ljubila je v teh trenutkih lažne sreče
ognjevito, z nenasitno strastnostjo!
Valentin, ki je mislil, da bo tudi tole z Miro ena od
njegovih številnih avanturic, se je uštel. Ogenj, ki ga je
nocoj sam tako vneto podpihoval se je iz Mirinega telesa
razširil tudi na njega, bolj kot si je sam želel! Še to noč je
spoznal, da poti nazaj ni - vsaka pot, ki pa pelje naprej od
tod, je nevarna in negotova !
VI.
Smrčanje spečega Janeza, ob katerega je legla Mira,
potem ko sta z Valentinom oba sladko utrujena omagala od
ognjevitega ljubljenja, Miri ni dalo zaspati. Bolj ko se je
bližalo nedeljsko jutro, bolj je vino zapuščalo glavo, s tem
pa se je vračala razsodnost in z njo občutek umazane
krivde! Solze so tako močile blazino pod Mirino glavo že
prvo noč, ko je spala pod svojo streho.
Tudi Valentin v drugi sobi ni mogel zaspati. Postelja je
bila še topla od Mirinega telesa, on sam pa je bil od užitkov
ves omamno prevzet. Tako sta proti jutru oba slišala, da se
je začel veter vedno močneje zaganjati v krošnje bližnjih
dreves. Nekajkrat je tudi zabliskalo in votel grom je napo-
vedal, da se izza Bohoria bliža huda ura. Kmalu se je
resnično razdivjala prava nevihta.
Grmenje je tudi Janeza prebudilo iz pijanskega spanca.
Še ves omotičen se je dvignil iz postelje, saj se mu je vse
obračalo v želodcu in je še komaj pravočasno našel vrata,
po stopnicah pa ni več zmogel in je kar preko ograje
izbruhal preobilico pijače in hrane! Hladen piš in zadnje
kaplje pojenja joče nevihte so ga dodobra osvežile in strez-
nile. V svojem razbolelem spominu je iskal, kako se je sinoči
spravil spat, kako seje poslovil od prijateljev? Čedalje bolj
mu je postajalo nerodno, da se ga je tako napil. Le kaj neki
si bo šef Valentin misli o njem! Tako je razmišljal Janez, ki
seveda ni vedel, da je bila njegova pijanost povzročena
večinoma prav z Valentinovo zvito pomočjo!
Tiho je stopil nazaj v spalnico, pogledal, če Mira spi in
legel nazaj v posteljo. Zaspati ni mogel več, le tiho je ležal
in opazoval skozi okno prvo jutranjo zarjo. Tedaj se je
nečesa domislil! Čisto tiho, da se Mira ne bi zbudila je vstal
in po prstih odšel iz sobe.
Mira, ki se je samo delala da spi, je dobro slišala, kako je
odprl hišne dveri in nekaj šaril po stopnicah. Tudi sama je
tiho vstala in ga opazovala izza zastrtega okna. Videla je,
kako je odprl skrivno lino in iz nje izvlekel puško! Tiho je
Janez s puško v roki izginil po poti v gozd. Seveda si ni
mogel misliti, da ga ob tem izza temnih oken opazujeta dva
para oči. Saj seje tudi Valentin ob ropotu, ki ga je povzročil
Janez, prebudil iz rahlega dremeža. Ko je slišal, da gre
Janez iz hiše, je tudi njega radovednost peljala k oknu.
Mrzlo ga je streslo po hrbtu, ko je videl, da je vzel Janez
puško iz skrivališča! »Kaj pa, če je sinoči vendarle kaj
slišal?!« mu je šinilo prvi hip v glavo. Ko je videl, da stopa
na gozdno pot, si je oddahnil. Vedel je, da je divji lov
Janezevo veselje, in da ga zagotovo ne bo kmalu domov!
Komaj je Mira legla nazaj v posteljo, že je opazila, da se
proti njej premika senca od vrat, v jutranjem svitu. Prav po
mačje seje Valentin bližal Mirini postelji, saj je bil prepri-
čan, da še spi.
Mira se je res naredila, kot da še spi, saj ni vedela kaj naj
naredi ali reče! Kakor si je silno želela, da se sinoćnja
zgodba ne bi nikoli zgodila, tako jo je njen drugi »jaz«
vzpodbujal in prižigal v njej, prej njej nepoznan ogenj
strastnega poželenja. Nežno je požgečkal Velentin Miro po
vratu, ona pa se je narejeno prebudila. »Oh Tine, zakaj mi
ne pustiš spati?« je navidezno huda zapretila s prstom in se
lenobno pretegnila, tako da je Valentina še bolj podžgala
v njegovi nameri! »Vsak trenutek, ki ga ob takšnih prilož-
nostih prespiš, je zamujen!« je zašepetal Valentin Miri
v uho in jo ob tem nežno grizljal po vratu. Roke pa so se že
ogrele z burno vzburjenimi vršički njenih prsi. »Kaj če se
vrne Janez?« se je Mira oklenila zadnje bilke razuma, ki je
kljub vsemu ognju strasti še svaril, da ne dela prav. »Pusti
Janeza pri njegovem veselju, saj sem ga videl, da je šel na
divji lov. Midva se pa predajva najinim užitkom, saj moraš
tudi ti imeti nekaj od mladosti!« je sladko govoril Valentin
in Mirinega odpora je bilo hitro konec.
Prvi ptički so že s svojim petjem pozdravljali pomladno
jutro, ki je bilo kot umito po polnočni nevihti, ko je Valen-
tin zapustil Mirino posteljo in v njej Miro, vso zadovoljno
od užitkov, ki so ji popolnoma zmedli glavo in srce.
Valentin pa ni šel več spat, saj je bila ura že skoraj šest.
Oblekel se je, se skrbno obril in znova nadišavil, s tisto
dišečo, moško kolonjsko vodo, da se je duh po njej razlezel
po vseh prostorih v hiši.
Potem je previdno vzel iz kartonske škatle radio. Narav-
nal je žico za anteno in ga priklopil na elektriko. Ko je
potem našel še primerno postajo, je iz radijskega zvočnika
zadonela strumna prvomajska budnica. Mira je nekaj časa
mislila, da sanja z odprtimi očmi, tako neverjetna se ji je
zdela muzika iz čarobne škatle! Hitro seje oblekla in stekla
v drugo sobo, kjer je Valentin, njen Tine, zmagoslavno stal
ob radiu. Odprla je okno in postavila radio na okensko
polico, Valentin pa je naravnal gumbe tako, da je koračnica
na ves glas odmevala pod Goro. Le malo kdo si je tedaj
misli, da je s to muziko iz »škatle« prišel tudi sem nov čas,
ves drugačen od prejšnjega, mirnega in spokojnega!
VII.
Janez ob zori ni šel na nekega, že ogledanega srnjaka.
V gozd je šel bolj zato, da se naužije svežega zraka in da si
zbistri težko glavo. Prav zato tudi ni šel daleč, ampak je kar
blizu, v gozdu sedel na štor podrtega bresta in užival svež
zrak prebujajočega jutra. Na to, da sta Mira in Valentin
sama v hiši še pomislil ni, saj se je vedno zanašal na ženino
zvestobo, šefa pa je tudi spoštoval in si ni o njem mislil kaj
slabega.
Tako je brez določenih misli sedel in zrl v daljavo, kjer so
se za potokom pričele dvigovati rahle meglice, kot spomin
na nočno nevihto. Nenadoma doseže Janeza glas muzike, da
se je skoraj prestrašil nepričakovanih taktov pihalne godbe,
ki je na prvomajski dan »udarjala« koračnico za kračnico.
Hitro je spoznal, da prihaja muzika iz radia, ki ga je včeraj
prinesel Valentin za darilo. Brž je zato pobral puško in
skoraj stekel proti domu, saj je tudi njega zanimalo, kako ta
reč, ki se ji reče radio, deluje.
i	Št. 51 - 22. december 1994
30
i	Št. 51 - 22. december 1994
31
i	Št. 51 - 22. december 1994
32
i	Št. 51 - 22. december 1994
33!
i	Št. 51 - 22. december 1994
34
i	Št. 51 - 22. december 1994
35|
i	Št. 51 - 22. december 1994
36
i	Št. 51 - 22. december 1994
37
i	Št. 51 - 22. december 1994
38
i	Št. 51 - 22. december 1994
39
i	Št. 51 - 22. december 1994
40
Zamenjava po
pomoti?
Kot da bi v uredništvu
Dnevnika nalašč hoteli jeziti
novopečenoga župana mest-
ne občine Celje Jožeta Zim-
ška, so k njegovi prvi izjavi
po izvolitvi objavili fotogra-
fijo Antona Rojea. Naslednji
dan so se sicer opravičili in
dodali pravo sliko, tisti, ki
vedo, v kako dobrih odnosih
sta omenjena gospoda, pa so
se zabavali.
Na Kitajskem bi
zmagal
Za Jožefa Jarha pravijo,
da bi na Kitajskem gotovo
zmagal že v prvem krogu vo-
litev za župana, saj je vsak
dan na kolesu. Ne samo, da
ima dobro kondicijo, ima tu-
di najboljši program: Vsi na
kolo za zdravo telo!
Čez Košnico ga nI
Med desetimi županskimi
kandidati je bil zaradi neiz-
volitve verjetno še nejbolj
zadovoljen Franc Lemut. Ta
je namreč že med kampanjo
neuradno izjavil: »Kaj tele-
vizija, radio in županstvo,
v Košnici je najlepše!«
Dedek Mraz In
vetrovi
Dedek Mraz, ki vsako po-
poldne obišče otroke na celj-
skem Glavnem trgu, je očit-
no že tako v letih, da si je
letos uspel zapomniti samo
eno pravljico, ki jo ponavlja
dan za dnem. Vmes spravi
otroke in starše v dobro voljo
s kakšno domislico v stilu:
»Tetka Zima živi v stekle-
nem gradu in ima vetro-
ve...« Poleg tega je varče-
valno usmerjen, saj je na ko-
čiji s konji prišel samo en-
krat, sedaj pa prihaja lepo
peš in prihrani pri bencinu.
Na liniji
V čast svetemu Miklavžu,
Božičku in novemu letu ima-
jo na osnovni šoli Frana Ro-
sa v Celju menda najlepše
okrašane šolske prostore
v regiji. Na vsakem koraku
te pozdravi adventni venček,
v zbornici so posebej praz-
novali prihod svetega Mi-
klavža, še več pa naj bi jim
prinesel Božiček. Ni kaj, po-
nekod pač znajo biti vedno
na liniji.
Človekoljubni
poslanci
Nekateri poslanci šentjur-
ske občinske skupščine so se
odpovedali sejninam v korist
humanitarnih organizacij.
Tako so Rdečemu križu na-
kazali 13 tisoč tolarjev po-
slanca Mirka Kovača, 4 tisoč
Mirjana Bevca ter 610 tolar-
jev Jožeta Štiglica. Karitas
pa je na račun Antona Ber-
gleza prejel 13 tisoč tolarjev
ter 1800, ki bi sicer pripadli
Jakobu Pisancu. Hudobneži
pravijo, da so tako vsaj nekaj
koristnega naredili v svojem
mandatu.
Celjski CAPIN
Nekoč smo imeli Službo
družbenega knjigovodstva
ali na kratko SDK. Po no-
vem imamo v deželi tostran
Alp Agencijo Republike Slo-
venije za plačilni promet,
nadziranje in informiranje.
Kako bi to na kratko zapisa-
li, ne vemo, ker uradno še ni
določena kratica. V celjskih
novinarskih vrstah je padel
umen predlog. Agencija naj
se na kratko imenuje PIN
- plačilni promet, informira-
nje, nadziranje. Da se bo ve-
delo, da gre za celjsko agen-
cijo, bi lahko kratico še ne-
koliko razširili: CAPIN. Si-
cer pa se najlepši časi obeta-
jo rogaškim gospodarstveni-
kom. Večina podjetij je po
novem namreč v občini Ro-
gaška Slatina, nadzor v po-
dobi Agencije pa v sosednji
občini Šmarje pri Jelšah.
Običajno popravljamo lastne spodrsljaje
takrat, ko ni več spolzkih tal.
Lokalna samouprava postaja vse bolj vroča,
medtem pa enim že zaledeneva kri.
Stare kuharje bomo le stežka preobrazili, če
jim ne damo na voljo novih receptov.
So mar res za razpad zakonske zveze krive
luknje v zakonodaji in ne luknje v zakonu?
Puščave se vsak dan bolj širijo. Tistim, ki nam
mečejo pesek v oči, materiala še ne bo zmanj-
kalo.
Resnicoljubnost kažemo skozi dejanja, besede
in še posebej skozi prazne žepe. FR £Е(*.
Nagrado za Šalo tedna tokrat prejme Li-
dija Toplišek iz Laškega, med kuponi pa
smo izžrebali Branka Sketa, Ivenca 10a,
Vojnik.
V naslednjem Novem tedniku se bo
Stranka šaljivcev predstavila s humorjem
v sliki, novi potniki za šaljivi izlet pa bodo
objavljeni v Petici, ki bo v bodoče izhajala
sredi meseca.
Šala tedna
Pisma
Mama uspešne študentke,
ki hodi na fakulteto v sosed-
njem mestu, se vsa ponosna
pohvali znanki: »Vsakič, ko
z možem dobiva hčerkino pi-
smo, morava pri branju upo-
rabljati slovar.«
»Sta pa srečna,« komentira znanka.
»Midva pa morava vsakokrat, ko dobiva
sinovo pismo, uporabiti hranilno knjižico.«
V kinu
Miš sedi v kinu. Komaj se je film začel,
pride slon in se usede pred miš. Ta je vsa
besna. Čez nekaj časa se usede na prosto
mesto pred slona, se oÛrne in zasika: »Tako,
zdaj vidiš, kako je če se kdo usede pred
tebe!«
Za pogreb
Razočaran oče se razjezi na svojega sina,
ki iz dneva v dan neusmiljeno zahteva od
njega denar. Končno mu »prekipi.« »Veš,
Janez, od danes naprej si zame mrtev. Razu-
meš M-R-T-E-V!«
»V redu, oče, potem mi pa daj še vsaj za
pogreb ! «
Dobro vonja
Mož pravi ženi: »Le kaj je naši muci, da se
mi tako prilizuje?«
Žena: »Najbrž je za von j ala, da imaš
mačka.«
Očka
Mirko vpraša mamo: »Ali je res, da štork-
lja prinaša otroke in da nam vsakdanji kruh
daje ljubi bog?«
»Res je.«
»Zakaj potem potrebujemo očka?«
Trening
»Čuj Peter, zakaj te je pa zadnjič žena
z valjarjem po glavi?«
»Samo zaradi treninga. Postala je članica
ribiške družine in trenira, kako se udari
sulca.«
Nov denar
Ko so razpravljali o imenu novega denar-
ja, je med raznimi predlogi, kot so lipa,
slovenski dinar, tolar, nekdo izmed navzo-
čih predlagal tudi komunist. Pa je vstal
nekdo iz sedanje združene liste — dobre volje
ter protestiral: »Ne pride v poštev. Zamisli-
te si, da gre nekdo kupit osla, za katerega bi
hotel lastnik imeti celih 1.000...«
Nevarnost
Ivko je bil z očetom v kinu, kjer je gledal,
kako si indijanska plemena mažejo obraz
z barvami.
»Zakaj pa to delajo?« je bil radoveden.
»To je običaj pri Indijancih, kadar se pri-
pravljajo na bojni pohod.«
Drugi dan prihiti Ivko razburjen k očetu:
»Očka, mamica se pripravlja na bojni
pohod!«
Šale so prispevali: Mateja BAUMKIRHER
s Planme pri Sevnici, Gabrijela RORIČ iz Ce-
ÎSaSÏÏ?- LEBEN-Slavc iz Celja, Štefka
KKAJNC iz Kozjega, Jožica JELENC iz Vojni-
fe Sta"e SUMEJ iz Šentjurja in Darja KLI-
CE K iz Podčetrtka.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:.
Moj naslov:_
Včas' so se na zimo ženili
»Ko je bog na zemljo spuščal ljudi, je za to
uporabil dva lijaka. Po prvem so leteli buta-
sti, po drugam pa pametni, med njimi tudi
muzikant. In veste, kaj si je le-ta med >le-
tom< igral? Ne veste?! Saj ne morete vedeti,
ko ste bili pa v prvem lijaku!!!«
Takšno vprašanje mi je takoj na začetku
pogovora zastavil Vlado Turk iz Črešnic in
nakazal, da jih ima veliko za rokavom, ter
da je »pravi« muzikant.
»Tu pri nas včasih ni bilo muzikantov.
Sedaj skoraj pri vsaki hiši raztegujejo meh.
Tudi pri sosedovih, levih in desnih, tako da
se danes žena, kadar je slabe volje, niti nima
kam umakniti. No - pa tako dolgo igramo,
da jo spravimo v dobro voljo.
Ofiranja so bila takrat na dnevnem redu
in ljudje so veliko dali na to, da si jim prišel
zaigrat. Velika zamera pa je bila, če si na to
pozabil. Še do pred kratkim je bil pri nas ta
običaj in lani, ko sem pozabil na nekega
Martina, me je le-ta po tednu dni prišel
spomnit, da je imel svoj praznik. Harmoni-
ko sem potem kar doma >moral< vzeti v roke
in mu zaigrati.
Ohceti so bile večina pozimi, ko so irneli
ljudje čas. Pa tudi držale so menda bolj.
Podoglarji so bili tisti, ki so svate dodatno
spravili v dobro voljo. Pod okno so prišli
zapet okrog desete zvečer, z napitnicami
nazdravljali udeležencem in ko so na koncu
prišli do muzikanta, se je slišal brrrr____No
denar so za muzikanta vendarle zbrali, dali
pa so ga pod krožnike, na katerih je bila
pijača, katero si moral >kupovati< in >košto-
vati.< Ce si >kupil<, si moral zaigrati tol'k pa
tol'k okroglih in dobro je bilo, da si v prvem
zadel tistega, pod katerim je bil denar. Mu-
zikant j e smo bolj na >močno< postavili nazaj
kozarec in pod tistim, kjer se je slišal >zadu-
šen< zvok smo našli denar. Podoglarji so si
sčasoma prišli gor in pod vse krožnike nat-
lačili papir, tako da je bilo kar težko uganiti
in včasih si večkrat dal tol'k pa tol'k okro-
glih za nič. V hiši le-ti niso smeli plesati,
tako da je pradfirar priplesal z vsako v vežo,
kjer so se lahko potem tudi sami poveselili.
Če so dobili dovoljenje, so lahko ostali tudi
po polnoči. Včasih so se tudi stepli, še po-
sebno, če so prišli podoglarji iz dveh vasi.
Kakšen hec smo morali ušpičiti in s sabo
sem imel polno torbo rekvizitov za >operaci-
je< in podobno. Prišlo pa mi je tudi mimo-
grede, da sem kakšni mam'ci v robček zavil
kosti in ko je le-tega potem v nedeljo poteg-
nila ven, so letele kosti po vsej cerkvi. Kosti
so nam večkrat natlačili v žepe na kakšnih
>furežih< in ko sem drugo jutro prišel k sebi,
sem videl, da domač pes neverjetno prijazne
hodi okrog mene.
Zima je spet tu, vendar nima več pravega
čara. Ni snega, znalo ga je v tem času pri nas
nametati do dva metra, ni mladih, včasih
nas je tu hodilo v šolo preko sto, danei
nobeden, ni ohceti. >Fureži< so še in povesei
liti se tudi še znamo.«
EDI MASNEC
Ena iz Vladovega rokava
V fari je še vedno maševal star župnik, pri
pridigi pa mu je pomagal mlad kaplan.
»Čisto nič te ne slišim, pa tako rad bi
poslušal tvojo pridigo,« je rekel starejši
mlajšemu.
»Ne vem, kako naj bom bolj glasen?!«
»Pred mašo spij dva deci, pa se ti bo glas
zbistril.«
In res je kaplan spil dva deci in še dva za
korajžo, izpeljal svojo nalogo in vprašal
župnika: »Kako je pa bilo danes?«
»Dobro. Samo si ga trikrat kar precej
polomil. Marija se ni peljala z biciklom
v Betlehem, Jezus ni v partizanih padel. Na
koncu si rekel >Auf biks, namesto amen!!!«
i	Št. 51 - 22. december 1994