Dolenjske Novice izliajajo vsak peleli ; ako : : je ta tian praznik, dan poprej, : : Cena jim je za celo leto (od aiiriia do aprila) ;t K, za pot leta 1*50 K. Nsirotiiiina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša S'S« K, za Ameriko 4-'50 K. Lisi ill oiîlasi so iiltif'iijfijo naprej. Vse dopise, iiaroíniiio in oziiiinila sprejeiiiii tiskarna J. Krajec nasi. Pogum, delavnost, požrtvovalnost ! Desctinoseina vojska je zalitevala velike žrtve otl vsega prebivalstva našega ccsavijtva. A do zadnjega Casa je imela naša Kranjska dežela vsaj to pi'cdnost, da BO Ijila iieposreflno bojna polja daleč proč, ob srbski in ruski meji. Tako smo za-iiiogli kolikor toîiko tudi v tej vojni dobi nadaljevati mirno delo im naši rodni grudi. Ta položaj se je bistveno izpremeiiil, odkar je napadel naše cesarstvo verolonmi Lah, naš dedni sovražnik. Sedaj divja vojska ob naših bližnjih mejah in sovražnik želi udrcti v našo milo ožjo domovino. Toda že stoje na zvesti sti'aži naše slavne, v desetmesečnih krvavih bojili ntj'jeiie armade. In četudi jc premoč števila na strani sovražnika, ki nas je le v zavesti te premoči zahrbtno najiadcl, je vendar trdno utemeljena nada, da se trume tega nasprotnika razbijejo ob naših železnih Črtah, ravno tako, kakor so se i'azblle nepregledne i'iiske množice, ob naši karpatski talangi. Kaj imamo opravili s tistim Ijaliom, ki je bil že od naših slavnih pi'ed-nikov krvavo tepcu pri Novari in Kustoci ! Upati in pričakovati tedaj smemo, da nam sovražile čete ne uničijo polja, katera smo letos obdelali s takim trudom, in da narii bo omogoěeno, srečno si)ravií.i sad znoja in žuljev. V vsakem shiČaju pa nam nalaga novi položaj nova bremena in nove dolžnosti. V neposredni bližini bojne fronte, spada naša dežela sedaj v vojno ozemlje. To jc združeno z marsikatci'o ne]jrÍiiko za posameznika iti cele občine. To je treba potr])eti, v svesti, da vse velja enemu velikemu smotru; Odhiti zasedni napad dednega sovražnika od naše domovine. V tem velikem zgodovinskem času, v katerem se gre za obstoj našega cesarstva, naše dežele, našega naroda — mora slehl 'Ili storiti, kar more, za siilošiii blagor. Eni stoje v bojnih črtah in tvegajo kri in življenje za domovino. Di'ugi opravljajo domača dela, skrbe za živež vseh in za prihodnost naroda. Vsak po svoje skrhi za javtii blagor. Vse pa mora prevevati zavest, da le po poti vsestranske požrtvovalnosti in solidarne skrbi za splošni blagor, pridemo do za-željcne boljše prihodnosti. Potrpinio pogunnio nepiilike, ki so neizogibno združene z velikansko vojsko, kojo so iz/.vali naši sovi'ažniki v cinični poiilepnosti po tujem blagu. Pomislimo, kako junaško prenašajo vse bojno težave in nevarnosti naši vrli vojaki v bojni črti. Kaj je napram temu katei'akoli žrtev iit , neprilika, ki jo prinaša usiljeuo nam vojno stanje tudi nam, ki smo ostali doma! A" tein velikem času je sveta dolžnost slehernega, storiti kar more za javni blagor. Sovražnik ljudstva in javni škodljivec je, kdor v tem času gleda saino nase, samo na svojo lastno korist; ravno tako tudi tisti, ki samo larna in loži in kritikuje ali ita ljudi bega, ne deïa pa niČ, da bi pomagal ]ircinagati tcžkoče sedanjega časa. Danes le tisti kaj velja, ki ga diČijo moške kreposti: pogum, delavnost, požrtvovalnost. Teh last nosi i n i nikdar manjkalo v naši deželi, tudi zdaj ne. Mirnim, pogiimnim srcem gledamo nevarnosti v oko, zaupajoč v Vsegamogoč-jiega, ki je gospodar naše usode. In tako bomo prestali tudi to pre-skušnjo, vršeč svoje dolžnosti, potrpcč vse uepi'ilike, goječ v zvěstili srcih udanost in ljubezen do našega presvillega vladarja in do 1'odne nase mile zemlje in zdiniživši vse svoje moČi v bratski mejsebojni ljubezni po geslu: Vsi za enega in eden za vse! Iteželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 4, junija 1915. Dcželin' glavar: Šusteršič 1. r. Nikar ne izkoriščajte vojske! Tred kratkiju je „Slovenec" poročal, kako nečuveno nekateri gostihiičarji jia Štajerskem izkoriščajo begunce in vojake. Tudi pri iias v novomeškem okraju so se dogajali slučaji, ko so nekateri revne begunce ali mimoidoče vojake res naravnost izkoriščali, bodisi, da so za jedila nezaslišane cene zahtevali, bodisi, da so jim ](]'enočišČa veliko nad nornuilno ceno osolili, ali na kakorsenkoli način njih beden položaj izrabili v svojo korist. Sieer so Še do sedaj pri nas iia Dolenjskem taki slučaji redki, vsekakor pa moramo vsak tak slučaj globoko obžalovali. Óo se že pri naii drznejo ljudje tako postojtati, ko primeroma nismo niti bogve kako daleč od bojnega polja oddaljeni, kaj bi še-le mo]'ali potem pričakovati od onih, ki so neprimerno daleč od bojnega polja oddaljeni. Kar ni Tebi drago, tudi Ti drugemu ne stori! Naj si le vsak lak hrezvestnež predstavlja, kako bi bilo z njim. Če bi tudi njemu vojna usoda stisnila culieo v roke brez vsega preitiožejija iii ga pognala po svetu. Človek se mora vendar vživeti v bedno usodo nesrečnežev in premisliti, da še ni vseh dni konec in da se konečno niti ne ve, kaj še njega čaka, 0})ozarjamo tudi, da taki, četudi sicer posamezni slučaji, ne Škodujejo samo posameznikom za bodočnost, ampak žalibog dostikrat celim okrajem, in postavi pri marsikomu vse kranjsko ljudstvo v slabo luč. Tujec, ki ne pozna razmer, bo dostikrat ravno vslcd takega brezvestiieža, s kojim je prišel v neljubo dotiko, sodil vse Kranjce po enem kopitu. Skj'biiiio torej, da (ujcem, koje je usoda pnnesia k nam, ne bomo grenili bivanja jiri nas, ampak kaj- možno olajšali. Kdor pa niiiui kljub tcitui nikakega sočutja do bližnjega, aiupak le smisel za svoj žep, naj se ga naznani [)ristojni oblasti, da ga bo ta poučila, da je izkoriščanje vojnih razmer za svoj žep nc samo nečloveško in nckrščansko, ampak tudi kažnjivo. Gospodarstvo. Škropljenje in žveplanje trt. Teronospoi'a ali jialež se je v nizkih legah, na primer v državjii ti'tnîci v Bršliiui, pi'ikazal letos že na IMedai'dov dan, tedaj izvauj'edno zgodaj. Iz tega sledi, da nam lotos preti ta bolezen bolj kot druga leta, zlasti če bo vi'eine bolj vlažno. Večinoma so vinogradniki ta teden ti'te že v di'ugič poškro])iIÍ; kdor pa tega ni storil, ta naj se s tem deîom ponmdi kolikor mogoče, ker se je sicer bati, da mu bo bolezen trto opalila. Ker napada peronospora po cvetju v takem času zelo rada tudi grozdje, naj vsak, kakor hitro bo trta odcvetela. Še posebej grozdje dobro poškropi in sicer toliko, da bo od njega kar kapljalo. To je ti'eba iz tega vzroka, da se galica spravi do jagodnih pecljičkov, ker se bolezen na grozdju naseli najprv na jagodnih pecljiČkih in odtod šele preide v jagode. Iz enakega vzroka se priporoča pri drugem žveplanju mesto navadnega raba galičnega žvepla, to je tacega, v katerem je pomešano zmlete modre galice. Drugo žveplanje so nekateri posestniki že pi'ed cvetjem izvršili. Kdor je tako žveplal, naj požvepla potem v tretjič, ko hodo jagode di;hele kakor grah. Kdor še ni žveplal v drugič, naj počaka, zlasti če žvepla z galičnim Žveplom, da trta odcvete. Na vsak način je treba za žveplanje izbrati lep, solnčen dan, kadar solnce dobro priiieka. Tri tem se pilpali žveplov prah na jagode in druge dele trto in ga potem dež ne more več oprati. Tretjič bode treba potem žveplati sredi julija. Troje žveplanje navadno zadostuje, i'ozneje se žvepla le, če se t» pa tam grozdna plesnoba (oidium) prikaže. iransko leto je med zoritvijo na Dolenjskem v mnogih krajih nastopila neka posebna vrsta plesnohe, ki se pravzaprav pravilno itiienuje siva gniloba. To gnilobo ne povzroča glivica oidium, temveč glivica botrytis cincrea. Po tej bolezni močjio napadene trte je bilo videti n. pr. v Drelsetovem vinogradu v Tiiki gori. Pa tudi iz (b'ugih krajev Dolenjske in lielokrajine se mi jc doposlalo od te glivice napadeno g]'ozdje. Tako grozdje je bolj svetlosivo in jagode navadno ue raiipokajo, temveč se le usušijo in izgledajo kakor cibebe. K sreči se ta bolezen le bolj pored-koma pri luts i)ojavlja. Nastane pa ziasti tam, kjer so bile trte (grozdje) j'anjene po toči. Proti tej bolezni žveplanje dosti ne koristi, ampak priporočajo i'azna druga sredstva, hi sicer Škropljenje s pol- do enodstotuo raztopino kalcijevega bisultita, ali pa stupanje (prašciije) z zmesjo 10 do 207ii natrijevega bisuliita z mavčevo (gipsovo) moko. Tudi škropljenje z raztopino do U'4"/„ žveplovega kalija, to jc HO do 40 g žveplovega kalija (na 101 vode) se je izkazalo učinkovito. To se mora pa zgoditi zadosti zgodaj pred trgatvijo, da ne ))ride omenjena snov v mošt, tedaj najpozneje že meseca avgusta. Zanimivo je, da škoduje gliva botrytis cinerea na trti še lui razne druge načine; Če pa nastopi pozno v jeseni, pri ugodnem vremenu, jiovzroča takozvano žlahtno gnilobo, ki daje vinu posebno lin duh in okus in jc x,ato zlasti ob reki Renu na Nemškem zelo čislana. P. Skalický. Naročajte „Dolenjske Novice!" Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ranjenih Dolenjcih. Pred vročino po naših hlevih. Naša živina trjii v poletnem času močno pred vročino. To vidimo pri molzni, ju'i delavni in pri iidadi živini. Krave nam v poletni vročini rade hujšajo in dajejo manj mleka. Po soparnih hlevih kravo manj žro in se rade pote, kar vpliva neugodno na vso mlečnost. In kar ne najiravi vročina, to napravijo hlevske muhe. Ta mrčes je zelo nadležen in škodljiv, ker ne vznemirja samo živalij, ampak jih tudi zajeda, ker jim izsesava kri. Živina ti'pi veliko pred hlevskimi muhami in je treba tudi proti njim kaj storiti. Da trpi živina veliko pred poletno vročino, temu so mnogo krivi naši slabi lilevi, ker so presoparni in ker jim manjka potrebnih prezračil. V poletnem Času morajo hiti hlevi zračni, kar pa jul nas niso. Zlasti pri naših nizkih hlevih je na to delati, da postanejo bolj zi-ačni. Po naših hlevih manjka zadostnih okenj in potrebnih polken. Kolikokrat ne vidimo, da ima kmečki hlev namesto okenj samo po eno majhno lino in še to na neugodnem prostoru? In ta lina je najraje zamašena s slamo ali praprotjo. Za izmeno zi-aka je treba zračnih o k e n j, na p r i p r a v-n i II mestih in zadosti velikih. Y évici itiuijo tudi nizke hleve, ali poleti so ti hlevi zračni in hladni, ker se skrbi za potrebno zračenje z zadostnimi okni. V zračnih hlevih trpi živina tudi manj pred muhami, ker se muhe ogibljejo zračnega pre])iha. Hlevi naj se sedaj čez noč odpirajo, da se hlade, po dnevu naj se pa ob vročih dneh in čez poldanske ure zapirajo, da ne more vročina notri. Sploh je na to gledati, da se hlevi ne grejejo po nepotrebnem. Prezračila naj so odprta. Na oknih je pa najbolj imeti polkna, ki napol odprta odvračajo vročino in delajo senco. Hlevi naj se tudi redno snažijo in naj se izjilahujejo, če so tlakani, z vodo; zlasti naj se hodniki z vodo izplahujejo. Voda hladi, snaga pa odganja mušjo golazen. Rohrmau. Vojska z Italijo. Rezjani vodijo laške patrulje. Že binkoštni pondeljek so se pojavile v lirdih sovražne patrulje in so prišle, kakor sem že omenil, celo do Ločnika. Zanimivo je, da je vsaki taki patrulji pridcljen slovensko govoreči Rezjan, ki pozna po naših krajih vsako stezo. Glotovo se čudijo ljudje, ki so bili doslej navajeni gledati Rezjana le brusiti škarje in vezati lonce, sedaj korakati moško kot „bersaglieri" s puško po naših pokrajinah. Nek gospod iz (íoricc se je mudil na binkoštni pondeljek v svoji rojstni vasi Gledani. Tedaj se je v vasi nenadoma pojavila laška patrulja, (Kakor znano, so naši lîrda in za[)adno Furlanijo brez boja prepustili iz strategičuib razlogov sovražniku)- Posluževali so se Lahi v pogovoru z Medaiici slovenskega tolmača Rezjana. A^edli so se zelo vljudno. Ko so se po-kre[)Čali z vinom in kruhom, katerega so prinesli s seboj,^ so se zopet vrnili. Hujše pa je bilo v Št, Ferjanu. Tja je došla v torek neka laška kolesarska patrulja, stikala v hiŠali za avstrijskimi vojaki in odpeljala s seboj, kakor pripovedujejo begunci, župana I'rinčiča, jiodžnpana gostil- iiîiai'ja Tcrpiiia iii občinskega tajnika iiaduČitcíja Liid. Likarja. — V Kojskciii so vzeli Ttulijiiui na talca baje Žiipaiia vcleposcsl.iiika Obljubka. Izgubo Italijanov so dosedaj velike. Neka visoka vojaška oseba, ki se je udeležila boja pri Marijinem Celju, mi je pripovedovala, da je vse bojišče tam pokrito s čniči-askcrji. „Citlá dt Ferrara". V torek, B. jim., je doletela Italijane občutna izguba. Največjega italijanskega zrakoplova „Cittá di Ferrara'" ni več. Postal je žrtev našega ponjorskega letala L 4M. /igodilo se je tako-le: V torek zjutraj, kmalu po 3. nri so zapazili nad Reko velik zrakoplov, ki jc vrgel v mesto 14 bomb. Bombe niso dosegle svojega cilja. Takoj so to javili na vse strani. Zrakoplov so takoj zaceli zasledovati. V par minutah se je dvignilo letalo L 48 v isto višino, v kateri je vozil zrakoplov. Letalo je nato preletelo zrakoplov in je kmalu stalo navpično nad njim. V tem hipu je vrgel linijski poročnik, Hrvat Iviasnik, zažigalno bombo na zrakoplov. Bomba je zadela. Sledila je strašna eksplozija. Dvignil se je visok steber, zrakoplov se je nagnil na stran in je pričel goreti, v sredi se je i>retrgal in padel čez nekaj sekund kot goreča razvalina v morje. Ena inijpomeinbnejsib nad Italije je bila s tem uničena. Zi'akopîov „Cittá di Ferrara" — ta je natin'cč bil — jc bil največji in najboljši italijanski zrakoplov. D{dg je bil SOmotrov in obsegal 12.000 kubičnih metrov. Gonilo ga je šest vijakov in štirje motorji. Od i)osadke zi'akoplova so rešili dva častnika in pet mož, katere so prejieljali v Gradec. Ujetniki v Gradcu. V Gradcc došla častnika in pet mož posadko uničenega zrakoplova „Cittá di Ferrara" so edini, ki so ostali pri življenju. Kn častnik in en mož sta z zrakojilovoin vred zgorela. Poveljnik zrakoplova, linijski poročnik, je imel pri sebi 80.000 K v avstrijskih bankovcih. 'l'a denar je bil namenjen za pod-kiipovanjc civilnega prebivalstva, ako bi bil zrakoplov prisiljen, da se na avstrijskih tleli spusti na tla, da bi tako prišla posadka na varno. Odbiti italijanski napadi pri Gorici, Gradiški in Tržiču. Uradno razglašajo junija: Prvi večji napad sovražnika, ki so ga včeraj naperile čete v priitližni moči ene pehotne divizije proti goriškemu mostu, smo odbili s težkimi izgubami za Italijane. TI so bežali pi'ed artiljerijskim ognjem nazaj in morali pustiti več topov. Eiuaka usoda je doletela sovražne napadalne imsknse pri Gradiški in Tržiču. ]ioji ob koroški meji vzhodno od prelaza l^ltieken in obojestranski topovski ogenj na ozemljn naših koroških in tirolskih zajiiralnih ntrdb trajajo dalje. Namestnik načelnika generalnega Štaba pl. lliifer, fml. Krn pokriva na stotine mrtvih italijanskih alpincev. Vojni časnikarski stan II. junija: 1'obočja Krna pokriva na stotine nn-tvih alpincev, a italijansko vojno vodstvo zamolči vse izgube, katerih nc more opravičiti z uspehi. Vsi italijanski napadi na celi fronti odbiti. Uradno se poroča 11. junija: Predvčerajšnjim in včeraj so bili vsi italijanski na])adi na vseli frontah odhiti. Nov napad proti dehi goriškega utrjenega mostu se je zrušil v ognju dalmatinske deželne hrambe, i)ravtako brezuspešen je hil napad sovražnika severno od Ronkov. Ai-tiljerijski boj ob soški fronti traja dalje. Ob koroški meji je bil včeraj po-])oldne odbit moČaii sovražni napad na Freikotl in slabši napad pri volajskem jezeru. Na Tirolskem se je izjalovil napad pri (Jortinu d'Ami»ezzo vpadle italijanske brigade ob naših jiostojankah pri L'eutel-steinn. Novi napadi v tem kraju in ponoćni boji lU'i Landru so se pravtako končali z umikanjem sovražnika. V ostalem se vršo na tirolski meji neprestani topovski boji in za naše orožje uspešni spojjadi. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. lloi'cr, fml. Italijanski poraz ob Soči. Iz vojnega poročevalskega stana [loročajo: V soški dolini so Italijani končno prviČ resno napadli. Naše Čete so jih pttstile v bližino in nato otvorile hud ogenj. Italijani so bežali. Naša artiljerija zahodno od Gorice je jiričela od strani streljati na bežeče Italijane. Napravila je cele ulice med ležečimi Italijani. Šest italijanskili topov je bilo jiorušeiiih. Italijani so jih popustili z moštvom in s konji vred. Italijani ob Soči izgubili nad 4000 mož mrtvih in ranjencev. „Kiiln. Zeittmg" poroča o prvih večjih spopadih Jned italijanskimi iu avstrijskimi Četami ob Soči, v katerih so izgubili Italijani 4000 mož mrtvih in ranjencev. Boji ob Soči in pri Plaveh. Uradiio se poroča 12. jniiija: I*osatiiezni boji kakor tudi artiljerijski boji ob Soči trajajo dalje. Doslej so se Italijani na vzhoilnem bregu reke ustavili le pri Tržiču in Kobaridu na točkah, ki leže pred našo bojno fronto. A^'čeraJ so nasprotni oddelki ob jutranji zori i)rišli pri Plaveh na Višine vzhodnega brega, a so bili zopet vrženi nazaj. Na koroški meji so naše čete odbile sovražne napade jia i>relaze v kraju Monte Paralha 1er so zasedle to goro. Poizkus Italijanov, zopet dobiti Montepiano, se je izjalovil. Sicer se plazi sovražnik na posameznih prostorih ob meji jiočasi do naših pozicij. Tako stoji v Cortini d'Ampezzo, Fiera di Primesso in Borgo. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hiifer, fml. Pri Plaveh poražena italijanska bri-Artiljeriski boji na koroški in tirolski meji, Dunaj, 13. junija. Uradno se poroča: Ob Soči so se oba zadnja dneva posebno pri Plaveh vršili resnejši boji. Dne ll.t. m, tam podvzcti poskus ravenske brigade, da bi pridobila vzhodne obrežne višine, se je končal z umikanjem sovražnika. Včeraj zjutraj so Italijani vnovič prekoračili reko. Po ljutih bojih se je posrečilo našim četam, da so sovražnika, ki se je neprestano ojačeval, vrgle nazaj in svoje postojanke, pred katerimi je ležalo nad 400 mrtvih Italijanov, trdno obdržale v rokali. Na koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju se nadaljujejo boji. Nauiestnik načelnika generalnega štaba ])]. Ilofer, fiid. Pri Plaveh nad 1000 Italijanov mrtvih. Dunaj, 14. junija. Ifi'adno razglašajo: V bojih pri Plaveh je pustil sovražnik, kakor se je sedaj dognalo, preko 1000 mrtvih in zelo veliko ranjenih pred našimi ]io-stojankami. Včeraj so naše čete pozno zvečer odbile nov napad kakor vse prejšnje. Italijani niso mogli na fronti ob Soči nikjer prodreti. Na koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju se ni dogodilo nič bistveiiega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Iliifei', fnd. Na južnem bojišču. Praske in artiljerijski boji ob srbski meji. Razkropljene črnogorske čete. Uradno razglašajo 9. junija: Ob srb-ski niejl so se tuintam vršile praske in artiljerijski Ijoji brez pomena. Pri Koritu smo razkrojiili črnogorsko četo v avstrijskih uniformah, Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ilofer, fml. Srbi še dva dneva pohoda od Skadra, „Tageblatt" poroča il, junija iz Lugano: „Giornale dTtalia" piše ojiapredovanju srbskega prodiranja v Albanijo. Srbi stoje danes le še dva dnevna pohoila od Skadra. Oticijozni list vprašuje, kakšno stališče bo zavzela italijanska vlada-in meni, da se začasnemu zasedanju ni treba u))irati, da se pa nikdar ne sme priznati trajno zasedanje Skadra in sevei'ue Albanije. Naši letalci metali bombe v Kragu-jevac. Uradno razglašajo 10. jmiija: Naše brodovje letalcev je metalo včeraj zjutraj na arzenal in na pirotehnični zavod v Kragujevcu uspešno bombe. Konstatirala sta se dva požara. Naši letalci so se vrnili v dobi'em stanju. — Namcstiuk načelnika gen. Štaba pl. Ilofer, fml. Srbi v Albaniji. V laških iiolitičnih krogih vzbuja pohod Srbov v Albanijo nevoljo. Prizren so zasedli 4 srbski bataljoni, kar se od laške strani uradno potrjuje. „(brrie]'e" svai'i Srbe, naj ne gredo v Albanijo predaleč in naj ne zasedejo albanskega ozemlja. Albansko vprašanje uiora rešiti evropska konfei'enca. Dosedaj so Srbi brez odpora zasedli v prednji Albaniji Dibro, Stanovo, Golo-brdo in ozemlje Kassi Ijjuina in albansko mesto Flbassan. Na morju. Naš podmorski čoln potopil italijan> skecja. Uradno razglašajo 12. juinja: Neki naš i)odmorski čoln je na severnem .ladran-skem morju torpediral in potopil italijanski podmorski Čoln „Medusa". Drugi častnik in 4 možje so rešeni in ujeti. Mornariško poveljstvo. Dve angleški torpedovki potopljeni. Admiraliteta poroča 11. junija: Včeraj zjutraj sta bili potopljeni angleški torpedovki 10 in 12, ki sta oi)erirali na angleškem vzhodnem obrežju. Potopil ju je neki podmorski čoln. Rešili in izkrcali so 30 mož. Isti dan se poroča, da je neki nemški podmorski čoln potoi)il angleško ladjo „Kx-press". — lieuter poroča 11, jun.: Nemški podmorski čolni so potopili i)et angleških ribiških ladij in parnik „Krnsboldt", Naš podmorski čoln potopil angleško križarico. Uradno razglašajo 10. junija: Podniorski čoln IV.(poveljnik linijski ladjini poročnik Singule) je včeraj dopoldne 30 milj zahodno od Sv. Ivana Meduaiiskega torpediral in potopil neko angleško križarko vrste „Liverpool", ki se je voziia zavarovana s šestimi torpednimi rušilci. Vojska z Rusi. Zmagovito prodiranje južno od Dnjestra. — Stanislav v naših rokah. Uradno razglašajo 9. junija: dužno od Dnjestra so Rusi vnovič izgubili na ozemlju. Med nniogimi zasledovalnimi boji zmagovito prodirajoč so zavezniki dosegli včeraj severno od Kolomeje črto Kulaczkowce-Korszow, pridobile višino pri Ottyniji, vzele zvečer Stanislav in prodrle dalje proti Halicz«. Včeraj smo iijeii 5,570 Rusov. Na ostali fronti v Galiciji in na Poljsketii se ni nič posebnega zgodilo. — Namestnik iiačeln. gen. štaba pl, lliifer, fitd. Nemci prodirajo proti Kownu. Uradno se poroča med drugim 9. junija: Na vzhodnem bojišču smo vzeli Kubyli v vzhodnem bregu Vindave. Od jugozahoda se bližajo naše napadalne čete Savlom. Ob Dubisi stiio sovražno severno krilo z obkoljeval-]iim napadom vrgli v jugovzhodno smer. Naše prednje vrste so dosegle cesto iietigola-Ilgija. Južno od Njcmena so se Rusi i)o trdovratnih bojih itričeli ntuikali. Ujeli smo 300 sovražnikov in zaplenili dve strojni puški. ]'ri nadaljnjem zasledovanju proti Kowiui smo dosegli cesto Marianipol-Kowno, Najvišjo vojno vodstvo. Rusi pošiljajo ojačenja. Uradno razglašajo 10, juidja: dužnozahodno od Pavlov so se Rusi našemu jirodiranju živainio ujd-rali. Napredovali smo le iiu\lo. V zadnjih dneh je bilo tu ujetih 22óO Rusov. Proti naši ohkolitvi vzhodno od Du-bisse je odposlal sovražtiik iz sevei'no-vzhodne smeri ojačenja. 1'red to nevarnostjo je bilo vzeto nazaj naše krilo v či'to Betigola-Zogiiiio, ne da bi je bil sovražnik nadlegoval. Južno od Njemena jcbilo od 0. junija ujetih 30S0 Rusov, zaplenjeiu sta bili dve zastavi, dvanajst strojnili pušk, veliko poljskih kuhinj in voz. Položaj vzhodno od Przemysla je ne-izpremenjen. Iz pokrajine Mikolajow-Roiiatin so odrinile Jiove ruske sile proti jugu. Njih napad odbijajo deli Linsingenove armade v črti Litynia-Dnjestr v odseku pri Zu-rawnu, Vzhodno od Stanislava in pri Haliczu sc bijejo Še zasledovalni boji. Najvišje vojno vodstvo. Uspešno napredovanje Pflanzerjeve armade. — Zaieszczyki zopetv naših rokah. Uradno se poroča 12.junija: MedDnjestrom in Prutom so zavzele čete armade Plianzer zopet več ruskih pozicij. Ki'aje .lezerzany in Niežwiska smo z naskokom vzeli. Kaše zmagujoče čete prodirajo proti Ozernilici in so prekoračile seveniovzhodno od lio-rodenke Dnjester. Zaleszvke smo zasedli. Proti temu mestu so naperili Ritsi zvečer in ponoči obupne napade, ki so bili vsi z najtežjimi sovražnikovimi izgubami odbiti. Tudi napad nekega kozaškega polka se je v našem ognju popolnoma izjalovil. V Bukovini so morali Rusi opustiti tudi zadnje pozicije ob Prutu. Rusi se od naših čet ostro zasledovani z velikimi izgubami umikajo preko di-žavne meje. V včerajšnjih bojih Pflanzerjeve armade je bilo ujetih ňOOO Rusov. Južno od prenjega J)njestra trajajo boji dalje, neki ruski ])rotinapad na Stanislav je bil odbit. Zurawno, katerega stiio izpraznili, ker so Hnsi dobili ojačenja, so včeraj zvezne čete zojiet zavzele. Namestink načelnika generalnega štaba pl. Ilofer, fml. Tyšmienice in Tlumac v naših rokah. Naše čete zasedle več krajev v Besara-biji. Uradno se poroča 13. junija: V jugovzhodni (ialicijičete Pilanzerjeve armade zmagovito dalje prodirajo. Po trdovratnih bojih so vzele včeraj Tyšmienico, Tlumac in višine severno od Olesze. -lužno od Czernelice se vrše boji. Nove ruske napade proti Zalesczykom smo krvavo odbili. Iz Bukovine čez državno mejo prodirajoč so vrgle naše čete Ruse iz njihovih dIj meji lu'ipravljonih močnih po-istojank nazaj. Med zasledovanjem so zasedle več krajev v Besarabiji. Včeraj so zasledovalci ujeli l.'iOO Rusov. Ob gornjem Dnjestru so zavezniki uspešno napadli v smeri proti Zyaczown, kjer so Še jnočne ruske sile na južneiii bregu Dnjestra. V srednji Galiciji so avstrijsko-neuiške Čete zavzele Sieniavo in ko so odbile luočan ruski napad, so v naskoku zavzele vsa opirališča severovzhodno od mesta. Pri tem je bilo ujetih 3;"i00 Rusov. Sicer je jioložaj ncizprcmenjeii. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hdfer, fml. Nemški uspehi na severnem bojišču. Uradtuj poi'oČajo 13. jitnija: Severozahodno od ňavlov so naši napadi dobro napredovali. Kuže smo z naskokom vzeli in ujeli 39.^)0 mož ter zaplenili 8 strojnih pušk. .lugovzhodno od ceste Alariam-pol—Kowno so se piičeli vnovič boji proti ruskim ojačenjeni. Vsi ruski protinapadi južno od Bolimova so bili brezuspešni. Naš plen se jc zvišal na 1G80 ujetnikov in S topov ter 9 strojnih pušk.' Ruska bojna črta vzhodno ob Jaroslava predrta. — 16.000 Rusov ujetih. Uradno razglašajo 14, junija: Zvezne armade v srednji Galiciji so včeraj vnovič napadle. Ruska bojna črta vzhodno in jugovzhodno od ,Taroslava je bila po ljutein boju predrta in sovražnik z najtežjimi izguband pi'isiljen, da se je umaknil. Od današnje noči se Rusi tuiU pri in južno-vzhodno od Moselské umikajo, IG.OOO Rusov je bilo včeraj ujetih. Boji južno od Dnjestra se med tem še nadaljujejo. 1'ri Derzowu južno od Mikolajova so nase čete krvavo odbile Štiri uiočne napade. Sovražnik je končno v begu izpraznil bojišče. Severozahodno od Zurawna prodirajo zavezniki proti Zydaczowu in so včeraj po težkih bojih osvojili Boguzno. Naš napad usi)eSno natuedujc tudi severno od Tlutnaoza. V roke naSih jc padlo veliko ujetnikov, katei'il) Štuvilo Sii tii do^inan». Uiiai so severno oil Zalcczykov iiajiaiHI pi) n.iii'i i)Oii()f:i v íi km široki bojni Mi v štirili vrst.uli. napad tniiožic se je izjalovil z vdlikiiiii izgubathi '/a sovražnika v ognju naSili čet. NaiiiCHtnik liaéelnika geiici^alnega štaba pi. llijfer, i^nil. Turška vojska. Obramba Dardanei. Iz (^arigjada zasebno poročajo v Rotijo, da xl)irajo 20O,0U(J mož močno sii'sko annado v Carigradu za obrambo Danlancl. Cez Eski-Scbiren pri-])dje vsak dan vojake 20 vojaških vlakov. Z (loslimi ojaěenji turška armada labko odločno napade izkrcane arigteSko-ťrancoske íote. Turška armada v Dardandab Šteje zdaj natl 400.000 mož in mirno pričakuje še Italijane, Ëe pridejo v Dardaiielc pomagat Fi'ancozom in Aiigložem. Izgube sovražnikov, (klavni stan obvešča 11. junija: Na dardanelski bojni ěrti včeraj iiic biistvcnega. Izgube sovi'až-nika ob zadnji bitki pri Sedil Halir cenijo na nad 15.000. Turki potopili ruski torpedni rušilec. Carigrad, 12. junija, (K. u.) Med nekim bojem na Či'nem morju je i)onofii na 11. t. m. potopila turška krlžarka „MidilU" nek velik ruski torpedni rušilec. Nemško-francosko-belgijsko bojišče. Uspeh Nemcev v Champagni. l.'radno razglašajo 10. junija: Sovražni napadi ])roti našim postojaiikam severno od Neuville so se izjalovili. Izjalovil se je sovražni sunek južiio-vzbodno od Robuterne. V Cbami)ag)ie smo osvojili v okolici Souain in severno od Ilurlusa već sovraž-]iih jarkov in smo osvojili z naskokom fi'ancoskft poslojaid^e severne od Le Mesiiil v Širini 200 m. Najvišje vojno vodstvo. Francoski poraz med Lievinom in Arrasom. ( 'radno poroCajo 14. junija : Na fronti med Lievinom in Arrasom so doživeli Francozi težak jjoraz. Potem ko je tekom dneva naš artiljerijski ogenj pregnal sovražne čete, ki so bile pripravljene za napad, so proti vcíeru dvakrat v strnjenih vrstah močno napadli naše postojanke na obeh straneli višine Loretto kakor tudi na fronti Ncuwille—-liacbin-court. Sovražnika smo povsod s težkimi izgubami vrgli nazaj. Vse postojanke so ostale v naši i)osesti, slabše napade sovražnika ob yserskem prekopu snio odlnli. Pehotni boji jugovzhodno od Hebuteiiic so ostali brezuspešni, sovražne napade v Ciiampagni smo v kali zadušili. Najvišje vojno vodstvo. DomaČe in tuje novice. Peta črna sv. maša za tukaj umrlim vojakom Vladimirom Begovič, bo v torek ob polu 8. u]'i v kapiteljski cerkvi. Pozor! Slavno občinstvo se opozarja, da naj nikar ne nasede Ijutlem, ki se drznejo brez vsacega dovoljenja jjobirati doneske za zvonjenje ali jiogi-eb l.tiga ali «nega mrliiia. Zakaj v slučaju resničnega nboštva ali izvanj'edne prililce, kakor je bil 1'avno pogreb prvega tukaj umrlega vojaka, jecerkveno predstojništvo še zmiraj in bo tudi vedno te vrste mrliče zastonj lsoko])avalo. Zato ])rosimo, da se nam vsako tako „beračenje" takoj naznani, da moremo v obratnbo dobrega imena storiti potre))ne korake. Mestnožupni urad Novoinesto, dne 14. junija 1910. .1. L., vikar. Prošnja procesija III, reda za ztiiago našega orožja in mir na Trško goro se je izvršila miinilo nedeljo v najle])šem redu. Vzlie hudi vročini, ki je i)a za vinograde ravno sedaj ob cvetju vinske trte najbolj iiotrebna za dobro leto, se je zbi'alo na goj-i v svetišču Matere Božje krog tisoč ljudij iz Novega mesta in skoi'aj vseh fara iz okolice, ki so res vneto v molitvi in pelju klicali potnofii iz nebes. Pater Pavel je v vznesenili besedah orisal v zgodovinskem pregledu, kako je Marija ravno v zgodovini Avstrije že opetovano naklonila našim jtrednikom zmago nad sovražniki — Turki, Švedi, itd, Bile so î)cte litanije Matere Božje, pri katerih je vse JiavzoČe ljudstvo pač iz globočine srca odi)e\'alo: „prosi za nas, 3\Iarija, kraljica nebes in zemlje", da premagamo odkrite in hinavske sovražnike, ki okrog in okrog ogrožajo našo ljubo Avstrijo, domovino toliko slavnih junakov, in skušajo Častitenui starčku, od vseli ljubljenemu očetu Frančišku Josipu L, zagreniti večer življenja s hudobnimi naklejň, ki jih rodi i'oparski pohlep in zločinsko bratstvo. K sklejui se je zapela od vseh navzočih kakor iz enega grla naša mogočna cesarska himna. Omenjeno bodi, da se je tudi med potjo molilo in pelo, kakor zahteva resnoba časa. Bog daj, da bi bili ktiialu uslišani! Vodstvo III. reda obvešča vdeležence nedeljske prošnje procesije, da se je nabralo lOHlC () li. Cd tega se je jiorabilo 17 K 18 h za stroške procesije, kakor za mežnarje treh cerkev, ki so med procesijo zvonili in kot dar trškogoi'ski cerkvi. Prebitek 90 K SÍ6I1 je vodstvo lastnoročno izročilo velesp. gosp. okr. glavarju za Uii-deči križ. V imenu 111. reda se vodstvo vsem vdeležencem najprisrčneje zahvaljuje. Šolsko leto na gimnaziji v Novem mestu. Sola se je končala 15. junija s službo božjo. KlaJisiciranih je bilo 231) učencev, z odliko jili je naredilo 27 uCencev in dve privatistki, 181 jih je zdelalo, fi je splošno sposobnih, 18 jih je padlo, r> jih ima ijonavljalni izpit. • Prvi slučaj smrti vojaka se je primeril v našem mestu dne l!;i. junija. j\led Iransimrtom je namreč zbolel iiešec domobr. ]iešpolka št. 37, I. maršstotnija Vladimir Begovič, rojen I 1895 v Lustici pri Kotoru v Dalmaciji. Na novomeškem kolodvoru jo ojješal radi vnetja ]>ljuč in je bil prenesen v tukajšnjo rezervno bolnico Uudečega križa, kjer je bolezni podlegel. Bil je vsled lastne želje jireviden s sve-totajstvi. Dne 14. junija popoldne se mu je priredil veličasten pogreb, ki ga je vodil ]i. n. gosp, prost dr. Klbert. Obiltui je bila vdeležha vojaštva kakor tudi meščanstva. S cvetlicami ozalšano ki'sto so nosili naši slovenski c. kr. prostovoljni strelci. Pred in za ki'sto gta i)ila oddelka litkajšnjega vojaštva, na Čelu jim ves častniški zbor. Vdeležil se je ves damski zbor podružnice Rudečega križa na čelu mu predsednica gospa pl. Ciarzarolli. tiospice so nosile cvetlični venec s trakovi. Za krsto je bilo več zasiojmikov tukajšnjih uradov od C. kr. okrajnega glavarstva, c. kr. okrožnega sodišča, C. kr. orožništva, mestnega županstva. Kakor so nam poi'oča, se je Begović vdeltížil vojske na južnem bojišču in je zdaj bil naijotu, da brani tudi našo ožjo dotnovino, a mej tem ga je dohitela stnrt. Jilagi mladenič naj v tniru počiva v bi'atski zemlji slovenski! Padel je 17. maja v Galiciji })ri Mezo-lowki pred sovražnikom Janez Kožar iz 81atnika pri lîibnici. Bil je Član Orla in -Marijine družbe. Njegov stotnik je v pismu do žaljujočib starišev jiohvalil njegovo hrabrost, za katei'0 je bil ]iredlagan v odlikovanje. V ruskem ujetništvu je visokosolec Zalokai', i'odom iz Metlike. Ranjen je bil na levi roki, katero so mu zdaj na Ruskem morali amputirati. — Od iirzemyselske posadke je v rusketn ujetništvu vojak Janez Žlogar, posestnik iz Bušinjevasi Št. 3Í), občina Suhor. Italijanski vojni ujetniki v Ljubljani.-Pi'cd i^ar dnevi so s posebjiim vlakotu pripe- ljali so v Ljubljano 165 italijanskih vojakov in dva častnika (^nadporočnika). Padel je Andrej Kovačič iz Vine vasi št. 2., črnovojnik 27. pp., 5. jan. 1915 v Galiciji. Strašno neurje je ol)iskalo Novo mesto in okolico v pondeljek, dtie 14. t. m. okoii T), ure popoldne. Kakor da bi se bil oblak utrga! je lilo z neba; po cestali je kar šii'oma tekla voda. To neurje je trajalo skoro nepretrgoma okoli poldrugo uro. Ljudem je kar srce trepetalo, ko so videli nad seboj gi'ozeče Črne oblake. Hvala Bogu, nas vendar ni obiskalo ledeno zrnje; sicer je vmes par zi'uc padlo, a škode ni napravilo. Drugi dan je bila povsod zemlja zelo zbita in deloma je vsled nevihte polegla strn. Ob vari nas liog osobito letos hudega vremena, ko ljudje komaj čakajo nove letine, ki tako upapohio kaže! Strela je udarila ob zadnjem neurju v hlev g. Matije Bučarja, posestnika na Drski. Cela družina je bila ravno zbrana v hiši in skupno molila, da bi Bog odvrnil vremensko nesrečo od nas in niti zapazila ni, da je tako blizu treščilo. Se-le trgovec Nachtigal na Drski, ki je prvi zapazil rudečega petelina na strehi, je opozoril Bučarjeve na ogenj. K sreči so še pravočasno izgnali vso živino iz iileva, da ni zgorela. Naenkrat je bilo polno sosedov, ki so v najhujšem dežju pomagali gasiti. Kmalu je prihitela na pomoČ tudi kandijska požarna bramba in konečno tudi vojaštvo. Hlev jc sicer zgorel, a doseglo se je vsaj toliko, da se požar ni razširil na sosedna poslopja. K temu je I>ripomogla tudi veliko nevihta sama, ker jo gost dež deloma sam gasil, deloma sosedne strehe zmočil, da se jih iskre niso prijele. Poslopje je bilo zavarovano. Razglas. Vsled odloka c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 13. t. m., št. 4060/Mob., se s tem naznanja, da so iz Primorskega na Kranjsko došli državm uradiiiki in državni uslužbenci begunci, kateri ni-^io bili na Primorskem pri zadnjem prebiranju, dolžni na Kranjskem priti k jn'cgledovanju oziroma naknadnemu pregledovanju. C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo, dne 14. junija 1915. Za potujoče občinstvo. Ker primanjkuje drobiža, se morajo odslej pri osebniit blagajnah plačevati vožni listki z že naštetim denarjem. Blagajniki zato niso dolžni mynjavati. Pisma se morajo oddajati odprta! Od 14. junija naprej se morajo v okraju tukajšnjega postnega I'avnateljstva oddati vsa zasebna pisma odprta. Radi hudodelstva posilstva obsojen je strugarski jiomočnik .lanez Arko iz Sodražiee na dve leti težke ječe z enim postom vsakega Četrt leta. V uradnih izkazih izgub so imenovani dolenjski vojaki 17. pp. kot ujeti: Blatnik Ivan, 11. stotn., Zagradec. ČcrniČ Ivan, 2. maršst., iletlika. CimermanČiČ Josip, 7, stot., Zagradee. Judež Franc, 2. stotn., ŠmiUel-Stojiiče. Lindič Anton, 8. stotn,, Řt. Janž. Nagu Jožef, 4. stotn., Banjaloka. Nograšek Jožef, 3. nadom, stotn., Zg. Krka, ranjen. Pavlin Jvan, 10. stotn., lirusnice.Penič Franc. 5. stotn., od Krškega. Peruci Vladimir, 4. stotn., Tomišelj. I'ctan ,ložef, 10. stotn., ňmihel-StopiČe, Špeiiar Mihael, 4. stotn., od Ćrnondja. Řporar Silvester, 2. nad. stotn.. Št. l^etei'. ňprajcar Franc, 2. stotn,, A''elike Lašče. Steklasa .\dolf, 4. stotn,, St. Rupert. Tekavec [»'ran, 2. marsstotn., Krka. SušteršiČ Fran, 4. stotn., Škocijan. Žurman Fran, 4. maiistotn., Řmihel - Stojjiče. — AndolŠek Fran, 3. maršstotn,, Kompolje ni nu'tev, ampak ujet. Debevc Josip, 1. nad. stotn,, Ti'žišče, ujet. Žetveni dopusti za vojake. V kolikor dojiuščajo vojaške razmere, se bodo samostojni tu kmetovalcem, oziroma njihovim družinskitii članom in kmečkim delavccm dovolili dopusti za oski'ho žetvenih del v isti izmeri kakor za pondadna dela, V posebno ozii'a vi'ednih slučajih se na ute- meljeno prošnjo začasno (največ za 14 dni) oproste vojaške shižbc samostojni kituitovalci, potem posamezni uradniki ve-leposestva in kmečkih zadrug. Prošnje naj vlože ali dotični vojaki osebno pri svojetn poveljstvu, ali pa njihovi domači pismeno potom okrajne oblasti. Dovolitve ixdaje pa poveljstvo dotičnega oddelka. Za delavske skujiine do 20 mož morajo prositi tako jjosamezne občine kakor tudi {losainezni posestniki potom politične oblasti. Udanostna adresa hrvaškega sabora. Te dni je začel zborovati zopet hrvaški sabor, ki je pred vsem navdušeno sjjj'ejel udanostno adreso Njegovenui Veličanstvu kralju Francu Josipu I. Sladkor se ne podraži. C. kr. koresji. urad pravi med drugim : Prebivalstvo naj se pomiri, ker obstoječe zaloge sladkorja za potrebščine tuzemstva popolnoma zadoščajo in da se bo ])roti mogočnim poizkusom neoj ira vlčeno- povišati cene nastopilo s po])olno energijo. Našla se bodo tudi pota in sredstva, da se prepreči vsako nakopičenje zalog, ki bi škodilo splošnosti. Moke mlini ne bodo ve& mešali, C. kr. korespondenčni urad poroča: Izdal se je ministrski odlok, ki odpravlja dozdaj veljavna določila glede na moko, po katerih so morali mlini mešati i)šeniČno in rŽeno moko z nadomestilno moko, predno so jo odposlali iz mlinov. Ukrenilo se je, da se odpošljejo i)lenienite moke izvzemši pšeniČJie moke za kulio, ki se mora prej kot slej mešati z ječmenovo moko, ne-mesane iz mlina. Moke se smejo prodati obrtnim izdelovalcem in konsumentom le, če dobavijo istočasno ravno tako visoko množino koruzne moke. Mesto koruzne luoke se snie dobaviti tudi moka iz krompirja ali iz riža. Monopol na živino? Kakor poroča „Slovenec", neuradno poklicani krogi i'csno mislijo na to, da se v]ielje nionopol na živino, da se najiravi jez nevzdržljivi draginji živine in mesa. liešitev tega vprašanja pa ne zahteva samo globokega proučavanja, ampak tudi enake odredbe na Ogrskem. Poziv nemških črnovojnikov pod orožje. Z odlokom nemškega cesarja dne 2H. majnika so jiozvani črnovojniki od 17. do 19. leta. Tisti pozvani črnovojniki, ki se nahajajo v inozemstvu, naj se pismeno ali ustmeno prijavijo pristojnemu konzulatu. Njih povratek v Nemčijo se še posebej določi. Italijansko bojišče. Novi iirodiralni poizkusi Italijanov pri Tolminu in Plaveb so ostali zopet brez uspelia. Na koroški meji so štajerski črnovojniki vzeli mali Pal vzhodno {irelaza Pliicken. Na tirolskem obmejnem ozemlju je iirisilila neka oroŽ-niška straža brez lastnih izgub neko laško stotnijo, da se je umaknila ter ujela 58 Lahov. Loterijske številke. Gradec, 9. junija 29 14 58 15 G7 Najnovejša poročila. Rusi se umikajo, zasledovani od zaveznikov Čez C-erkov, Lubaczov, Javorov, Sadovo, Viznio, Rudki. Nizniav so naši zasedli. Skupni plen od 1. do 15. junija znaša 1080 oficirjev, 122,300 mož, 53 topov, 187 strojnih pušk, 5 municijskili voz. Gospodarske clrobtine. Kosci in žanjice za kmetovalce. Deželni odbor kranjski je po posredovanju deželnega odbora goriškega dosegel, da se dajo goriški kosci in žanjice za letošnjo košnjo in žetev kranjskim kmetovalcem na razpolago, in sicer ])od sledečimi pogoji; Kosci dobe poleg stanovanja dnevno mezdo 4 krone. Če se sami prehranijo. Če jih hrani delodajalec, dobe pa le dve kroni 50 li dnevne mezde. Žanjice, ki se lahko vporabijo tudi za druga, ženskam primerna poljska dela, dobe i)ri lastni prebrani 2 kroni 50 h na dan; če pa jih prebrani delodajalec, tlobc i)a le I krono 5(1 h na dan. Vrliu tega morajo delodajalci v vsakem shirajii prevzeti tudi stroSlic za pot iz Štajerskega v kraj dela, kakor tudi stroške vi'nitvc glede prevzetih delavskili mor;]. Če sc 1)0 zahtevalo zadostno število delavskili moči, bo deželni odbor priredil posebni železniški vlak za pi evoz delavcev, da se znižajo potni stroški. Kmetovalci Iz Kranjske, ki so voljni pod navedenimi pogoji prevzeti kosce in žanjice, naj to Čini-preje deželnemu odboru sporočijo, koliko koscev, odnosno žanjic, se zavežejo prevzeti. Košnja sc je povsod i)ričela. Stiska za delavce je velika in se povsod ííuti, kakor si želimo ugodnega vremena, tako si želimo po drugi strani, da nam ostanejo za košnjo saj te moči doma, ki jili inianio sedaj in da se vpokličejo na zadnjih jirebiranjih potrjeni črnovojniki Še le po končani košnji. V tem smislu so se nekatere žetvene komisije ol)rnilc že tudi na oki'ajna glavarstva z vlogami. V novomeški okolici pomagajo tudi vojaki pri košnji. Vinogradniška dela zastajajo pri mai-sikaterem večjetii posestniku, kcrmanjka delavnili sil. Tudi kmetijska Šola na Gi'inu ne more dobiti za svoje vinograde potrebnih delavcev, ilanjši posestniki so obdelali svoje vinograde. Kdor daje poiiolno hrano in dosti i)ijače in jioleg tega še dobro pla(''o, ta si še lahko pomaga s posameznimi' moíimi, drugi pa morajo mirno gledati, kako se dela škoda, ker ni mogoče tli vezati in okopati kakor bi Itilo treba, S splošno košnjo travnikov seje pričel za naše vinograde še slabši čas, ker ima vsak doma dosti dela. Zadnja nevihta v pondeijek ni napravila na Trški gori nobene škode. Tozna se pa škoda po polju, ker jc poleglo žito in ilrugi sadeži. Sama sreča, da ni bilo točo. Na Drski je strela udarila v Bu-čai'jev pod, ki je med nmčnini nalivom v kratkem času pogorel. Belokranjski - vesinik. - Iz Adlešič 5. jun. Pred kratkim so jirinesle „Dol. Nov." cene nekaterim živilom in dr. v Jieli Krajini pred nekaterimi leti. Naj navedem in še nekaj takili izgledov, ki so zanimivi posebno ob sedanji splošni draginji. Mate Kozan iz TribuČ h. št. S., ki jc star Čez 80 let, je kupil jired kakimi leti, t. j. ok. 1. i8r)0. v Karlovcu svinjo s tremi iidadiíi za IG K. L. ia7fi. dal je tukajšnji mesar za telico, ki je tehtala čista, t. j. brez droba in kože, 1 cent 48 funtov, 16 K. Istega leta so kupavali pri nas mlade jance in kozličke po pet starih cvancigaric, t. j. po 1 gld. G(J kr,, a za kože od njih pa so dobivali po 1 gld, 70 kr., tako, da jim jc ostalo vse meso zastonj. Naš tuk. krčmar je dal za prasca, ki je tehtal 70 funtov, in sicer čist, 7 gld., t. j. 14 K, Funt ga je stal toraj celih 10 kr., t. j. 20 h. — Tudi še 1. 1881;. in 1887. so dobivala pri nas teleta, seveda mlada, po 3 do 4 tedne stara, po 6 K in to od malih krav, t. j. bus. Strupena rosa napadla je zopet letos, kakor že nekaj let sem, hrastovo drevje, posebno mlade hraste. Iz Črnomlja. — 1. Duhovo. — Na Duhovo smo imeli v belokranjski metropoli vsakoletno običajno duhovno opravilo v cerkvi sv. Duha. Prijazna cerkvica, ki ima presbiterij iz gotske dobe, je bila pred leti. že v razpadu, In jo je mesto kupilo od nem. vit. reda. Po jirizadevanju nekojih bogoljubnilt meščanov, ozir. črnomaljskih župljauov sploli in požrtvovahnii duhovnikov domačinov: g, Scluveigerja, leskov-škega dckuna in -j- Jakoba Stariha, častnega kanonika tj'žaškega, dekana jiičanskega in zlatotiiašnika, ki je umrl v jiokoju v Črnomlju leta 1B'J7,, se je posrečilo razpadajočo cerkev popraviti in prenoviti ter ji dati sedanjo okusjio lei)oto, — (Bodi otiienjeuo. da je bilo iz I'odltiiie Stariha-Kolbezen Že enajst duhovnikov-župnikov, dekanov, proštov, kanonikov iz Črnomlja, ki so delovali ])0 Kranjskem, Štajerskem in Pi'i-morskeni. Najslavnejši je J. Stariha, župtiik iia ňtajerskem, ki je v liabjem klancu potolkel iz Ogrskega prodirajoče divje Kruce s pomočjo svojih župljanov (odtod kletvica; Ci'ucitiîrken) ter dobil častni naslov: Victoriosus, to je Zmagoslavni). Drugega Stariho-dekana v Semiču so Turki živega žgali z razbeljenimi verigami, tretji Stariha je bil metliški prost za časa Francozov v naši deželi itd. Valvazor omenja za njegove dobe kot jnetliškega prosta in semiškega župnika zajedno: Janeza Kolbezen itd.) — (t. Jakob Stariha, častni kanonik in zlatomagnik, je dal napraviti na lastne stroške glavni altar (sv, Duh nad apostoli) za 1300 gld., ki se ])rav prilega gotskemu presbiteriju. Na binkoštne pi'az-nike je obilno ljudstvo in Hrvati onstran Kolpe trnmoma lu'iliajalo na treh mostovih prosit sv. Dulia za sedmere darove, ki jih tako zelo ])otrcbuje sedanji lalikomisclni svet. Zlato belokranjsko srce, Ko se je vozilo vojaštvo po naši belokranjski železnici, je bil kolodvor neprestano napolnjen z občinstvom in okoličani, ki so prinašali in dovažali na vozeh kruh, slanino, sirovo maslo, sadje, vino in di'ugo pecivo za mimogredočc vojake. Res, zopet je pokazal v teh dneh lieloliranjec svoje zlato srce in priznano gostoljubnost. Saj se višji častniki in moštvo Jii moglo dovolj laskavo izražati o gostoljubni postrežbi urnonielj-skih gospic in drugih Jîelokranjcev ; nekateri so_ se naravnost izražali, da jim urice v Črnomlju ostanejo neizbrisne. Telovo. Na Telovo se je vi-šila običajna lirocestja nad vse slovesno. Ker vreme ni nagajalo, se je mogla razviti veličastna procesija v najlepšem redu z uradništvom in vojaštvom. Omenjeno bodi, da so letos tukaj nastanjeni vojaki nem. vit. reda deloma korakali pred Najsvetejšim, med tem ko je drugi oddelek delal običajni „špalir". Le škoda, da smo pri tem najbolj i^grešali doitiačo godbo, ki žal, letos ni mogla na-sto))iti, ker so njeni člani pod orožjem. Se je pa tembolj molilo in ljudstvo vzorno obnašalo. Veliko zalogo podobic za I. sv. obitalilo ima knjigarna J. Krajec nasi. Rudolfovo. - Skrb za novo žetev. Dunaj, 8. junija. (K. u.) Odsek 28 članov za skrb povodom nove žetve se je danes pod vodstvom komerČnega svetnika poslanca Povšeta posvetoval v sejni dvorani nižjeavstrijskega deželnega zboi'a o pripravah za novo žetev. Po večurni razpravi je odsek sklenil soglasno: 1. Nova žetev se mora zagotoviti potrebam prebivalstva. Odtegniti se mora vsaki špekulaciji in neracionelnemu izkoriščanju. Država naj bi zato zaplenila Žetev. Od zaplenitve naj se izvzame le to, kar kmetsko prebivalstvi) rabi zase, in tista ]iinožina, ki se potrebuje za obdelovanje. 2. To nalogo naj izvede vojni žitni prometni zavod, ki naj se zato iirimcrno izpopolni. Žito naj se nabavi iiotom decentralizacije. Pritegnejo naj se poljedelske oi-ganizacije in strokovnjaki žitne trgovine. 3. Nujno je potrebno, da se ne moti l)reskrba po načrtu, da tako za vojaške kakor za civilne poti'ebe tudi potrebščino moke vojni žitni lu'ometni zavod preskrbi. 4. Smotreno individuelno naj se kmalu popišejo z žitom obsejana polja in uspeh žetve. i). Vlada se poziva, naj uvede pogajanja z Ogrsko, K ; Kalan 10 K ; A. Vratiešič 2 K ; A. Dular 2 iv ; .lera Lesjak 4 K; J. Krajec nasi. 10 K; M. M 2 K; M. C. 2 K; F. P, 2K; .lanko Lolié 20 K ; J. Pei-ko 4K; j\[. Babnik 2 K; Al. Ipavitz 10 K; A. D. 90 h; neimenov. K. 80 h; Neimenovana 30 h; Neimenovan 60 h; Amalija Řtravbar 3 K; U.Horvat 10 K. Skupaj 121 K (iOli. liog plačaj stoterokrat! — Prosimo novili dai'ov. Velika svota denarja so zamore iiaktjmnti vsakomur, ki postane naš naroOtiik. — Brezplačna pojasnila pošilja; Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana. Drazbeni dIíIíc. E ai7;i6;8 Dne 5. julija 1915 predpoldnc ob 9. uri tjo pri C. kr. oliTožticm aodilču, v ix li sL 32, tJraiba sledečih noprciiiiřtilii : ZmnljiSlía kiijifïii lirêljin, vi. št, 244; liiia t. vrtom, i-enilua vredtioi^t 2800 K. Kajiimtijši ponudek ]8fi7K. 1'od najiiiiuijšijn poniidkoiii so ne prodaja. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd, IV., diic 27. milja líHú, 33 Drožbeni oftlic. E 401,,'M Dne 28. junija 1915 predpoldnc ob 9. uri 1)0 iivi C. kr. okro/iicni sodiiču, v izbi ňt. iil, Kopctua drtóba (íloíiočih iie)ircmiíiiíu : Zoiiilji.ška kiijiea Hruíica, vi. St. 17: HifSn, «vinjak, gospoilartiku iiostojiie, vodtijuk, 2 vrta, fi njiv, 1 imSiïik. Cetiilna vrednost 370-1 K. Najm. [ion. 1877 K. VI. it. af); Njiva. Cen. vreiln, 2tifi K. Najiti. poii. K, VI. àt. Dva jminika, dve njivi. t-on. vredu. 500 K. Najm. pon. 2Ô0 K. VI. št. 377: Dva travnika, {'enilua vrotlnoBt 81(] K. Najm. pon. -los K. Zonitjiiikii l(uîi(îa Gabcrjo, vi. iît. ii78 : Xjîvii. Con. vrcdn, 220 K. Najin. [lou. 110 K. Zemljiška knjiga Totovih, vi. St. 428; Gozd. Con, vrodil. 370 K. Najm. pou. ia:i K. Pod najmanjšim ponudkoin so ne prodaja, C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV,, tiuo f). junijii lEřlS. 32 Dražbeni ohlic. E 158,15 Dne 2f. junija 1915 predpoldnc ob 9. uri bo pri tetii sodišču v izl)i ÍI,. 32 na pmlstavi s tem odobrenih pogojev drai-ba slcdei'ili oepreiiiiínin : Zemljiška knjiga Mirna pef, vi, St. 151 : Hi;» k KOB])odEiTBkimi jiořlopji, njivo, [lainiki, travniki. Ccnilua vrednost 8'24,'') K. Najmanjši poniidek 5497 K. ZeniljiKkft knjiga Golobinjek, vi. St. 539: l'ašnik. i'otiilna vrednost 288 K, Kiijmaujii poLudek ]fi2 K. Zemljiška knjiga Unmltiii, vi. št. 37«: Zidanica in viiioprart. Con. vredn. 2i»7 K. Najm. pon. 224 K. K noiiremiiinini KCmlj, knjii^ra Mirna jiei, vi, št, 151, Rjiarla o elodefio pritikline: 1 jiliig, iJ brani, Btiskal-nica in 2 egi v cenilni viodnosti 40 K. Pod niijmanj.iiin ponudkom fie ne proilnje. C. (tr. okrajno sodišče v RudoHovetn, odd. [v., dne 5. maja lUlS. Kupi se dobro ohranjen -flB® ročni vozičeli s 4 holesi. Kupca pove uredništvo. Popolnomii varno naložen denor. za Kaiulijo iiï okolico, reg. /a