INTAS' C LAS občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE LETO VI ŠTEVILKA 10 Vsi trije zbori SkupšStfie občine Krško so na zasedanju 29. 7. 1985 sprejeli „Osnutek družbenega plana SO Krško 1986-2000" in določili JAVNO RAZPRAVO do 10. SEPTEMBRA 1985. V času javne razprave bo plan na vpogled v prostorih IGMP Sava - TOZD SA VAPROJEKT, Krško, CKŽ 51 in v prostorih OBČINSKEGA KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE, RAZVOJ GOSPODARSTVA IN UREJANJE PROSTORA (Krško, CKŽ 14 - zgradba SO - upravnih organov). Prostorski del vsebuje pisni del s kartnim materialom. 1. Namenska raba prostora M 1: 25 000 2. Prostorske sestavine — Kmetijstvo, Gozdarstvo, Vodnogospodarske osnove, območja degradacij — leto 2000 M 1: 25000 3. Antropološke prostorske sestavine—leto 2000 M 1:25 000 4. Sistemi centralnih naselij M 1: 207 000 5. Tipologija naselij in funkcijska območja M 1 : 107 000 6. Gibanje števila prebivalcev M 1 : 107 000 Pozivamo temeljne nosilce planiranja, da se aktivno vključijo v javno razpravo. Občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora MDA KOLUBARA -- povratek v naselje. Mladi naše občine delajo trenutno na treh mladinskih delovnih akcijah in za uvod naj povemo, da so vsi živi in zdravi. Mladinska delovna brigada je v soboto, 20. julija odpotovala na zvezno akcijo „Kolubara '85"v Šabac. Republiška akcija in v sklopu te tudi enomesečni tabor poteka v Trebčah, naši pionirji pa so v začetku prejšnjega tedna začeli z deli na zvezni akciji „Suha Krajina '85" v Žuženberku. Da pa ne bo iz vsega skupaj nastala prevelika zmešnjava pojdimo lepo po vrsti. (foto: Janko Kolar) 14. AVGUST 1985 BRIGADIRSKO POLETJE '85 TREBCE Na republiški MDA „Spominski park Trebče 85" je pričela z delom III. izmena. V I. izmeni so sodelovali mladi MDB Kočevski zbor Kočevje, MDB Ljubo Šercer Ljubljana — Vič in MDB Slavko Šlander Domžale. Skupaj 86 brigadirjev je opravilo 6636 efektivnih ur ali 8523 norma ur. Opravili pa so: - izkop, polog in zapis kanalov za PTT kabel in sicer v KS Senovo 1440 m, v KS Brestanica pa 854 m; - v vinogradih Slovina na Bizeljskem so za 4531 betonskih stebrov najprej naložili, nato razložili ter zanje izvrtali jame; - uredili pa so tudi 0,5 ha pašnikov kar je le 50 % planirane površine. Kljub vsemu pa je bil učinek dela I. izmene 128,47 %, skupna vrednost opravljenega dela pa 3.318.000,00 din. Brigadirji so bili tudi po delu zelo zaposleni, saj so bili organizirani tečaji CPP, prve pomoči, plesa, foto-kino tečaj, likovni in zgodovinski krožek, debatni krožki, ogled kino predstav, gledališča, kopanje v toplicah in različna športna srečanja. II. izmena je bila v obliki tabora, kar se nekoliko razlikuje od običajne delovne brigade, predvsem v tem, da je življenje tabora nekoliko bolj sproščeno, kajti poudarek je bolj kot med brigadirji na medsebojnem spoznavanju in spoznavanju okolice in dežele nasploh. Kajti na tem taboru so sodelovali mladi različnih držav. Prišli so iz: Amerike, Belgije, Nizozemske, Finske, Švedske, Francije, Nemčije, Španije, Italije, Argentine, Namibije, Anglije, Estonije in Madžarske. V naselju je bilo 60 — 70 tujcev in lahko rečemo, da- so bili medsebojni odnosi zelo dobri, kljub temu,da prevajalci niso bili zagotovljeni pravočasno, pa so se med sabo kar NAS GLAS 10 2 dobro sporazumeli. Delali so na gradu Podsreda, v Spominskem parku Trebče ter na Javorniku, kjer so opravljali arheološka izkopavanja. Zelo dobro pa je bilo poskrbljeno tudi za njihovo popoldansko življenje, kajti trudili so se, da so jih, kolikor se je pač dalo, seznanili z našo deželo, kulturo, folkloro, navadami in podobno. Posebno za- BRIGADIRSKO POLETJE '85 SABAC Mladinci krške občine so srečno prispeli v Šabac in že tri tedne pridno vihte lopate in krampe. Po natančnih izračunih pride na enega brigadirja od 6 — 7 žuljev, kar je kar precej visoko po prečje. Kopljejo kanale za elektrodi stri-bucijo in kljub temu, da niso popolni (brigada šteje 34 brigadirjev) so zelo pridni, saj so dosegli normo 120 %. Naj pa povemo, da so pogoji dela zelo težki. Na srečo teren ni kamnit, spremlja pa jih neznosna vročina, zaradi katere je bilo nekaj manjših zdravstvenih težav, vendar se je na srečo pred dnevi vreme nekoliko ohladilo. Tako pričakujemo, da se bodo vsi skupaj zadovoljni vrnili domov (predvidoma v nedeljo 18.8.). Fantje in dekleta se z ostalimi brigadami odlično razumejo, z makedonsko brigado pa so se v petek, 9. avgusta tudi pobratili. Njihova popoldanska aktivnost je zelo pisana, saj se vključujejo v razne tečaje (avto-šola, borbene spretnosti, plesna šola, tečaj za varilce), organizirano kopanje na bazenu je ob torkih in petkih, zelo zanimivi pa so tudi brigadirski večeri, ki jih mladi na akciji pripravijo sami. Koncerti in gledališče pa so na programu vsak večer. V četrtek, 8. avgusta so odšli na otvoritev III. izmene akcije v Loznico, v nedeljo 11. avgusta pa na ogled spomenikov NOB tega področja. Kot na vsaki taki akciji so zanimiva tudi športna srečanja. Objavljamo najbolj sveže rezultate nogometnih srečanj: Kalinovik : Krško 1 : 3 Krško : Brus 6 : 2 P. S. nimiva so bila športna srečanja, kjer so naši fantje dokazali, da Jugoslavija le nima tako slabih nogometašev. Pred kratkim pa je z delom začela III. izmena, ki jo sestavljajo štiri MDB in sicer iz: Ribnice, Vrhnike, Kranja in Ljubljane — Moste. Skupaj 90 brigadirjev dela v Zagorju, Podsredi in Pečicah. BRIGADIRSKO POLETJE '85 Iz zaupnih, a uranih virov smo izvedeli, da imajo tudi nekaj profesionalnih zaspancev. Med njimi je tudi komandant Janko in predsednik brigadne konference Milan. Vendar kljub temu večjih problemov ni, ker v naselju zelo dobro poznajo tudi tekočino, ki se ji reče voda. Zaželimo jim še uspešen in deloven zadnji teden, vidimo pa se v nedeljo 18. avgusta. ivasr clas <*&wk*oo SKUPNI DflEGATSKI INFORMACIJI 2U2ENBERG Pionirska delovna brigada „Sava" je sestavljena iz pionirjev Zasavja in Posavja. Mladih brigadirjev je 25, prišli pa so iz Zagorja, Hrastnika, Senovega, Sevnica in Brestanice. Spremljajo pa jih trije mentorji. Akcija „Suha Krajina 85" je zvezna, nanjo pa so odšli v nedeljo 4. avgusta. Pred tem so imeli v Krškem dvodnevne priprave, ki so precej dobro uspele in v veliki meri prispevale predvsem k čimprejšnjemu medsebojnemu seznanjanju. Dva dni so delali v KS Dolenja vas, kjer so kopali kanale za PTT kabel. ilja z MDA, kjer pionirji prebivajo je v Žuženberku, približno 5 km oddaljeno od delovišča. Njihovo delo poteka v gozdu, kjer čistijo podrast in vejevje podrtih dreves. Čeprav so skupaj šele teden dni, se odlično razumejo. So sicer edina PDB, vendar jih to prav nič ne moti. Poleg njih so na akciji še mladi iz Ourdevca, Obrenovca, Sv. Nikola in Zvornika. Popoldanske aktivnosti so še posebej množične, saj vsak dan izdajajo šaljiv časopis v obliki stripa, za 8. avgust so pripravili brigadirski večer, zanimiv je tudi stenski časopis, obiskani pa so tudi tečaji plavanja, zgodovine Žuženberka, politična šola, šola teatra, prav zanimivo in prijetno v vročih dneh pa je kopanje v Dolenjskih Toplicah. Torej, dragi starši! Vaši delovni pionirji se imajo odlično in vas vabijo, da jih kaj obiščete ter se prepričate, da jim prav nič ne manjka. Za dan 7. avgusta 1985 je značilno, da je takorekoč po vsej Jugoslaviji deževalo, kajti naši brigadirji iz vseh treh koncev države so sporočili, da so to sredo prvič lahko malo dlje spali, si celili roke ter hladili grlo že za vnaprej. TANJA MLAKAR Marsikateri načrt v mladinskem prostovoljnem delu bi ostal le želja, če ne bi bilo razumevanja pokroviteljev. Sredstev, ki se v ta namen združujejo je namreč kronično premalo. Zato so tudi letošnji brigadi OK ZSMS z različnimi prispevki podprli: TCP „Djuro Salaj" TOZD TES Brestanica, SOP Krško, NE Krško in Labod TOZD Libna Krško. Nekatere OZD so se svojih delavcev - mladincev zelo težko odrekli, a so jim kljub vsemu le omogočili udeležbo v mladinski delovni brigadi Matija Gubec. vsem organizacijam, ki so tako ali drugače pokazale razumevanje in s tem omogočile, da je MDB Matija Gubec odšla v Šabac se najtopleje zahvaljujemo. Občinska konferenca ZSMS Krško NAŠ G LAS 10 3 VOLITVE 1986 Priprave na volitve '86 so v polnem teku. Nekatere aktivnosti smo že opravili, še več pa jih je pred nami. Trenutno dajemo največ poudarka kadrovski politiki pri evidentiranju možnih kandidatov,no-silcev odgovornih funkcij v skupščinskem sistemu na nivoju občine, republike in zveze. Prvi krog tega evidentiranja je v tem trenutku že za nami. Žal ugotavljamo, da je odziv iz posameznih temeljnih sredin popolnoma zatajil, še več, iz 89 organizacijskih enot v gospodarstvu smo dobili le 39 odgovorov. To je odraz pomanjkljivih političnih priprav v osnovnih organizacijah sindikata, nič manj odgovornosti pa ne nosijo ustrezne strokovne službe. Za razliko od prejšnjih so bile krajevne skupnosti v tem pogledu nekoliko boljše, saj je od 16 odgovore posredovalo kar 10 KS. KO za kadrovska vprašanja pri O K SZDL je med tem že obravnaval kompleksno listo evidentiranih možnih kandidatov — nosilcev odgovornih funkcij ter ocenil, da so bili dosedanji postopki primerno usklajeni in zavzel stališče, da tudi Predsedstvo OK SZDL oceni aktivnosti v pripravah ter da nadljuje usmeritve v pogledu priprav za volitve '86. Dne 24. 7. 1985 je Predsedstvo OK SZDL sprejelo pozitivno oceno z usmeritvijo, da se celotna lista evidentiranih ponovno posreduje v vse temeljne sredine, kjer naj se opravi že prva selekcija, upoštevaje vsa načela kadrovanja in kadrovske ter strukturne politike s polno možnostjo doevidentiranja. Po enakem načelu prihaja v celice družbenopolitičnih organizacij široko evidentiranje možnih kandidatov za nosilce odgovornih funkcij na nivoju republike in zveze. Tudi v tem primeru bomo morali upoštevati zakonitosti, zaporednosti mandatov, načela kadrovske politike ter poiskati take ljudi, ki bodo s polno mero odgovornosti opravljali zaupane jim funkcije. Da pa bomo to dosegli, bodo potrebne intenzivne aktivnosti na vseh nivojih in v sleherni sredini, kajti le takšna aktivnost lahko zagotavlja popoln uspeh, kar je za naše razmere v tem trenutku še kako potrebno. Sekretar O K SZDL Vlado Vogrinc INFORMACIJA O OZD, KI SO V PRVEM POLLETJU LETA 1985 POSLOVALE Z IZGUBO Po podatkih periodičnih obračunov za obdobje januar-junij 1985 je v Posavju poslovalo z izgubo 7 OZD s področja gospodarstva in 2 OZD s področja družbenih dejavnosti. GOSPODARSTVO Skupna višina izgube v gospodarstvu znaša 290 milijonov 948 tisoč din, kar je za 15 % več kot v polletju lani oz. 25 % več kot v letu 1984. V primerjavi s trimesečjem, ko je izguba zaradi sezonskega vpliva višja, se je zmanjšala skoraj za polovico (indeks 53). Število OZD, ki so poslovale z izgubo, se je zmanjšalo tako v primerjavi s polletjem lani, zaključnim računom za leto 1984, kot s prvim trimesečjem. Število OZD, ki so poslovale z izgubo in višina izgube po posameznih občinah v naslednjih obračunskih obdobjih: zrn sek v tisoč din obdobje Brežice št. OZD vred. Krško št. OZD vred. Sevnica št. OZD vred. Posavje št. OZD vred. I -VI. 1984 l-XII.1984 I-III.1985 I-VI.1985 1 75.898 1 56.382 7 192.841 1 34.762 10 172.046 4 72.582 11 294.434 4 139.364 1 4.803 3 102.861 3 57.232 2 116.822 12 252.742 8 231.825 21 544.507 7 290.948 47,9 % izgube izkazane v gospodarstvu Posavja odpade na OZD s področja gospodarstva občine Krško, 40,2 % na OZD s področja gospodarstva občine Sevnica in le 11,9% na gospodarstvo občine Brežice. V gospodarstvu občine Brežice seje izguba zmanjšala tako v primerjavi s polletjem lani kot zaključnim računom za leto 1984. Z izgubo je poslovala le ena TOZD — Trimo, TOZD JK Dobova. Medtem ko IM V, TOZD TAP Brežice, ki je v prejšnjih obračunskih obdobjih bil pogosto največji izgubar v Posavju in edini v občini Brežice, v polletju letos ni izkazal izgube. V gospodarstvu občine Krško so izgubo poslovale 4 OZD. Dve (Pionir, TOZD Togrel in Novoles, TOZD Bor) sta izgubo izkazali tudi v zaključnem računu za leto 1984. Skupna izguba se je zmanjšala v primerjavi s polletjem lani (indeks 81), vendar je skoraj dvakrat višja kot ob zaključnem računu (indeks 192). Najvišjo izgubo izkazuje Pionir, TOZD Togrel. Kar četrtina izgube (26,5 %) se nanaša na izgubo na substanci -torej na izgubo zaradi nepokritih porabljenih sredstev. V nasprotju z obema ostalima občinama, se je izguba v gospodarstvu občine Sevnica povečala, tako MDA KOLUBARA - Malica po napornem delu pri menjavi tračnic na železnici (foto: Janko Kolar) NAS GLAS 10 4 v primerjavi s polletjem lani in zaključnim računom kot trimesečjem letos, Čeprav je število OZD z izgubo sorazmerno konstantno, pa je močno porastla skupna izguba. V občini Sevnica je OZD z najvišjo izkazano izgubo Stilles, TOZD Stilno pohištvo, ki prav tako kot Togrel in Rudnik nekovin Blanca izkazuje izgubo na substanci. Če gledamo strukturo izgube, so v gospodarstvu Posavja od 7 OZD, ki so poslovale z izgubo, tri OZD izkazale izgubo na substanci in pet OZD izgubo zaradi nekritih obveznosti iz dohodka. Le dve OZD sta izkazali samo izgubo zaradi nedoseženega čistega dohodka. Od osmih OZD, ki so izkazale izgubo v zaključnem računu za leto 1984 so v polletju štiri poslovale pozitivno - poleg IM V, TOZD TAP Brežice še M— Agrokombinat Krško, TOZD Vinogradništvo-kleti, Novoles, TOZD Lipa Kostanjevica in Inplet Sevnica. OZD skupna izguba na izg. zaradi izguba substan. nekritega dohodka izg. za. št. zap. nekrit. po os. do h. stanju BREŽICE 1. Trimo, TOZD JK Dobova 34.762 KRŠKO 1. Rudnik rjavega premoga Senovo 36.214 2. Elektro.TOZD Elektro-distribucija Ktfto 860 3. Pionir, TOZD Togrel Leskovec 66.193 4. Novoles TOZD Bor Krško 36.097 4.425 17.530 SEVNICA 1. Blanca-rudnik nekovin 2. Stilles, TOZD Stilno pohištvo Sevnica 2.788 114.034 603 541 12.458 8 948 47.811 30.336 36.214 860 36.204 36.089 1.237 65.682 113 216 152 140 4 281 DRUŽBENE DEJAVNOSTI Na področju družbenih dejavnosti sta v polletju izkazali izgubo dve OZD v skupni višini 18.397 tisoč din. V primerjavi s polletjem lani, ko je izgubo izkazala le Emona, TOZD Terme Čatež (v višini 3.990 tisoč din), se je izguba 4,6 krat povečala. Izguba pa je' bistveno nižja kot v trimesečju, ko je izgubo izkazalo 18 OZD s področja družbenih dejavnosti Posavja v višini 54.757 tisoč din. Izguba se skoraj v celoti nanaša na Emona-TOZD Terme Čatež, le majhen del jo izkazuje Srednja tekstilna šola iz Sevnice. OZD z izgubo, višina izgube in število zaposlenih: OZD izguba št. zap. (v tisoč din) 475 BREŽICE 1. Emona TOZD Terme Čatež SEVNICA 1. Srednja tek. šola KRŠKO 18.315 350 82 22 Informacijo sestavila: Irena Čargo Krško, 5. 8. 1985 n PDB „SAVA" na delovni akciji v Stari vasi. Pionirji in njihovi mentorji so delali pri izkopu in polaganju telefonskega kabia med Staro vasjo in Libno. Med delom je treba gasiti tudi žejo, za kar so poskrbeli vsak po svoje. Pa še žulje je bilo treba „pokrpati", za kar je zelo prav prišla torbica prve medicinske pomoči, polna raznih „dobrot", ki tako „dobro denejo": alkohol, obliž, jodova tinktura, povoji, gaze....... NAS GLAS 10 5 INFORMACIJA Službe družbenega knjigovodstva — Krško o tekočih gospodarsko-finančnih gibanjih v občini Krško v obdobju januar -junij 1985: Informacija o tekočih gospodarskih gibanjih je izdelana za področje gospodarstva občine Krško. Nekaj podatkov, ki služijo predvsem kot primerjava, se nanaša tudi na gibanje v negospodarstvu in gospodarstvih ostalih dveh občin v Posavju. Osnova za informacijo so podatki evidenc Službe družbenega knjigovodstva, objavljeni v Statističnem biltenu januar— junij 1985. Namen informacije je nakazati tendence v dinamiki nekaterih osnovnih finančnih kategorij v obdobju januar — junij 1985, oceniti likvidnost OZD in obremenitev gospodarstva z izplačili za skupno, splošno in drugo porabo. Podanih je tudi nekaj osnovnih podatkov o investicijski dejavnosti v občini. Tokrat smo izbrali samo poglavje o oceni likvidnosti. Upoštevajoč več dejavnikov, ki vplivajo na likvidnost, bi lahko rekli, da je likvidnost OZD s področja gospodarstva občine v letu 1985 precej boljša kot v letu 1984. Denarna sredstva na žiro računih OZD so konec junija znašala 1.734 milijonov din. Denarna sredstva na žiro računih so sicer konec junija letos nižja kot v treh predhodnih mesecih, vendar še vedno bistveno (trikrat) višja kot konec junija lani. Medtem ko smo v letu 1984 zabeležili v mesecih marec, maj in junij, predvsem pa v aprilu sorazmerno nizko stanje denarnih sredstev na žiro računih, ki se je v drugi polovici leta precej izboljšalo, pa v letošnjem letu v mesecih april — junij, predvsem pa marec in maj beležimo visoka denarna žiro računih OZD, k na sredstva tudi do v enakih sedemkrat presegajo stanje mesecih preteklega leta. Podobno sliko naj dajo tudi prejeti krediti in posojila oz. njihova vračila. Prejeti krediti za obratna sredstva (za zagotovitev likvidnosti), ki so razen v februarju rastli iz meseca v mesec, so se v juniju zmanjšali—v primerjavi z majem za 13 %. Nasprotno pa so v primerjavi s preteklimi meseci porastli vrnjeni krediti in posojila. Prejeti krediti, ki so v posameznih mesecih po višini približno enaki odplačilom kreditov, so v mesecu juniju za četrtino (25 %) nižji od odplačil. Sestavila:Irena Čargo Med brigadirji — pionirji v Stari vasi je bila tudi tale brigadirka iz Revirjev. INFORMATIVNI BILTEN SOZD EGS ELEKTROENERGETIKA V NASLEDNJEM PETLETNEM SREDNJEROČNEM PLANU Kaže, da bomo imeli v Sloveniji v srednjeročnem planskem obdobju od 1986,do 1990. leta dovolj izdatno graditev novjh elektroenergetskih objektov; tako nam do leta 1990 ne bi smelo primanjkovati električne energije. Drugače povedano, planerji računajo, da bo z investicijskimi sredstvi mogoče v elektrarnah nadomestiti iztrošene zmogljivosti (skupno 58 megavatov moči), ki se jim izteka življenska doba, poleg tega pa zgraditi še za 289 megavatov dodatnih zmogljivosti. Razumljivo je, da so pri tem programu upoštevane tudi investicije v premogovnike, ki termoelektrarnam dobavljajo premog. Za boljše razumevanje omenjenih številk naj povemo, da so ob koncu lanskega leta imele elektrarne v SRŠ, s katerimi upravlja elektrogospodarstvo, skupno 2034 megavatov moči. Za planirani obseg investicijske graditve v elektrogospodarstvu so planerji določili finančna sredstva v višini 127,1 milijard dinarjev. Plansko izhodišče je to, da bo od 1986. do 1990. leta v Sloveniji naraščal družbeni proizvod letno za po prečno 3,5 odstotka, vsako leto pa bomo v po prečju potrebovali za 4,4 odstotka več električne energije. Bruto poraba električne energije iz omrežja na pragu elektrarn se bo po prognozi povečala od 9,3 milijarde kilovatov v letu 1985 na 11,6 milijarde v letu 1990. Skupno pa bomo torej v prihodnjih petih letih v SR Sloveniji porabili kakih 53,1 milijarde kilovatov ur električne energije. In katere nove zmogljivosti bomo do leta 1990 pridobili v elektrarnah? Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije in osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva obetata: Leta 1986 bo začela obratovati hidroelektrarna Mavčiče z 38 megavati moči. Jez Melje bo prav tako že prihodnje leto prinesel dodatni megavat. Leta 1987 bo HE Lomščica dodala 2 megavata moči, HE Zadlaščica pa 7 megavatov. Elektrarne iz Spodnje Savske verige, Vrhovo, Boštanj in Blanca s po 35 megavati moči bodo začele obratovati, prva 1988., druga 1989. leta, zadnja pa leto zatem, Prva in druga elektrarna iz verige Murskih elektrarn — Hrastje in Veržej, vsaka s po 22 megavatov moči, bosta šli v obratovanje leta 1990. Sofinanciranje v Avstriji bo s HE Bistrico prineslo dodatnih 10 megavatov v letu 1990. Izdatna pridobitev pa, bo tudi Ugljevik II v BiH, ki bo od leta 1989 naprej Sloveniji na voljo s tretjino moči, torej s100 megavati. In končno bomo z devetim in desetim agregatom v HE Fala leta 1990 pridobili še 40 dodatnih megavatov. Vse omenjene investicije bodo prinesle slovenskim uporabnikom skupno 347 megavatov dodatnih moči v elektrarnah. Ker pa bo, zaradi dotrajanih zmogljivosti, potrebno odpisati 58 megavatov v HE Fala in v stari TE Trbovlje, se bo — kot že rečeno — skupna inštalirana moč elektrarn dejansko povečala samo za 289 megavatov. Problematični del obeh osnutkov družbenih dokumentov, o katerih se je začela javna razprava, (dogovor o temeljih družbenega plana in samoupravni sporazum o temeljih plana interesne skupnosti) pa je tisti, ki govori o potrebni in razpoložljivi električni energiji med leti 1991 in 1995. Nedvomno so NAŠ GLAS 10 6 planerji dokaj točno ocenili koliko novih elektroenergetskih zmogljivosti bo SR Slovenija potrebovala v letih 1991 - 1995. Problem pa je v tem, ker bi morali tudi v te - tako-imenovane objekte kontinuitete — začeti investirati že v prihodnjem petletju. Opraviti bi morali investicijska pripravljalna dela in po večini že tudi začeti z gradnjami, da bi lahko nove zmogljivostp dajale električno energijo že pred letom 1995. Planerjem se je zataknilo v prizadevanjih, da bi plansko, z investicijskimi sredstvi „pokrili" tudi objekte elektroenergetske kontinuitete. Družbeni proizvod republike pa je za kaj takega, preprosto rečeno, premajhen. Ob skupno razpoložljivih 799 milijardah dinarjev za investicijska vlaganja v SR Sloveniji v obdobju 1986 - 1990, bo elektrogospodarstvo (skupaj s premogovniki) lahko deležno le 127,1 milijarde dinarjev. Od omenjenega zneska pa je za zdaj samo 12,6 milijarde dinarjev namenjenih za objekte kontinuitete. To pa je po oceni obeh planskih aktov vsaj za 90 milijard dinarjev premalo . Naj pojasnimo, da je pri finančnih projekcijah upoštevana rav«sn cen sredi minulega leta. Med elektrarniškimi objekti kontinuitete planska akta že skoraj s polno gotovostjo omenjata nadaljevanje graditve obeh verig na Savi in Muri. Tako naj bi elektrarne Brestanica, Krško in Brežice na Savi ter Mota, Gibina in Mursko Središče prinesle 171 dodatnih megavatov moči. Po planskih aktih pa bodo morali med objekte kontinuitete, iz katerih bi začeli dobivati električno energijo že pred letom 1990, poleg že omenjenih uvrstiti še toliko objektov, da bodo dali v seštevku dodatnih 300 megavatov moči. Po napovedih bodo to izbiro napravili že prihodnje leto. Pri tem pa bodo morali upoštevati, da je bila med objekti kontinuitete že lani odbrana Termoelektrarna in toplarna Trbovlje III. (210 megavatov). V konkurenci pa ostajajo projekti NE Pre-vlaka (332 megavatov), TE Šoštanj V. (205), Termoelektrarna in rudnik Tuzla B (200 megavatov). Termoelektrarna in toplarna Dolsko (110) pa še TETO Maribor s 100 in TETO Brestanica z 32 megavati moči. Ob upoštevanju pričakovanega povečanja porabe oziroma načrta potreb po električni energiji do leta 1995, bo seveda dobršen del omenjenih novih elektrarn šele po letu 1995 pomagal pokrivati elektroenergetsko porabo republik. ZKS Krško Aleksandar Sekulovič, Komunist 26. julija 1985 Že dolgo nismo bili pride tolikšnemu navdušenju množičrih občil, vštevši jugoslovanska, kakor ga je zbudil nedavni manlonski rockovski koncert v Londoru, organiziran v korist boja protilakoti. Ne same da so koncert povsem svetu neposredno prenašali po televiziji in radiu, ne samo daso celo »resni« časniki odprli svojeadarne strani večdnevnemu poročanju s prizorišča in celo feljtonom »za konec tedna«, ampak je bilo vse to tudi povod za Številne uredniške komentarje, ki so načeli nekatera eksistencialna vprašanja tega sveta, vprašanje »bitja in bistva«. Skratka, dogodek je dobil večjo publiciteto od kateregakoli dogodka v zadnjih nekaj letih, gotovo pa je bilo o njem v nekaj dneh več napisano kot o lakoti v nekaj letih. Tako nas je vsa ta zmeda v zvezi z vzroki in posledicami na koncu spravila v dvom, ali je bila tukaj »glavna« stvar lakota ali koncert. In ravno tako nam ni jasno, ali je bilo to navdušenje množičnih občil namenjeno samemu koncertu ali njegovemu deležu v boju proti lakoti. Če gre za prvo, potem je bil boj proti lakoti samo pretveza za organiziranje velespektakla, ki naj bi zaustavil zaton rockovske glasbe. Če gre za drugo, potem moramo reči, da so bile doslej izpeljane že dosti pomembnejše akcije za zbiranje pomoči državam v razvoju, le da niso dobile niti stotinke pubucitete, ki jo je doživel omenjeni koncert. Navedimo kot primer samo dragoceno delovanje organizacije FAO, njen desetletja trajajoči požrtvovalni boj proti lakoti; o katerem širša javnost ne ve kratko malo ničesar. Vendar pa leti naša glavna pripomba ob tem navdušenju množičnih občil na bistvo, ne pa na metodo in dober olcus. Vprašanje je pravzaprav, ali je ta akcija, tudi če pustimo ob strani posebne pobude množičnih občil in diskografskih hiš, resnično kaj pomagala boju proti lakoti. Menimo, da nedvomno je, vendar ob pogoju, da jo gledamo v njenem dejanskem in ne napihnjenem pomenu. Dajanje pomoči je res ena izmed dveh oblik blaženja lakote in reševanja problemov v državah v razvoju. Druga možnost je odpravljati strukturalne vzroke v svetovnih gospodarskih odnosih, ki te države spravljajo v položaj, ko potrebujejo pomoč. Obe te poti pa morata biti, če naj bosta uspešni, vzporedni in se morata vzajem-zahtevi, naj se spremenijo strulctur ralni vzroki, dostikra kažejo nepripravljenost za to, da bi se že danes storilo kaj kotkretnega za tiste, ki potrebujejo pjmoč. Ostati samo pri pomoči in m iskati trajnih rešitev pa ima za posledico, da se pomoč spreminja v miloščino. Kar zadeva miloščino.pa že iz klasičnega krščanskega muka vemo, da ima od nje več tisi, ki jo daje, kakor tisti, ki jo prejena. Darovalec pomiri svojo vest,ki mu pravi, da je sam (tokrat bojate države, ali kot pravi Samir Anin, njihov gospodarski mehanični) glavni vzrok za tujo revščini in lakoto. Če poznamo to konpenzacijsko naravo miloščine, njaio funkcijo »odkupovanja od grtha«, potem postane bolj jasno, zacaj potekajo danes najbolj množimo zbiranje sredstev za pomoč lacrim v ZDA, Veliki Britaniji in ZDV Ravno te tri države so glavne nasprotnice vseh akcij, katerih ramen je odpraviti strukturalne vzoke za krizo in lakoto v drža vat v razvoju. Zaradi vsega tega ranimo, da je bila publiciteta, ki je bia dana roc- kovskemu koncertu, pretirana in nezasluiena, da bo glavna korist (in nemara tudi motiv) te publiti-tete to, da bodo dobički multinaci-onalnih diskografskih družb presegli 50 ah 70 milijonov dolarjev, kolikor je bilo zbranih za pomoč lačnim v Afriki. Tako bo brez potrebe legla senca tudi na tiste, prepričani smo, da na večino, ki so pri tej akciji sodelovali zaradi iskrenih pobud. NAS G LAS 10 7 IZPOSOJENO: »INFORMACIJE" 1. ODKUP PŠENICE MANJŠI OD NAČRTOVANEGA Do 25. julija, ko še žetev ni bila povsem končana smo v Kostanjevici, Žadovinku in v Brestanici odkupili 640 ton pšenice, kar je dve tretjini načrtovanega odkupa, ker bodo pridelovalci prodali pšenico tudi pozneje pričakujemo, da bo načrt dosežen v zadovoljivih mejah, ker je pač bila nekaj slabša letina. 2. ODKUPLJENO VELIKO MANJ RIBEZA Letos so pridelovalci ribeza pridelali le tretjino pričakovanega pridelka ribeza (114 ton). Slabe vremenske razmere ,so namreč botrovale slabšemu pridelku. (Zimska in spomladanska pozeba ter stalno deževje v cvetenju). 3. REKORDEN ODKUP MLEKA V MAJU Maja letos smo odkupili 519.000 litrov mleka, kar je največ v enem mesecu doslej. Prav tako je bil odkup mleka visok v juniju, ko je dosegel 485 litrov. Pričakujemo, da bo skupni odkup mleka v celem letu večji od 5 miljonov litrov. 4. STRNIŠČNI POSEVKI -REZERVA PRI PRIDELOVANJU KAKOVOSTNE DOMAČE KRME Raziskovalna skupnost Slovenije, Agronomska fakulteta in strokovne službe TOK KTS so začeli s poskusi pri pridelovanju kakovostne krme na strniščih. Za začetek bodo posejali in preizkusili: — oves in jara grašica — ječmen in jara grašica - stodnevna koruza in krmni grah - krmni ohrovtSTARŠKI. Ob žetvi bodo analizirali po kakovosti in količini, ter s tem prišli do najboljše krmne zmesi, ki bo odgovarjala našim vremenskim in talnim razmeram. Te mešanice dajejo velike in kakovostne pridelke. zato lahko tako izkoriščena str-nišča dajo več krme ter s tem več mleka in mesa. Zaradi primernih sestavin in razmerja škroba in beljakovin se da na ta način pridelati vso krmo doma in ne čakati na draga krmila, v katerih so tu4i sestavine iz uvoza. Pridelavo bo spremljala CVETKA POTOKAR, dipl. ing. agr., tehnolog za poljedeljstvo v TOK KTS Jože ČERNOŠA ČEBELARSKI RAZISKOVALNI TABOR-GORA 1985 NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: IN DO K center Krško — Naklada: 1300 Izvodov — Odgovorni urednik Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, .tel. 71-768 — Tisk Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1080 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila aLi pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani I NAS GLAS 10 8 Študentski servis vzcvetel Dva meseca bosta pretekla 17. avgusta, ftdkar Študentski servis opravlja svojo dejavnost v krškem Domu mladih. V tem času si je iz vseh treh občin Posavja pridobil 500 članov. Trenutno jih je aktivno zaposlenih 400, ker bodo nekateri po končani srednji Soli sklenili redno delovno razmerje. Najpogosteje člani opravljajo dela, kot so pomoč pri strojih, čiščenje in pospravljanje, prevajalna in administrativna dela, popisovanje stanovanjskih hiš in električnih števcev. Zaposleni v krškem študentskem servisu zagotavljajo, da so v krški občini naleteli na enkraten odmev, tako med DPO, kotfzdruženem delu. Baje se zgodi redko kje, da naleti študentski servis na tako ugoden odmev in složno uresničevanje dogovorjenih nalog. Problem pa se pojavlja v brežiški in zlasti v sevniški občini. Od tam je namreč v servis včlanjenih veliko mladih, ki pa v svojih občinah nimajo dovolj dela in so se prisiljeni voziti na dela v OZD krške občine. V študentskem servisu Krško ugotavljajo, da vodstveni in odgovorni delavci zlasti v sosednji občini niti natanko ne vedo, kaj njihovi člani znajo oz. kaj lahko delajo. Ponekod zavira večje zaposlovanje mladih iz servisa tudi strah pred povečano maso BOD. Dejstvo je, da sredstva, ki jih OZD izločajo kot honorar članom Študentskega servisa ne bremenijo mase BOD, ampak jih je treba voditi kot MATERIALNE STROŠKE. Tako ta sredstva niso obdavčena, delavci so zavarovani in prejemajo tudi vse ostale pripadajoče jim dajatve preko Štedentskega servisa. Torej: kadrovniki in planerji v združeoem delu, obrtniki iz vseh treh občin, zlasti pa iz Sevnice in Brežic, vsaj informirajte se o Študentskem servisu Krško (71-977)1 ČEBELARSKI RAZISKOVALNI TAROR »GORA 85 Letos, od 21. do 28. VII., smo imeli drugi Čebelarski raziskovalni tabor. Zbrali smo se iz vse Slovenije. Delali smo v treh skupinah pod vodstvom štirih mentorjev. Vsak mentor je delal z dvema udeležen-cema-srednješolcama, kar se je odlično izkazalo. Vsi smo bili aktivno vključeni v delo. Posebnost letošnjega tabora je tudi lastna organizacija prehrane in sončno gretje vode za tuširanje. Oboje je bistveno pocenilo tabor. Skromnejša zasedba je omogočila večjo domačnost, kar je dodatno prispevalo h kakovosti dela. Strokovno vsebino smo popestrili s predavanji o čebelarstvu s poudarkom na biologijo čebel, o glivah in o čebelarskem pašnem katastru. Skupaj smo si ogledali bližnje kraje, obiskali pa smo tudi kraje pod Gorjanci. Ogledali smo si formo vivo in galerijo v kostanjeviškem gradu. Krakovski pragozd z njegovimi znamenitostmi, največ časa pa smo porabili za ogled kostanjevih sestojev na pobočjih Gorjancev. Ta izlet so nam omogočili gozdarji GG Brežice, TOZD Kostanjevica. Gozdarji sevniške TOZD pa so omogočili skupini za kostanjev rak ogled sestojev kitajskega in pravega kostanja v občini Sevnica. Pri organizaciji tabora so pomagali člani čebelarske zveze Krško, gasilskega društva Gora, ki so odstopili gasilski dom, pomagali pa so tudi drugi domačini. Vse skupine so se ukvarjale z aktualnimi problemi našega čebelarstva. Skupina za obnašanje in morfologijo čebel je koristila metode dela, ki so nujne pri selekciji čebel. S problemom porekla in kakovosti medu se je ukvarjala skupina za pelodno analizo. V zadnjem času je vse več čebelarjev zaskrbljenih nad umiranjem pravega kostanja. Nekaj novih spoznanj je doprinesla skupina za kostanjev rak. Vodja ČRT-Gora 85 Božič Janko (za ..Slovenski čebela?) Krško, 2.8.1985 — še ena generacija regrutov je zapustila krško polje. Odšli so na branik domovine, vsak na svoj konec oz. v svojo vojašnico. Še tik pred odhodom so jih zbrali delavci Občinskega sekretariata za ljudsko obrambo. Izročili so jim potne stroške, jim posredovali zadnje informacije in navodila o tem, kako bodo prispeli do „svoje" vojne pošte kako naj se obnašajo po poti.... V imenu Občinske konference ZSMS Krško se je od bodočih vojakov (no ja: sedaj so že vsi „kuščarji") poslovila pred sednica Centra za obveščanje in propagando Tanja Mlakar.