ZELEZAR Leto XVI. Št. 7 Julij 1976 15 [[] &ki, ■ V# ■ 7C! JI ZELEZAR V prvi številki našega glasila »Štorski železar«, ki je izšla 15. julija 1961 je v uvodniku, prvi številki na pot, direktor tovariš Tugomer Voga med drugim zapisal: »Menim, da mora naše tovarniško glasilo tolmačiti načela in cilje novega gospodarskega sistema, seznanjati sodelavce s celotno družbenopolitično problematiko, predvsem pa vzpodbujati kolektiv k sodelovanju pri poglabljanju samoupravljanja, pri izpopolnjevanju sistema razdelitve dohodka pri odkrivanju obstoječih rezerv za hitrejši razvoj proizvodnje in delovne storilnosti«. Od takrat pa do danes je minilo 15 let. V kolikšni meri je Štorski železar izpolnil zastavljena in sprejeta načela lahko najbolje ocenijo vsi tisti bralci, ki ga spremljajo že od vsega začetka. Prepričani smo, da je v vseh teh letih le dal svoj delež k osveščenosti in obveščenosti članov delovnega kolektiva ter tudi na svoj način prispeval svoj delež k poglabljanju socialističnih samoupravnih odnosov v kolektivu. Prav je, če ob tej obletnici pogledamo nekoliko nazaj ter se poskušamo spomniti vseh titih, ki so pri urejanju in izdajanju glasila sodelovali. Preveč bi bilo imen, če bi hoteli našteti vse, ki so s prispevki sodelovali, saj lahko s ponosom ugotovimo, da je bilo v vseh teh letih preko 300 sodelavcev oziroma tistih, ki so objavili svoje prispevke v glasilu. Kljub temu pa smatramo, da ne bo odveč, če se spomnimo le nekaterih, ki so sodelovali v samem začetku. V prvem uredniškem odboru so bili: Avgust Boršič, Rajko Markovič, Jože Mastnak, Jože Mrevlje, Stanko Ocvirk, Viktor Opaka, Franc Rozman, Ivan Štefančič in Drago Završnik. Odgovorni urednik je bil seketar podjetja tovariš Jože Mrevlje. Tehnični urednik pa je bil novinar Delavske enotnosti Danilo Domanj-ko. V teh 15. letih je prišlo do sprememb tudi med uredniki. Kot že navedeno je bil prvi odgovorni urednik tovariš Jože Mrevlje in sicer od julija 1961 do maja 1962, ko je nekaj mesecev po svoji 50-letnici umrl> Naslednji urednik je bil Stane Ocvirk in sicer za obdobje od junija 1962 do avgusta 1966. V naslednjem obdobju prof. Perc Leopold od septembra 1966 do decembra 1968. Od januarja 1969 do danes pa ponovno Ocvirk Stane. Štorski železar je vseskozi v teh 15 letih izhajal redno vsak mesec ter je tako izšlo skupno 180 številk v skupni nakladi 505.580 izvodov. Povprečno je imela vsaka številka 12 strani. Skupno je glasilo že kar zajetna knjiga s 2.044 stranmi v kateri je bilo objavljenih 4.993 prispevkov. Tudi 'ti statistični podatki ne pomenijo samo zanimivih številk, dajo predvsem sliko o obsegu, kakor tudi izpolnitvi namena in cilja glasila. S spremembami in poglabljanjem družbenih in samoupravnih odnosov se je spreminjala tudi vsebina in usmerjenost Štorskega železarja resnično vsestransko pravočasno in popolno obveščanje delavcev v temeljnih oganizacijah združenega dela in delovni organizaciji kot celoti o vseh vprašanjih, ki so pomembna za družbeno ekonomski položaj ter s tem zagotavljal možnosti za njihovo kar najbolj popolno in kvalificirano odločanje pri izpolnjevanju svojih samoupravnih dolžnosti in pravic. Kot tribuna delovne skupnosti, ki obvešča delovno' skupnost o delu in življenju tovarne ter združenega podjetja mora glasilo dajati možnost delavcem v združenem delu, da javno podajo svoje mišljenje, predloge in stališča in seznanjati delavce v združenem delu z dogajanji v družbeno ekonomskem sistemu ter s stališči družbenopolitičnih organizacij. Ob tej priložnosti vsem stalnim kakor tudi občasnim sodelavcem ter vsem, ki so s svojimi prispevki pripomogli, da je »Štorski železar« izpolnjeval svoje poslanstvo, iskrena zalivala za njihov trud z željo, da bi tudi v prihodnje sodelovali in oblikovali naše glasilo. Urednik Proizvodnja slovenskih železarn v juniju in prvem polletju 1976 Stanje naročil je bilo v mesecu juniju še vedno pod načrtovanimi količinami proizvodnje za poedine mesece v letnem gospodarskem načrtu. Nižja potreba vložka pogojuje tudi nižjo proizvodnjo jekla. V jeklarni Železarne Ravne so celo ustavili obratovanje ene peči za 714 ur in v tem času omogočili koriščenje letnih dopustov ter zaposlili preostanek delavcev na mestih, kjer je bilo to bolj potrebno. Zaradi več zastojev na plavžih Železarne Jesenice in nižje vsebnosti Fe v rudi kot je bilo načrtovano, tudi plan proizvodnje surovega železa v juniju ni bil dosežen ter znaša 98 %. Polletni načrt izvršujemo z 102 % in letošnja proizvodnja je za 9 % večja kot je bila v prvem polletju preteklega leta. Proizvodnja jekla je bila v juniju izjemno nizka in znaša samo 87 odstotkov povprečne mesečne načrtovane količine. V jeklarni Železarne Jesenice šo obratovali z manjšimi SM pečmi. Zaradi omejene možnosti oskrbe z električno energijo prvih osem dni v mesecu je bila nižja proizvodnja elektro jekla. Za proizvodnjo jekla v Železarni Ravne je rečeno v uvodu, da je namerno omejena. Zaradi okvare je bila dalj časa izven obratovanja tudi visokofrekvenčna peč, V Železarni Štore je bilo na SM peči veliko zastojev, od 13. dalje pa je bila v popravilu. Mesečna izvršitev načrta proizvodnje jekla znaša za Jesenice 91 odstotkov, za Rayne 79 %, za Štore 85 %. Ob koncu petega meseca je znašala proizvodnja jekla že okoli 1 % več kot v enakem obdobju preteklega leta in tudi okoli 1.700 ton več kot je bil zbirni načrt. Ob polletju zaostajamo skoraj za 7.000 ton za načrtom in letošnja proizvodnja jekla je za okoli 5.000 ton manjša kot je bila lani ob koncu šestega meseca. Načrt blagovne proizvodnje so izvršili samo v Železarni Štore s 101%, v Železarni Jesenice je znašala izvršitev 92 % in v Železarni Ravne 87 %. Skupen .rezultat je 93 % načrtovane količine. Polletni načrt izvršujemo s 97 %, kar je tudi 3 % manj kot je znašala blagovna proizvodnja prvega polletja 1975. Tudi odprema se ni bistveno popravila, saj je- odpremljeno 94 odstotkov proizvodnje. Ker je pa znašala blagovna proizvodnja v juniju le 1.500 ton več kot v maju, je tudi odprema nekaj večja. Predelovalci so imeli prav iste težave kot železarne, predvsem v pomanjkanju naročil. To ne velja sicer za vse proizvode, vendar vpliv tolikšen, da so mesečni načrt proizvodnje izvršili samo v Plame-nu-Kropa, kjer je stanje sploh najboljše in znaša letošnja proizvodnja 9 % več kot v enakem obdobju lani ter izvršujejo polletni načrt s 105 %. V Tovilu je znašala izvršitev načrta proizvodnje v juniju 68 odstotkov, v Verigi 75% in v Žični 75 %. Skupno znaša izvršitev plana proizvodnje za predelovalce v juniju 80 %. Po prvih šestih mesecih je letošnja proizvodnja 8% nižja od lanske in zaostajajo za polletnim načrtom 12%. Slovenske železarne kot celota izvršujemo polletni načrt blagovne proizvodnje s 97 %. (nadaljevanje na 4. strani) Obdelava valjev za izvoz v SSSR v obdelovalnici valjev; na sliki valji po mehanski obdelavi pripravljeni za odpremo Razprave o osnutku zakona Za nami je prvi krog razprav o osnutku zakona o združenem delu na zborih delavcev. Razprave niso obsegale samo obrazložitev posameznih poglavij zakona oziroma njegovih določil, sprememb sedanjega sistema in novosti, temveč tudi stanje oziroma analizo pogojev za uveljavitev zakona v naši delovni organizaciji. Delavski s.vet delovne organizacije je že v maju formiral štiri delovne skupine, ki so imele nalogo, da pripravijo takšno analizo za Železarno Štore in sicer za posamezna področja oziroma poglavja osnutka zakona. Delovne skupine so svojo nalogo tudi opravile tako, da je bilo mogoče v toku samih razprav koristiti tudi podatke o dejanskem stanju v delovni organizaciji. V našem glasilu objavljamo samo del teh materialov iz analize in sicer poglavja o odnosih pri pridobivanju dohodka, odnosih o delitvi in razporejanju dohodka, pravicah, obveznostih in odgovornosti organov družbeno političnih skupnosti pri pridobivanju, delitvi in razporejanju dohodka, kakor tudi poglavje o obveščanju delavcev v-združenem delu, samoupravni delavski kontroli in samozaščiti, o odgovornosti za upravljanje samo-upravljalskih funkcij ter o določilih v zvezi ¿ izdelavo samoupravnih aktov. Ostala poglavja zakona so bila obravnavana v glavnem kot primerjava z našimi samoupravnimi akti oziroma katera določila iz osnutka zakona naši samoupravni akti že vsebujejo in na katerih področjih bo potrebno še v bodoče š samoupravnimi akti določeno snov še urediti. Novi zakon o združeilem delu pomeni temelj, na katerem se bo gradil nov, trden gospodarski sistem. Ena prvih in temeljnih načel osnutka, tega zakona je, da je u-stvarjanje in neprestano povečanje dohodka'temeljni motiv za gospodarjenje. Sistem ne more omogočati vsakega gospodarjenja temveč le tistega, ki ustvarja in povečuje dohodek. Iz istega razloga tudi ne more biti samoupravljanje, če ni tistega s čimer se upravlja. V zakonu je točno določeno :— »Delavci v temeljni organizaciji pridobivajo dohodek odvisno od produktivnosti živega dela in uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, od stalnega prilagajanja proizvodnje in drugih dejavnosti tržnim pogojem in družbenim potrebam ter odnosom, ki jih delavci samoupravno urejajo in o katerih odločajo v okviru družbenopolitičnih skupnostih.« Osnutek uvaja kot element v sistemu tržno verificiranje dela vsakogar in dohodka. V mnogih določilih osnutka zakona o združenem delu se vzporedno postavlja odvisnost vsakega dohodka od tržnih potreb na eni in medsebojnih odvisnosti, dogovorjeni delitvi dela na drugi strani. S tem se onemogoča, da bi lahko obstojala proizvodnja, ki ne ustvarja niti ne povečuje dohodka torej ne izpolnjuje temeljne postavke, ki jo zakon postavlja na prvo mesto. Člani teama so po preučitvi zakona in analizi obstoječega stanja v TOZD-ih in DO ugotovili, da so nekateri principi zakona že vgrajeni v dosedanjih sporazumih in samoupravnih aktih, ki pa jih bo potrebno dopolniti, ostale pa vgraditi v našo samoupravno prakso. Delitev imetja in sredstev med TOZD je bila izvršena, za kar je bil sklenjen poseben samoupravni sporazum, pri tem pa ni bil dosledno upoštevan kriterij minulega' dela, kar bomo morali v bodoče storiti. Ena izmed variant bi bila formiranje interne banke. Pri formiranju dohodka pa že doslej obstojajo dogovori med TOZD-i, ni pa bil sklenjen samoupravni sporazum. Bistvo novega zakona pa je, da mora vsaka organizacija združenega dela temeljiti na dohodkovnih principih. V ta namen so potrebna natančna merila in osnove za pridobivanje in ugotavljanje dohodka še posebej tam, kjer trg ni regulator. Ker se predvideva, da bo obračunavanje celotnega dohodka TOZD in DO po principih, ki jih predvideva zakon o združenem delu, začelo veljati s 1. 1. 1977, morajo biti dohodkovi odnosi med TOZD do takrat urejeni. Zakon prinaša spremembe tako glede ugotavljanja dohodka celotnega dohodka — skupni prihodek, ki se ustvarja: M s prodajo proizvodov in storitev 2. s svobodno menjavo dela . 3. z deležem v skupaj ustvarjenem dohodku iz naslova združevanja dela in sredstev. PRIDOBIVANJE, RAZPOREJANJE IN DELITEV DOHODKA TOZD Celotni prihodek: — Materialni stroški — Amortizacija (samo dogovorjena) Dohodek: Družbene dejavnosti, ki gredo iz podjetja. Čisti dohodek: ;— Osebni, dohodki in skupna poraba delavcev — Razširjena reprodukcija —^ Rezervni sklad. Glavne razlike med sedanjim obračunom celotnega dohodka in delitvijo dohodka: 1. Od celotnega prihodka se odšteva le dogovorjena amortizacija. Za amortizacijo nad minimalno stopnjo se bomo lahko odločali le v . višini, ki zagotavlja enostavno reproduciranje. Sredstva za razširjeno reprodukcijo pa bomo izvajali samo iz čistega dohodka. 2. V delu dohodka ni obresti. Obresti kot strošek v sedanjem smislu odpadejo, poznamo samo udeležbo v skupnem poslovanju. 3. Zakon odpravlja bruto in neto osebne dohodke in nam pri čistem dohodku ostanejo le neto osebni dohodki. Namen je, da delavca, kakor tudi tista področja družbenega gospodarjenja, za katera potom samoupravnega sporazumevanja izdvaja svoj osebni dohodek, zainteresira ža čim boljše gospodarjenje. Delitev dohodka bo torej morala temeljiti na takšnih osnovah, da bodo vzpodbujale: — dosledno uresničitev načela delitve po rezultatih dela — ustrezno odvisnost osebnih dohodkov od skupnih rezultatov dela in poslovanja TOZD — tako notranjo organizacijo dela in odnosov v delitvi dohodka, ki bodo vzpodbujali delavčevo iniciativo za uspešno delo in večanje dohodka delitev sredstev za osebne dohodke pa je treba izpeljati na principu delitve po delu — uveljavljanje omenjenega načela pa zahteva takojšnji pristop k izdelavi ustreznih meril in metod. Osnutek določa, da se dohodek temeljne organizacije dosega odvisno od uspehov pri delu in od rezultatov, doseženih pri upravljanju sredstev za proizvodnjo v družbeno last in gospodarjenju z njim. Iz dohodka temeljne ■ organizacije združenega dela se združujejo sredstva y tiste oblike združevanja dela in sredstev, ki bodo dale najboljše rezultate v skupnem ustvarjanju dohodka in pri povečanju produktivnosti njihovega in.skupnega družbenega dela. TOZD še vnaprej ostaja subjekt upravljanja in se njegova vloga v tem smislu še krepi,' ni pa več opredeljen kot neke vrste samostojen ekonomski subjekt, pač pa izvajajo TOZD ekonomske' "funkcije združene v okviru delovne organizacije. — Obveščanje delavcev v združenem delu Obveščanje delavcev je bistveni pogoj za uresničevanje njihove samoupravi j alske funkcije. Izhajajoč iz tega ustavnega načela opredeljuje osnutek zakona obveščanja delavcev kot pravico in dolžnost in pri tem posebej našteva, kdo v§e, je dolžan delavce obveščati, o čem in kakšno naj bo obveščanje: po vsebini in obliki mora biti dostop- no delavcem, ob tem pa tudi redno, pravočasno, resnično in popol-? no. Način in roki za obveščanje delavcev se določijo v zakonu, statutu in z drugim samoupravnim splošnim aktom. Kakšna je normativna ureditev obveščanja pri nas? Samoupravni sporazum o združitvi v DO Z§ nima posebnega določila o obveščanju, medtem ko imajo statuti TOZD in statut DO o obveščanju' posebno poglavje, kjer so opredeljena predvsem splošna načela in delno tudi odgovornost. Obveščanje delavcev v zVezi z MRZD je opredeljeno v SS v MRZD, pravilnik o izdajanju in urejanju glasila Štorski Zelezar pa opredeljuje predvsem način in vsebino informiranja delavcev prek glasila. Kakšno pa je stanje v praksi? Delavci so obveščeni o pomembnih vprašanjih, dogodkih, sklepih samoupravnih organov, predlogih, o katerih bodo razpravljali samoupravni organi in drugem’ na več načinov: JSMB na sestankih samoupravnih delovnih skupin — na sejah samoupravnih organov |8|§- prek glasila Štorski Zelezar — prek Štorškega Informatorja ■ ■ na druge načine (od predpostavljenih, od sodelavcev, prek zunanjih glasil — dnevni tisk, skupščinski poročevalec itd.). . (O tem kolikšen je delež posameznega vira informacij, in kakšne so .le-.te 'po vsebini in času obstoji analiza, narejena na osnovi posebne ankete, izvedene v letu 1975!)' Kakšne so informacije glede na zahtevo, da morajo biti redne; pravočasne, resnične in popolne oziroma tudi predvsem razumljive? Ugotavljamo, da so delavci o mnogih vprašanjih obveščeni redno in pravočasno in da je obveščanje Podpiramo boj Slovencev in Hrvatov v Avstriji V torek, dne 13. 7. je bilo v obratu mehanske obdelave protestno zborovanje štorskih žeiezarjev, na katerem so prisotni manifestirali svojo podporo boju za pravice narodnostnih manjšin v Avstriji. Z zborovanja, na katerem je govoril predsednik konference osnovne organizacije sindikata tov. Frido Gradišnik, so poslali protestno pismo, naslovljeno na Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, v katerem izražajo svojo solidarnost s stališči republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. • REPUBLIŠKI SVET ZSS . Delavci Železarne Štore, zbrani na protestnem zborovanja, izražamo odločno podporo stališčem Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, sprejetih ob zadnjih dogodkih v Avstriji. Ogorčeni smo nad ravnanjem republike Avstrije, ki že 21 let zavlačuje izpolnitev državne pogodbe in hkrati s pogodbo zagotovlljene pravice slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji, Sprejem zakonov pred nekaj dnevi pa pomeni enostransko revizijo državne pogodbe, grob napad na narodnostne manjšine ter demokracijo tako v Avstriji kot v svetu. Odločno podpiramo boj narodnostnih manjših v Avstriji ter smo prepričani, da bodo naši republiški, kakor tudi zvezni organi storili vse'v obrambo pravic naših narodnostnih manjšin v republiki Avstriji. Delavci Železarne Štore o združenem delu objektivno. Ni pa možno trditi, da so vse informacije razumljive ali celo popolne (poleg celotnega gradiva večkrat ni povzetka ali obrazložitve, ki bi jo morali podati sestavljavci osnovnega gradiva, ker bi bila le tako zagotovljena istovetnost vsebine; nivo informacij ni vedno prilagojen nivoju tistih, katerim je namenjen itd.). Podrobnosti v zvezi z obveščanjem nimamo urejenih v nobenem samoupravnem splošnem aktu. Predlogi: 1. Vsa splošna določila v zvezi z obveščanjem delavcev je potrebno dopolniti z določili iz osnutka zakona in jih zapisati v posebnem poglavju naših samoupravnih splošnih aktov (SS o združitvi, statuti TOZD). 2. Način uresničevanja splošnih določil o obveščanju je potrebno urediti s posebnim samoupravnim splošnim aktom, verjetno na nivoju DO. V njem mora biti podrpbno urejen način obveščanja, oblika in vrste informacij, odgovornost, roki in drugo. — Samoupravna delavska kontrola in samozaščita Naši samoupravni akti sicer imajo določila o organizaciji družbene samozaščite, skupno z določili o narodni obrambi, vendar ne tako kot to določajo sedanje smernice. Oblike notranje kontrole in zaščite obstajajo in se. izvajajo predvsem prek službe zavarovanja, Poseben poudarek je prisoten v zadnjem času o splošnem redu v DO in pri tem odigravajo svojo službeno vlogo člani ustrezne službe zavarovanja.' Odbori samozaščite so v formiranju in so vse priprave v teku, Izdelan je osnutek samoupravnega sporazuma o družbeni samozaščiti, ki bo dan v kratkem v razpravo.. Po sedanji normativni opredelitvi določila o samoupravni delavski kontroli (SDKj imajo vsi delavci možnost, da sodelujejo neposredno v SDK, vendar ni bilo opaziti zadostnega interesa. Prav tako ni bilo opaziti, da bi strokovne službe, organi ali posamezniki na kakršenkoli način ovirali delo SDK. O zadevah kontrole delavci odločajo po delegatih v komisijah TOZD in odboru SDK DO. Pravilnik SDK je bil sprejet na zborih delovnih ljudi ŽS že leta 1973, Je enoten za vse TOZD in OSS. S pravilnikom, so določena načela in stališča za delo SDK,, področje dela, pravice ,,in dolžnosti. Načelno so sicer določila pravilnika veljavna in uporabna, vendar bo potrebno celotno vsebino uskladiti z že! obstoječo interno, zakonodajo posebej še z osnutkom zakona o ZD. Programi dela organov. SDK v TOZD in DO so le delno urejeni- ar. S strani SDK ni.bilo podano poročilo o. delovanju in nepravilno-, stih, tako pri sprejemanju in izvajanju sklepov organov upravljanja. Bistvo : samoupravne delavske kontrole ni dovolj poudarjeno in zadosti opravljeno tako na nivoju DS, TOZD in DO. V DO ni opazno delovanje SDK na nivoju SOZD. Glede na osnutek ZZD bo treba urediti: Sistem družbene samozaščite in kontrole je v teku formiranja. V sistemu bomo morali izhajati iz aktiviranja samozaščite v osnovnih delovnih enotah itt TOZD. Pripravlja se tak sistem ukrepov in aktivnosti, da bodo organizirane, usklajene in uresničene vse naloge s tega področja kot so: — vzpostaviti zaščitno službo na nivo, da bo sposobna upreti se vsakršni sovražni dejavnosti, varovanje zaposlenih pred sovražno psihološko propagando, — preprečevanje kriminala, protipravnega prisvajanja družbenega premoženja in nevestnega gospodarskega poslovanja, — varovanje samoupravne pravice delovnih- ljudi in preprečevanje sporov in izkoriščanja, š —'varovanje premoženja in osebne varnosti delavcev DO ter varstvo družbene lastnine,- v ; preventiva in borba proti elementarnim nesrečam, '— s primernimi oblikami množične vzgoje, razvoja varnostne kulture med delavci, zlasti zavesti o varnosti družbe, —■ ustanovitev organov za družbeno samozaščito in opredelitev v samoupravnih aktih pravice in dolžnosti teh organov. — roke in oblike obveščanja, — način in: obveznosti posredovanja obvestil tudi SDK in sindikatu, ..... — obveznosti: informiranja delavčevo opozorilih, ugotovitvah in odločitvah organov nadzora pravo-, branilca samoupravljanja,, SDK-in drugih.. Veliko več napora: bomo morali posvetiti osveščanju;^ delavcev o pravici--in dolžnosti, do nadzora med poslovanjem in delovanjem TOZD — DO neposredno in prek organov , samoupravlj anj a . -— posebnih organov; SDK;- ki naj bodo tako v TOZD, v OSS in DO. > — Odgovornost za. opravljanje samoupravljalske funkcije V samoupravnem sporazumu o združitvi v DO imamo določilo p odgovornosti predvsem le za individualnega in kolektivnega poslovodnega organa. Za te je določena odgovornost za opravljanje svoje funkcije in sicer materialna, disciplinska in kazenska. Opredelitev odgovornosti je načelna,-Več o odgovornosti članov samoupravnih in poslovodnih organov vsebinsko določa statut DO. Opisani so primeri, ko so člani organa upravljanja, izvršilnega ali poslovodnega organa lahko odpoklicani ali razrešeni za neodgovorno ravnanje. Statuti TOZD nimajo določila o odgovornosti, razen v posameznih primerih, ko so določene naloge organov upravljanja in vodje TOZD, je s tem povezano tudi določilo o odgovornosti za opravljanje teh dolžnosti. Podobno poročilo vsebuje tudi pravilnik o samoupravni delavski kontroli za člane tega organa. V praksi se določila o odgovornosti, kolikor so vsebovana v naših samoupravnih aktih, niso zadosti uveljavljala, saj zaradi zanemarjanja svoje dolžnosti ali nedelavnosti, ni bil nihče klican na odgovornost ali mu je bil izrečen kakršenkoli ukrep, čeprav je znano, da vsi člani organov in* delegati ne opravljajo svojo samoupravi j alsko dolžnost kakor bi morali in Zato nastopajo celo ovire pri rednem delu posameznih organov. Odgovornosti delegatov in organov upravljanja niso v naših samoupravnih aktih tako opredeljene, kakor je sedaj predvideno v predlpgu zakona in z uresničevanj em. ivsebine tega , zakopa bomo morali V samuopravnih sporazumih šn.. drugih .samoupravnih aktih opredeliti: in. konkretizirati odgovornost j posameznih delegatov,, organov.upravljanja,.jzvršUnih, in poslovodnih organov;: V praksi bomo tudi ,dejauskp( morali izvajati ulae-pe, ki jih bomo oprede|ili,, za neod-govomo,;,ravnanje-,in ¡zanemarjanje, samoupravljalskih s in., drugih,, ,dp Jžt n osti in : obveznosti t tako; v, e T OŽ® kakor,,v .skupnihpslužbah. j>\■ . Opredeliti bomo «prali odgovornost ;za. poslovanje TOZD še;ppseb-no kadar .ta posluje z izgubo. Upoštevati, bomo morali, zakonsko,, določila} .bodo) (Opredelila: ■ sankcij e za tako; . delovanje, Morali, bomo razmejiti odgovornost čjanov in .samoupravnih organov pri upravljanju in odločanju o dohodkovnih družbenoekonomskih odnosih, kar je neodtujljiva pravica delavcev na eni strani, in odgovornost pri vodenju in odločanju o organizaciji dela,- proizvodnega procesa in pdslov v tej zvezi na dragi-strani. Tudi-v bodoče bomo morali-opre-deliti osebno odgovornost vsakega llllllllllllllllllllllIlllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllll)llllllllllllllll!l!llllilliiM!)!l|!!!Mlll|!||lii!»MIMilii!l!l!l|IM | i Priznanje našim ( | sindikalnim delavcem | E V prejšnji številki, smp poročali o . podelitvi, zlatega zna- = ka Z vezesindika to v. Slovenije, ki ga jeza uspehev sindi- i = kalnem ,delu. prejela osnovna .organizacija sindikata. TOZD E 114. panoge, tokrat pa lahko , z veselje« poročamo, da so, E srebrni znak.,.Zveze sindikatov Slovenije, prejeli kar .trije .. E 1 , naši, sindikalni delavci, E Za dolgoletno -uspešno in požrtvovalno delo- v sindi- E E kalni organizaciji so priznanja prejeli: Jože Florjančič iz li- E • varne sive litine IT'—TOZD Livarna, Ivan Gračner, gradbe- = no stanovanjsko komunalno gospodarstvo in Anton Zibret = E iz mehanične delavnice — TOZD ViT. = E Vsem trem iskrene čestitke k zasluženemu priznanju z = E . željo, da bi še vnaprej s tako voljo in občutkom pripadnosti E k tej organizaciji delali na področju sindikatov. E ¡Tillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiif za opravljanje delovnih nalogov. V Samoupravnih sporazumih in statutih bomo morali opredeliti tubi osebno odgovornost-vsakega za opravljanje samoupravljalskih funkcij tako, da se določijo obveznosti vsakega delegata in dogovor-nost na morebitne kršitve teh obveznosti, oz. dolžnosti. V novi organizaciji samoupravljanja bomo verjetno imeli več izvršilnih organov upravljanja, tako v DS TOZD kakor v DS DO. Za člane teh orga--nov je v predlogu zakona predvidena tudi materialna odgovornost, ki ji; bomo morali opredeliti v samoupravnih aktih. Enako velja za poslovodne organe. V poglavjih o odgovornosti bomo morali opredeliti vlogo, ki jo tudi po zakonu ima,.oz. bo imela ; sindikalna organizacija pri ugotavljanju odgovornosti posameznikov .in organov pri upravljanju in odločanju. Posebno skrbno borno morali opredeliti odgovornost- delovne skupnosti skupnih služb v odnosu bo dela in jialog ter obveznosti, ki jih bodo, lebe imele v DO za vse TOZD. Medsebojne odnose med skupnostjo skupnih služb in TOZD bomo morali urediti s posebnim samoupravnim sporazumom. VARSTVO PRI DELU Uvodoma je potrebno poudariti, da je osnutek zakona o zdru-1 ženem -.delu v. zadovoljivi «eri, za-• jel tudi področje, varstva, prj delu ter mu dal pravo, .mesto.. Tako so določbe o varstvu pri delu skozi ; veš zakon in sicer neposredno ali : posredno v posameznih poglavjih. Tako so posamezne do-ločbe iž-varstva pri delu v prvem- delu, ki govora .'0 temeljih določb; v poglavju o mods.ebajnih razmerjih.-delavcev v združenem • deluf, v poglavju;. o oblikah združevanja dela in sredstev,. kakor tudi ;v poglavju; ,ki, olj-■ ravnava družbeno ¿varstvo, samoupravnih pravic in - družbene, lastnine.. Na osnovi primerjave določil iz osnutka. zakona,. kakor ...tudi obstoječih zakonskih,predpisov, z dejanskim, stanjem v, naših . TOZD in OZD; lahko,,ugotovimo,.,da imamo določone_ stvari na tem področju že ' ure j ene,,nekatere samo .delno urejene, nekatere pa še niso,.urejene. 'Gre predvsem za samoupravno, kakor,tudi ,za organizacijsko uredi-„tev ter tudi izvajanje posameznih nalog, in ukrepov iz varstva pri de-|u. Se vedno je V veljavi pravilnik o varstvu-prj delu v Železarni Store iz ,lota '1967, ki je bil izdelan na osnovi temeljnega in republiškega zakona P varstvu pri delu. V. najkrajšem času pa bo potrebno področje varstva, pri delu urediti tudi s samoupravnim sporazumom, v (katerem bodo predpisani splošni .ukrepi, kakor tudi Ukrepi za delovne pogoje ter pravice in dolžnosti delavcev v- TOZD. V predpripravah oziroma v razpravi bo potrebno dogovoriti se, ali bomo v posameznih TOZD imeli posebne sporazume o varstvu pri delu ali pa bo -to področje kot del sporazuma o -združenem dolu. Na ravni organizacije združenega dela, to je celotne železarne pa bo potrebno s samoupravnim spo-| razumom določiti skupne naloge in (nadaljevanje na 5. strani) Razmerje in vloga zunanje trgovine ZS na območju celjske regije Preteklo obdobje gospodarskega L 1975 je bilo v svetovni trgovini zelo razburkano. V splošnem nekonjunktumem stenju so se vrstile močne spremembe valutno-monetarmiih odnosov. Posamezne nacionalne valute so doživljale velike pretrese. Stabilnost vrednosti do sedaj trdnih valut kot n. pr. ameriškega dolarja, angleškega funta, nemške marke itd. je postala zelo labilna in se je močno spreminjala. Posamezne nacionalne ekonomije so z instrumenti kreditne politike, bančnimi intervencijami na borzah denarja reševale stamije znižanja vrednosti svoje valute. Prodajne cene so padle v toliki meri, da so celo večja podjetja bila prisiljena prodajati blago pod lastno ceno, da so zagotovila plasman lastnih proizvodov. Sklepanje poslov na dolgoročne termine je popolnoma prenehalo, blago se je prodajalo za trenutne potrebe posameznega kupca. Posledice svetovne ekonomske krize so se odrazile tudi pri deležu našega prometa v zunanji trgovini. Prizadet je bil v glavnem obseg izvoza in ekonomski rezultat plasmana blaga. Rezultat in problematika udeležbe Železarne Store v mednarodni menjavi preteklega obdobja sta bila v najbolj strnjeni obliki sledeča. V letu 1975 smo uvozili za 228,5 milijona dinarjev reprodukcijskih materialov in opreme. Regionalna usmeritev uvoza je bila: s konvertibilnega področja 44 % iz vzhodnega področja 46,5 % iz dežel v razvoju 9,5 % Izvozih smo blaga V vrednosti za 112,3 milijona dinarjev na področja: — konvertibilno tržišče 70 % — vzhodna Evropa 23 % — dežele v razvoju 7 % Iz primerjave lahko ugotovimo, da je razmerje lastnega pokrivanja uvoznih potreb z ustvarjenim izvozom izpod polovice. V izvozno dejavnost smo vložili mnogo truda in si uspeh zagotoviti nekatera za nadaljnji izvoz pomembna tržišča. Kljub, krizi smo nadaljevali s programom plemenitenja proizvodnje za izvoz, o čemer priča že podatek, da je izvozna količina udeležena s 7 % v skupni realizirani količini in z 9 % v vrednosti prodaje. Nedoseganje predvidevanj planiranega izvoza ni imelo negativnih posledic v poslovanju v smislu zoževanja obsega; proizvodnje. Zmanjšana izvozna realizacija ni vplivala, na znižanje uvoza in s tem pi vplivala na normalen proizvoden proces. Uspeh smo zadržati stike z vrsto inozemskih partnerjev, ki so pripravljeni dolgoročno sodelovati z Železarno Štore. Poglobilo se je sodelovanje z državami, SEV-a, zlasti kar zadeva - dolgoročnost poslovnih aran-žmanov. Z nekaterimi od njih je v teku tudi navezovanje tehnič-no-razvojmih programov in delo na skupnem reševanju nalog. Novo kvaliteto medsebojnega sodelovanja v okviru SOZD SŽ pomeni dogovor o stimuliranju posameznih OZD pri. naporih za doseganje izvoza. Interno stimuli- ranje spremljajo tudi skupne akcije pri iskanju izvoznih možnosti. Na širšem območju gospodarske aktivnosti celjske regije ima Železarna štore pomembno vlogo v deležu zunanje-trgovinskega prometa. V primerjavi velikosti prometa se lahko prepričamo kakšni so naši rezultati v odnosu do oštetih OZD. Uvoz 1 Izvoz % pokritja uvoza v 000 din Železarna Štore 228.456,— 112.305.— 49 Cinkarna 314.090.— 375.429.— 119,5 EMO 118.646,— 70.490,— 59,5 Libela 3.376,— 5.700,— 168,8 Žična 44.661,— 29.522,— 66,1 Klima 7.470,— — • Aero 180.778.— 54.082,— 29,9 »LIK« Savinja 22.567.— 49.031.— 217,3 Metka 2.980,— 12.022,— 403,4 Toper 36.391.— 24.473,— 67,3 TVO Škofja Vas 4.557,— — — Vrvica 216.— — — KK — TOZD Mesnine — 4.868.— KK — TOZD Mlekarna 898,— — — Etoi 19.481,— 13.078,— 67,1 Zlatarna 122.485,— 24.621,— 20,1 Skupaj: 1,107.052,— 775.621,— 70,1 m m i im i ' i 'H £ m* II T i m £ # j V X timJP ¿mttt H | ¡lijpilil ip * sfsilS ii # jt} Splita ¡¡¡S; llIB •t ■.* is lil ii ' ¡p iifMM «ji ", /,V r ¡¡lil mm II n mm Obdelava kolutov za izvoz v SSSR na karusel stružnici v obdelovalnici valjev Vidimo, da je največji uvoznik in izvoznik »Cinkarna«, medtem ko je Železarna Štore po svojem > obsegu na drugem mestu. Odnos pokrivanje uvoza je žeio različen v delovnih organizacijah. Ugotovimo lahko, da smo v tem odnosu precej pod povprečjem: Zanimiva je regionalna usmerjenost izvoza navedenih udeležencev v zunanji trgovini: . — zahodna Evropa in Amerika 37,2 % — vzodnoevropske države • 57,4 % — dežele v razvoju 5,4 % Prevladuje torej izvoz v vzhodno Evropo, pri čemer ima največji vpliv »Cinkarna«. Relativno nizki pa so 'izvozni dosežki pri izvozu v dežele v razvoju. Slednja ugotovitev velja prav za vse navedene OZD in prav tako za Železarno Štore. Enaka je skupna ugotovitev, da je zelo majhen obseg zumanje-tr-govinskega poslovanja z deželami Latinske Amerike. Glavni zunanjetrgovinski partner delovnih organizacij po vrednosti uvoza materialov so ZR Nemčija, Zambiji, Švica in So- vjetska Zveza. Pri izvozu pa je glavni kupec blaga DR Nemčija, nadalje ZR Nemčija, Českoslovaš- ' ka, Italija, Poljska in Sovjetska Zveza. Rentabilnost izvoza industrije je na splošno nizka, zlasti še pri tistih proizvodih, ki se plasirajo na zahodna tržišča, kjer se srečujemo z močno konkurenco in z visoko produktivnostjo. Doseganje, za naše razmere, nekih normalnih cen na tam področju je težko, ker je naša domača proizvodnja obremenjena z vrsto obveznosti in z višjimi stroški proizvodnje. Večina delovnih organizacij zato predlaga za izboljšanje stanja večje stimulacije pri izvozu v obliki premij in izvozhih kreditov, zmanjšanje družbenih, obremenitev, realen odnos v obračunskem tečaju, stabilnejše cene domačega reprodukcijskega materiala in večjo selektivnost pri uvozu, z o-lajšavami predvsem za uvoz.tistih surovin, ki so namenjene proizvodnji, ki se izvaža in tudi tistih, ki jih domači proizvajalci ne izdelujejo ah pa ne v ustrezni kvaliteti. Boris Gornik, dipl. oec. Proizvodnja slovenskih železarn (nadaljevanje s 1. strani) Eksterna realizacija je še naprej slaba, čeprav malo boljša kot je bila maja. Nobena železarna ni presegla 90 % načrtovane vrednosti in je skupen ^rezultat 88 %. Med delovnimi organizacijami predelovalcev sta Plamen in Žična visoko presegla načrtovano vrednost mesečne realizacije. V Plamenu so realizirali tudi 5 % več kot so načrtovali polletno vrednost prodaje in 16 % več kot je znašala vrednost prodaje v prvem polletju lani. Nobena druga proizvodna delovna organizacija v SŽ ni dosegla v polletju načrtovano vrednost prodaje in skupno izvršujemo načrt 88% ali 7% manj kot je znašala vrednost prodane robe lani ob koncu prvih šest mesecev. Za rezultate izvoza je bil mesec junij še bolj uspešen kot maj. Pri skoraj enaki količini izvoza v obeh mesecih je vrednost v mesecu juniju za okoli 7 % višja. Količinsko in vrednostno je bil povprečni me-• sečni načrt izvoza visoko presežen -in to -fiS' konvertibilno in klirinško področje. Letos- šo izvozile železarne y prvih, šestih mescih 57. %vyeč kot'v jenakem.obdobjuTani.in tudi vrednost je '25 % višja kot je bila lanska. Predelovalci so izvršili 45 odstotkov .več. kot lani, kar je po ; vredlibsti, 46i%. .več kot' je znašala ianskgletna.polletna, vrednost izvo-:za. Naifšdehi podatki kažejb,' da so .‘predelovalci. ‘ dosegali ugodnejše - cene. Pollethi ' načrt izvoza je za rzdruženo podjetje presežen za. 8 %,, po vrednosti je pa to 6.%i manj kot znaša načrti. Pri. tem. imajo prede-, lovalči pozitiven uspeh, saj' znaša vrednost'4 % več kot so načrtovali, pri železarnah je pa vrednost izvdža ‘ 9' %;nižj.a'kot znaša- načrt. ' Edino Železarna Jesenice visoko vprešega' pOlietii.. .načrt izvoza. V Železarni Ravne so izvozili 10 %" 'več kot v ehakeih obdobju lani, za .13% večjo vrednost, za planom pa zaostajajo ža 18%. Slabše, je v Železarni Štore, kjer ne dosegajo lanskoletnih količin in vrednosti ter zaostajajo za polletnim načrtom za več kot 30'%. Proizvodni rezultati in podatki o doseženi eksterni - realizaciji ne obetajo nič dobrega za polletne obračune. Na splošno so v polletju ' podatkov, doseženih v prvih šestih , mesečih lanskega leta; Konec juni-V ja je število zaposlenih sicer manjše od načrtovanega vendar imamo 2 % več zaposlenih kot konec meseca junija 1975. Prvo polletje letošnjega leta in gospodarskega načrta je za nami San realni pogoji’poslovanja niso bi-I li za nas niti najmanj ugodni. Sta-' nje .se izboljšuje, vendar tudi na ; začetku; drugega polletja ne moremo pričakovati bistven preobrat. Najhuje, je to, da smo imeli vse materialne pogoje za boljšo proizvodnjo in boljše poslovne rezultate. Neugoden rezultat poslovanja v prvem polletju nas pa opozarja ha to, da moramo v drugem polletju zastaviti vse sile in pozornost, da bi do konca leta stanje popravili. Milan Marolt, dipl. inž. Vpis posojila za coste Na število zaposlenih Po vrednosti Zaposlenih Vpisalo % Plan C 5095 OD) Vpisano 95 Elektroplavž 111 96 86,4 1 235.036 I28.70O 54,7' Jeklarna I 120 85 70,8 235.46J 131.600 55,8 jeklarna II 128 107 83.5 286.797 220.600 76,9 ‘Valjarna I 268 176 61,1 537.529 256.700. 47,7 Valjarna II + vodstvo 2l9 204 93.1 367-828 302.5Ó0 82,2 Jeklovlek 66 25 38*4 112.573 37.3OO 33,9 SkUDELi TOZD 114 932 693 .74,3 1.775.227 1.077.400 60,6 Livarna I + vodstvo 227 139 61,2 486.797 237.2OÖ S 48,7 Livarna II 277 121 43,6 525.148 235.9OO 44,9 Modelna 20 6 30,0 42.694 7.000 16,3 Skupaj TOZD LIV. 524 266 50,7 ‘ 1.054.638 480.106 45,5 Skupaj TOZD MO 204 102 50,0 436.254 186.300 42,7 Meh.del, + priprava + vod s. 248 123 49,5 530.093 239.600 45,1 Elektroobrat 92 51 55,4 198.052 93.300 47,1 Vzdr. dvig. naprav 60 12 20,0 109.464 I7.OOO 15,5 {Transportni obrat 151 107 70,8 306.113 120.400 39,3 Skupaj TOZD ViT 551 293 .53,1 1.143.722 470.300 41,1 Skupaj TOZD ENERG. 107 96 89.7 261.748 174.100 66,5 Tovarna traktorjev 36 24 66,6 75.134 47.000 62,5 Skupaj TOZD G S KG 126 116 . 92,0. . . 178.631 136.400 76,3 1 Skupaj TOZD DPG ■ 74. 50 67.5 117.893 73.000 61.9 Skupaj OSS 521 335 64,2 1.108.397 602.300 54,3 Skupaj ŽŠ 3.075 1.975 64,2 6.151.643 3.246.900 52,7 Grafični pregled vpiaa posojila za cssts Stanj« 5. 7. 1976 Elektroplavž Joklarna I Jeklarn» IZ Valjarna I Valjarna II ♦ «od Jeklovlek Livarna II Modalna Skupaj TOZD LIV. Sknpaj TOZD MD Mah.dal.❖prip.dala Elaktroo h?at Vadr. dvig. naprav Transportni obrat Skttpaj TOZD ViT Skupaj TOZD SHSBS. Skapaj TOZD GSXG Skupaj ŽŠ Skupaj TOZD 114 Livarna I + vods Po wédnorti 1111111111111 Po *opo*l«Bih Y/Z//////^/X Aktivnost organizacije ZK ODSTOPANJ OD NAČELA DEMOKRATIČNEGA CENTRALIZMA NE SMEMO DOPUSTITI V V osnovni organizaciji ZK v TOZD ViT in TOZD Energetika so z izrekom disciplinskih ukrepov in s temeljitim dogovorom o nadaljnjem delu zaključili razpravo o idejnih odklonih v tej osnovni organizaciji v zadnjem obdobju. Komunisti OO ZK TOZD ViT in Energetika so se sestali 6,1 julija. Osrednja točka dnevnega reda, je bila obravnava ocene kadrovske komisije v zvezi z. idejni-: nii odkloni nekaterih članov ZK v tej osnovni organizaciji. To te- mo so obravnavali na seji OO ZK že drugič. Po poročilu komisije so v temeljiti razpravi preučili dejansko stanje in opredelili odgovornost posameznikov. Zaradi odstopanj od načela demokratičnega centralizma je osnovna organizacija izrekla enemu članu opomin, trem pa tovariško kritiko. Seveda pa le izrek ukrepov posameznim. članom še ni porok za nadaljnje uspešno delo, zato so se temeljito pogovorili o načinu in obliki nadaljnjega delovanja članstva ZK, tako da lahko z gotovostjo predvidevamo, da do'podobnih odklonov v tej osnovni organizaciji nebi smelo priti. Zdravko Ivačič Razprava o (nadaljevanje s 3. strani) ukrepe iz varstva pri delu. Urediti bo potrebno predvsem naslednja vprašanja: — določiti organizacijo in delovno področje službe za varstvo pri delu na osnovi že obstoječih zakonskih predpisov, predvsem pa podrobneje določiti odnose službe do drugih služb pri opravljanju strokovnih nalog, — imenovati oziroma izvoliti pooblaščene delavce za opravljanje strokovnih nalog v posameznih TOZD ter določiti obseg pooblastila teh delavcev, — z normativnim aktom urediti programiranje in izvajanje periodičnih pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav, z normativnim aktom urediti programiranje in izvajanje preizkusov oziroma meritev ekoloških razmer v obratih, kakor tudi meritev v zvezi z varstvom okolja oziroma vplivih železarne na okolje, — Urediti programiranje in izvajanje teoretičnega in praktičnega usposabljanja ter preverjanja znanja delavcev o njihovi usposobljenosti za' varno delo, -— določiti ■ medsebojne pravice in obveznosti in organizacijo delovanja varstva pri delu pri opravljanj u. skupnih del z drugimi TGZD na skupnih deloviščih, •■—normativno urediti organizacijo, roke ;in delavce 'za zdravstvene preglede v skladu s predpisi o zdravstvenih pregledih, , — normativno urediti organizacijo reševanja in prve pomoči, liri- ž normativnimi akti urediti organizacijo požarnovarnbstne preventive,- kakor tudi delovanje poklicne in prostovoljne gasilske organizacije, . — normativno urediti obveznosti’službe varstva piri delu, kakor tudi pooblaščenih delavcev za varstvo pri; delu v TOZD v zvezi z.raziskovanjem nesreč pri delu, vodenjem evidence in sestavljanjem poročil o stanj urin problemih varstva pri delu, — normativno urediti oziroma določiti pravice in obveznosti posameznih ■samoupravnih; organov do varstva pri delu, predvsem pa okrepiti Vlogo samoupravne delavske kontrole, določiti obveznosti strokovne službe, kakor tudi posameznih. delavceV do tega organa, — v samoupravnih aktih določiti postopek, kakor tudi izvajanje določil o disciplinskih ukrepih v zvezi s kršitvijo.-delovnih dolžnosti s področja varstva pri delu. Konstituiranje TOZD, družbeni dogovori, samoupravni sporazumi in splošni akti Konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela v delovni organizaciji Železarne Štore je' bilo opravljeno v skladu z veljavnim zakonom o konstituiranju podjetij. Opravljene so'bile temeljite analize pogojev dela delovne organizacije, ki so se formirale v TOZD, napravljene so biie razmejitve sredstev po TOZD vse v skladu z razvojno politiko TOZD in DO v celoti. Vsi ti elaborati razmejitve Sredstev itv tem času . štiri redne seje,? na katerih je obravnavala 38 predlogov. V tem času so. inovatorji dali :28_ novih predlogov. Spodnja razpredelnica prikazuje po TOZD in za:OZD skupaj .števila inovacijskih predlogov, kvalifikacijsko strukturo predlagateljev, doseženi prihranek in odobrene-odškodnine. Skladno s samoupravnim sporazumom- so rezultati prikazani po obdobjih L, II., III. Inž. Jože Gabršček .1 82 i; ^ Število predlogov j «7 O: §■§ Kvalifikacijska struktura predlagatelj tv la 3" Prihranek po obračunskih obdobjih Skupaj OdSkodnine po obraStinskih obdobjih; ■ Skupaj I. II. m. RK EK KV VK SS riš Vš „I.obdobje. . • II.obdobje IH «obdobje . - ’ I.obdobja . ■■ jil.obflobje -IH.pbdokj TOZD I -panoga 114 14 1 3 18 1 4 4 5 7 1 1 23 1.923.055*53 187*465,60 1.844.692,20 ■3.955.153,33 43.917,77 2.874,05 18.262,36 65.054,18 TOZD II ~ panoga 117, «. 4 pl 1 5 ■- - 1 4 3 8 1.527.066,19 - ' 10.050,40 ~l.537:116,59 23.830,04 1.436,69' 25-266,73 TOZD III - g mehanska obdelavi -1- ¿f „ ;1 t ; - I - 1 • 50.000,00,. 2 - - : ' - 50.000,00 3.850,00 - 3.850,00.. vzdrž.in transp. 10 - g 10 - r: 6 4 .s- 2 12 1.239*607,38 - - 1.239.607,38 27.421,80 i ! -■ - 27.421,80 ; TOZD V - * energetika 2 - • - 2 - 1 -• - - 2 3 166;632;00 - - 166.632;00 -11:155,28 - - 11.155,28 TOZD VI -traktorji 1 _ - 1 I - 1 - - 1 - f - % - 1.000,00 _ : 1.000,00 TOZD VII -GKSG - - - - - ■ - - TOZD VIII -D P 6 - - - - - - - - - - Organizacija, skupnih-služb 1 _ - _ 1 B$ gp£ IV _ 1 i .4. _ 1.000,00 ; - - ! - 1.000,00 f Skupaj OZD , j • 35 v 4 m 1 4 .6 12- 17 4 8 49. . 4.906.362,10 . 187*405*60... 1.854.742,60 6.948.509,30 112:174.89 v. .32.874,05',' 19-699,05’ i34«74'7;i9i' Odbor za nagrajevanje novatorjev oziroma racionalizatorjev pri Zveznem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije razpisuje ; NAGRADNI RAZPIS ZA NAJUSPEŠNEJŠE REŠITVE NA PODROČJU IZBOLJŠANJA DELOVNIH POGOJEV DELAVCEV V INDUSTRIJI IN RUDARSTVU Po tem razpisu, prijavljena dela v letu 1976 bodo nagrade podeljene maju 1977.. Za nagrajeno delo se podeli diploma in denarna nagrada, in sicer: I. nagrada 60.000 din II. nagrada 40.000 din III. nagrada 20.000 din Pravico do sodelovanja, na razpisu imajo avtorji, katerih dela zadovoljujejo naslednje pogoje:; . — humanizirajo delo . . —izboljšujejo ali lajšajo delovne. pogoje delavcev v materialni proizvodnji • . — zmanjšujejo ali odpravljajo nevarnosti poškodb pri delu — zmanjšujejo težke posledice poškodb pri delu . — odpravljajo ali znatno zmanjšujejo trajne poškodbe posameznih organov delavcev (poklicne bolezni) zaradi neodgovarjajočih delovnih pogojev ‘ , -ir zmanjšujejo ali odpravljajo vzroke bolovanj delavcev, nastalih zaradi škodljivega delovanja posameznih elementov delovnega okolja . —zmanjšujejo potrebe po beneficiranju posameznih delovnih mest, na katerih so težki in za zdravje škodljivi delovni pogoji — prispevajo h krepitvi delovnih sposobnosti delavcev r — zboljšujejo varnost delavcev na delu ' — zmanjšujejo invalidnost delavcev • — povečujejo produktivnost dela in dohodek. : Prijavljena; dela se morajo nanašati na izboljšanje delovnih pogojev delavcev, ki so organizirani v sindikatu delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Pri prijavi mora predloženo delo vsebovati naslednje: a) prijavo in opis dela s potrebno dokumentacijo b) dokaz oziroma obrazložitev efektov iznajdbe na zdravje delavcev in na izboljšanje delovnih pogojev c) obrazložitev in dokaz ekonomskih in drugih efektov d) sklep delavskega sveta TOZD ali zbora delavcev o potrditvi oziroma sprejetju inovacij oziroma racionalizacije e) priporočilo osnovne organizacije sindikata f) naslov avtorja. Prednost pri izboru za nagrade bodo imela tista dela, ki so v praksi že uporabljena ter so se obnesla. Prijave je potrebno poslati od dneva objave razpisa do zaključno 30. novembra 1976. Prijave s potrebno dokumentacijo je potrebno poslati na naslednji naslov: SAVEZNI ODBOR SINDIKATA RADNIKA JUGOSLAVIJE I RUDARSTVA JUGOSLAVIJE Odbor za nagradfvanje inovatora odnosno racionalizatora Trg Marksa i Engelsa br. 5 11000 BEOGRAD Za eventualna pojasnila se inovatorji lahko obrnejo na inž. Gabrščka. Pridobitev za Svetino r, / '■j, gggggg 1 1-11-11-- ■ - | | [Igfe ' -V ^v 1|||§ i *£? ’ M f* ' S 4 fvja ¡§1 • - || | | * ■4 'ing p. 11 g£| 1 | ? /S»-«s' ■ i vbMBBS vas 1 1 .-r®»*' 1 - • v ■ m ^ i t I *- ^ l|ii «ggfflgpi p | 3 g j . ||~> * i ||¡¡¡l ■¡■¡■g mm Na Svetini imamo najmlajše gasilsko društvo celjske občine, šest let šele deluje, toda marljivo in vestno. V preteklih letih so požari zelo pestili prebivalstvo te krajevne skupnosti, zato so si zadali nalogo, ki je zahtevala veliko truda, predvsem pa. razumevanja krajanov, nujno so potrebovali novo motorno brizgalno. In dobili so jo. Vaščani so zbrali blizu 2 milijona SD, Gozdno gospodarstvo je prispevalo sedemstotiso-čakov, Železarna Štore en milijon SD, največ pa je primaknila celjska občinska gasilska zveza, vso razliko, do nabavne cene. In 19. junija letos so na Svetini slavili, poveljnik občinske gasilske zveze, tov. Krumpak, je izročil svetinskim gasilcem novo gasilsko črpalko »Rosenbauer 600«, z vsem pripadajočim orodjem in opremo, vključno s trevira cevmi. Presrečnim gasilcem (18 jih je) in krajanom je čestital tudi predsednik občinske gasilske zveze tov. Vili Spat, obenem pa pohvalil uvidevnost krajanov, ki so dali svoje prispevke za nabavo prepotrebne gasilske črpalke. Odveč je poudarjati, da je bil letošnji 19. junij za krajane Svetine, posebno še za gasilce tega prijaznega kraja najpomembnejši dogodek in praznik. M. A. Z E L IN V mesecu juniju je predsedstvo konference osnovne organizacije sindikata Železarne Store imelo 5 sej, s katerih objavljamo najvažnejše zaključke. Na koordinacijski konferenci kanec maja je bilo dogovorjeno, da mora vsaka temeljna organizacija združenega dela narediti svoj načrt stabilizacije. Prav tako je potrebno izdelali stabilizacijske načrte delavnih skupin ter jih posredovati ekonomsko-organizacij-škemu sektorju. Iz sredstev sindikalne organizacije se financira udeležba dveh naših članov na letošnji »Karavani mladosti-« v Poreču. Predsedstvo je obravnavalo rezultate vpisa posojila za ceste. Pri tem je kritično ocenilo politični pristop v vseh tistih obratih oziroma oddelkih, kjer je vpis slab. Tudi letos je organizirano brezplačno letovanje na Rabu za zaslužne člane kolektiva. Iz vsake TOZD predlaga sindikalna organizacija kandidate, ki so zdravstveno in socialno šibki, poleg tega pa naj bi zadovoljevali še pogoje, da so marljivi ter družbenopolitično in samoupravno aktivni. Pri tem upoštevati tudi tiste, ki so pred leti darovali kožo za ponesrečene v železarni. Predsedstvo je razpravljalo o načinu predlaganja in o kriterijih za podelitev srebrnega znaka sindikatov. Za preventivne preglede članov kolektiva, ki delajo na delovnih mestih z večjo umsko in živčno obremenitvijo, se je prijavilo 36 članov. Predsedstvo je soglašalo, da se na takšen pregled v zdravilišče Radenci pošlje 11 članov našega kolektiva. Kadrovska komisija družbenopolitičnih organizacij je razpravljala o kandidatih za vodstva posameznih samoupravnih organov ter v ta namen predlagala posamezne tovariše oziroma dala priporočila ustreznim organom za njihovo izvolitev. Prav tako je navedena komisija obravnavala in dala svoje pripombe k imenovanju kandidatov na vodilna delovna mesta v delovni organizaciji. Mnenje je dala za kandidate za delovna mesta: sekretar DO, vodja kadrovskega sektorja in direktor DO. A D I KAT A Predsedstvo je proučilo poročilo volilne komisije za volitve članov samoupravnih organov ter sprejelo predlog kadrovske komisije za mnenje k imenovanju predsednikov in namestnikov samoupravnih organov na nivoju delovne organizacije. V vseh TOZD in OSS je potrebno čimprej pristopiti h konstituiranju samoupravnih organov. V zvezi z rezultati vpisa posojila za ceste je predsedstvo spre- jelo sklep, da tisti, ki niso vpisali posojila, istočasno pa prosijo za posojilo za individualno gradnjo in adaptacije, ne morejo priti v poštev za dodelitev tega kredita, ker z vpisom niso opravili svoje družbene dolžnosti. Ob zaključku akcije za čisto okolje se nagrade razdelijo takole: 1. nagrado sd delita jeklarna II in valjarna II, 2. nagrado si delita 'livarna II in valjarna I, 3. nagrado pa si delita energetika in mehanska obdelava. V zvezi s krediti za individualno gradnjo je predsedstvo sveta sindikata sprejelo naslednje sklepe: — strokovna služba naj čimprej pripravi predlog za dopolnitev pravilnika za dodelitev kreditov za individualno gradnjo ter to dopolnitev da v razpravo. Pri tem se naj vnesejo kriteriji za namensko varčevanje kakor tudi obveznosti koristnikov kreditov. Ta predlog naj strokovna služba čimprej posreduje samoupravnim organom; — v pogodbe za kredite je potrebno pri vseh, ki So dobili kredit v vrednosti prek 8 starih milijonov, vnesti določilo o obvezni preselitvi v določenem času v lastno stanovanje oziroma hišo. Vnesti je tudi pogoj, da se v nasprotnem primeru kredit spremeni v kratkoročnega z odplačilom v 24 mesecih ter 10 % obrestno mero; — za kredite v manjših zneskih je odboru za splošne zadeve predlagati uvedibo krajšega odplačilnega roka. za Čistejše okolje Občinski politični aktiv, ki deluje kot metoda dela predsedstva občinske konference SZDL Celje, je na seji 5. julija 1976 obravnaval tudi aktualno problematiko varstva voda in zraka v občini. Razpravo in dogovor o nujnih ukrepih zaradi čedalje hujše one-snažLtve so zahtevali člani predsedstva OK SZDL, mnogi občani, strokovni organi v občini in republiki, komite za varstvo okolja pri republiškem izvršnem svetu in drugi družbeni organi. Politični aktiv občine Celje je sklenil zaostriti politično odgovornost do vseh posameznih strokovnih in poslovodnih organov ter samoupravnih in političnih organizacij v organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela, ki -doslej kljub jasnim zakonskim določilom in -sprejetim dogovorom v občini niso dovolj storili za sanacijo ekoloških razmer v občini. V političnih in oblastnih organih je potrebno izpostaviti družbeno, strokovno, samoupravno in politično odgovornost vseh tistih, ki so ignorirali akcije za ureditev varstva okolja v občini, ali pa so se izmikali družbenim naporom na področju ekološke politike. Politični aktiv občine Celje meni, da je s sedanjo vse težjo ekološko situacijo v Celju in z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka ob primernejši družbeni klimi in odzivnosti v organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela velika možnost, da v Celju zavestno vgradimo problematiko ekološke politike v naše celotne. družbeno-ekonomske odnose in razvojna prizadevanja. Ekološka prizadevanja morajo postati sestavni del naših družbenogospodarskih razvojnih načrtov. Organizirani samoupravni, politični in strokovni organi v Celju in v vsaki temeljni organizaciji združenega dela, si bodo morali učinkoviteje prizadevati za ureditev ekoloških težav in za preprečevanje novih možnih virov onesnaževanja. V telj akciji bo sodeloval republiški komite zi varstvo okolja. Zato je na seji politični aktiv sprejel naslednje osnove ža našo akcijo: — v vseh organizacijah združenega dela, ki so potencialni one- snaževalci zraka, vode in celotnega okolja, morajo nemudoma delavski sveti imenovati strokovno* politične skupine, ki bodo aktivno ih konkretno delale na področju ekološke politike, sproti odpravljale vire onesnaževanja, strokovno spremljale nastale ekološke razmere in sodelovale z ustreznim delovnim telesom pri izvršnem svetu skupščine občine Celje; — izvršni svet skupščine občine Celje v juliju imenuje delovno telo, ki bo s strokovno-političnega vidika nepretrgoma spremljalo probleme ekološke situacije v celjski občini; do septembra bo ta delovna skupina pripravila poročilo o dosedanjih razmerah, o doslej vloženih naporih za sanacijo obstoječega stanja, gradivo pa bo vsebovalo tudi konkreten pregled ukrepov, ki smo jih v Celju že sprejeli in predlog nalog za prihodnje srednjeročno razvojno obdobje; — pri občinski konferenci SZDL bodo v septembru ustanovili odbor za varstvo okolja, ki bo politično usklajeval, usmerjal in povezoval aktivnost na ekološkem področju; v septembru in oktobru bo o problematiki zraka in vod v celjski občini spregovorilo predsedstvo občinske konference SZDL in občinska skupščina, kjer bomo tudi opredelili politično odgovornost organov in posameznikov v delovnih organizicijah, ki so one-shaževalci zraka in voda v celjski občini; — predlagano je, da v upravnih organih skupščine občine Celje namestijo profesionalnega ekologa kot' strokovnega tajnika delovnega telesa izvršnega sveta, ki ga bodo sestavljali člani iz Celja in iz republiškega komiteja za varstvo okolja; — v septembru bodo o vprašanjih ekološke situacije, njene sanacije in o vključevanju ekološke, politike v razvojne načrte druž-beno-gospodarskih ciljev spregovorili' tudi na aktivu direktorjev — komunistov. To so . samo nekateri dogovori, ki so nujno potrebni kot izhodišče strokovne in politične akcije za ureditev ekoloških razmer v celjski občini. Po dogovoru z vodstvi vseh družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine politični aktiv predlaga, da v delovnih organizacijah nemudoma zaostrijo strokovno in politično odgovornost do teh vprašanj, pretehtajo dosedanja prizadevanja na tem področju . in sprejmejo ustrezne sanacijske ukrepe. O „Zelezarju“ pred 15.leti Po izidu prve številke, ko je zamisel izdajati svoje lastno tovarniško glasilo že dobila svojo stvarno obliko, je takratni odgovorni urednik, pokojni Jože Mrevlje, ob izidu druge številke objavil naslednje misli: »Potreba po obravnavanju problemov, izmenjavi misli in mnenj, dogodkov iz življenja v našem kolektivu in tudi na terenu, informacij in podobno je toliko večja, kolikor je podjetje za družbo bolj pomembno in številčno močnejše. Zlasti danes, ko naši proizvajalci v svojih ekonomskih enotah preko obratnih delavskih svetov sprejemajo vedno večje pravice in odgovornosti pri upravljanju podjetja. Taka potreba je rodila glasila v skoraj vseh večjih podjetjih in tako jih izdajajo že skoraj vsa podjetja črne metalurgije v naši deželi. Ta zamisel je vodila naš upravni odbor ih delavski svet, ko sta na pobudo sindikalne podružnice sklenila, naj bi tudi naš kolektiv imel svoje glasilo, ki naj izhaja redno in sicer vsak mesec. Čeprav morda prve številke — predvsem zaradi kratkega časa in težav tehničnega značaja — ne bodo dosegle svoj namen, smo pepričani, da bo naše glasilo vedno bolj pestro, zanimivo in uspešno izvrševalo svojo nalogo tam, kjer druge1 oblike ne zadostujejo. Sicer pa je že prva številka naletela na ugoden odmev in priznanje«. O PROBLEMIH NESREČ NA NAŠIH CESTAH Za večjo varnost v cestnem prometu Večkrat se vprašamo, kam nas pelje življenje, vendar na to vprašanje ¡nikoli ne najdemo pravega odgovora. Znanost in s tem človekove sposobnosti imajo čedalje hitrejši tempo razvoja. Ce pogledamo v zgodovino vidimo, da je od prvih senzacionalnih avtomobilov pa do danes ogromna razlika. Število se je že tako povečalo, da pomeni resno nevarnost za bodočnost, predvsem zaradi onesnaževanja zraka, kar že v veliki meri občutimo tudi v Celju, seveda pri tem ne smemo pozabiti, da ima industrija velik delež. Bistveno nespremenjeni vozno tehnični pogoji in velik porast prometa na našem območju pa ne pomeni samo nevarnost onesnaževanja okolja, ampak je tudi eden od pogojev za vse pogostejše prometne nesreče kljub povečani dejavnosti milice, na tem področju. Riu pregledu statistike za leto 1975 smo lahko zadovoljni, saj se število prometnih nesreč in’ njihove posledice ni bistveno spremenilo glede na občutno povečanje lokalnega in tranzitnega prometa. Na področju občine Celje se je pripetilo 1513 prometnih nesreč, kar je za 115 več kot v letu 1974. V 1197 primerih je nastala samo materialna škoda, kar je za 95 več kot v preteklem letu 1974. 316 prometnih nesreč je bilo s telesnimi poškodbami, kar je za 20 več kot v letu 1974. Telesno poškodovanih oseb je bilo 373, kar je za 29 več kot v letu 1974. Življenje je izgubilo 17 oseb ali ena manj kot v letu 1974. Materialna škoda pri vseh nesrečah je ocenjena za 4,198.200,00 dinarjev, kar je za 714 tisoč dinarjev več kot leta 1974. Naj pogostejši vzroki nesreč so bili: — prekratka varnostna razdalja v 277 primerih, — neprimerna hitrost v 207 primerih, — izsiljevanje prednosti v 178 primerih, ■ ■— vinjenost v 51 primerih in. — ostali vzroki v 800 primerih. Kot je razvidno, se je največ prometnih nesreč zgodilo zaradi vožnje v prekratki varnostni razdalji, kar je zelo pogost vzrok zlasti pri vožnji v mestu in to pred križišči oziroma prehodi za pešce. Posledice v takšnih primerih niso velike, ampak v večini primerov nastane le materialna škoda. Precej nesreč pa se zgodi tudi na tako imenovanih »črnih točkah«, kot je n. pr. regionalna cesta 11/344 Celje — Prožinska vas in sicer v času megle ali dežja, kot tudi v času poledice. Nadalje so to. še odsek Celje na Ostrožno pri mostu čez Koprivnico, dvojni ovinek v trgu Vojnik, dvojni ovinek na. cesti Dobrna — Vojnik pri Ar-liču itd. Zavedati se moramo, da pri takšnem številu' prometnih nesreč nastane velika materialna škoda, ne smemo pa gledati samo na številke, ki izražajo škodo v dinarjih, ampak tudi na posledice, ki nastanejo pri nesrečah s telesnimi poškodbami in se jih v desetletjih ne da popraviti. Nastanejo razne družinske tragedije, otroci ostanejo brez staršev. Ni majhno število tistih, ki so začasni ali trajni invalidi in s tem nezmožni opravljati prejšnje delo, za zdravljenje teh pa so vezana tudi velika denarna sredstva. Zato bi bilo prav, če ba vsak v okviru svojih možnosti prispevali k izboljšanju prometnih razmer, saj bi tudi s tem v veliki meri 'prispevali k stabilizaciji. Drago Vornšek NEKAJ PODATKOV Z NAŠIH CEST Po kaitergorijah cest na celjskem območju se je na njih dogodilo v letu 1975 naslednje število nesreč: — na magistralnih cestah 479, — na regionalnih cestah 233, — na lokalnih cesta 154 in — na mestnih ulicah 647. Na posameznih odsekih cest pa se je zgodilo naslednje število prometnih nesreč: — oesta 11/344 188 nesreč, — Mariborska cesta 163 nesreč, — Ljubljanska cesta 125 nesreč, — Cesta v Laško 52 nesreč, —- magistralna cesta Celje — Frankolovo 123 nesreč, — Cesta na Ostrožno 39 nesreč — in v Tremarjih 16 nesreč. Iz tega je razvidno, da se je največ nesreč zgodilo na regionalni cesti 11/344 in to predvsem zaradi samih ¡lastnosti ceste in velikega števila vozil, ki vozijo po njej. Od mestnih ulic je najbolj problematična Kersnikova, kjer se tudi zgodi veliko nesreč, v katerih so udeleženi predvsem pešci in katerih posledice so bile v večini primerov telesne poškodbe. Vzrok temu je v glavnem veliko križišč in prehodov za pešce, ki pa so slabo, označeni. Na ostalih cestah so karambolne točke predvsem pri viaduktu v, Tremarju, kjer se je zgodilo več prometnih nesreč, dvojni ovinek v Belem potoku, kjer se je zgodilo 11 nesreč, križišče magistrilne ceste in ceste za Šmartno, kjer se je zgodilo 6 nesreč, in cesta na Ostrožno, na kateri se je zgodilo skupaj 39 nesreč, največ pri hiši štev. 110, kjer cesta nenadoma zoži. Glede na dnevnti-čas se je zgodilo največ nesreč med 13. in 17. uro in sicer 533, med 9. in 13. uro 406, med 17. in 21. uro 302, med 5. in 9. uro 177 ter med 21. in 5. uro 95. Po mesecih pa se je zgodilo naslednje število prometnih nesreč: januarja 104; februarja 106; marca 135; aprila 138; maja 109; junija 145; julija 124^.avgusta 127; septembra 145; oktobra 165; novembra 122 in decembra 99 nesreč. Vozniki s celjsko registracijo so povzročili 77 %, vozniki iz drugih registracijskih območij in tujci pa 33 % vseh prometnih nesreč. V vseh prometnih nesreč je bilo udeleženo naslednje število otrok in mladine do 18. leta starosti: — do 7. leta starosti 11 telesno poškodovanih in 1 mrtev (leta 1974 11 poškodovanih) — od 7. do 14. leta starosti: 24 telesno poškodovanih (leta 1974 22 poškodovanih, 1 mrtev) — od 14. do 18. leta starosti: 35 telesno poškodovanih (leta 1974 31 poškodovanih, 1 mrtev). Po krivdi predšolskih otrok se je zgodilo 9 prometnih nesreč (leta 1974 — 8), po krivdi šoloobveznih otrok 12 (leta 1974 — 22), po krivdi mladoletnikov pa se je zgodilo 31 prometnih nesreč (leta 1974 — 36). Pri skupnem številu prometnih nesreč so bili otroci do 14. leta starosti udeleženi kot pešci v 17 primerih (1974 — 25), kot kolesarji v 11 primerih (1974 — 6) in kot ostali udeleženci v 10 primerih. Mladoletniki so bili povzročitelji prometnih nesreč v 31 primerih. Iz navedenih podatkov je razvidno, di je bilo manj poškodovanih in mrtvih kot v letu 1974. Posledice tega je verjetno intenzivnejša prometna vzgoja v šolah. Sodniku za prekrške je bilo poslano 4400 ¡predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Miličniki so na kraju prekrškov kaznovild 11985 udeležencev v prometu za 374.450,00 dinarjev. Izrečenih je bilo tudi 3900 opozoril. Od vseh prijavljenih sodniku za prekrške je bilo 516 vinjenih. Iz tega je razvidno, da se kljub povečani dejavnosti milice in drugih organov na področju varnosti cestnegi prometa, varnost na cesti bistveno ne izboljšuje. Prav gotovo bi k več ji varnosti pripomogli tudi boljši vozno tehnični pogoji, saj se ti od preteklega leta niso izboljšali glede na porast vozil. Čeprav ne moremo trditi, da na tem področju ni bila storjenega ničesar, pa zadovoljni prav gotovo ne moremo biti. Prav gotovo bi moralo biti nekaj več storjenega za odpravo posameznih karam-bolmih točk, saj so te terjale marsikatero življenje. Nadalje so v mestu velik problem parkirni prostori, katerih ni dovolj, obstoječa pa so neurejeni in tudi pomanjkljivo označeni. V tej smeri bi bilo vsekakor razmišljati o parkirnih prostorih ob vpadnicah v mesto, zlasti za tovorni promet, s čimer bi se mestne ulice dokaj razbremenile. Nadaljmi problem so posamezna križišča, kjer ni semaforjev, pa bi bili nujno potrebni, ker fizičnega usmerjanja povsod ni mogoče izvijati. Eno izmed takšnih križišč je križišče Dečkove ceste in Ceste na Ostrožno, kjer je zlasti ob konicah prava gneča. Po obvestilu SO Celje pa naj bi bil ta problem rešen s postavitvijo semaforjev v aprilu tega leta. Friderik Žaberl komandir postaje milice Pripis: Zdaj smo že v juliju, semaforjev pa še vedno oni! Ali ni tudi to dokaz, da prepočasi odpravljamo s sodobnimi tehničnimi pripomočki kritične prometne točke? VOZNIKI MOTORNIH VOZIL 2 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine 2 Celje, v sodelovanju komisije za vozniške izpite voznikov 2 motornih vozil v Celju, organizira prostovoljno preverjanje 2 znanja o vozniški sposobnosti voznikov motornih vozil, ki 2 že imajo vozniška dovoljenja. Z Preverjanje vozniške sposobnosti bo opravljala komi- X sija za vozniške izpite voznikov motornih vozil v Celju v Z soboto, dne 14. 8. 1976 od 7. ure dalje v prostorih Izpitne Z komisije v Celju, Ipavčeva št. 6. 2 Kandidati, ki želijo pristopiti k prostovoljnemu prever- 2 janju vozniške sposobnosti teoretičnega in praktičnega dela, 2 naj se pismeno ali ustno priglasijo do 9. 8. 1976 na prometni 2 -2 službi pri oddelku za notranje zadeve občine Celje. 2 Z Preverjanje bo anonimno in brezplačno, ker spada v z Z program prometne vzgoje v cestnem prometu. 1 1 I CIVILNA ZAŠČITA Zatemnjevanje je zaščitni ukrep v vojni in ob neposredni vojni nevarnosti, s katerim se zmanjša učinkovitost sovražnikovega delovanja, zlasti iz zraka in zagotovi boljša zaščita občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij in ustanov. in usmerjanje svetlobe v želeno smer. Ta način osvetljevanja je primeren za osvetljevanje delovnega mesta, delovne naprave, aparatur ipd. loba ne bo uhajjaia na prosto. To dosežemo lahko tako, da jih opremimo z zaslonom iz goste tkanine ali pa napravimo kabino (glej slike od 3 do 7). Z zatemnjevanjem močno zmanjšamo, obenem pa otežimo orientacijo posadkam letal pri iskanju in merjenju z vdzueinimi merilnimi napravami. Z Zatemnitvijo, maskiranjem, lažnimi viri toplote in svetlobe v znatni meri zmanjšamo tudi učinek tistih sodobnih bojnih sredstev, ki se sama usmerjajo proti svetlobnim in toplotnim izvirom, z lažnimi viri svetlobe in toplote-pa jih usmerimo celo k nepravemu, cilju, ; Pri Zatemnjevanju. obstojata , s dve stppnjri-. — delna zatemnitev, § — popolna zateirmitev, Delna zatemnitev velja od uve- -ljavitve odloka; o zatemnjevanju. do njegove.razveljavitve..—. raz-' glasi,, se v.. primeru.. .neposredne. vojne nevarnosti. Ta obveznost velja za vso deželo in traja, ves čas vojne od. mraka do. zore. Pri delni zatemnitvi..gorijo samo .svetila kot: ulične luči na križiščih, semaforji, luči, M osvetljujejo vhode in smerokaze k zakloniščem. in postajam prve pomoči,, .luči na prometnih sredstvih, in. luči, ki osvetljujejo, delovišča na. prostem, Torej gonijo le. tista svetila, ki omogočajo nemoteno dalo, promet in orientacijo v mestu ali naselju. Vsi občani in delavci v Združenem .delu pa. so pri delni zatemnitvi dolžni zatemniti notranjost vseh prostorov, kot so. okna, vrata in druge odprtine, od'koder se širi svetloba navzven. Popolno zatemnitev izvedemo ob alarmu o zračni nevarnosti in na območju bojev, preneha pa, ko je bilo dano znamenje, (o teh smo zapisali v prejšnji številki!), za'Ko?' nec zračne nevarnosti, ki po uka-., zu poveljnika vojaške, enote, ki je izdal odlok za popolno zatemnitev na njegovem območju poveljevanja. Kljub danemu znaku za. konec zračne nevarnosti pa še naprej velja odlok o delni zatemnitvi! Pri popolni zatemnitvi izključimo vso zunanjo razsvetljavo, goreti smejo le tiste luči, ki označujejo zaklonišča, zdravstvene organizacije, vključno postaje prve pomoči in 'prometni signali na. pomembnejših (prometnih), križiščih. Zunanja razsvetljava, ki pri popolni zatemnitvi ni izključena, mora .hiti zasenčena tako, da je iz. višine nad 500 m ni videti. Metode in sredstva zatemnjevanja Zatemnjevanje je mogoče doseči: — z izključitvijo električnega omrežja (v izrednih primerih), — z izključitvijo vira svetlobe, — z zasenčenjem vira svetlobe, — z zasenčenjem oken in Vrat ter drugih odprtin. Viri svetlobe so žarnice, svetilke vseh vrst, ognji, reflektorji, svetleče'reklamne table, avtogeno in obločno varjenje, izliv tekočega železa ipd. Pri izvajanju zatemnitve sodelujejo vsi prebivalci doma, na delovnem mestu, v tovarni, v šoli, v motornem vozilu in drugod. Uspeh zatemnitve celotnega področja je odvisen od skrbne zatemnitve svetlobnih teles in svetlih odprtin ter od uspešnega nadzorstva pristojnih organov. a) Zatemnjevanje javne razsvetljave: Z zatemnitvijo javne razsvetljave zagotovimo zatemnitev jav-. nih mest, ulic, trgov itd. Opravimo jo z delno ali popolno izključitvijo virov napajanja z električno energijo, z enega ali več mest. Luči na prometnih ali nevarnih križiščih limdrugth javnih- mestih, ki med jlelno zatemnitvijo ostanejo . -.razsvetljena, . moraj o biti opremljena- z žarnicami; majhne-jakosti,; njihotsa svetloba: pa mora.: biti usmer j ena . proti; tlom. : Pri popolni...zatemnitvi javne, razsvetljave, kot smo že omenili, ostanejo a osvetlj eni,. Je prometni signali-, ; oznake in napisi ^ zdravstvenih organizacij tin .postaj-prve.' pomoči ter smeri -gibanja a» druge omake, ki so nujno potrebne za življenje in delovanje med popotno zatemnitvijo, pri tem pa moramo dosledno upoštevati naslednje pogoje; — da so zasenčena tako, da so svetlobni žarki -.usmerjeni proti tlom, da jih ne bi bilo videti iz navpične ali poševne. smer-i opazovanja; — jakost svetlobe mora biti za toliko zmanjšana, da jo s prostim, očesom ni videti v vedri noči. brez mesečine iz oddaljenosti nad 200 metrov; . — da so sredstva za zasenčenje teh virov svetlobe izdelana iz materiala, ki-dobro in trajno vzdrži atmosferske in toplotne spremembe; — da površina, na katero pada svetloba ni; iz materiala, ki odbija svetlobo v drugo smer; — da-se zavoljo vetra ne, spremeni moč zmanjšane'osvetlitve. b) Zatemnjevanje stanovanj in stanovanjskih objektov Zatemnjevan je stanovanj in stanovanjskih objektov izvedemo: — z izključitvijo' virov svetlobe, — z zasenčenjem virov svetlo- . be, y , . — z zatemnitvijo svetlobnih odprtin, . Svetlobne vire (žarnice) lahko izključimo posamično za vsako svetlobno mesto posebej, ali skupinsko za celotno stavbo. Svetlobne vire v zaprtih prostorih zasenčimo tako, da postavimo na vir svetlobe senčnike za zmanjšanje Slika 1 Zatemnitev svetlobnih virov: na sliki 1 žarnica Vire svetlobe lahko zasenčimo tudi takio, da jih prebarvamo s temno nepropustno barvo, pri tem pa v želeni smeri pustimo nepobarvano odprtino (glej sliko 1 in 2). Za pridušeno svetlobo uporabljamo modro barvo. Slika 3 Svetlobne odprtine .zatemnimo. z zavesami ali materiali, ki ne prepuščajo svetlobe. Zavese morajo biti širše jn daljše kot je svetlobna, odprtina, da. ob robovih svetloba ne uhaja iz prostora. Pri dvojnih oknih lahko notranja okna zasenčimo tako, da jih prelepimo s temnim papirjem, prebarvamo s temno barvo,ali pa si napravimo posebne, pokrove, s katerimi prekrijemo svetlobno po vrši-, no. Vrata, ki vodijo iz osvetljenega prostora morajo biti zasenčena tako, da pri odpiranju vrat svet- Slika 2 senčnik, na sliki 2 prebarvana c) Zatemnjevanje objektov organizacij združenega dela Večji del industrije mora delati tudi v vojnih razmerah z vso ali delno zmogljivostjo. Zato je potrebno zatemnjevanju' posvetiti še posebno pozornost, zlasti velikim Slika. 4- halam, kjer je, -zaposleno' veliko j delavcev ih strojnih naprav. . Tudi,za organizacij a združenega { dela velja, vse, kar amo do sedaj ¡¡p že napisali glede zatemnjevanja,: -pri tem pa moramo posebej paziti, . da zatemnitveni . ukrepi, ne , vplivajo neugodno na proizvodnjo. Predvsem moramo poskrbeti za zadostno zračenje prostorov, kjer med. procesom prihaja do sla- -be in-zdravjU škodljive atmosfere. Posebno pozornost je potrebno posvetiti zatemnjevanju. tistih objektov, pri katerih v proizvodnem procesu prihaja do močnih svet? lohnih pojavov 'kot so to topilnice, valjarne, elektrovarjenje ipd. V našem kolektivu bo to veljalo. .., posebno za elektioplavž v času iz- ; liva in pri vlivanju, d) Zatemnjevanje v prometu |j V morebitni vojni bodo prometna vozila zelo pomembna za transport in evakuacijo ranjencev, za : preskrbo ipd. Zato moramo vozila zatemniti tako, da jih bomo ; lahko ves čas uporabljali. Zato na žaromete vozil pritrdimo pr e- ■ vleke -i'z neprosojnega materiala '• ali pa jih prebarvamo tako, da na sredini žarometa pustimo nepobarvan 5 do 8 cm dolg in 1 do 2 centimetra širok pas. Nad tem pa : pritrdimo še-ščitnik, ki usmerja svetlobo proti tlom. Slika 3 Slika 6 Slika 7 Zatemnjevanje svetlobnih odprtin. Na sliki 3 in 4 zavesi preko vsakega. ; krila okna. ali zavesa preko celega okna; na sliki 3 prebarvane šipe no- ; tranjih oknic; na sliki 6 leseni ali iz drugega materiala narejeni pokrovi;. ' na sliki 7 kabina ob vhodnih vratih ' O NAJLEPŠE DOKAZANA ČLOVEKOLJUBNOST V okviru proslav stoletnice jugoslovanskega Rdečega križa in 30-letnice osvoboditve naše dežele šo letos proslavljali tudi Dan krvodajalcev, ki ga pa niso mogli v Štorah proslaviti, kot je bilo sprva predvideno, zato je bila proslava v petek, 9. julija t. 1. v Domu železarjev . na Teharjah. Zbrali so se, da se spomnijo vseb tistih plemenitih ljudi, ki že preko 20 let pomagajo zdravstveni službi pri reševanju človeških življenj s tem, da darujejo za potrebe medicinskih posegov predragoceno zdravilo — kri. Od leta 1953, ko'je bilo" organizirano krvodajalstvo, je približno 900 že-lezarjev ' darovalo kri 5.160-krat, ali približno 1.500 litrov krvi! Šaj imamo take, ki so darovali kri večkrat, največ je takih, ki so jo darovali do 10-hrat; od 10- do 20-krat je darovalo kri 25 oseb, od 20- do 30-fcrat jo je darovalo 44 Krvodajalce je pozdravil predsednik konference osnovne organizacije sindikata tov. Frido Gradišnik. Ob njem neutrudni organizator krvodajalskih akcij tov. Stefan Krumpak Civilna Da bi bila vožnja bb zmanjšani Vidljivosti vseeno vama, je potrebno označiti robove ulic z belimi črtama, dolgimi 50 cfti in z enakim presledkom, prav tako morajo biti označeni vogali čelnih stavb, ograje, mostovi* stebri za ulično razsvetljavo, in sicer 1 m od tal. Javna stopnišča in drugi prehodi za pešce morajo biti-označeni z belimi, 20 cm širokimi progami v smeri hoje. Notranjost vozil: tramvaji, trolejbusi in avtobusi morajo imeti okna zasenčena tako, da ostane nezasenčen 12 cm širok pas po vsej širini okna, s čemer je omogočeno potnikom, da vidijo izstopno postajo in se nasploh med vožnjo lahko orientirajo. Signalna znamenja na železnici, oseb, od 30- do 40-krat 5 oseb, od 40- do 50-krat 4 in nad 50-krat 4 osebe. Posebno pozornost zaslužijo naslednji: Zeiič Silva, Jurkošek Ivan, Žlof Drago, Jančič Franc, Tanšek Jaka, Koželj Bogdan, Krevs Lado, Kočar Jože in Žerdoner Jurij.' S terena je v tem času darovalo 163 oseb kri 998-krat, ali povprečno vsak pb šestkrat. | Med stilne krvodajalce Spadajo: Belčer Ana, Kresnik Ivanka, Polajžar Frančiška, Lešek Štefan, Rozman Marija, Šuheij Marija, Pavlovčič Frančiška, Zupanc Jožefa, Teržan Marjan in drugi. V zadnjih 5 letih je bilo podeljenih ha našem območju 362 priznanj za 5-kralno, 10-, 15-, 20-, 25- in 50-kratno darovanje krvi. Šest krvodajalcev je prejelo spominske nagrade v obliki ročnih ur. Pri nas ni razlik med fizičnimi in Umskimi delavci, ko je treba darovati kri, saj je znano da je dosti krvodajalcev med uslužbenci, da Vidimo ob akcijah med krvodajalci tudi obratovod j e, inženirje in tehnike. Razumljivo je, da je tudi pri teh akcijah potrebna družbena pomoč in tudi tu naletimo na vsestransko razumevanje samoupravnih organov, vodstva podjetja in družbeno-političnih organizacij, ki se zavedajo, da je važno imeti zdrave ljudi za izpolnjevanje obširnih proizvodnih programov in drugih načrtov — k temu pa do-prinašajo tudi darovalci krvi. Le v tako Vsestranskem razumevanju in povezanosti smo lahko dosegli tudi lansko leto razveseljivo udeležbo ob krvodajalskih akcijah, saj se je za darovanje krvi prijavilo 469 članov kolektiva železarne, med njimi tudi nekaj s terena, odklonjenih je bilo 40 prijavljenih, količina darovane krvi znaša okrog 152 litrov! Razveseljivo je dejstvo, da je med darovalci krvi vsako leto več mladih ljudi. Prav toplo je ljudem pri srcu, ko se srečujejo mladi in starejši ob takih priložnostih, kot je proslava dneva krvodajalcev, ki je sicer 4. junija, vendar so nepredvidena težave prestavile to zaščita avtobusnih postajah, v pristaniščih, ki so nujna za promet, svetijo tudi med zatemnitvijo, vendar je potrebno njihovo svetlobo priduši ti na najmanjšo možno mero. Vozilom, ki med zatemnitvijo opravljajo posebno naloge kot so: rešilni avtomobili/ gasilski avtomobili, vozila milice, vozila civilne zaščite in vozila oboroženih sil, se ni nujno ravnati po predpisih o zatemnitvi luči. Republiški Sekretari.it za ljudsko obrambo SR Slovenije je na podlagi 26. člena Zakona o splošnem ljudskem Odporu izdal v letu 1975 navodilo za zatemnjevanje, v katerem so zajete naloge in dolžnosti vseh dejavnikov naše družbe in gospodarstva o pripravah1 in izvajanju zatemnitve. F. Kavka srečanje za območje Štor za en mesec. To seveda ni zmanjšalo pomena proslave, niti ne svečanega vzdušja, bo je zbranim spregovoril predsednik komisije za krvodajalstvo pri sindikalni organizaciji železarne, tov. Štefan Ivan, Rezar Filip, ing. Subotič Vjekosiav, Šturbej Milena, Sovine Anton, Zalokar Vid, Zupanc Ivanka. Za 10-kratno darovanje brvi so prejeli 'odličja: Ambrož Franc, Domanjko Ivan, Drobne Albin, Krvodajalcem je priznanja podelil predsednik krajevne organizacije Rdečega križa tovariš Marjan Tržan Krumpak, ki že vrsto let uspešno deluje tudi pri tej humani dejavnosti. Po njegovih pozdravnih besedah je zapel pevski zbor slepih iz Celja nekaj lepih pesmi, ubrano, res ganljivo, da so z izredno lepo podanimi melodijami razgreli srca vseh pričujočih. Tovariš Krumpak je nato podelil 76 priznanj, obenem pa pozdravih tudi tiste povabljene, zveste krvodajalce, ki že vrsto let, nekateri že od začetka, to je 23 let pomagajo reševati človeška življenja. Med njimi je bilo nekaj takih, ki so darovali kri po 20-krat pa do 50-fcrat in celo 60-krat. Potem je pozdravil povabljene predsednik krajevne organizacije rdečega križa v Štorah, tov. Tržan Marjan in izrazil veselje, ko lahko zopet pozdravi tolikšno število človekoljubnih krajanov in med njimi seveda članov delovne organizacije železarne; za njim je pozdravil navzoče še predsednik sindikalne organizacije železarne tov. Frido Gradišnik, ki jirh je čestital tudi v imenu organov upravljanja in družbeno-politič-nih organizacij ter vodstva podjetja. Med letošnjimi odlikovanci so prejeli odličja za 5-kratno darovanje krvi: Antlej Frane, Arzenšek Silvo, Arzenšek Štefan, Bačič Petair, Baumgartner Zdenko, Bor-šlč Milah, Cizelj Cvetko;: Ferme Karel, Gajšek Andrej, Gorjup; Stanko, Jošt Marjan, Kerznar Vida, Klakočer Janez, Kolar Miroslav, Koprivc Martin, Korant Konrad, Kovač Janoš, Kovačič Darko, Lorger Edo, Luževič Štefan, Majer Tomislav, Malgaj Ivan, Kolar Angela, Mastnak Anica, Mastnak Alojz, Medved Adolf, Mraz Ivan, Novak Ivan, Oset Gabrovšek Peter, Gobec Franc, Golež Lidija, Grajžl Bojan, Haler Boris, Kovačič Anton, Kovče Stanislav, Kresnik Janez, Majcenič Miroslav, Metličan Martin, Ofoer-žah Roman, Pahoie Alojz, Resnik Erika, Rozman Anton, Senica Ivan, Sivka Slavko, Špegl Peter, Tkalec Jože in Grobelšek Franc. Za 15-kratno darovanje krvi so prejeli odličja: Bokšan Drago, Gradič Vlado, Jazbec Albin, Ko-res Maks, Kovačič Jože, Mlakar Jože, Stokovnik Karl, Urbanc Alojz, Zeiič Jože in Žaberl Henrik. Za 20-kratno darovanje brvi so prejeli odličja: Belej Anton, Hribernik Vili, Karaič Zvonimir, Kovač Ivan, Mirnik Pavel, Plahk Jože, Škoberne Jože in Veber Ivan. Plakete za 25-fcrat darovano kri so prejeli: Fidler Martin, Koprivc Primož, Potrata Florijan in Romih • Franc. Ko je sledila pogostitev, se je oglasila ponovno pesem iz grl članov pevskega zbora slepih, potem so pritegnili še drugi in proslava je potekla tudi v drugem delu svečano, tovariško, resnično toplo, človeško. Ne moremo mimo dejstva, da so prav pevci dali proslavi še posebno svečan in topel poudarek, zato jim gre prisrčna hvala in priznanje. Priznanje gre tudi organizatorjem in vsem, ki pomagajo pri tej humani akciji. : Želji organizatorjev in odlikovanih pa tudi vseh, ki prispevajo z agitiranjem in vsestransko podporo tej človekoljubni akciji k tako lepemu uspehu je, delujmo še naprej v smislu gesla: VSAK ZDRAV ČLOVEK NAJ VSAJ ENKRAT DARUJE‘KRI! OBVESTILO DIT Železarne Štore obvešča vse člane kolektiva, da bo v primeru zadostnega števila prijavljenih, organiziral predvidoma v septembru dvodnevni tečaj z zaključnim izpitom ZA VODITELJE MOTORNIH ČOLNOV Prijave sprejemata: ing. Leon Leskošek (tel. 229) ali ing. Jože Korent (tel. 497). Stroški tečaja bodo znašali predvidoma 400 do 500 din po osebi. ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT -ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT Naši nogometaši prvaki slovenskih železarn Na letošnjem nogometnem turnirju, ki je bil v soboto, 12. 6. 1976 v Lescah, so naši nogometaši v okviru metalurških iger slovenskih železarn osvojili I. mesto. Najiprej so v skupini železarn odigrali dve tekmi in v obeh zmagali. Tako se premagali Jesenice z 2:1, Ravne pa z 2:0. Srečanje Raven z Jesenicami pa se je končalo z zmago Raven z rezultatom 2:1. Talko je bil v rtaj ¡skupini vrstni red naslednji: 1. Štore, 2. Ravne, 3. Jesenice. ' V skupini predelovalcev pa sta Žična in Plamen Kropa igrala neodločeno 1:1; tudi ostali dve srečanji sta se v rednem času končali neodločeno in sicer »Žična« : »Veriga« 0:0 ter »Plamen« : »Veriga 0:0. Vrstni red je bil določen s streljanjem enajstmetrovk in sicer so prvo mesto osvojili nogometaši »Plamena« iz Krope, druga je bila »Žična« in tretja »Veriga«. V finalnem tekmovanju sta za prvo in drugo mesto igrali moštvi Železarne Štore in »Plamen« Kropa, pri čemer so naši nogometaši zmagali z rezultatom 4:2. V borbi za 3. in 4. mesto so Ravenčani premagali »Žično« z rezultatom 2:0. Do srečanja za 5. in 6. mesto ni prišlo. Vrstni red je torej za letošnje leto v nogometu med predstavniki slovenskih železarn naslednji: 1. Štore, 2. Plamen, 3. Ravne, 4. Žična, 5. Veriga, 6. Jesenice. To je nedvomno velik uspeh naših nogometašev, 'ki so se tako pridružili ostalim športnikom, o katerih uspehu na tekmovanjih v okviru slovenskih železarn smo že poročali. Tudi atleti uspešni V organizaciji komisije za rekreacijo »Plamen« iz Krope so bila letošnja tekmovanja v atletiki med slovenskimi železarnami v Kropi. Udeležile so se ga ekipe iz vseh treh železarn, to je Jesenic, Raven, in Štor ter »Verige« in »Plamena«. Na tekmovanju so naši atleti zasedli odlično drugo mesto v ekipni razvrstitvi. Med pomembnejšimi rezultati je prav, da omenimo zelo dobre uvrstitve naših posameznikov. Tako je Boj,an Mackošek z 623 cm v škosu v daljino zasedel prvo mesto v tej pa- nogi. Pomemben rezultat v metanju krogle je imel tudi Mirko Planinčič, ki je z metom 14,17 m zasedel drugo mesto. V teku na 1500 m je drugo mesto zasedel tudi naš atlet Mihajlo Lišanin. V balkanski štafeti pa je naša ekipa zasedia drugo mesto. V ekipni razvrstitvi je bil naslednji vrstni red: 1. »Veriga« Lesce, H Železarna Store (samo dive točki zaostanka za prvim), 3. Železarna. Ravne, 4. Železarna Jesenice in 5. »Plamen« Kropa. Naši atleti v Kropi, ki so dosegli pomembne uspehe. Spredaj Mackošek Bojan in stojijo Helenc, Planinčič in Lišanin Naši na Trim igrah 1976 TRIM kolesarjenje Na letošnji akciji kolesarjenja je bila zaradi izredno slabega vremena zelo skromna udeležba. Čeprav je kazalo, da bo vreme vsem, ki so se namenili kolesariti naklonjeno, je dež s prekinitvami neusmiljeno odvračal in močil še tiste pogumneže, ki so se kljub temu vsedld na kolo. Iz naše^žele-zarne je bilo na letošnjem kolesarjenju samo 36 udeležencev. Zvedeli smo, da bo celotna akcija v jeseni ponovljena. Upamo, da nam bo vreme takrat bolj naklonjeno. . TRIM hoja V okviru akcije TRIM hoje, katera je bila tudi letos iz Štor na Svetino, je bila udeležba zadovoljiva, saj je sodelovalo iz našega kolektiva 77 članov. Poleg tega pa je bil pohod na Svetino, ki je tudi štel v to akcijo še 4. julija. Na tem pohodu je bilo 58 udeležencev. Dan borca Že tradicionalni vsakoletni pohod v počastitev 4. julija —. dneva borca je tudi letos privabil večje število članov našega kolektiva. Množica se je zbrala na Tratah okoli Vrunčevega doma, ki so ga za ta dan odprli naši lovci. Prisotne je pozdravil predsednik aktiva Zveze borcev Železarne Štore dipl. ing. Starc Milko. V svojem govoru je orisal herojsko pot naše revolucije ter poudaril, Štore in ekipa Lovske družine »Grmada« iz Celja, na četrtem mestu pa so lovci iz Lovske družine »Handil« iz Dobjega pri Planini. Najboljši posamezniki so bili: 1. Gajšek Drago, Šentjur, 2. Mernik Robert, »Grmada«, 3. Rozman Tonči, Štore, 4. Vodeb Jože, Štore, 5. Mastnak Alojz, Štore, 6. Brečko Andrej, Šentjur, 7. Centrih Ivan, Dobje, 8. Doberšek Karli, Zanimivo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe je privabilo veliko število gledalcev. V tekmovalni vnemi bivši in sedanji predsednik Lovske družine Štore tov. Rozman in Sajovic da je treba tradicije gojiti še naprej, predvsem pa vzgajati mladino v duhu pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Ostali program je bil bolj rekreativno-športnega značaja. Vsi udeleženci ki so prišli peš na Svetino in teh ni bilo malo, so s tem osvojila tudi značko za hojo v okviru TRIM iger. Prvič je bil letos organiziran tudi kros, ki pa žal ni mogel potekati po prej predvideni trasi zaradi gradnje, ceste proti Celjski koči. Zato je bila proga nekoliko težavnejša, saj je vodila od Vrun-čevega doma do Železarskega doma na Svetim, po' pobočjih v vas ter po cesti proti Celjski koči, in po isti poti nazaij do Vrunčevega doma, kjer je bil tudi cilje Kljub zadovoljivi propagandi se je krosa udeležilo le skromno število tekmovalcev. Vrstni red je bil naslednji: prvi je bil znani smučarski tekač Tajnikar Franc iz Jesenic, drugi je bil mladi atlet , celjskega Kladivirja Rozman Stane, tretji Lišanin Mihajlo iz konstrukcijskega biroja, četrti Ocvirk Mitja, peti Zupanc Franc iiz Štor, šesti Kreže Pavle iiz Rudarja Trbovlje, ter sedmi Klinar Gojko iz Štor. Lovci so organizirali tekmovanje v streljanju na glinaste golo-stolpom. To tekmovanje je privabilo veliko .število gledavcev, saj be na pobočju pod antenskim so redke priložnosti, da si takšna tekmovanja-lahko ogledamo. Sodelovalo je 5 ekip, ki so se glede na dosežene uspehe razvrstile: zmagala je ekipa Lovske družine Šentjur pri Celju, odlično drugo mesto j e zasedla druga ekipa Lovske družine Štore, tretje mesto si delita- prva ekipa Lovske družine Štore, 9. Sajovic Vlado, Štore, 10. Šekoranja Tone, »Grmada«. Vseh prvih deset ;je prejelo praktične nagrade. Organizator pa je nagradil tudi Gračner Maksa iz Dobja s tolažilno' nagrado. Popoldne pa je bilo namenjeno prostim rekreativnim dejavnostim, tako pri Vrunčevem domu, kot pri počitniškem domu na Svetini. STRELJANJE ŽENSKE IN MOŠKI PRVO MESTO Odlične rezultate so v okviru občinskih tekmovanj v Streljanju dosegle-, članice naše sindikalne ekipe, saj so v. ekipni razvrstitvi zasedle prvo mesto. Ekipa je skupaj dosegla rezultat 494 krogov. Posameznice pa so dosegle naslednje rezultate: 1. Ivačič Katja 168 krogov (90), 2. Kavka Lidija 168 krogov (84), 4. Šprajc Gabriela 158 krogov. V moški konkurenci pa je naša ekipa v skupini industrije prav tako zasedla odlično prvo mesto z 860 krogi. Posamezniki so dosegli naslednje rezultate: Hočevar Ivan 181 krogov, Štor Alojz 175 krogov, Bule Vinko 160 ¡krogov, Krajnc Srečko 167 krogov in Dečman Vili 177 'krogov. V skupna uvrstitvi posameznikov je tako Hočevar Vili bil drugi, Dečman Vili četrti ter Štor Alojz šesti. Strelci marljivi - pa tudi uspešni Z nastopom »pasjih dni« je prišel čas kratkega premora tudi za štorske strelce. Že bežen pregled letošnje šestmesečne dejavnosti razkrije zelo razgibano življenje v družini, tako da bi skoraj lahko govorili o nekakšnem preporodu. Prav je, da se tradicija tega plemenitega športa pri nas nadaljuje in krepi, tako po množičnosti kot tudi po kakovosti. S tem je dano zadoščenje vsem, ki neposredno sodelujejo, kot tudi ostalim, ki s simpatijami spremljajo našo strelsko dejavnost, ali jo materialno in drugače podpirajo. Dve značilnosti še prav posebno izstopata in označujeta preteklo obdobje: — družina je, uvedla — pa tudi v celoti izvedla — reden tedenski urnik -treningov na strelišču za zračno puško; — udeležila se je prav vseh razpisanih tekmovanj, -tako v občinskem kot tudi v republiškem in državnem merilu. Posledice obojega so mnogokratne. Oblikovala se je močna pionirska skupina, ki redno vadi in nastopa, pri tem pa dosega tudi razveseljive rezultate. .Zato se nam hi bati prihodnjih časov, saj je naraščaj ta-korekoč zajamčen. Tudi članska ekipa se je močno okrepila, posamezniki pa segajo prav 'v republiški vrh. S svojo prav vzorno udeležbo na vseh tekmovanjih pa si je družina ponovno pridobila in utrdila ime vrhunske strelske družine svojega območja. - Za tiste, ki bi jih morda zanimalo, smo iz delovnika strelske družine pobrali nekaj zapiskov o letošnjih nastopih: — v zimski občinski ligi šo nastopili sedemkrat in zasedli e-kipno 2. -mesto, posamično, pa pri članih prvo in drugo mesto; t —izvedli so družinsko prvenstvo za tradicionalno »Zlato puščico«; >. — nastopili so na občinskem prvenstvu za »Zlato puščico«; - — udeležili so se »Lige prijateljstva« s skupno štirimi tekmovanji med ekipami iz Raven, Slovenj Gradca, Velenja in Celja; Sp organizirali in izvedli so troboj v počastitev »Dneva invalidov« pod pokroviteljstvom sindikalne organizacije železarne Štore; §g — izvedli so družinsko prvenstvo z zračno puško za člane in pionirje; — nastopili so na občinskem in kasneje na republiškem -prvenstvu za člane in pionirje, pri čemer je Malec Branko osvojil 2. mesto; — na’občinskem ekipnem prvenstvu osnovnih šol je Malec Branko zasedel prvo mesto; — v maju so se ekipe udeležile državnega prvenstva v Zagrebu, kjer je Malec Branko z odličnimi 170 krogi zasedel 15. mesto. Ekipnih in posamičnih nastopov je bilo še mnogo več, vendar tu ni mesto za kompletno statistiko društvene dejavnosti. Navedli bi le še dve večji strelski akciji, ki sta vsaka po svoje še posebno okronali celotno delo letošnje sezone. Prva je bila letošnje medobrat-no ekipno tekmovanje železarne pod pokroviteljstvom sindikalne organizacije. Poleg lepe udeležbe smo bili priča zelo dobrim posamičnim in ekipnim rezultatom, predvsem pa izredno trdi borbi za prvo mesto. Ob zagrizenem prerivanju -dveh glavnih favoritov — livarne II in mehanične (ekipi sta privedli na strelišče celo nekaj svojih boljših strelcev, ki so bili tedaj na dopustu) — je tokrat presenetil »outsider«, ekipa elektroobrat-energetika in odščipnila livarni II prvo mesto — za en sam krog! Polletno sezono pa so strelci zaključili z nastopom na občinskem sindikalnem prvenstvu (v počastitev dneva -borca) za moške in ženske ekipe konec junija na Gričku pri Celju. S povprečjem 165 krogov pri ženskah (Ivačič Katja, Kavka Lidija, Šprajcer Gabriela) in 172 krogov pri moških (Kočevar, Dečman, Štor, Krajnc, Bule) sta obe ekipi o-svojili prvo mesto im dobesedno pomedli s tekmec}, s.aj je znašala razlika do naslednje ekipe pri obeh vrstah več desetin krogov. Prav gotovo ima odločilno zaslugo za tako kvalitetne rezultate tudi sindikalna organizacija Železarne štore, ki je financirala ob koncu lanskega leta nabavo novega, kvalitetnega orožja in municije. S to akcijo je bila našim strelcem -dana ne samo materialna, temveč tudi moralna pobuda za vztrajanje in nadaljevanje z delom. Prav posebna pohvala pa gre požrtvovalnima članoma strelske družine Viliju Dečmanu in Ivanu Kočevarju. Ne samo da -sta nosila glavno breme vsega dela družine, vodila sta tudi vse treninge ha strelišču im delala na vzgoji mladega rodu, pri tem patine da bi spraševala po honorarjih — žrtvovala za vse to delo svoj proti čas. Brez njune izjemne prizadevnosti prav gotovo naši letošnji dosežki ne bi bili tako kvalitetni. Ob takšni prizadevnosti strelske družine, zanimanju in sodelovanju strelcev ter še nadaljnji podpori delovnega kolektiva in političnih organizacij lahko pričakujemo tudi v prihodnje uspešno nadaljevanje naše strelske tradicije. Mirno -lahko tudi rečemo, da preteklo delo in uspehi opravičujejo vloženi denar-v ta šport. Ob zaključku še nekaj besed tistim, ki jih strelstvo morda zanima in privlači, a se še niso odločili. Že po tradiciji je -naše delo namenjeno čim širšemu krogu ljudi, zato vabimo vse, posebno pa še mlajše ljudi: pridite in pridružite se nam! Streljanje je plemenita veščina, ki še prav posebno izgrajuje človekovo notranjost: tovarištvo, samodisciplino, vztrajnost, upornost, premišljenost, umirjenost. Strelski šport je prav tako kot z »ravnim pogledom in mirno roko« neločljivo povezan tudi s čvrstim, umirjenim značajem ter športnim in tovariškim odnosom do drugih. To slednje še prav posebej namenjamo staršem, ki usmerjajo svoje otroke v fizkulturno dejavnost. S tem, da kupijo svojemu nasledniku zračno puško in mu omogočijo, da nekontrolirano strelja po ptičih ter ogroža vse živo in zdrobljivo okrog sebe, ne storijo usluge nikomur, tudi -svojemu otroku ne. šele vključitev v organizirano dejavnost, kjer so prisotni nadzor, vzgoja in strokovna pomoč, naredi — seveda Mod obratna Streljanje z zračno puško V tekmovanju — streljanju z zračno -puško se je v 10 ekipah udeležilo 137 tekmovalcev. Ekipno so bili rezultati naslednji: 1. elektrodelavnica 935 krogov, 2. livarna 944, 3. mehanična 932, 4. valjarna I 891, 5. jeklarna 860, 6. valjarna II 843, 7. u-službenci 803, 8. obdelovailnica 757 in 9. OTK 673 krogov. Posamezno pa so bili doseženi naslednji rezultati (objavljamo prve tri iz vsake ekipe): elektro-obrat — Krajnc Srečko 169, Ivan- šek Stane 169, Kroflič Silvo 156; livarna — Dečman Vili 176, Bule Vinko 174, Leben Jože 153; mehanična — Kočevar Ivan 183, Dečman Mišo 162, Rezar Janez 154; valjarna I. — Pušnik Alojz 165, Potrata Florjan 152, Čehovin Boris 151; jeklarna — Malec Boris 164, Mastnak Silvo 150, Hercog Anton 147; valjarna II — Centrih Jože 150, Rozmarič Ivo 146, Dečman Milan 145; uslužbenci — Ivačič Katja 152, Šprajcer Gabriela 150, Arzenšek Stefan 131; obdelo-vainica — Baumgantner Zd-ravko 164, Grajžl Ivan 139, Ojsteršek Jože 122; OTK — Užmah Alojz 157, Golob Jože 138, Pumgeršek Jani 128. Odbojka moški Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 10 ekip, ki so se razvrstile po tekmovanjih1 v dveh skupinah ter finalnem tekmovanju po naslednjem vrstnem redu: 1. livarna, 2. jeklarna, 3. valjarna II, 4. obdelovalinica, 5. uslužbenci, 6. OTK, 7. valjarna I, 8. mehanična, 9. novogradnje in 10. eiektroobrat. Finalna srečanja so se končala z naslednjimi rezultati; lavama : je- ob potrebni vztrajnosti in požrtvovalnosti — tisto kompletno o-sebnost, -ki jo potem lahko imenujemo »dober strelec«. Zato torej: na svidenje jeseni ob novem šolskem letu! Kranjc Srečko Bule Vinko tekmovanja klarna 30:29, valjarna II : obdelo-valnid- 30:0, uslužbenci : OTK 30:24, valjarna I : mehanični 30:0, novogradnje : elefctnoobratu 30:0. Vlečenje vrvi V zanimivem tekmovanju z burnim bodrenjem publike je v tej panogi bila prva ekipa valjarne II. Na drugo mesto se je uvrstila valjarna I, tretji eiektroobrat, četrti OTK, peti uslužbenci in šesta ekipa livarne. Skupno je sodelovalo 56 posameznikov (vključno z rezervami) v šestih ekipah. Končna razvrstitev medobratnih tekmovanj Spomladanski del medobratnih tekmovanj je v skupni uvrstitvi prinesel naslednjo razvrstitev: 1. uslužbenci 85 točk, 2. eiektroobrat 78 točk, 3. valjarna II 75 točk, 4, livarna 72 točk, 5. valjarna I 65 točk, 6.—7. mehanična 62 točk, 6. do 7. OTK 62 točk, 8. obdelovalni-ca 58 točk, 9. jeklarna 54 točk, 10. novogradnja 33 točk. Na slovesnosti, ki je bila ob kegljišču 25. junija, je bila svečana razglasitev ekipnega vrstnega reda. Vsem tekmovalcem je za športne uspehe čestital predsednik konference osnovne organizacije sindikata tovariš Frido Gradišnik. Zmagovitim ekipam v posameznih panogah in v skupnem pa so bile razdeljene praktične nagrade. Ob 15-letnici »Železarja« prisrčna zahvala za dobro sodelovanje tudi grafičnim delavcem AERO — Celje, ki tiskajo naše glasilo od avgusta 1962. ^wm Tako so vlekli vrv zmagovalci iz valjarne II Ljubezen do domovine Tisto popoldne je sonce neusmiljeno pripekalo. Zrak suh, prava mora. Tudi v senci ni bilo obstanka. Vhodna vrata pri Cirilu Slugi so bila odprta. Tudi sobna. Lahen vetrič, bolje prepih je vel skozi kuhinjo, prijetno hladil in preganjal mučno soparo. Ciril z ženo Nežiko sta me pričakovala. Na stolu poleg starinskega, a vendar udobnega, z blazinami obloženega pletenega naslonjača, sta se leno pretegovali dve mucki. »Dopoldan te nisem utegnil počakati;«, se mi Ciril opraviči, »moral sem k zdravniku, pa tudi v trgovino,« Cirila videvamo vsa kdan na poti ob tovarni, v kateri je prebil od začetka njegove zaposlitve, pa do zaslužene upokojitve, ko rahlo sključen- gre v trgovino in po drugih opravkih v spodnje Štore. ' Ciril je zagledal luč sveta petindvajsetega septembra prejšnjega stoletja, tisoč osemstopetinde-vetdesetega 'leta v revni delavni, viničarski družini blizu Ljutomera. »Delati sem moral že v rosnih mladih;-letih krepko, trdo in pošteno. Tisti'košček kruha, ki- sem si ga tako želel, je bil resnično težko prislužen. Danes, da danes je kruha dovolj!« Tako modruje Ciril in z . veseljem pove, da mu danes nič ne manjka, pokojnina . . je zadovolji-: va, kruha in niesa dovolj in tudi kakšen -kozarček domačega ga z ženo Nežiko’ izpijeta. Za moč,: .za zdravje: Le lata neusmiljeno teko. Zdravje ni najboljše,: ,pa se ga oba • s krepko. voljo oklepata in stkušata -zadržati/čim- več vtič ste sile, moči; ki je potrebna”za obstoj, za vsakdanji;, njimauže dolgoletno ustaljeni delavnik. »Za njega dni sem služil: av- ni, kjer je staknila hudo, neozdravljivo bolezen, prinese iz sobe skrbno hranjene dokumente. Rekel bi, da je z občutkom, s spo-- štovanjem odprla preprosto škatlo in mi pokazala Cirilova priznanja. »Poglejte,« mi pravi, »to je verjetno najlepše priznanje ljubezni do domovine, v tistih letih, po kapitulaciji Avstroogrske. Takrat ko je Ciril že itak bil izmučen od vojne, takrat, ko bi lahko počival in zanemaril vojaščino, takrat se je Ciril odzval pozivu generala Meistra.« Prečudovito je odlikovanje in plaketa, ki Cirilu Slugi daje priznanje za njegovo ljubezen do domovine in borbenost,, ki jo je izkazal kot prostovoljec — borec v bojih za osvoboditev severne meje v letih 1918—1919. Takih ljudi imamo malo, takih, ki so tihi in ne vpijejo kaj in koliko so naredili, kaj in koliko so prispevali svobodi, lepi, prečudoviti besedi svoboda. Tak je naš Ciril', miren, rahlo sključen, pa vendar nasmejan, ki se ne hvali rad, 'kaj je v življenju prestal in koliko naredil. Nežika. je skoraj bolj zgovorna kot Ciril. Je živa zgodovina. Tam, kjer; Cirilu opeša spomin, Nežika lepo dopolni. : »Veste,- v. tej hiši :sva -že» sko-s ¡.raj šestinpetdeseLlet. Mlajši ahe poznajo ¡in ne vedo,, da je ta hiša ena prvih v Štorah. Na njej je še dolgo po vojni bil napisan sta- • ri rudarski. pozdrav »Glück iauf«, , in narisani sta bili 'rudarski kla-. «divishvi .e Ciril je dolga leta -boloval na ^želodcu.1 Skoraj dvajset -let. ¡Le \ skrbni ženi..in trdni; volji se ima ¡zahvaliti, 1. da .je danes želodec ? zdravi Dietävin samo dieta, pre-prosta domača!a hrana, * to je spremljalo Cirila dolga leta. :. bil tujec in je zahteval njemu uradno nemščino. ; »Malo me daje astma. Nisem več tako mlad, se mi nasmehne, pa tudi rana na nogi ni kar tako. Rad pokadim kakšno cigareto, imam občutek, da mi odleže, pomaga, da mi je boljše, laže zadiham.« Žena Nežika pa: »saj ne bi smel kaditi, pa sedaj pri teh letih mu pa res ne smem braniti,« rahlo pove in se nasmehne. Ciril ima poleg plakete za zasluge kot prostovoljec za Severno mejo tudi lepo priznanje društva upokojencev, kot častni član. Oba z ženo pa mi z ljubeznijo pokažeta lepo počasitev ob prilož- nosti zlate poroke, To So lepi, dragoceni spomini, iki so poleg slik in tistih spominčkov iz otroških let verjetno najlepši in, ko si jih ogledujeta, dajeta kot zaklad iz rok v roke, se jima žaro-; se Oči. Kozarček vina, košček kruha s prav natanko narezano slanino, to je popoldanska malica. ‘Pogovor se sprosti. Lepo je poslušati Cirila in Nežiko. Veliko vesta, lep del življenja je za njima, mnogo sta prestala. Lahko bi rekli, da sta kljub vsemu trpljenju imela le srečno življenje. In ko bomo srečali Cirila na tisti obvezni dopoldanski poti v trgovino ali kam drugam ali pa Nežiko pred hišo s knjigo V roki ali na vrtu, je prav, da ju lepo pozdravimo, povprašamo po zdravju in jima želimo še krepka, zdrava' leta. V. Renčelj iz krajevne skupnosti ŠTORE V Štorah dobimo celodnevno : šolo. Nižji razredi bodo prešli na : tak način pouka že v jeseni letos. O problematiki, ki nastaja ob postopnem- prehodu, so razpravljali na razširjenem Sestanku že ob koncu majal Prisotni | predstavniki osnovne šole, koordinacijskega odbora, Skupščine - občine Celje, konference SZDL Celje in drugi so sprejeli program- investiranja in adaptacij, M jih je treba izvesti do pričetka novega šolskega leta. Na seji . krajevne konference SZDL, ki je bila 25. junija, so razpravljali o: —'politični oceni delovanja delegatskega sistema v. krajevni konferenci SZDL Štore, — nalogah na področju družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora v krajevni skupnosti in — programu sodelovanja med družbenimi in političnimi organizacijami železarne, krajevne konference SZDL ter krajevne skupnosti štore. Izvršni odbor krajevne konference Štore organizira sejo vedno v eni izmed stalnih območij. Šesta redna Seja je bila. 21. junica v Prožinski vasi. Člani so razpravljali o problematiki področja, pripravah na konferenco krajevne konference SZDL, ki je bila 25 junija 1.1. ter sodelovanju družbenih, in političnih organiza-krajevne skupnosti in Žele-štore. Nežika in strijsko vojsko. Doberdob mi ne bo izbrisan iz spomina. Hudi boji so bili in ne poje zaman .tista pesem, Oj Doberdob) slovenskih fantov grob. Hudo ranjenega.so me preporeljali v graško vojaško bolnišnico, kjer so me dolgo zdravili.« Skrbno negovani brki, močno raščeni lasje, katere mu lahko vsak mladenič zavida, obraz obdan z gubami in gubicami, oči prijazne, me i skrbno opazujejo. Da, Ciril je mnogo prestal. Vsaka gubica na licu priča o prestanem trpljenju, vsaka gubica je zgodovina njegove prehojene, nič kaj rožnate poti. Žena Nežika, tudi naša bivša sodelavka na nekdanji šamotar- iril Sluga »Nekoč smo morali pred vojno-delati šest tednov v jeklarni in nato tri mesece v valjarni. Delati sem moral vsaka dela, pri i »martinovki«, v valjarni na progi, ibilo je težko in hudo vročina nas je pestila. Leta petinpetdesetega so me upokojili. Dovolj je bilo, lep del svojega življenja sem prebil v železarni. Danes, ko se spominjam tistih dni, lahko povem, da so bili lepi) -veseli, čeprav tudi mnogokrat zagrenjeni,, naporni in nevarni!« Oba z ženo dobro govorita nemško. Pa saj ni čudno. Tiste. dni, ‘ ko sta bila mlada, so pač prednjačile nemške šole, naš domači slovenski jezik je bil zapostavljen, in tudi delodajalec j Predstavniki krajevne skupnosti so se udeležili 1. seje sveta za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Celje, na kateri so sprejeli program dela za letošnje leto in poročilo o delovanju občinske skupnosti socialnega var-I stva. V nedeljo. 20. junija 1976 smo prisostvovali dobro izvedeni skupni vaji enot civilne zaščite in gasilskega društva na področju Teharje—Bukovžlak. Izvajalcem in organizatorjem Smo dolžni zahvalo za demonstracijo, ki kaže usposobljenost za primer, če bi potrebovali intervencijo ob vojni ali naravni nesreči. Škoda je, da si vaje ni ogledalo večje število občanov. Dne 8. julija je bila 3. seja sveta krajevne skupnosti, na kateri so razpravljali o realizaciji : finančnega načrta, delu štaba civilne zaščite, imenovanju delegatov za Šolski kovinarsko industrijski metalurški center in ko-optiranju članov v komisijo za komunalno gospodarstvo pri krajevni skupnosti. Dne 22. junija je imela sejo komisija za komunalno gospodarstvo pri krajevni skupnosti. Razpravljala je o delu režijskih odborov in razdelitvi sredstev za komunalno, dejavnost. V ospredju pozornosti komisije je gradnja treh vodovodov, ceste na Lipi, napeljava telefonov v Šentjanž in na Lipo ter gradnja dveh mostov proti Straži. Akcija vpisovanja posojila za ceste je v teku. Od 509 kmetovalcev in 432 upokojencev je doslej vpisalo posojilo 53 občanov v skupni vrednosti 54.700 din. V prihodnjih dneh bodo aktivisti na terenu obiskali tiste, ki še niso opravili solidarnostne dolžnosti. Inž. Jože Gabršček Vedno pripravljeni Nova pridobitev za šport Pred pričetkom tekmovanja ob otvoritvi novih stez za balinanje. Otvoritev je bila 25. 6. ob zaključku spomladanskega dela medobratnih tekmovanj. V tekmovanju so sodelovale ekipe iz Tovila Ljubljana, Celja in naši predstavniki VI. srečanje ZVRS Jugoslavije V mesecu juniju je potekalo v Občini Celje preverjanje znanja članov ZRVS (Zveze rezervnih vojaških starešin) v taktično-ori-entacijskih vajah. Na tem preverjanju je bilo ugotovljeno, v kakšni meri člani ZRVS obvladajo tematiko današnjega časa bojne doktrine in družbenopolitičnih gibanj doma in v svetu. Priprave so potekale od jeseni lanskega leta. V priprave so bila Zajeta predavanja in praktična Znanja' ter individualni študij vojne literature. Osnovna organizacija ZRVS Štore se je na to taktično-orienta-cijsko vajo dobro pripravila; članstvo je svoje znanje dokazalo 14. 6. 1976 v streljanju z vojaško pištolo, reševanju testnih vprašanj iz NOB, družbenopolitičnega sistema SFRJ in gospodarstva, orientacije in uporabe zemljevida ter kompasa na terenu ki reševanju taktične naloge. Predvsem je bila zahtevna tak- tična naloga, saj se 'je v tej halogi vsak posameznik znašel v vlogi komandanta enote, ki je imela nalogo samostojno izvesti vojno operacijo na sovražnika. Vse te naloge so se vodile na posameznih delovnih točkah in so bile vsaka zase ocenjevane. Tako je lahko posameznik zbral največ 225 točk, kar je pomenilo odlično oceno. Za zadosten uspeh pa je moral posameznik zbrati vsaj 66 točk. Osnovna organizacija ZRVS Štore je na tem preverjanju znanja dosegla zelo dober uspeh tako po udeležbi, kot po znanju, med organizacijami v celjski občini. Ta uspeh nam narekuje, da tudi v prihodnje odbor ZRVS Štore svoje delo usmeri na tista področja, kjer je za člane ZRVS znanje najbolj potrebno, da bi lahko v primeru resnične situacije to v polni meri koristili. F. Kavka Že 6. leto organizirajo posamezne socialistične republike in avtonomno pokrajine srečanja rezervnih vojaških starešin pod geslom: »bratstvo in enotnost«. Letos je bilo to srečanje'>na Ivanovih Koritih v bližnji okolici nekdanje črnogorske prestolnice, Cetinja. Tu so začele prve bitke partizanskih enot s sovražnikom 13. julija ‘1941. leta, ko s1© partizani, uničili italijansko postojanko. -Ivanova Korita, to je 'lepa dolinica pokrita z borovimi gozdovi in lepimi paš-ndkTpod samim vrhom '■ Lovčena, na katerem ije mavzolej črnogorskega vladarja din velikega pesnika Njegoša, Na dan borca 4. julija smo vši udeleženci, bilo nas je kakih 2000 in več, obiskali mavzolej in se s tega mesta razgledali po prekrasni Boki Kotorski in drugih dolih Črne gore. Naj omenim, da sem bil član slovenske delegacije, ki je štela 114 članov. Delegacija je bila sestavljena iz občinskih -predstavnikov iz vse ■ Slovenije. Srečanja »Bratstvo in enotnost« so se udeležili, najvidnejši pred-. stavniki občinskih, republiških'organov ter podpredsednik predsed- stva federacije, M je v imenu predsednika Tita pozdravil zbrane rezervne vojaške starešine. Veličino tega srečanja so zelo poudarili zlasti kulturna akademija na predvečer dneva borca in bogat kulturni program po slavnosti dne 4. julija. V kratkem povedano, veličasten občutek nas je preveval ob razmišljanju na pretekle dogodke in srečanja vseh teh junakov-borcev, ki so se po dolgih letih zopet videli in pozdravljali. Generacija, ki je komaj zavestno občutila grozote vojne, je to srečanje doživljala skoraj tako, kot stari borci, ki šo vodili strašne borbe za Vse to, kar danes imamo. ODBOJKA - ŽENSKE ODLIČNO V okviru občinskih tekmovanj, ki'jih organizira Zveza za športno rekreacijo in oddih Celje je naša ženska ekipa v prvem delu v drugi ligi zasedla odlično drugo mesto s 13 točkami. tiiiimiiiumiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiir Plemenito dejanje L&\ ■ { m M šli lil í j IJ «kT"“" jr ssiii® Silil «s m lllp Si *. • 4 // p JL I H/v’ Ü | ,v ^ ' mk J j I j ¡I Za inovacijski predlog rekonstrukcije nosilnega sistema jakotočnega voda na elektropeei v jeklarni II. je asistent za vzdrževanje Cagaij Josip upravičen na nagrado v višini 11.352 din. Tej nagradi se je v celoti odpovedal ter jo daroval za človekoljubne namene in sicer polovico te vsote skladu za potresno področje na Tolminskem in polovico medobčinski zvezi slepih v Celju PRAVILNO GAŠENJE Za gašenje požarov vnetljivih tekočin, plinov in požarov na električnih napravah APARAT NA PRAH S 9 Izvleči varovalko Pritisniti ročico na aparatu Pritisniti ročico na ročniku KADROVSKE VESTI V mesecu juniju so bile y naši organizaciji združenega dela naslednje 'kadrovske spremembe: Novi člani naše organizacije združenega dela so: Melanšek Anton, VK strojni ključavničar iz sektorja za novogradnje; Kranjc Zdenko, NK delavec iz transportnega obrata; Poljanec Jože, NK délavée iz e-lektroplavža; Lampret Djurdja, NK delavka iz gostinske enote; Plavčak Franc, NK delavec iz livarne II; Jurjec Vilhelm, PK voznik viličarja iz transportnega obrata; Jošt Jože, PK valjar iz valjarne I; Pahljina Marija, NK delavka, Pahljina Antiča, NK delavka, abe iz gostinske enote — Rab; Cestnik Franc, NK delavec iz elektroplavža; Kos Vladislav, NK delavec iz mehanične delavnice; Selič Marija, NK delavka iz gostinske enote; Mikez Željko, KV strugar iz obdelovalnice litine; Kostajnšek Stanislav, KV strugar iž valjarne I; Klanjšek Janez, KV vodovodni inštalater iz mehanične delavnice; čalič Dušan, NK delavec iz valjarne II; Azemi Azis, NK delavec iz jeklarne I. Iz JLA se je vrnil: Kunstič Bojan, PK žerjavovodja iz jeklarne II. Vsem želimo prijetno počutje med nami! Samovoljno so zapustili delovno organizacijo: Turin Jožef, NK delavec iz livarne II; Zulfaj Jakup, NK delavec iz livarne II; Shala Aber, NK delavec iz livarne I; Novak Rozi, NK delavka iz gostinske enote; Zupanc Srečko, strojni tehnik iz ekonomsko-organizacijskega sek torja; Brdar Dragan, PK zidar iz livarne II; Lokaš Ivan, PK talilec iz jeklarne II; Veselinovič Božo, NK delavec iz jeklarne I; Mastnak Boris, KV strojni kalupar iz livarne I; Bombek Martin, NK delavec iz valjarne I; Relorič Pero, NK delavec iz valjarne I; Ez-geta Ilija, NK delavec iz livarne I; Perc Jožef, NK delavec iz valjarne II. V JLA so odšli: Kiužnar Franc, KV kalupar iz livarne I, Bogdanovič Goran, NK delavec liz kvarne I, Hrovat Ivan, KV ključavničar iz mehanične delavnice, Šepetave Marjan, KV ključavničar iz oibdelovalnice valjev, Tominšek Franc, KV strugar iz obdelovalnice litine, Ferlič Drago, KV ključavničar iz mehanične delavnice, Gračner Anton, PK varilec iz skladišča, Sluga Srečko, KV ključavničar iz mehanične delavnice, Drobne Igor, asistent iz tovarne traktorjev v izgradnji, Klajnšek Branko, NK delavec iz mehanične delavnice. Na novo življenjsko pot so stopili: Timpram Milan iz mehanične delavnice, Vogrinc Miha iz livarne I, Marčen Jože iz livarne I, Belužič Gabriel iz konsignacije tovarne traktorjev, Kreuh Milan iz livarne II, Grobovšek Stanko iz livarne II, Gobec Anton iz livarne I in Kostajnšek Stanislav iz valjarne I. Vsem želimo obilo družinske sreče! Naraščaj v družini so dobili: Plevnik Ivan iz valjarne II, Kočar Bogdan iz elektrodelavniee, Lišanin Mihajlo iz sektorja za novogradnje, Butinar Milan iz jeklovleka, Žolger Vinko iz valjarne II, Žnidarko Milan iz valjarne I, Perme Ludvik iz modelne mizarne, Gračner Ivan iz livarne II, Salkanovič Sakih iz jeklarne I, Pungaršek Vlado iz livarne I, Mlakar Dani iz livarne II, Gorišek Srečko iz obdelovalnice litine, Ocvirk Franc iz va; ljarne I, Drobne Anton iz energetskega obrata in Derviševič Azij iz transportnega obrata. Vsem iskreno čestitamo! UPOKOJENI LUBEJ MARTIN, rojen 16. 11. 1920 v Kampolah, stanujoč Hru-šovec 38, Šentjur, se je zaposlil v Železarni štore dne 18. 2. 1942 in delal do 5. 12. 1942. Leta 1944 je bil v NOB, nato pa delal v rudniku Laško. Ponovno se je zaposlil v naši delovni organizaciji 4. 4. 1946 kot delavec v valjarni, nazadnje pa opravljal dalo pultista vse do upokojitve. 31. 5. 1976 je bil starostno upokojen. GOLEČ SILVA, roj. 23. 11. 1922 v Čretu pri Celju, stanujoča Štore 64, se je v Železarni Štore zaposlila dne 1. 9. 1949 kot strojni oblikovalec Samotne opeke v samotami. Po ukinitvi šamotarne je bila premeščena v komunalni oddelek in delala kot pomožna delavka vse do starostne upokojitve. Starostno je bila upokojena z dnem 7. 6. 1976. SIVKA JOŽE, roj. 15. 9. 1920 v Podgorju pri Šentjurju, stanujoč Štore 5, se je zaposlil v Železarni Štore 20. 6. 1946 v jeklarni I, zatem odšel v JLA, po vrnitvi pa se ponovno zaposlil v Železarni Štore kot ogrevalec peči v valjarni I, kjer je delal vse do upokojitve. Starostno je bil upokojen z dnem 30. 6. 1976. Želimo jim, da bi mnogo let uživali zasluženo upokojitev. V mesecu maju in juniju so se komisije za kršitev delovnih obveznosti pri TOZD Energetika, TOZD VitT, TOZD I in TOZD II sestale štirikrat in obravnavale 37 primerov kršitev delovnih obveznosti. HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO OBVEZNOST 1. GODUNC Vlado, energetski obrat, dne 29. 3. 1976 prišel na delo vinjen ter napadel dežurnega tovarne — javni opomin. 2. BORŠIČ Franc, livarna II, dne 2. 4. 1976 poškodoval sodelavca — javni opomin. 3. RAJHER Viktor, livarna I, dne 14., 15. 3. in 13. 4. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 4. HUSKIČ Adil, livarna I, dne 22., 23. 3. in 15. 4. 1976 neopravičeno izostal z dela javni opomin. 5. TURIN Jože, livarna II, dne 3. 4. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 6. ČATER Marjan, livarna II, dne 16. 5. 1976 neopravičeno izostal z dela— javni opomin. V času od januarja do konca junija so uspešno zaključili izredni študij naslednji sodelavci: Vladimir MAGAJNA iz razvojnega oddelka na višji šoli za organizacijo dela v Kranju; Franc KLINAR iz AOP na višji šoli za organizacijo dela v Kranju; Beno TRDIN iz AOP na višji ekonomski šoli v Mariboru; Marija LAMUT iz kadrovskega sektorja na višji šoli za socialno delo v Ljubijimi; Mihael DEČMAN iz priprave vzdrževanja na visoki šoli za organizacijo deda v Kranju; Franja KOŠEC iz finančnega sektorja na ekonomski srednji šoli v Celju; ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža STANETA ŽAFRANA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti v prerani grob ter ga obsuli z venci in cvetjem. Najtopleje se zahvaljujemo sosedom za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih in za njihovo sočustvovanje. Žalujoča žena Marija ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega člana družine KOCJAN IVANA ^upokojenca iz jeklarne se naj lepše zahvaljujem vsem, ki so ga spremili naš njegovi zadnji poti, prav posebna zahvala pa sindikalni organizaciji za vence ter' tov. Mramorju za poslovilne besede. ' Čretnik 'Marija 7. KOBERSKl Števen, valjarna II, dne 2. 4., 17. in 26. 5. 1976 neopravičeno izostal zdela — javni opomin. 8. MARKOVIČ Rodoljub, jeklarna II, dne 21., 22. in 23. 5. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 9. MEHMEDAGIČ Osman, jeklarna II, dne 25. in 26. 5. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 10. KUČIŠ Milan, jeklarna I, dne 23. 4. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 11. KOZINA Slobodan, jeklarna II, dne 18. in 19. 4. 1976 ne-opravčeno izostal z dela — javni opomin. 12. ŠKET Ivan, jeklarna I, dne 22. 4. 1976 zapustil delovno mesto — javni opomin. 13. PLAUŠTAJNER Marjan, valjarna I, dne 15. in 21. 5. 1976 neopravičeno izostal z dela' — javni opomin. 14. ŽNIDARKO Milan, valjarna I, dne 15. 5. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. Vili ŽOHAR iz oddelka za kakovost na ekonomski šoli v Celju; Erna ROZMAN iz komercialnega sektorja na ¡ekonomski šoli v Celju; Milan LEVEC iz tovarne traktorjev ¡na tehniški šoli v Celju — strojni odsek; Stanko GORJUP iz tovarne traktorjev ¡na delovodski strojni šoli v Mariboru; Alojz FIDLER iz livarne II na .delovodski strojni šoli v Mariboru; Anton LUBEJ iz valjarne II na delovodski strojni šoli v Mariboru. Vsem iskreno čestitamo ! ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in očeta ANTONA ŠTANCERJA se iskreno zahvaljujemo kolektivu iz energetskega obrata in mehanične delavnice za darovano cvetje in za izraženo sožalje. Žalujoča žena Lojzka, hčerka Minka in sinova Tone in Slavko v primeru po žara i n nevar n osti : TEL. 302 STORSKI ŽELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE |§| Izhaja enkrat mesečno — Uredniški: odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glayni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometaJ proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk": AERO Celje — TOZD grafika Rokopisov ne vračamo. IZREDNI ŠTUDIJ SO ZAKLJUČILI \ SODELUJTE IN OBLIKUJTE j Z NAMI NAŠE GLASILO