ŠTEVILKA 11. NOVEMBER 1924 LETNIK II. GLASILO ŽENSKIH DRUŠTEV V JULIJSKI KRAJINI VSEBINA 11. ŠTEVILKE: OBRAZI IN DUŠE. XVI. - KARLA GRMEK - PONIKVARJEVA. - (D-n) . . Stran 242 GABRIJAN IN ŠEMBILIJA. — (Dr. Ivan Lah.) - (Nadaljevanje.).....„ 244 KNJIGA ŽIVLJENJA. - (Zvonimir Kosem)..............„ 246 SAMO ŠE NEKAJ DNI... - (Marijana Kokaljeva.)..........„ 248 ŽENE. - (Andreja-Vera)....................„ 249 ŠE PAR MISLI O MLADI LJUBEZNI. — (A. Č.)...........„ 254 ČEBELA V DRUŽBI IN SLUŽBI ČLOVEKA. - (P.)..........„ 255 O VARČNOSTI. — (Jak. Soklič).................» 258 EPIGRAM TRGOVKI Z DOBRIMI SVETI. - (Črtomira)........, 238 IZVESTJA. — V tretje leto. — Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — Iz naše skrinje. — Književna poročila. — Listnica ured. ništva (v pril.). — Razgovori (v pril.). — Str. 259, 260, 261, 262, 263, 264. - Modna priloga. UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. ŽENSKI SVET iznaJa Prve ^ni vsake9a meseca. - Za Jugoslavijo letna naročnina: Din. 48, s krojno prilogo: Din. 60; polletna: Din. 24, s krojno prilogo: Din. 30. — Naročila in naročnino je nasloviti na upravo »Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovska cesta 20. - Uredništvo in uprava: Trst, posta centrale, poštni predal štev. 384. — Izdaja „Žensko dobrodelno udruženje v Trstu". —— Tiska „Tiskarna Edinost" v Trstu,-Via S. Francesco 20.---------= KNJIGARNA - PAPIRNICA - KNJIGOVEZNICA J. STOKA TRST VIA MILANO ŠTEV. 37 ima v zalogi na debelo in drobno vse pisarniške potrebščine za šole, občinske, župne in odvetniške urade, kakor tudi vsakovrstne slovenske knjige, muzika-lije, molitvenike itd. — Izvršuje vsakovrstna knjigovezniška dela. Izvršuje vsakovrstne pečate in tiskovine. P. n. sodnijam naznanja, da sprejema in izvršuje vezanje zemlje-knjižnih in bančnih knjig tudi v urad. prostorih v mestu in tudi na deželi. ¦ iiiiiiiiiniaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii Pomisli vendar prodno izdai trdo zasluženi denar ! ? PODRUŽNICA Ljubljanske kredit, banke v Gorici Corso Verdi ,»Trgovski Dom" TELEFON ŠTEV. 50. '' : Brzbjavni naslov: LJUBLJANSKA BANKA. Deln.glavn in rezerve: CENTRALA: LJUBLJANA Dinarjev 60 milijonov. PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Plu), Sarajevo, Split, Trst Obrestuje vloge na knjižice po 4'/»%. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. — Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. — Uradne ure za občinstvo od 8>/j — 12 in od 3 — 5. Ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih zaprto. Zato si pred nakupom oglej BOGATO ZALOGO vsakovrstnega pohištva iz dobroznane domače tovarne ANTON BREŠČAK W= GORICA = Via Carducci 14 (prej Gosposka ulica) Obrazi in duše. XVI. Karla Grmek - Ponikvarjeva. Ni Ti bilo usojeno nadaljevati trudapolno pot delovanja na prosvetnem in dobrodelnem polju za povzdigo in dobrobit našega naroda — nI Ti bilo dano veseliti se uspehov svojega truda in dela. Bridka usoda, ki tako kruto in cesto posega v naše vrste ter jih redči z neizprosno silo, stegnila je tudi po Tebi grabežljivo roko ter odnesla nam ženo, ki je bila dika našega roda na tukajšnjem ozemlju. In tako morala si Ti ostaviti vse svoje ljubljene — morala si ostaviti to našo grudo, ki si jo toliko ljubila in «Za tabo zrb nam zdaj oči roseče, ki si tako prerano šla od nas». Karla Grmekova se je rodila v Trstu pri Sv. Ivanu l. 1864. Tu je dovršila svoj prvi šolski pouk. Ker je pokazala uže kot malo dekletce izvanredne sposobnosti, so jo poslali stariši l. 1879. v Kobarid v tedanjo ŽENSKI SVET STRAN 242. ŽENSKI SVET LETNIK II. učiteljsko pripravnico, da se posveti učiteljskemu stanu, za katerega je gojila nevzdržno hrepenenje in ljubav. Naslednje leto je vstopila v žensko slovensko učiteljišče v Gorici, katerega je dokončala s prav dobrim uspehom ter začela z oktobrom tega leta vršiti svojo vzgojevalno in kulturno nalogo. Od L 1883. — /. 1884. je učiteljevala v Skriljah na Vipavskem, a od l. 1884. ko je bilo prosto mesto v tržaški okolici, je bila imenovana za učiteljico na Katinari. Postopno je učiteljevala v Rojanu in pri Sv. Ivanu do l. 1892., ko je našla svojo življenjsko srečo ter se združila z vrlim in značajnem možem — našim Franom Ponikvarjem. Po tedanjem učiteljskem zakonu je morala opustiti učiteljevanje. Od tedaj se je posvetila svojemu družinskem krogu in svojemu narodu ter vršila vzorno dolžnosti matere in žene. Ko je bila prosta vseh stanovskih spon, ki so ogroževale naše učitelj-stvo kot občinske funkcijonarje, je mogla dati Karla Ponikvarjeva pravi razmah svojemu delovanju ter uveljaviti svoje bogate vrline. Kot mladi deklici sta ji plamteli srce in duša za blagor tlačenega svojega naroda in izkušala mu je pomagati zlasti na kulturnem poljus Ravnotako je pokazala deklamaforični in igralski talent ter je nastopala v raznih predstavah in prilikah na naših tedanjih jako primitivnih odrih. Prvikrat smo videli Karlo Grmekovo na odru 1. nov. 1. 1884., ko so tržaški Slovenci vprizorili igrokaz «MUnar in njegova hčhv dvorani tedanje gostilne «Al giardinetto», ki je bila nasproti gledališču «Politeama Rossetti». Od tedaj je nadaljevala svoje delo ob raznih prilikah ter v večjih ali manjših presledkih, katere je zahtevala sila razmer, do današnjega dneva. Takoj po otvoritvi našega nedavno še tako ponosnega «Narodnega doma», ko se je čutila vitalna potreba po ustanovitvi stalnega dramatičnega društva, je bila Karla Grmek-Ponikvarjeva med prvimi in najmarljivejšimi njegovimi člani. Poleg soproga, ki je bil prvi predsednik našega tedanjega dramatičnega društva, je Karla Grmek-Ponikvarjeva nastopila malodane v vseh glavnih ali večjih ulogah priznanih dramatičnih del. Poleg dramatike je Karla Ponikvarjeva najagilnejše posegala v snovanje in delovanje našega ženstva. Ko se je l. 1887. ustanovila «Ženska podružnica CMD v Trstu», je bila Karla Grmekova takoj med prvimi članicami. Z ustanovitvijo podružnice se je razširil njen delokrog. Treba je bilo trkati na razna vrata, ki so se več ali manj prijazno odpirala, ter nabirati prispevke za omenjeno človekoljubno ustanovo. L. 1892. je bila izvoljena za podpredsednico «Ženske podružnice^, a l. 1909. pa za njeno predsednico; to nalogo je vršila z največjo vnemo in požrtvovalnostjo do l. 1914., ko se je tej časti odpovedala. Poleg tega je bila predsednica tedanjega «Zavoda sv. Nikolaja» in sicer od l. 1910. do L 1918., ko je moral zavod vsled sile razmer opustiti svoje delovanje. Pod njenim spretnim vodstvom je zavod najlepše uspeval ter čedalje bolj LETNIK II. ŽENSKI SVET STRAN 243. stremel k izpopolnjevanju človekoljubnega svojega namena v korist brezposelnim dekletom. V zadnjem letu svojega življenja je bila Karla Ponikvarjeva načelnica svetoivanskega odseka «Ženskega dobrodelnega udruženja v Trstu». Kot izborna govornica je žela obilo priznanja zlasti o priliki raznih občnih zborov «Ženske podružnice CMD» in na glavnih skupščinah CMD, na koje je bila poslana kot delegatinja domače podružnice. Kot pisateljica se je pojavila v tedanji «Slovenkb>, prvem slovenskem ženskem listu in izhajajočem v Trstu, kjer so njeni članki pod psevdonimom «Danica» vzbujali splošno pozornost. V <.Malancane ocedi ter jih položi v kožico z gorkim oljem, kjer se je zarumenila sesekljana čebula. Prideni jim kakor bučam nekoliko nasekljanega peter-šilja, strok česnika, nekoliko sesekljane zelene ter nekaj narezanih, olupljenih in očiščenih paradižnikov, duši vse skupaj dotlej, da se vsa tekočina posuši ter ostanejo malancani le v olju. Ocvrti malancani. Malancane dobro operi ter razrezi po dolžini v tenke rezine, katere posoliš, povaljaš v moki, namočiš v stepenem jajcu ter v ponvi z vročim oljem ali pa zabelo lepo rumeno ocvreš. —a— Pecivo s sadjem. Zmešaj dobro v skledi 10 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, 5 dkg svežega raztopljenega masla, 2 žlici mleka ali smetane. To zmes zlij na ploh, kjer si pripravila 24 dkg bele moke, kateri si primešala pol male žlice kvasnega praška. — Vse to dobro zgneti v gladko testo, ki ga raztegneš na pol cm debelo ter položiš na z maslom pomazano ploščico; ob kraju obrni malo testa navzgor za rob ter deni v gorko pečico. Ko je testo že skoraj spečeno, pokrij vse pecivo enakomerno z na gosto skuhanim in oslajenim sadjem — najboljše so hruške ali jabolka — ali pa z marmelado. Vrh sadja raztegni sneg iz 2 beljakov in potresi še s sladkorjem ter deni zopet v peč, da se sneg malo zarumeni; ne sme se pretrdo speči, ampak le toliko, da se da lepo zrezati v poljubne in ne premajhne kose. F. P. Sadjevec ali kuhano sadno vino. K enemu litru sadnega vina se dene 8 dkg sladkorja, 8 žebic, 6 popovih zrn in nekaj celega cimeta. To se zavre in servira. Amerikanski sendvič. 14 dek sur. masla se meša, da postane penast, potem se pri-deneta 2 kuhana pasirana rumenjaka, 3 osnažene pasirane sardele, 6 dkg fino se-sekane gnjati, 6 dkg naribanega emental- skega sira, 6 dkg salame, 6 dkg jezika — vse dobro sesekano in zmešano se namaže na zemlje. Izvrstna sirova torta. Iz 14 dkg surovega masla, 20 dkg moke, 7 dkg sladkorja in enega rumenjaka se napravi testo in se razdeli v 2 dela. Ena polovica se da v tortni model, iz druge polovice se naredi mrež«, ki se položi na sledeči nadev: 28 dkg sira se pretlači, 3 rumenjake, poljubno nekaj sladkorja in vanilije, 7 dkg olupljenih in zmletih mandeljev. . Zelo okusna jed. Napravi jabolčni pire z vinom in limonovim sokom; ko se ohladi, mu primešaj nekaj želatine, da dobi rožnato barvo. S tem napolni splahnjene skodelice (kolikor je oseb) in jih postavi na led. Ko je strjeno, se strese na krožnike in se okrasi s spenjeno smetano ter servira z biškoti. Preste. 84 dkg moke, 28 dkg surovega masla, 36 dkg sladkorja, 21 dkg mandeljev, nekaj cimeta, sok ene limone in limonine lupinice in 2 žlici vina, iz tega testa napravi male prestice, jih potresi z mandeljni in s sladkorjem ter lepo speci. G. B. Vanilini kipflici. Vzemi 28 dkg brašna (moke) i u njemu izradi 21 dkg surovog masla, zatim metni 7 dkg šečera, 10 dkg sitno samljevenih mandula, napravi testo i pravi kipflice. Odozgo metni vanilin šečer. Ženske kaprice. Uzmi 16 dkg brašna, u nj izradi 11 dkg surovog masla, 5 dkg šečera i 2 žutnjaka. To sve izradi na daski mlin-čenjakom (valjarjem) razvuci koliko je tep-sija velika. Metni peči. Kad je pečeno {Vi-Vi sata), izvadi, namazi malo pekmezom (marmeladom) a odozgo metni sneg od 5-7 beljaka, u koji si metnula 15 dkg šečera. Peči opet malo dok ne otvrdne. M. B. GOSPODINJSTVO Dnevni urnik za posle mi je prišel prepozno v roke. Mnogo bi bilo treba predru-gačiti, ker se v današnjih časih ni mogoče tako strogo ravnati po njem. Ni treba vstajati ob šestih, nego ob sedmih; po kruh in mleko naj ne hodi služkinja, vse to nosijo danes na dom. Po obedu naj ima pol ure odmora radi potrebne prebave. V tednu naj ima eno popoldne prosto za svoje razvedrilo, itd. Naj bo ob nedeljah že ob 9 doma? Služkinje ni treba disciplinirati, se zna sama... Služkinjo je treba spoštovati, v hiši mora biti kakor ud družine. Prigo-dilo se je, da je gospa zaupala njej celo večje tajnosti nego možu... Dotična, ki je sestavila poselski red, se je zamislila daleč v stare čase; v sedanjem kulturnem času je veriga suženjstva pretrgana... A. Karmela. (Op. ur.; Te pripombe k poselskemu urniku, objavljenemu v zadnji številki, je napisala roka služkinje. S posebnim veseljem LhTNIK II. ŽENSKI pozdravljamo novo sotrudnico in želimo, da bi se oglasile v našem listu še druge njene tovarišice. Saj je «Ž. Sv.» namenjen sleherni naši ženi in drage volje odpira predale tudi služkinji, saj vidi v njej ženo, trpinko, človeški družbi neobhodno potrebno delavno silo in udinjo našega že itak malega naroda, ki mu mora baš radi tega biti draga vsaka poedina oseba. Kakor nam je dobrodošel ta dopis, ga vendar ne moremo objaviti v celoti. A. Karmela je — kot prizadeta oseba — v naglici napisala preostre pripombe, ki bi še bolj povečale sedanji prepad med gospodinjo in poslom. Le z dobrimi nasveti in izobraževanjem gospe in služkinje se nam bo posrečilo ublažiti njuno razmerje. Pri določevanju urnika pa je treba upoštevati tudi starost služkinje, gmotni položaj gospodinje in krajevne razmere. Pričakujemo -še nadaljnih ugovorov.) IZ NAŠE SKRINJE. Naši Gorenjci. (Nadaljevanje.) Kres. Na predvečer kresnega dne, to je 23. junija, gredo otroci v gozd in nabero velike šope praproti. To praprot razsteljejo zvečer po vseh shrambah ter jo puste tako ležati do drugega dne. To je zato, ker pride to noč na praprot počivat sv. Janez Krstnik. O mraku začno goreti po raznih gričih mogočni kresovi. Ti ognji so skoro slični onim na pustni večer. Razloček je le ta, da so takrat, ko se «žge pust», navzoči večinoma otroci, dočim se okrog kresnega ognja zelo radi zbirajo vsi odrasli ljudje. Kresna noč je posebno blagoslovljena v tem oziru, da se zamorejo izkopati bogati zakladi zlata, to pa le, če je dotični, ki koplje, brez greha in v polni milosti božji. Ako ne, mu slaba prede. Zaklad sicer vseeno dvigne, toda za zameno mora zapisati svojo dušo hudobi. Vero v zakopane zaklade ima naše ljudstvo najbrž vsled tega, ker so naši dedi v francoskih ali pa še preje v turških časih zakopavali svoj denar v zemljo. Danes se nam zdi to precej čudno, toda pomisliti moramo, da tedaj ni bilo hranilnic tako na razpolago kakor dandanes. Da bi bil spravil denar v hiši, na to ni bilo misliti, kajti sovražnik — to je bil zlasti brezdušni Turek —, mu je pokradel in opustošil vse, slednjič pa še zapalil hišo. Marsikaterega gospodarja so odgnali Turki v sužnost, kjer je umrl nasilne ali pa tudi naravne smrti. In tako je šla skrivnost o zakopanem denarju z njim v grob. Denar pa je mirno počival v zemlji sto, dvesto in še več let. Prostor, v katerem je bil zakopan, je med tem časom že večkrat menjal gospodarja. Pa se je naključilo, da je tedanji posestnik pripravljal na tistem prostoru kako šupo, kozoleec, klet in podobno. SVET STRAN 263. Pa je začel kopati in — tresk — zadel je s krampom v zlat in srebrn denar. In ker srečnemu najditelju ni bila zgodovina »zaklada« seveda nič znana, je bil trdno prepričan, da je on ta «zaklad» otel naravnost iz vragovih krempljev. Pa zakaj — bo vprašal marsikdo — je ljudstvo te zaklade smatralo za več ali manj vragovo lastnino? Čisto logično. Naš človek pričakuje vse dobro od zgoraj. Gori so nebesa, gori je Bog. Globoko doli pod zemljo pa kraljuje vrag in kar pride od spodaj gori, je prav gotovo kaj z vragom v zvezi. To velja seveda tudi za zakopani denar. Iz nekaterih takih resničnih izkopanin so se potem spočele mnogotere in raznovrstne bajke, ki so se v bujni fantaziji košatile od ust do ust. Najbolj je oblagodarjena z njimi kresna noč. V zabavo in razvedrilo jih tu nekaj navajam. Blažonov očka od sv. Katarine ¦— od tedaj gospodari že četrti rod — je živel v vednih denarnih stiskah. Pa se je domislil, da je šel na kresno noč prosit vraga za denar. Zbral je nekaj pogumnih prijateljev in šel z njimi okrog polnoči na neko križpotje. Napravil je z blagoslovljeno palico okrogel ris (6 čevljev v premeru), stopil vanj in začel klicati vraga, da bi mu pritresel en mernik cekinov. Prijatelji pa so stali izven risa in strahoma čakali, kaj bo. Ko je Blažon tretjič zaklical: «Zemlja, odpri se, vrag, prikaži se in mi brez zahtevka moje duše daj en mernik cekinov,« tedaj se je razpočila zemlja in hudi duh v podobi smrdečega kozla je bušk-nil na dan ter se vstopil tik Blažona. Iz gobca mu je molel dolg goreč jezik, ki je segal tako blizu Blažonovih rok, da mu je osmodil nohte. Blažon bi bil rad pobegnil, toda ni mogel napraviti niti koraka. Vsi drugi, ki so stali izven risa, pa so zbežali urnih krač na vse vetrove. Eden je tekel v šentviško župnišče in priklical župnika. Prosil ga je toliko časa, da se je župnik po dolgem obotavljanju odpravil «vraga panat». Dospevši do usodnega mesta, je našel še vse tako, kakor mu je pripovedoval možakar. Hudoba je stala kakor pribita in s svojim gorečim jezikom pridno palila nohte nesrečnemu Blažonu, ki je bil vsled strahu in groze bolj mrtev nego živ. Denarja ni bilo videti nikjer. Župnik je brž vzel v roke črne bukve in začel spravljati vraga nazaj v pekel. A pokazalo se je, da je bil župnik še premalo svet mož in hudoba se je njegovim molitvam samo ostudno režala. Nato so poslali v Škofjo Loko po nekega silno pobožnega ka-pucina, ki je po dolgih ceremonijah dosegel, da se je zemlja zopet odprla in hudobec se je s strašnim tuljenjem vdrl nazaj v pekel. Koliko je imel u.obožni kapucin truda s hudobcem, se je jasno videlo iz tega, da so znojne kaplje, ki so oblivale kapucinovo STRAN 264. ŽENSKI telo, prodrle skozi gosto raševino in zlasti kapuca (kuta) je bila vsa polna potnih kapelj, ki so bile tako debele kakor, jagode od velikega rožnega venca. Tako je bil Blažon zaenkrat rešen hudobnega duha. Da ni šel potem nikoli več vraga klicat, to se umeje. Tudi v vasi Drulovki pri Kranju so šli nekoč ondotni fantje na kresno noč v ris. Kar naenkrat pa se je pojavila grda, kot žrod debela in kakih sedem metrov dolga kača. Mesto oči je imela dva žareča oglja. Fantje so vsi preplašeni zbežali, toda kača je hitela za njimi. K sreči pa so fantje zavili na bližnje pokopališče. To jih je rešilo. Kača, ki je bila seveda sam satan, je prihitela do ograje, a notri ni mogla, ker je bilo pokopališče blagoslovljeno. Čakala je trdovratno na fante pred ograjo. V tem je udarila ura v zvoniku polnoč in kača se je na mestu vdrla v zemljo. - Manica. KNJIŽEVNA POROČILA Oktobra meseca t. 1. sta umrla dva prvovrstna zastopnika novodobne knjige: Rus Valerij Brjusov in Francoz Anatol France. Dasi sta živela daleč drug od drugega, eden na iztoku, drugi na zapadu Evrope, sta vendar kazala na svojih duševnih potih nekaj sličnega. Oba sta čutila v sebi silno samozavest, trdno etično silo in zmago prave umetnosti. Zato se nista slepo pridruževala posameznim slučajno modernim leposlovnim strujam ,gradila sta si lastno cesto, zdravje svojemu umetniškemu pojmovanju sta črpala iz večnolepih staro-klasičnih umotvorov; kot moderni življenje poznavajoči osebnosti sta verovala v zmago socialistične ideje. VALERIJ BRJUSOV se je rodil l. 1873. v Moskvi. Oče — trgovec — mu je dal sredstva, da je mogel študirati visoko šolo v tujini. S književnim delom se je bavil že kot študent, pozneje pa mu je postalo pisateljevanje življenjski smoter in poklic. Objavil je več knjig in sodeloval pri mnogih literarnih revijah; sam je urejal leposlovni časopis «Vjesy» in «Rusko misel». Najbolj znana njegova dela so: «Pesnikova proza», zbirka pesmi «Sed non satiatus» in pesmi iz prve mladostne dobe: «Cheh d' oeuvres». Prevajal je rimske klasike in tudi SVET LETNIK II. pesmi iz' drugih jezikov.) S pesmijo «Kamenščik» se je postavil odločno na stran pravega socialističnega in komunističnega svetovnega nazora. V Valeriju Brjusovu časti novodobna Rusija prvovrstnega zastopnika moderne poezije, literarni kritik pa ga bo uvrstil med največje ruske književnike. ANATOLE FRANCE je bil sin knjigarnarja Natala Thibaulta, ki je bil svojim odjemalcem znan pod imenom Erance, ta naziv si je pozneje izbral sin Jacque za svoje pisateljsko ime. France Jacque Anatole Thibault je bil rojen v Parizu, kjer je preživel večino svojega življenja; umrl pa je v Toursu kot 80leten starček. Bil je član Častne legije in Akademije. Pred tremi leti mu je švedska Akademija znanosti podelila Nobelovo nagrado. Do prave pisateljske slave je prišel šele v poznih letih, pridobil si jo je zlasti z romanom «Zločin Silvestra Bonnarda». Poleg tega je izdal še celo vrsto spisov, z izrazitim samoniklim pojmovanjem umetnosti je navdušil čitatelje in književnike sirom kulturnega sveta; «šola Anatola Franca» si je osvojila važno mesto med leposlovnimi strujami. «Novi Rod» je stopil v V. letnik; pod uredništvom J. Pahorja bo nadaljeval svojo dosedanjo nalogo: odkrivati duši našega deteta skrivnosti narave, plodove človeškega duševnega prizadevanja, odpirati pogled v življenje ter dajati in kazati prave smernice na življenjski poti. — Mati, tudi tvoje dete si želi čtiva; v dolžnost ti je, da mu preprečiš čitanje slabih spisov in mu daš v roko dobro, zdravo knjigo. Ako sama dobivaš «Ženski Svet», naroči deco na «Novi Rod»». (Naslov za Jul. Krajino: Uprava Novega Roda, Trst — S. Giovanni, casella postale. — Ljubljana: Bleiweisova c. 21.1 Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani je izdala kot 35; zvezek «Splošne knjižice« A. Doklerjev prevod Salustove »Vojne z J u g u r t o». (Broš. Din. 16.—, vezana Din. 22.—). Založba je objavila to delo kot prvo v prevodni vrsti latinskih klasikov. Prevodu ic dodan primeren uvod z autorjevo biografijo in z raznimi zgodovinskimi ter drugimi podatki, ki so potrebni za bolje razumevanje tega dela. Knjigo toplo priporočamo zlasti dijaštvu, ki študira latinščino. Čevljarnica Forcessin TRST - Via Caprin Štev. 5 pri Sv. Jakobu - TRST Kdor išče obuvalo ceno a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo! In šel bo k »FORCESSINU«, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al' bogatinu — najboljše čevlje daja . . . ? Predmeti za bolnike trebušni in kilni pasovi Parfumeriji - mirodilnici E. Grapulin Gorica, Corso G. Verdi'27 Najboljše sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je »MORAMA" „Morana" temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. Naroča se pri KOTOR ¦ MUO, DALMACIJA = Jugoslavija) ===== Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat. — Išče se ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO. — Ponudbe je poslati direktno na zgornji naslov. FRANC NAROBE Trst, Via Commerciale 18 priporoča slavnemu občinstvu v meslu in na deželi svojo dobro založeno Trgovino z lestvinami in s kolonijaluim blagom. Konkurenčne cene. Točna postrežba. Na željo se pošilja blago trž. odjemalcem franko na dom. Ivan Kerže - Trst Piazza Sati Giovanni štev. 1 ima v zalogi najraznovrstnejše kuhinislie in druge hišne potrebščine iz aluminija, stekla, lesa in emalirane prsti. Pozor!! RUDOLF KNEZ Pozor!! ------------ Piazza de Amicis 13 (na Kornu) ima v zalogi moško in žensko blago in izgotovljene obleke. Sprejema vsakovrstna naročila za obleke po meri in najnovejšem kroju. — Nevesta in ženin dobita pri tej tvrdki vse potrebno po ugodni ceni! Postrežba točna.