Svet ga je in ga bo cenil
Svetovni tisk je na najvidnejših me-stih objavil novico o smrti člana pred-sedstva Jugoslavije in Zveze komuni-stov Jugoslavije Edvarda Kardelja. Tisk je podrobno pisal o revolucionar-ni preteklosti Edvarda Kardelja in poudarjal, da je bil eden izmed borcev nove oblasti v Jugoslaviji že med naro-dnoosvobodilno borbo, da je bil vodil-ni teoretik socializma v Jugoslaviji, eden izmed glavnih graditeljev seda-njega gospodarskega in družbenega si-stema ter avtor mnogih knjig.
V uvodniku Primorskega dnevnika, po-svečenega delu Edvarda Kardelja, je pred-sednik slovenske kulturno-gospodarske zve-ze Boris Race zapisal, da je nastala prazni-na, ki je ni mogoče zapolniti, saj se ljudje, podobni njemu, poredko rodijo. Race pou-darja, da je tovariš Kardelj nenehoma doka-zoval zaupanje v ustvarjalno moč človeka in vdanost ljudskih množic. Prav to je bila konstanta njegovih teoretičnih in idejnih sklepov in njegove praktične politične de-javnosti. Pri vsem tem je gradil svoja teore-tična stališča na rezultatih prakse. Nikoli ni omahoval — predlagal je novosti za vse, kar je ugotovil, da je preživelo.
Zahodnonemška tiskovna agencija je ob-javila, da je Edvard Kardelj delal do zadnjih dni svojega življenja ter da je s svojim teore-tičnim delom pred XI. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije utrdil idejno oshovo njene politike. Temeljna misel Edvarda Kardelja, poroča agencija, je bilo ustvarje-nje družbenega modela, ki se bo razlikoval od zahodnega večstrankarskega sistema pa tudi od enostrankarskih držav.
Takoj za predsednikom Titom je Edvard Kardelj vsekakor najuglednejši jugoslovan-ski revolucionar, državnik in marksistični teoretik. V francoskih sredstvih množičnega obveščanja je bilo njegovo ime, vse od pari-ške mirovne konference, zmeraj navzoče v vseh velikih jugoslovanskih notranjih in me-dnarodnih pobudah. Njegova miselna pre-davanja na številnih političnih zborovanjih v Jugoslaviji, zasedanjih Združenih narodov in ob srečanjih s tujimi državniki, so zmeraj odmevala v zavesti milijonov Francozov.
Vsi ameriški časniki so objavili obširne zapise o dejavnosti Edvarda Kardelja. V njih poudarjajo njegove zasluge tako v pre-dvojnem obdobju kot v osvobodilnem boju, zlasti pa pri graditvi nove Jugoslavije, v ustvarjanju jugoslovanske poti v socializem.
Tudi ves italijanski tisk je te dni pisal o pokojnem Edvardu Kardelju kot zgodovin-ski osebnosti, ideologu jugoslovanske poti v socializem in teoretiku, ki je obogatil sodob-no marksistično misel. Partijsko glasilo Uni-ta piše, da je bil tovariš Kardelj ena najpo-membnejših osebnosti nove Jugoslavije, pa tudi komunističnega in delavskega gibanja sploh. Tako kot ime tovariša Tita je tudi njegovo ime povezano z vsemi najpomemb-nejšimi trenutki v zgodovini nove Jugoslavi-
je. Skupaj s Titom je obnavljal partijo, da je lahko potem le-ta povedla ljudstvo v protifa-šistični in revolucionarni boj. Svet je pozor-no prisluhnil njegovim idejam, vendar pa Edvard Kardelj ni bil samo teoretik, ugotav-lja Unita. Teoretična razmišljanja niso pri njem nikoli potisnila v ozadje politične de-javnosti in prav v tem je pomen njegovega dela. Tudi krščansko-demokratski Popolo poudarja velik prispevek Edvarda Kardelja pri razvoju nove Jugoslavije in snovanju na-še poti v socializem, politike neuvrščenosti ter znanstvene razlage samoupravljanja. Komentator v glasilu italijanskih krščanskih demokratov tudi opozarja na veliko vlogo lovariša Kardelja pri destalinizaciji Jugosla-vije ter uvajanju socialistične demokracije. Tudi drugi italijanski časniki so poleg novice o smrti Edvarda Kardelja objavili številne komentarje in druge prispevke o pokojnem jugoslovanskem revolucionarju.
Osrednje kitajsko partijsko glasilo Žen-min Žibao je posredovalo svojim bralcem sporočilo o smrti tovariša Kardelja, ki ga je v Beogradu objavilo predsedstvo Socialistične
»Z globoko bolečino sem sprejela novico o smrti tovariša Edvarda Kardelja, enega naj-pomembnejših voditeljev Zveze komunistov Jugoslavije in jugoslovanskih narodov. Re-volucionarna borba in teoretične zmogljivo-sti so lahko za zgled vsem tistim revolucio-narjem v svetu, ki se bojujejo za demokraci-jo in socializem. Mi, španski komunisti, ne bomo nikoli pozabili tistega stalnega prija-teljstva, skrbi in solidarnosti, ki jih je Edvard Kardelj namenjal španskemu ljud-stvu v njegovem boju za svobodo in demo-kraci jo.«
Predgednica Komunistične partije Španije Dolores Ibarruri La Pasionaria
»Tovariš Tito, z globoko žalostjo smo sprejeli novico o smrti tovariša Edvarda Kardelja. Zavedam se, kako težka je boleči-na, ki jo izzove odhod tovarišev revolucio-narjev v času, ko smo potrebni njihove mo-drosti in izkušenj. Dovolite mi, da v imenu svojih tovarišev, članov PLO, vseh pripra-dnikov arabskega ljudstva Palestine in v svojem imenu izrazim sožalje prijateljskim jugoslovanskim narodom, vsem tovarišem v ZKJ in vam osebno.«
Jaser Arafat, predttednik tzvršnega odbora PLO v brzojavki lovarišu Titu
federativne republike Jugoslavije in Cen-tralnega komiteja Zveze komunistov Jugo-slavije. Časniki so pisali ocene o izjemnih zaslugah tovariša Kardelja za jugoslovansko notranjo in zunanjo politiko.
Tudi vsi japonski časriiki so objavili vest o smrti Edvarda Kardelja. Iz revolucionarne biografije pomembnega jugoslovanskega po-litika predvsem poudarjajo njegovo vlogo v boju proti fašizmu ter podčrtujejo, da je bil Edvard Kardelj teoretik neodvisnega jugo-slovanskega samoupravnega socializma.
Glasilo japonske komunistične partije Akahata je v celoti objavilo tudi sožalno brzojavko, ki jo je ob Kardeljevi smrti Cen-tralnemu komiteju Zveze komunistov Jugo-slavije poslal v irnenu japonske komunistič-ne partije podpredsednik prezidija Tomio Nišizava. O Kardeljevi smrti je poročal tudi vodilni japonski časnik Asahi Šimbun, ki izhaja tudi v angleščini, kot tudi številna druga japonska glasila. Novice o smrti prija-telja in najbKžjega svetovalca predsednika Tita so v japonskih glasilih bila objavljena na prvih straneh.
O smrti velikega revolucionarja je pisal tudi tisk v Bangkoku, Sri Lanki, Kartumu, Tripolisu in drugod. Poudarjajo, da je s smrtjo Edvarda Kardelja v političnem vod-stvu Jugoslavije nastala velika praznina tei da je to nenadomestljiva izguba za Jugosla-vijo in zvezo komunistov.
Časniki v Colombu so objavili biografijo Edvarda Kardelja ter poročali, da je umrl veliki borec za neuvrščenost, veliki teoretik mednarodnega delavskega gibanja in borec za nove mednarodne odnose na enakoprav-nih temeljih.
Najuglednejši svetovni državniki, politiki in druge osebnosti so izrazili globoko žalost ob smrti Edvarda Kardelja. Predsednik britansko-jugoslovanskega društva in nek-danji odposlanec britanske vlade pri glav-nem štabu narodnoosvobodilne vojske Jugo-slavije Fitzroj McLean, ki je tovariša Kar-delja gpoznal med bivanjem v Jugoslaviji v vojnih letih, je izjavil, da je bil zelo impre-sioniran nad hrabrostjo ter vojaško in poli-tično nadarjenostjo Edvarda Kardelja. »Za-to menim,« je dejal, »da je izredno veliko prispeval za revolucijo in osvoboditev Jugo-slavije. Po vojni je Kardelj svojo veliko energijo usmeril v obnovo in graditev med vojno porušene države, v njen gospodarski in politični razvoj, zlasti pa je pomemben njegov prispevek pri ohranitvi samostojnosti Jugoslavije. «Po besedah McLeana je zlasti pomembno Kardeljevo delo v zvezi z ustav-nim in političnim konstituiranjem v samo-stojni Jugoslaviji, pri čemer je ta veliki mi-slec in teoretik pokazal izredno izvimost idej.
»Žal mi je, ker ne bom mogel nadaljevati pogovora s tovarišem Edvardom Kardeljem, da bi slišal njegovo mnenje o pomembnih vprašanjih zgodovine,« je deja] podpredse-dnik japonske komunistične partije Nišiza-va. »Dobro se spommjam pogovora, ki sem ga imel s pokojnim Edvardom Kardeljem med 10. kongresom Zveze komunistov Jugo-slavije. Zdi se mi, kot da bi bilo to včeraj. Nenehno mi je zastavljal vprašanja o boju Japonske komunistične partije, ki zastopa samostojna stališča. Mnogo je vedel o naši partiji, kar je bilo razbrati tudi iz njegovih vprašanj,« je dejal Nišizava.
Ob smrti tovariša Edvarda Kardelja daje-jo številne izjave tudi tuji državniki, politiki in druge osebnosti. Tako je voditelj vsegr-škega socialističnega gibanja in član grške-ga parlamenta Andreas Papandreu izjavil, da je bil Edvard Kardelj velik voditelj, dr-žavnik, teoretik in intelektualec, ki je dal
pomemben delež k razvoju socializma v Ju-goslaviji. Po Papandreujevih besedah Edvard Kardelj ni bil le velik državnik Jugo-slavije in njenih narodov, marveč tudivelika osebnost vseh svetovnih naprednih in socia-lističnih sil.
Sekretar grške socialistične partije za dr-žavo Babis Drakopulos pa je tovariša Karde-lja označil za enega največjih voditeljev Zveze komunistov Jugoslavije in socialistič-ne Jugoslavije. Dodal je, da je bil brez dvo-ma tudi eden najuglednejših sodobnih teore-tikov.
Član direkcije italijanske komunistične partije pa je v izjavi za zahodnonemški radio dejal, da je v sedanjem trenutku, ko tovari-ša Kardelja ni več, na političnem prizorišču čutiti, da je odšel eden največjih protagoni-stov svetovnih dogajanj v zadnjih 40-tih le-tih. V nadaljevanju je Šergio Segre tovariša Kardelja označil kot človeka, ki je, kot je dejal že Antonio Gramsci,- vedno gledal na svet s pesimizmom modreca in z optimi-zmom človeka izredno močne volje.
Sekretar pokrajinskega komiteja italijan-ske komunistične partije Furlanije-Julijske krajine, Antonio Cufaro, pa je povedal, da je smrt tovariša Edvarda Kardelja globoko pretresla slovenske in italijanske komuniste v tej pokrajini. Cufaro je poudaril, da je Zveza komunistov Jugoslavije izgubila ene-ga najpomembnejših voditeljev in enega najboljših sinov.
Ko je zvedel za novico o Kardeljevi smrti, je dal izjavo tudi legendarni voditelj špan-skih delavskih kotnisij Marcelino Gamacho. Poudaril je, da je to velika izguba ne le za Zvezo komunistov Jugoslavije, marveč tudi za vse španske komuniste, pravzaprav za
»Pretresla in razžalostila nas je novica o smrti Edvarda Kardelja. Bil je prekaljen voditelj in dobro znan teoretik ZKJ in viden državnik Jugoslavije. Dal je velikanski pri-spevelc osvoboditvi jugoslovanskih narodov, obrambi neodvisnosti in suverenosti Jugo-slavije in socialistični graditvi Jugoslavije. Prav tako je dal pozitiven prispevek k sploš-nemu razvoju odnosov med Kitajsko in Ju-goslavijo in med naSima partijama. Njegova smrt je velika izguba za ZKJ in jugoslovan-ske narode. Komunistična partija Kitajske in kitajska vlada in ljudstvo izražajo globoko sožalje ob njegovi smrti.«
Hua Kuo-Iena, pred»wlnlk CK KP Kil.j.ke
»Smrt Edvarda Kardelja je močno odje-knila v pokrajini, kar je logično in ra-zumljivo, saj je splošna žaJost v vsem svetu zajela tudi našo pokrajino, ki tesno sodeluje z republiko Slovenijo. Kardelj je, kot vsi državniki in misleci, znal gledati naprej, daleč naprej, samo da bi povedel narode svoje dežele po pravi poti. Neodvisnost Ju-goslavije je bila v osnovi njegove koncepci-je, kazala se je v izvirnosti samoupravljanja. medtem ko je neuvrščenost postala prvi po-goj za njeno mednarodno sodelovanje.«
Sergio Cokmi, predaednik deielne vlade Furlanije-Julijake Krajinf
vse tiste svetovne revolucionarje, ki se boju-jejo za zgraditev socializma, ki bo temeljil na demokraciji in samoupravljanju.
Član izvršnega komiteja Centralnega ko-miteja komunistične partije Spanije in di-rektor časnika Mundo Obrero pa je poudaril izjemno vlogo tovariša Kardelja v razvoju sodobne socialistične misli. Dodal je, da je njegova smrt velika izguba tudi za mednaro-dno delavsko gibanje.
Dolgoletni član vodstva in predsednik bel-gijske socialistične stranke ter član belgij-ske vlade Jos Van Eynde, pa je povedal, da se je s tovarišem Kardeljem večkrat sreča), zadnjič na 11. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Vedno znova, pripoveduje Jos Van Eynde, smo se lahko prepričali v izre-dno inteligenco in objektivnost tovariša Kar-delja, s katerima je obravnaval ter analiziral bistvo mednarodnih procesov. Po besedah predsednika belgijske socialistične stranke, je smrt tovariša Edvarda Kardelja ogromna izguba za vso Jugoslavijo kot tudi širšo me-dnarodno skupnost.
Obširne zapise o smrti Edvarda Kardelja so objavila tudi sredstva množičnega obve-ščanja v Svici, Veliki Britaniji, Tuniziji, na Finskem, Portugalskem, v Alžiriji, Romuni-ji, Avstriji in številnih drugih državah po vsem svetu.
»Z njegovo smrtjo je Jugoslavija izgubila ustvarjalnega družbenega in političnega mi-sleca, ponosnega zagovornika jugoslovanske neodvisnosti. Kot sem opazil med njegovim obiskom v Washingtonu, je bil človek, ki je predstavljal svojo deželo z velikim dostojan-stvom, žaiom, odločnostjo v ciljih in močjo rnisli. Prosim vas, da prenesete soprogi in družini tovariša Kardelja, kakor tudi jugo-slovanskemu ljudstvu ob veliki izgubi, ki jih je prizadela, moje najgloblje osebno sožalje, kakor tudi sožalje ameriškega ljudstva.«
Ameriaki predsednik Jinimy Carter
v »ožalni brzojavki
predsedniku Tilu
«ZvedeI sem za žalostno novico, ki je bo-lestno prizadela prijateljsko jugoslovansko sosednje ljudstvo in vam želim v imenu itali-janske vlade in v svojem imenu izraziti naj-globlje sožalje ob smrti eminentnega držav-nilca, katerega znani prispevekmednarodne-mu sodelovanju ima pomembno potrditev v prijateljstvu, ki obstoja med našimi narodi.« Ciulio Andreolli, predeednik italijanske vlade
»Dragi tovariš Tito, globoko pretresen v imenu komunistične partije Francije izra-žam spoštovanje spominu na tovariša Edvar-da Kardelja. Z njim odhaja ugledni vodja vaše partije, vidni borec od prvih dni vaše narodnoosvobodilne borbe in eden od ustvarjalcev jugoslovanskega socialistične-ga samoupravljanja. V težki bolečini, ki vas je doleteia, prejmite, dragi tovariš Tito, mo-je iskreno sožalje in ponovne dokaze naše solidarnosti.«
(ieorges Man-hais, g<-n<-ralni nekrrlar KPF
»Z globoko bolečino in pretresenost jo sem sprejel žalostno novico o smrti Edvarda Kar-delja, filana predsedstva SFRJ in CK ZKJ, ki je imel ugledno vlogo pri osvobajanju in boju za neodvisnost svojega naroda in domo-vine. Boril se je tudi v vrstah gibanja neuvr-ščenosti in s svojim jasnim znanstvenim de-lom znatno prispeval k napredku socialistič-ne misli. V svojem imenu in v imenu egip-tovskega Ijudstva vam izražam najbolj iskre-no sožalje in najgloblje sočustvovanje.«
Anvar el Sadal, egiptovaki predBednik
»Tovariš Edvard Kardelj, ugledni partij-ski in državni voditelj, zvesti sin jugoslovan-skih narodov, je skupaj z vami, dragi tovariš Tito, posvetil vse življenje idealom delav-skega razreda, ljudskih množic, za narodno in družbeno osvoboditev, dal je izreden pri-spevek zmagi v narodnoosvobodilnem boju in uspehu socialistične revolucije, za gradi-tev nove Jugoslavije in njeno utrditev v me-dnarodnem življenju.
Na vseh funkcijah, ki mu jih je zaupala partija, se je tovariš Edvard Kardelj dosle-dno bojeval in dal pomemben prispevek kre-pitvi prijateljstva, solidarnosti in vsestran-skemu sodelovanju naših partij in dežel, romunskega in jugoslovanskega ljudstva.
Ko v teh časih globoke žalosti delimo veli-ko bolečino narodov Jugoslavije in vašo bo-lečino, tovariš Tito, vam želim izraziti naše sožalje zaradi te izgube in vas prosim, da posredujete naše sožalje družini lovariša Kardelja.«
Romunski predsednik Nicolae Ceausescu