geo7 OVITEK.qxd 5.2.2009 12:24 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 V^E GEOGRAFIJA OB^INE MORA MAJA TOPOLE GEOGRAFIJA ISBN 961-6500-06-6 OB^INE 7 MORAV^E 9 6 1 6 9 8 7 7 6 0 0 0 5 MAJA TOPOLE pred_zalist.qxd 5.2.2009 12:25 Page 1 Maja Topole Naziv: dr., mag., univerzitetna diplomirana geografka in etnologinja, znanstvena sodelavka Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 470 63 55 E-po{ta: maja.topole@zrc-sazu.si Medmrèje: www.zrc-sazu.si/giam/maja.htm Maja Topole, rojena Plemelj, doma z Bleda, je leta 1979 maturirala na Gimnaziji Kranj in leta 1985 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani kon~ala univerzitetni {tudij geografije, usmeritev regionalno planiranje, in etnologije. Leta 1986 je prejela Kidri~evo nagrado za dodiplomski {tudij in fakultetno Pre{ernovo nagrado za diplomsko delo Varovanje in urejanje v Triglavskem narodnem parku s posebnim ozirom na Pokljuko in Meàklo. Istega leta se je zaposlila na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je vpisala podiplomski {tudij fizi~ne geografije ter leta 1991 magistrirala, leta 1995 pa doktorirala. Rezultate magistrskega in doktor- skega dela je leta 1998 objavila v monografiji Mirnska dolina. Zveza geografskih dru{tev Slovenije ji je za sodoben in izviren metodolo{ki pristop, kompleksnost in temeljitost obdelave v regionalnogeografskem preu~evanju leta 1999 podelila Melikovo priznanje za mladega znan- stvenika. Kot znanstvena sodelavka Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU se ukvarja predvsem s problematiko rabe tal, geoekolo{kih razmer in regionalne geografije. Sodelovala je v programu Celostni razvoj podeèlja in obnova vasi, ki ga od leta 1991 izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vodi in{titutsko specialno knjìnico, je ~lanica in{titutskega znanstvenega sveta in tajnica Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 GEOGRAFIJA OB^INE MORAV^E Maja Topole 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 GEOGRAFIJA OB^INE MORAV^E MAJA TOPOLE LJUBLJANA 2003 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 GEOGRAFIJA OB^INE MORAV^E Maja Topole © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Urednik: Drago Perko Recenzenta: Matej Gabrovec, Matjà Ko~ar Avtorji poglavij: Mauro Hrvatin (Povr{je in Vode), Drago Perko (Prebivalstvo in Naselja), Franci Petek (Spremembe rabe tal med letoma 1825 in 1998) Kartografi: Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin, Maja Topole Fotografi: Mauro Hrvatin, Marko Kapus, Ale{ Straàr, Maja Topole Prevajalec: Wayne J. D. Tuttle Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Urednik zalòni{tva: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Mond Grafika d. o. o. Naslovnica: V osrednjem delu Morav{ke doline leìjo Morav~e. Najve~ji kraj doline je zrasel na razvodju med re~icama Ra~o in Drtij{~ico, na kriì{~u poti od zahoda proti vzhodu in od severa proti jugu. Zadaj seè pogled prek ^rnega grabna do Kamni{ko-Savinjskih Alp. Avtor fotografije na naslovnici je Marko Kapus, fotografij na predlistu Gregor Topole, fotografije na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Izid publikacije je podprlo Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 911(497.4 Morav~e) TOPOLE, Maja Geografija ob~ine Morav~e / Maja Topole ; [kartografi Jerneja Fridl, Mauro Hrvatin, Maja Topole ; fotografi Mauro Hrvatin … [et al.] ; prevajalec Wayne J. D. Tuttle]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, ZRC SAZU, 2003 (Mond grafika). – (Geografija Slovenije ; 7) ISBN 961-6500-06-6 125938688 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 GEOGRAFIJA OB^INE MORAV^E Maja Topole UDK 911.53(497.4), 911.53(043.2) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Geografija ob~ine Morav~e Delo je s podro~ja regionalne in agrarne geografije ter regionalnega planiranja. Gre za pokrajino v predalpskem Posavskem hribovju, v neposrednem sosedstvu slovenskega geometri~nega sredi{~a. Avtorji upo{tevajo prostor celotne ob~ine. Sistemati~no analizirajo vse glavne naravne in mnoge drùbene pokrajinske dejavnike: kamninsko podlago, tipe reliefa, nadmorske vi{ine, nagnjenost tal, vodne razmere, vklju~no s poplavnimi razmerami, podnebne razmere, posebej oson~enost, prst in rastlinstvo, rabo tal, prebivalstvo (gibanje, gostota, sestava), naselja (velikost, lega, tip) in gospodarstvo. Na podlagi analize je izdelana podrobna ~lenitev ob~ine na majhne homogene enote, tri v podolju in {tiri v hribovju. Knjiga se ukvarja tudi z vrednotenjem pokrajine z vidika posameznih vrst kmetijske rabe; ugotavlja primernost povr{in za njive, travnike in sadovnjake ter kakovost tal z vidika poselitve. Ob koncu je predlog najustreznej{e rabe tal in pregled neracionalno rabljenih povr{in. Tu niso uporabne le sintetske karte; s pridom lahko uporabimo tudi tematske karte, ki prikazujejo posamezne naravne dejavnike. Poudarek je na ugotavljanju odvisnosti med pokrajinskimi dejavniki in njihovega sou~inkovanja, na iskanju zakonitosti in vzrokov za posamezne pojave ter na medsebojnih primerjavah mikroregij. Bistvena je uporaba metode prekrivanja kart in {tevilnih kvantitativnih matemati~no-statisti~nih metod oziroma geografskega informacijskega sistema. Po navedeni metodi je bila doslej v Sloveniji preu~ena le Mirnska dolina, med ob~inami pa so Morav- ~e prve, ki so delène take celostne obdelave. Vse na{tete geografske prvine so prikazane po omenjenih sedmih mikroregijah, tako v absolutnem, kot v relativnem smislu. Predstavljene so tudi s fotografijami, zemljevidi, grafi in preglednicami. Knjiga je namenjena vsem, ki èle poglobiti védenje o svoji doma~i pokrajini, posebej pa uporabni-kom prostora: kmetijcem, iskalcem primernih zazidalnih povr{in, prostorskim na~rtovalcem, na~rtovalcem razli~nih poti in obiskovalcem. Nudi tudi obseèn seznam virov in literature z razli~nih strokovnih podro- ~ij, ki obravnavajo Morav{ko dolino. KLJU^NE BESEDE regionalna geografija, agrarna geografija, raba tal, podeèlska pokrajina, geoekolo{ke razmere, vrednotenje tal, ob~ina Morav~e, Posavsko hribovje, Osrednja Slovenija ABSTRACT Geography of the Municipality of Morav~e From the viewpoints of regional and agrarian geography and regional planning, the book deals with a region in the subalpine Posavje Hills in the immediate vicinity of the geometric center of Slovenia. Covering the entire area of the municipality, the authors systematically analyze all its main natural features and many regional social factors: bedrock, type of relief, altitude, inclination, water conditions (including flood conditions), climate conditions (particularly insolation), soil and vegetation, land use, population (movement, density, structure), settlement (size, location, type), and economy. On the basis of the analy-sis, a detailed partition of the municipality into small homogenous units is made, three in the valley and four in the hills. The book also deals with the evaluation of the landscape from the viewpoint of individual types of agricultural land use; determines the suitability of areas for cultivated fields, meadows, and orchards; and considers the quality of locations from the viewpoint of settlement. The book con-5 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole cludes with recommendations for the most suitable land use and a survey of the current irrational use of land. The synthetic maps and theme maps showing individual natural factors can be used to advantage in regional planning. Emphasis is placed on determining the interdependence of landscape factors and their joint influences, on the laws and causes governing individual phenomena, and on the compari-son of microregions. Substantial use is made of the Geographical Information System by superimposing maps and with numerous quantitative mathematical and statistical methods. In Slovenia, only the Mirna Valley has been previously studied using the combination of methods described; Morav~e is the first municipality to be examined in such a comprehensive fashion. All the listed geographical elements are shown for the seven microregions, both absolutely and relatively. They are also presented with photographs, maps, graphs, and tables. The book is intended for all those who wish to deepen their knowledge of their local region, particularly those who use its space: farmers and agricultural planners, those seeking suitable building sites, spatial planners, tourist organizations planning wine roads, bicycle trails and foot paths, etc., and visitors. It also provides an extensive list of resources and literature from various professional fields that deal with the Morav~e Valley. KEYWORDS regional geography, agricultural geography, land use, rural landscape, geo-ecological conditions, evaluation of land, Municipality of Morav~e, Posavje Hills, Central Slovenia 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 VSEBINA 1 UVOD .......................................................................................................................................................................................................................................................................... 9 2 REGIONALNOGEOGRAFSKI ORIS .............................................................................................................................................................................. 11 3 PODROBNA ^LENITEV OB^INE MORAV^E ................................................................................................................................................ 17 3.1 PODOLJE ............................................................................................................................................................................................................................................ 19 3.1.1 ZAHODNO ALI VRHPOLJSKO PODOLJE .......................................................................................................................... 20 3.1.2 OSREDNJE ALI MORAV[KO PODOLJE .............................................................................................................................. 23 3.1.3 VZHODNO ALI PE[KO PODOLJE ................................................................................................................................................ 27 3.2 HRIBOVJE ............................................................................................................................................................................................................................................ 30 3.2.1 HRIBOVJE SVETEGA MOHORJA .................................................................................................................................................. 32 3.2.2 HRIBOVJE LIMBARSKE GORE ........................................................................................................................................................ 35 3.2.3 HRIBOVJE MUROVICE, CICLJA IN SLIVNE .................................................................................................................... 39 3.2.4 JU@NO PODGORJE CICLJA IN SLIVNE .............................................................................................................................. 43 4 POVR[JE .......................................................................................................................................................................................................................................................... 46 4.1 GEOLO[KA ZGRADBA .................................................................................................................................................................................................... 46 4.2 KAMNINSKA SESTAVA ...................................................................................................................................................................................................... 47 4.3 NADMORSKE VI[INE POVR[JA (VI[INSKI PASOVI) .......................................................................................................... 53 4.4 VI[INSKE RAZLIKE .............................................................................................................................................................................................................. 57 4.5 NAKLONI POVR[JA .............................................................................................................................................................................................................. 61 4.6 RAZVOJNI TIPI RELIEFA ................................................................................................................................................................................................ 65 5 VODE ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 73 5.1 VODNO OMRE@JE .................................................................................................................................................................................................................. 73 5.2 POPLAVNI SVET ........................................................................................................................................................................................................................ 78 6 PODNEBJE ...................................................................................................................................................................................................................................................... 81 6.1 TEMPERATURE .......................................................................................................................................................................................................................... 81 6.2 PADAVINE ............................................................................................................................................................................................................................................ 84 6.3 EKSPOZICIJE POVR[JA ................................................................................................................................................................................................ 86 6.4 SON^NO OBSEVANJE .................................................................................................................................................................................................... 89 7 PRST ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 93 8 RASTLINSTVO ............................................................................................................................................................................................................................................ 98 9 RABA TAL ...................................................................................................................................................................................................................................................... 104 9.1 DEJANSKA RABA TAL .................................................................................................................................................................................................... 104 9.1.1 POZIDANE POVR[INE .............................................................................................................................................................................. 104 9.1.2 NJIVE .................................................................................................................................................................................................................................. 108 9.1.3 SADOVNJAKI .......................................................................................................................................................................................................... 109 9.1.4 TRAVNIKI ...................................................................................................................................................................................................................... 111 9.1.5 POVR[INE V ZARA[^ANJU ............................................................................................................................................................ 112 9.1.6 GOZD .................................................................................................................................................................................................................................. 113 9.1.7 NERODOVITNI SVET .................................................................................................................................................................................... 114 9.1.8 VODNE POVR[INE ........................................................................................................................................................................................ 115 9.2 SPREMEMBE RABE TAL MED LETOMA 1825 IN 1998 (PRIMER VELIKE VASI) ...................... 116 10 VREDNOTENJE GEOEKOLO[KIH RAZMER ZA POSAMEZNE TIPE RABE TAL .............................. 118 10.1 GLAVNI KRITERIJI VREDNOTENJA GEOEKOLO[KIH RAZMER ............................................................ 118 10.2 PRIMERNOST POVR[IN ZA POSAMEZNE VRSTE RABE TAL .................................................................. 121 7 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 10.2.1 PRIMERNOST POVR[IN ZA POZIDAVO .................................................................................................................. 122 10.2.2 PRIMERNOST POVR[IN ZA NJIVE ................................................................................................................................ 130 10.2.3 PRIMERNOST POVR[IN ZA SADOVNJAKE ...................................................................................................... 137 10.2.4 PRIMERNOST POVR[IN ZA TRAVNIKE .................................................................................................................. 145 10.3 SINTETSKA KARTA NAJPRIMERNEJ[E ALI OPTIMALNE RABE TAL ................................................ 152 10.4 PRIMERJAVA KARTE OPTIMALNE RABE Z DEJANSKO RABO TAL ...................................................... 155 10.4.1 SEDANJE GOZDNE POVR[INE IN MO@NA DRUGA RABA ........................................................ 158 10.4.2 SEDANJE NJIVE IN PRIMERNOST ZA DRUGE RABE ........................................................................ 158 10.4.3 SEDANJI TRAVNIKI IN PRIMERNOST ZA DRUGE RABE .............................................................. 161 10.4.4 SEDANJE POVR[INE V ZARA[^ANJU IN PRIMERNOST ZA DRUGE RABE ........ 161 10.5 NERACIONALNA SEDANJA RABA TAL IN PREDLOG NOVE RABE ...................................................... 164 11 POSELITEV ............................................................................................................................................................................................................................................ 168 11.1 ZGODOVINA POSELITVE ................................................................................................................................................................................ 168 11.2 PARCELACIJA IN TIP HI[E ............................................................................................................................................................................ 171 11.3 FUNKCIJA NASELIJ IN SREDI[^NA NASELJA ................................................................................................................ 173 12 PREBIVALSTVO ................................................................................................................................................................................................................................ 174 12.1 [TEVILO PREBIVALCEV .................................................................................................................................................................................... 174 12.1.1 NARAVNO SPREMINJANJE [TEVILA PREBIVALCEV .................................................................... 174 12.1.2 SELITVENO SPREMINJANJE [TEVILA PREBIVALCEV ................................................................ 174 12.1.3 SKUPNO SPREMINJANJE [TEVILA PREBIVALCEV ........................................................................ 175 12.1.4 RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA .................................................................................................................................. 177 12.2 GOSTOTA PREBIVALSTVA .............................................................................................................................................................................. 183 12.3 SESTAVA PREBIVALSTVA ................................................................................................................................................................................ 183 12.3.1 SPOLNA IN STAROSTNA SESTAVA PREBIVALSTVA ........................................................................ 184 12.3.2 OSTALE SESTAVE PREBIVALSTVA ............................................................................................................................ 189 13 NASELJA .................................................................................................................................................................................................................................................... 192 13.1 RAZPOREDITEV IN GOSTOTA NASELIJ .................................................................................................................................... 196 13.2 VELIKOST NASELIJ .................................................................................................................................................................................................. 198 13.3 PREBIVALSTVENI TIPI NASELIJ ............................................................................................................................................................ 198 13.4 GOSPODARSKI TIPI NASELIJ .................................................................................................................................................................... 200 14 GOSPODARSTVO .......................................................................................................................................................................................................................... 207 14.1 RUDARSTVO IN INDUSTRIJA .................................................................................................................................................................... 207 14.2 PROMET .................................................................................................................................................................................................................................... 208 14.3 TURIZEM .................................................................................................................................................................................................................................... 209 15 SKLEP ............................................................................................................................................................................................................................................................ 215 16 IMENSKO IN STVARNO KAZALO ............................................................................................................................................................................ 218 17 VIRI IN LITERATURA .................................................................................................................................................................................................................. 226 18 SEZNAM SLIK ...................................................................................................................................................................................................................................... 230 19 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................................................................................................................................ 237 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 1 UVOD Ob~ina Morav~e je ena manj{ih slovenskih ob~in. Z 61 km2 povr{ine se med 192 ob~inami uvr{~a na 111. mesto po velikosti, skupna dolìna njenih meja pa meri 56 km (podatki Urada za lokalno samou-pravo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije). S svojim jugovzhodnim koncem sega prav do geometri~nega sredi{~a Slovenije. Najve~ se je temu obmo~ju doslej posve~al ljubitelj, zbiralec gradiva in raziskovalec Stane Straàr. Njegova monografija Morav{ka dolina, @ivljenje pod Limbarsko goro (1979) je bogat vir podatkov za pripadnike razli~nih strok, predvsem pa za zgodovinarje, arheologe, etnologe in geografe. Sicer je dale~ najve~ znanstvenih in strokovnih del o Morav{ki dolini posve~enih geologiji. Raziskovalce je zanimala predvsem tektonska zgradba in kamninska sestava v sistemu Posavskih gub (Germov{ek 1955; Ku{~er 1962, 1964, 1966, 1967, 1975; Lapajne 1973, 1974; Mlakar 1985; Placer 1999; Pleni~ar 1978, 1980; Premru 1974, 1975, 1980; Rakovec 1931). Precej raziskav je bilo name-njenih odkrivanju leì{~ in lastnosti kremenovih peskov, ki pomenijo najve~je mineralno bogastvo Morav{ke doline (Ku{~er 1962, 1964, 1966, 1967; Lapajne 1974, 1993, 1997). Morav{ki dolini in okolici so se posve~ali tudi hidrogeologi (Ivankovi} 1973), biologi (Marin~ek 1975; Drovenik 1971) in arheologi (Ciglene~ki 1987; Dular 2001; Stare 1955; Vuga 1982). Nove poglede na tukaj{nji geomorfolo{ki razvoj razkriva [ifrer, 1983. Geografi so Morav{ko dolino obravnavali le v okviru {ir{ih enot – Osrednje Slovenije, vzhodnega slovenskega predalpskega sveta oziroma Posavskega hribovja (Melik 1959; Ile{i~ 1979; Gams 1998; Hrvatin 1998). Pri~ujo~e delo je nadgradnja dveh {tudij, izdelanih za potrebe ob~ine Morav~e (Hrvatin, Perko, Topole 1999; Topole 2000a). Ta je bila v letih 1999 in 2000 vklju~ena v program Celostnega urejanja podeèlja in obnove vasi (CRPOV), ki ga izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Oprli smo se na terensko delo, pomembno podlago pomeni razpolòljiva literatura, predvsem pa geografski informacijski sistem, ki omogo~a prekrivanje kart, pa tudi uporabo najrazli~nej{ih matemati~no-statisti~nih metod. Rokopisne karte, ki so jih izdelali strokovnjaki z razli~nih podro~ij, geologi, pedologi, biologi, smo za ta namen digitalizirali. Nekatere karte smo izpeljali tudi iz osnovnih topografskih in tematskih kart, druge (karte rabe tal) pa smo izdelali na podlagi letalskih posnetkov iz leta 1998. Vsaka karta je prekrita z mre- ò kvadratkov velikosti 50 krat 50 m. Celotno ob~ino Morav~e s povr{ino 61 km2 sestavlja 24.547 celic. V prvi fazi smo izvedli natan~no analizo osnovnih fizi~nogeografskih prvin: povr{ja (kamninske sestave, nadmorskih vi{in, naklonov, vi{inskih razlik, tipov reliefa), vodnih razmer, podnebnih razmer, ekspozicije, koli~in prejete son~ne energije, rastlinstva in tipov prsti. Med drùbenogeografskimi prvinami so upo{tevane: raba tal, prebivalstvo (gibanje, gostota, sestava) in naselja (velikost, lega, tip) ter osnov-ne zna~ilnosti gospodarstva. Vsaka pokrajinska sestavina je obravnavana v povezavi z drugimi, tako da sta poudarjena medsebojna odvisnost sestavin in njihovo sou~inkovanje. Na priloènih zemljevidih je prikazana razprostranjenost pojava, preglednice pa prikazujejo absolutne in relativne podatke po mikroregijah. Pomen posameznega razreda in posamezne pokrajine ponazarjajo vzporedni grafi. Sintetski del prve faze je podrobna regionalizacija obmo~ja, kjer smo najprej lo~ili dve mezore-giji: podolje in hribovje. Podolje smo razdelili {e na tri manj{e homogene enote: Zahodno ali Vrhpoljsko podolje, Osrednje ali Morav{ko podolje in Vzhodno ali Pe{ko podolje. Med hribovitimi mikroregijami pa obravnavamo {tiri pokrajine: Hribovje Svetega Mohorja, Hribovje Limbarske gore, Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne ter Jùno podgorje Ciclja in Slivne. Mikroregije v podolju smo poimenovali po najpomembnej{em kraju, mikroregije v hribovju pa po najpomembnej{ih vrhovih. Cilj geografskega preu~evanja pa ni le analiza geografskih prvin in regionalizacija obmo~ja, ampak predvsem druga faza: vrednotenje zemlji{~ za razli~ne tipe rabe tal – za njive, sadovnjake, travni{tvo in pozidavo. Tako smo lahko oblikovali predlog optimalne ali z naravnogeografskega vidika najprimernej{e rabe tal. Za to so nujne temeljite strokovne podlage, kakr{ne nudi prvi del knjige. Sledijo matemati~no-statisti~ne obdelave osnovnih geografskih prvin ali geofaktorjev. Te prvine smo uporabili kot kriterije pri vrednotenju zemlji{~ za posamezne tipe rabe tal. Najprej smo izra~unali korelacijske koeficiente, ki kaèjo stopnjo povezanosti med njimi in razli~nimi vrstami rabe tal. Potem smo dolo~ili ponderje 9 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole oziroma njihovo teò v primeru razli~nih tipov rabe tal. Vmesni rezultat so karte primernosti obmo~ij za posamezne tipe rabe tal. Kot najprimernej{o rabo na dolo~enem obmo~ju smo izbrali tisti tip, ki spada na tistem obmo~ju v najvi{ji kakovostni razred. ^e pa so kakovostni razredi dveh ali ve~ tipov rabe enaki, smo upo{tevali hierarhijo: prednost imajo njive, sledijo sadovnjaki, pozidava in travniki. Ko pre-krijemo med seboj {e delne sintetske karte, dobimo kon~no ali sintetsko karto najprimernej{e rabe tal. Ta nam je nepogre{ljivo vodilo pri regionalnem planiranju. Seveda je pri ugotavljanju primernosti obmo~- ja za posamezno rabo oziroma za dokon~no odlo~anje o na~inu rabe dolo~enih povr{in treba poleg naravnogeografskih upo{tevati {e drùbenogeografske kriterije (gravitacijske, ekonomske, socialne, okoljevarstvene in druge). Ti parametri se spreminjajo veliko hitreje, kot naravnogeografski, zato bi morali tako vrednotenje ve~krat ponavljati. Metoda je bila prvi~ uporabljena v doktorski nalogi (Topole 1995), kasneje pa je bila dopolnjena (Topole 1998). V okviru projekta CRPOV je bila è preizku{ena na primeru [entruperske mikroregije (Topole 1996) in mikroregij ob~ine Morav~e (Topole 2000b). Predstavljena je bila tudi na znanstvenem in strokovnem sre~anju v okviru téme Geografija in njene aplikativne mònosti na II. Melikovih dnevih (Topole 2002). Pri planiranju so poleg skupne karte ali karte optimalne rabe tal, uporabne tudi delne sintetske karte, to je karte primernosti za posamezen tip rabe tal, iz katerih lahko izlo~imo najugodnej{e kakovostne razrede druge morebitno izbrane rabe, pa tudi posamezne tematske karte, kot na primer karta poplavnega sveta, karta oson~enosti, karta toplotnih pasov … Ob~ina Morav~e je prva slovenska teritorialna enota javne uprave, za katero je izdelana kom-pleksna analiza in sinteza po omenjeni metodi in prva na ta na~in obdelana pokrajina v obmo~ju slovenskega predalpskega sveta. Po podobni metodi je doslej v Sloveniji raziskana le Mirnska dolina, ki leì na sti~i{~u slovenskega alpskega, dinarskega in panonskega sveta. Ta dolenjska pokrajina se ne ujema z ob~inskimi mejami. Omejuje jo razvodnica re~ice Mirne, njeno pore~je pa pripada ob~inam Trebnje, Litija in Sevnica. 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 2 REGIONALNOGEOGRAFSKI ORIS Ob~ina Morav~e je najbolj vzhodna gorenjska pokrajina, del alpskega ali natan~neje, vzhodnega predalpskega sveta. V celoti spada v zahodni del Posavskega hribovja, za katerega je zna~ilno niza-nje gub z osmi v alpski smeri od zahoda proti vzhodu. Od severa proti jugu si izmeni~no sledijo antiklinalni svodi in sinklinalne uleknine. V okviru ob~ine se v razdalji okrog 8 km zvrstijo tri take enote z relativni-mi vi{inami 300 do 400 m: Trojanska antiklinala, po kateri te~e severna meja ob~ine, Morav{ko-La{ka sinklinala – podolje, ki je z nadmorskimi vi{inami 320 do 475 m osnovna prometna ìla ob~ine in njena naselbinsko os, in Litijska antiklinala, po kateri je speljana jùna meja ob~ine. Severna meja poteka po severnih pobo~jih Ferlevca (516 m), Limbarske gore, 773 m in Velikega hriba, 763 m, bolj ali manj visoko nad levim bregom Radomlje. Strma pobo~ja ^rnega grabna, ki ga je proti zahodu teko~a Radomlja vrezala v antiklinalo, pripadajo v spodnjem delu ob~ini Lukovica. Jùna meja morav{ke ob~ine se prek strme stopnje Murovice, 743 m, Ciclja, 736 m in Slivne, 880 m, spusti dale~ navzdol proti Savi in v grapi De{enskega potoka nasproti Kresnic lahko izmerimo najnìjo nadmorsko vi{ino ob~ine, 260 m. Dno savske doline spada v ob~ini Dol pri Ljubljani in Litija. Morav{ko podolje se na zahodu na nadmorski vi{ini 320 m na {iroko odpre v Kamni{kobistri{ko ravan oziroma v Ljubljansko kotlino. Na stiku se je oblikovala meja z ob~ino Domàle. Okrog 13 km vzhodneje je preval Kandr{e (476 m), kjer poteka meja z ob~ino Zagorje ob Savi. Ujema se z razvodnico med Drtij{~ico, ki te~e na zahod, in Kandr{~ico, usmerjeno proti Mediji na vzhodu. Najvi{ji vrh v ob~ini, Pivkelj turn v planoti Slivne, seè 880 m visoko. Vi{inska razlika med skrajnima to~kama je torej 620 m, povpre~na nadmorska vi{ina ob~ine pa je 485 m. Zaradi velikega deleà karbonatnih kamnin je v pokrajini skoraj 40 % kra{kega in 15 % fluviokra{kega tipa reliefa. Iz literature je znan termin »morav{ki osamljeni kras«, v katerem je razvitih ve~ kra{kih jam (Habe 1971; Gams 2003). Neprepustne silikatne kamnine CELJE Kam Lukovica Blagovica Vodice . pri Domàlah Bi Ra MENGE[ s domlja trica Medvode OB^INA MORAV^E Trzin Ra~a Morav~e DOM@ALE Drtij{~ica GEOSS Dol pri Ljubljani Sava LITIJA [martno pri Litiji LJUBLJANA Brezovica pri Ljubljani Ljubljanica © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 1: Ob~ina Morav~e in njen poloàj. Slika 2: Pregledni zemljevid. ➤ 12, 13 11 Geografija ob~ine Domàle LUKOVICA PRI DOM@ALAH KRA[NJA a adomlj R Negastrn Vinje pri Morav~ah RO@EK Sv. Mohor 511 Pogled Prikrnica Soteska Serju~e pri Morav~ah a d a Podstran o c Dole pri i v ca Imenje n ir a Kra{cah { Zalog pri i k Gori~ica i n l @v Gorica Morav~ah e e pri Morav~ah { V o Selo pri M Rudnik Sveti Andrej Morav~ah pri Morav~ah Kra{ce Ra~a Dvorje MORAV^E Dole pod Spodnji Tu{tanj Sv. Trojico ^e{njice Drtij Vrhpolje pri Morav~ah ~ica Stegne pri Morav~ah rtij{ D TU[TANJ Zgornji Tu{tanj BELNEK Zgornja Javor{ica Spodnja Javor{ica GRMA^E ) ( BUVENO Murovica Hrib nad Katarija 743 ) ( Cicelj 836 Spodnji P SV. MIKLAV@ Zalog pri Kresnicah Velika vas Sava DOLSKO 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 a Radomlj Limbarska gora SV. VALENTIN 773 Veliki vrh 763 Limbarska Gora Hrastnik Gabrje pod Limbarsko Goro Zgornje Selce pri Koseze Morav~ah Pe~e Mo{enik Pretr` a d a Kriàte o ci v ca n ir a {i ki Straà n l @v e Ples e pri Morav~ah { V o Podgorica pri Pe~ah M Zgornja Dobrava Ra~a E Spodnja Dobrava Gora pri Pe~ah a ~ica rtij{ D SV. FLORJAN S L I K OSOLETOVA JAMA V N A Pivkelj turn 880 De{en VA^E Zgornji Prekar d Rib~ami nad 500 prebivalcev cerkev Prekar 200 do 499 prebivalcev grad 100 do 199 prebivalcev razvalina 50 do 99 prebivalcev izginuli objekt 0 do 49 prebivalcev ) ( preval KRESNICE 0 1 2 km Merilo: 1 : 50.000 Sava Kartografija: Mauro Hrvatin, Jerneja Fridl © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 13 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Sava Drtij{~ica MORAV^E Radom Radomlja lja Ra~a Slika 3: Digitalni model reliefa. OPOLE A T MAJ Slika 4: Prehod s Kamni{kobistri{ke ravni oziroma Ljubljanske kotline v Morav{ko dolino. Desno so polòna severna pobo~ja Murovice (740 m) in Ciclja (825 m), preval Grma~e (587 m) in v ozadju Slivna (880 m). Obmo~je poznamo tudi pod imenom Litijski nariv; gmote so bile narinjene od severa proti jugu. 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 sestavljajo 46 % ob~ine. Na ve~jem delu povr{ja (37 %) sta prevladujo~a procesa re~na erozija in denudacija, ob vodotokih, predvsem ob Drtij{~ici, pa je 9 % povr{ja re~no-akumulacijskega tipa. Povpre~ni naklon v pokrajini meri 13°, v podolju 7°, v hribovitem delu ob~ine pa 17°. Celotno obmo~je je sicer del pore~ja Save, a vode Morav{ke doline delajo velik ovinek. Zbirata jih predvsem Drtij{~ica in Ra~a. Drtij{~ica izvira pri Kandr{ah, te~e proti zahodu, nato pa se sredi Morav{- ke doline obrne proti severu, prebija antiklinalni svod in se tik pred Lukovico izlije v Radomljo. Ra~a, ki izvira v dveh krakih dokaj nizko pri Morav~ah, le 500 m zahodno od zavoja Drtij{~ice, pa vijuga od srede podolja proti zahodu na Kamni{kobistri{ko ravan, kjer se ji pri Dobu z desne pridruì Radomlja. Ra~a se pri Domàlah izlije v Kamni{ko Bistrico, ta pa è jùno od Dola pri Ljubljani v Savo. Bistveno kraj- {o, ve~inoma manj kot 2 km dolgo pot po strmih grapah opravijo vode, ki izvirajo na jùnih pobo~jih Murovice, Ciclja in Slivne. Iztekajo se neposredno v Savo. Pokrajina ima vlàno celinsko podnebje s povpre~no letno temperaturo okrog 9°, januarsko –1, julijsko pa 19° ter nekaj nad 1200 mm padavin letno. Temperature so v zimskih mesecih zaradi temperaturnega obrata rahlo vi{je, poleti pa rahlo nìje kot v Ljubljanski kotlini. Razlike po~asi rasejo z nadmorsko vi{ino in s pomikanjem proti vzhodu. Dobro polovico povr{ja zavzema gozd; prevladujejo razli~ne bukove zdrùbe. V kmetijstvu je najpomembnej{e travni{tvo oziroma ìvinoreja; travniki pokrivajo 17 % ob~ine. Danes ima Morav{ka dolina dokaj zati{no lego med prometnima ^rnim grabnom in dolino Save, kjer te~e tudi najblìja èlezni{ka proga. Skozi Morav~e pelje le stranska cesta med Ljubljansko kotlino in Zasavjem. Pomembnej{i poloàj je imelo obmo~je v preteklosti, predvsem v ilirski dobi, od 8. pa do 4. stoletja pr. Kr. Tu ~ez naj bi tedaj domnevno vodila jantarska pot od Baltika proti Sredozemlju, obstajale pa so tudi pre~ne poti, ki so povezovale trgovce od Padske niìne do Panonije. Na naravno OPOLE A T MAJ Slika 5: Pogled z Zasavske gore vzdol` Morav{ko-La{ke sinklinale proti Ljubljanski kotlini: spredaj je pore~je Kandr{~ice, sledi kandr{ko razvodje (476 m) z osamelcem Jer~evo gorico (586 m) na sredi. Za njo je Morav{ka dolina, ob straneh pa hriboviti svet: na levi Litijska, na desni pa Trojanska antiklinala. 15 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole dobro zavarovanih vzpetinah visoko nad dolino Save so v vsej èlezni dobi obstajala utrjena naselja. Razcvetela so se predvsem zaradi bliìne nahajali{~ èlezove rude oziroma bobovca in s tem pove-zanega èlezarstva. Za eno najpomembnej{ih èleznodobnih arheolo{kih najdi{~ v Jugovzhodnih Alpah velja obmo~je Va~ tik ob jugovzhodni meji morav{ke ob~ine (Stare 1955; Vuga 1982; Dular 1999). Najdbe iz keltske in rimske dobe so redkej{e. Glavni promet je tekel skozi blìnji ^rni graben, skozi Morav{ko dolino je bila speljana vzporednica. V srednjem veku je skoznjo vodila pomembna tovorni{ka pot, na varnej{ih vzpetinah je zraslo ve~ gradov. Dolina je bila povezana prek Negastrna s ^rnim grabnom, prek Grma~ pa z dolino Save in njeno plovno potjo. Leta 2002 je v 49 naseljih morav{ke ob~ine ìvelo 4508 prebivalcev (0,3 % vseh v Sloveniji) ali 73 na km2. Gostota v podolju je bistveno ve~ja (154) kot v hribovju (27 na km2). Delè kme~kih prebivalcev je bil leta 1991 dokaj visok (9,9 %, v Sloveniji 7,4). Od leta 1961 se je zmanj{al za {tiri petine. Aktivni prebivalci so tedaj delali predvsem v sekundarnem sektorju (51 %), z 22 % je bil zastopan terciarni sektor, le s 15 oziroma 12 % pa primarni in kvartarni sektor. Morav{ka dolina mo~no gravitira proti sredi{~nim krajem Kamni{kobistri{ke ravni z Domàlami kot biv{im ob~inskim sredi{~em na ~elu, delno pa tudi proti Ljubljani in sredi{~em v Zasavju. Kljub povezanosti s sosednjimi pokrajinami gre v primeru Morav{ke doline za lepo zaokroèno in toliko zaprto enoto, da se je tu, na skrajni vzhodni meji uveljavljenosti gorenj{~ine, kot njena posebna veja razvil morav{ki govor. Onstran ~rte Tla~nica–Pe~e–De{en na vzhodu prehaja v medíjsko nare~- je (Logar 1967). 16 sta najpomembnej{ih nar 3 Preglednica 1: Temeljni podatki po pokrajinah. vljamo na za~etku, ~epr P PODR odrobna ~lenite pokrajina oznaka povr{ina delè v ob~ini povpre~na povpre~ni povpre~na {tevilo delè gostota {tevilo {tevilo v ha Morav~e nadmorska naklon oson~enost prebivalcev prebivalcev prebivalstva naselij prebivalcev OBNA ^LENITEV OB^INE MORA v % vi{ina v stopinjah v MJ na m2 leta 2002 leta 2002 leta 2002 leta 2002 na naselje v {tevilu na km2 leta 2002 Zahodno ali Vrhpoljsko podolje P1 584 9,5 366 7,0 4074 894 19,8 153 10 89 v ob~ine Mor avnih in nekater Osrednje ali Morav{ko podolje P2 806 13,1 377 5,5 4092 1948 43,2 242 11 177 Vzhodno ali Pe{ko podolje P3 844 13,8 431 9,1 4130 601 13,3 71 10 60 av podolje P 2233 36,4 394 7,3 4101 3443 76,4 154 31 111 sicer ~aso Hribovje Svetega Mohorja H1 624 10,2 424 12,7 4027 262 5,8 42 4 66 Hribovje Limbarske gore H2 1004 16,4 585 16,7 4164 188 4,2 19 3 63 av~e na mez Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne H3 1599 26,0 586 16,9 3652 313 6,9 20 5 63 ih dr Jùno podgorje Ciclja in Slivne H4 677 11,0 455 19,5 4282 302 6,7 45 6 50 vno sledi njiho ùbenih sesta hribovje H 3904 63,6 537 16,7 3952 1065 23,6 27 18 59 ob~ina Morav~e OM 6137 100,0 485 13,3 4007 4508 100,0 73 49 92 oregije in mikroregije je rezultat sintetsk vi temeljiti analizi. vin pokr V^E Zahodno ali Vrhpoljsko podolje ajine Osrednje ali Morav{ko podolje . Vzhodno ali Pe{ko podolje Zar 584 806 844 624 1004 1599 677 adi làje or GEOGRAFIJ Hribovje Svetega Mohorja ha Hribovje Limbarske gore Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne ientacije jo tu pred- A SLO Jùno podgorje Ciclja in Slivne ega pregleda VENIJE 7 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 17 Slika 6: Velikost posameznih pokrajin. Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Pokrajine Zahodno ali Vrhpoljsko podolje Osrednje ali Morav{ko podolje Vzhodno ali Pe{ko podolje Hribovje svetega Mohorja Hribovje Limbarske gore Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 7: Pokrajine. 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 3.1 PODOLJE Podolje zavzema 22,3 km2 ali 36 % vse morav{ke ob~ine. To je 300 do 540 m visok svet (povpre~- je 394 m), ki se pokriva z Morav{ko-La{ko sinklinalo oziroma enim od dolov v sistemu Posavskih gub. Vle~e se v dolìni 12 km od Kamni{kobistri{ke ravni na zahodu do prevala Kandr{e oziroma do pore~- ja Kandr{~ice na vzhodu. Najve~ji delè (44 %) pokrajine pokrivajo miocenski pesek, melj, glina, prod in pe{~enjak, ~etrtino srednjetriasni in zgornjetriasni apnenec, 18 % pa kvartarne re~ne naplavine Drtij{- ~ice in Ra~e ter njunih kratkih pritokov. Med tipi prsti je nad polovica rjavih distri~nih z menjavo rankerja, okrog 37 % pa rjavih karbonatnih prsti in rendzin. Skoraj 30 % tal pokrivajo njive, po 27 % je gozda in travnikov. V zahodnem delu, kjer prevladuje apnenec, se je razvil kra{ki relief, v osrednjem in vzhodnem delu pa prevladuje destrukcijski re~no-denudacijski relief, kar pomeni, da sta poglavitna procesa re~na erozija in povr{insko spiranje. Le ob vodotokih opaàmo akumulacijsko-denudacijski relief. Ta je najbolj raz{irjen ob Drtij{~ici med Morav~ami in Drtijo. Tu so tudi najmanj{i nakloni (ve~inoma pod 2°), sicer pa nakloni rasejo od zahoda proti vzhodu. V delu podolja zahodno od pore~ja Drtij{~ice prevladujejo nakloni do 6°, vzhodno od nje pa med 6 in 12°. Najve~ji (12 do 30°) so na skrajnem vzhodu, v obmo~ju osamelcev Muzgo{ke in Jer~eve gorice. Povpre~ni naklon celotnega podolja pa meri 7°. Obmo~- je vzhodno od morav{kega jezerca je mnogo bolj poraslo z gozdom, naselja imajo manj ugodno prebivalstveno strukturo in glede {tevila celo nazadujejo. Sicer je v celotnem podolju {tevilo prebivalcev med letoma 1961 in 1991 naraslo za 23 %. Leta 1991 so tu ìvele dobre tri ~etrtine vseh prebivalcev ob~ine (gostota 138 ljudi na km2), leta 2002 pa celo 154 na km2. Na same Morav~e in blìnjo okolico odpade kar slaba polovica vseh prebivalcev ob~ine. Delè kme~kega prebivalstva je bil leta 1991 8,4 %. Podolje je prometno najpomembnej{i del morav{ke ob~ine. Tu ~ez namre~ vodi regionalna cesta, ki se pri @elodniku (310 m) v ob~ini Domàle lo~i od magistralne ceste Ljubljana–Celje, potem pa se onstran 476 m visokega prevala Kandr{e nadaljuje v ob~ini Zagorje ob Savi. Ima izreden pomen za dnevne migracije prebivalcev morav{ke ob~ine, ki so pogoste zlasti v smeri proti Domàlam. Do leta 1995 je bilo obmo~je morav{ke ob~ine namre~ sestavni del ob~ine Domàle. OPOLE A T MAJ Slika 8: Zahodna polovica Morav{ke doline je najgosteje poseljeni del morav{ke ob~ine. 19 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 9: Pogled s severnih pobo~ij Murovice na vzhodni del Morav{ke doline. Na dnu podolja so gozdnate Hribce (388 m), na levi Limbarska gora (770 m) in Veliki hrib (763 m), na desni pa planotasta Slivna (880 m). V ozadju se dvigata ^em{eni{ka planina (1204 m) in Partizanski vrh (1011 m). 3.1.1 ZAHODNO ALI VRHPOLJSKO PODOLJE 5,8 km2 veliko pokrajino z nadmorskimi vi{inami 300 do 400 m (povpre~je 366 m) sestavljajo predvsem prepustne karbonatne kamnine. V veliki ve~ini so to srednjetriasni in zgornjetriasni apnenci, na katerih je povr{je nagnjeno 2 do 6, ponekod do 12° (povpre~je 7°). Pokrito je z rjavo pokarbonatno prstjo in rendzino. Na skrajnem zahodu najdemo tudi krpo zgornjekrednega rudistnega apnenca z razvitimi evtri~nimi rjavimi prstmi. Obrobljena je z ozkim pasom zgornjekrednega fli{a. Nakloni so tu {e nekoliko ve~ji, do 20°, zato se tu pojavlja tudi evtri~ni ranker. Le na tem pasu se uveljavlja destrukcijski re~no-denudacijski relief, sicer pa prevladuje apneni{ki kra{ki relief. Zanj so zna~ilne vrta~e, pa tudi prevotljenost, a podzemne jame so zaradi bliìne erozijske baze manj{ih dimenzij in razvite predvsem v vodoravni smeri. Po najnìjem osrednjem delu te~e do 45 m globoko vrezan potok Ra~a, ki izvira le nekaj kilometrov vzhodneje pri Morav~ah. Ob njem se svet na {iroko odpre proti Kamni{kobistri{ki ravni. Pred tem je dno doline ozko, a ravno, saj Ra~a pogosto poplavlja in pu{~a usedlino. Bregovi so precej strmi, dno pa je mokrotno in zatravljeno. Na nekarbonatnih obre~nih prsteh, ki so srednje globoko oglejene, uspeva higrofilno rastlinstvo. Obmo~je severno od Ra~e ima precej ugodnej{o ekspozicijo in prejme ve~inoma med 4000 in 4200 MJ na m2 letno, svet jùno od nje pa z izjemo toplej{e terase severovzhodno od Vrhpolja dobi povpre~no okrog 200 MJ na m2 son~ne energije manj. Najhladnej{e je obmo~je Dol pod Sv. Trojico ob Ra~i. Zaradi pogostega toplotnega obrata je ta del Morav{ke doline za sadjarstvo neprimeren. Zahodno ali Vrhpoljsko podolje ima poleg Osrednjega ali Morav{kega podolja najve~ji deleìzkr~enega sveta (72,3 %). Po deleù pozidanih povr{in (14,4 %) je celo na prvem mestu v Morav{ki dolini. V absolutnem smislu (84 ha, 22 %) pa je takoj za Morav{kim podoljem. To je namre~ prometno najdostopnej{e obmo~je in hkrati najbliè domàlskemu gravitacijskemu obmo~ju. Tu je tudi dovolj dvig-njenih, son~nih in pred poplavami varnih leg. Njiv in travnikov je priblìno enako (28,4 oziroma 29,5 %). 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 10: Zahodni del podolja, kjer se Ra~a med Stegnami in Dolami (360 m) ter Selom pri Morav~ah (340 m), tik pred vstopom na Kamni{kobistri{ko ravan zajeda do 45 m globoko v apnenec. Ra~a je edini povr{inski vodotok na tem zakraselem obmo~ju. OPOLE A T MAJ Slika 11: Sistem posavskih gub z Vrhpoljskim podoljem in Hribovjem svetega Mohorja. Pod gozdnim robom spredaj so Vrhpolje (380–420 m), onstran globoko zajedene doline Ra~e se od leve vrstijo naselja Sveti Andrej (350 m), Kra{ce (365 m) in Gorica pri Morav~ah (360 m), zadaj pa Dole pri Kra{cah (380 m), Podstran (400 m) in na prevalu Prikrnica (430 m). 21 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole O KAPUS MARK Slika 12: Naselje Sveti Andrej (350 m) je zgrajeno na mo~no prevotljenem kra{kem svetu. Ob vi{jih vodostajih iz podzemne jame pod cerkvijo izteka voda v sicer suhi dol, nekoliko niè pa v Ra~o. Dokazan je obstoj obsènih podzemnih zvez z dolino Drtij{~ice pri Vinjah. OPOLE Slika 13: Poplavna dolina Ra~e pod Selom pri A T Morav~ah. MAJ 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 14: Zahodno ali Vrhpoljsko podolje sestavljajo predvsem srednjetriasni in zgornjetriasni apnenci, zato tu prevladuje apneni{ki kra{ki relief. Tu so plitve, v vodoravni smeri razvite podzemne jame, na povr{ju pa {tevilne vrta~e. V okolici Imenj jih na enem km2 na{tejemo nad 40. Razporejeni so tako, da njive izkori{~ajo debelej{e prsti in toplej{e lege, travniki pa plitvej{e in vlànej- {e prsti ter manj ugodne ekspozicije. Gozd pokriva ~etrtino povr{in. Ob Ra~i, kamor pogosto seè toplotni obrat, in jùno od Imenja opazimo predalpski gozd belega gabra in ~rnega teloha, v hladnej{ih legah severno od Imenja pa gozd bukve in rebrenja~e. Ob vznòju sen~ne Murovice se za~no obsèni kisloljubni gozdovi bukve, kostanja in hrastov. V Vrhpoljskem podolju je raztresenih 10 relativno velikih, zaradi zakraselosti precej razloènih naselij, povpre~no z nekaj manj kot 100 prebivalci: Dole pod Sv. Trojico, Dole pri Kra{cah, Dvorje, Gori~ica pri Morav~ah, Imenje, Selo pri Morav~ah, Stegne, Sveti Andrej, gru~asto Vrhpolje pri Morav~ah in Zgornji Tu{tanj. Zaradi primerjave sta v preglednicah Dvorje in Sveti Andrej, ki sta samostojni naselji {ele od leta 1992, obravnavana {e v okviru naselja Dole pri Kra{cah. Pokrajina je poleg osrednje morav{- ke edina v ob~ini, kjer je med letoma 1961 in 1991 {tevilo prebivalcev nara{~alo; dvignilo se je za 15 %. Leta 2002 je v pokrajini, ki zajema 9,5 % povr{ja Morav{ke doline ìvelo 894 ljudi ali skoraj petina vseh njenih prebivalcev (gostota 153 na km2). Starostna sestava je tu z izjemo naselja Dole pod Sv. Trojico dokaj ugodna. Delè kme~kega prebivalstva je bil leta 1991 11 %, kar je skoraj {e enkrat ve~ kot v Osrednjem ali Morav{kem podolju. Aktivni prebivalci so bili tedaj zaposleni predvsem v sekundarnem sektorju (50 %), na drugem mestu pa je bil terciarni sektor z 22 %. Zaposlenost v primarnem sektorju je padla od 55 % l. 1961 na 17 % leta 1991. 3.1.2 OSREDNJE ALI MORAV[KO PODOLJE 8 km2 velika pokrajina leì v samem teì{~u morav{ke ob~ine. To je obmo~je z nadmorskimi vi{inami med 340 in 400 m (povpre~je 377 m), z najmanj{imi vi{inskimi razlikami in nakloni (5,5°). V smeri od juga proti severu pokrajino pre~i potok Drtij{~ica, ki je v dolìni okrog 2 km nasul do 1 km {iroko ravnico; 23 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 15: Osrednje ali Morav{ko podolje s Hribovjem svetega Mohorja ter Kamni{kimi in Julijskimi Alpami. Pred Morav~ami je poplavna ravnica z regulirano strugo Drtij{~ice, desno pa sedimentacijsko jezerce ob Termitovi separaciji. Slika 16: Tok Drtij{~ice med Morav~ami in Zalogom tik pred vstopom v prebojno dolino med Mohorjevim hribom (523 m) levo in Limbarsko goro (770 m) desno. Tod poteka stara povezava med Morav{ko dolino in dolino O KAPUS Radomlje oziroma ^rnim grabnom. MARK 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Slika 17: Sredi{~e Morav~ s cerkvijo svetega Martina, obdano s parkom in kròno cesto. Sem se steka {est krajevnih cest, ob katerih se O KAPUS vrsté poslopja z oskrbnimi funkcijami in stare MARK tr{ke hi{e. OPOLE A T MAJ Slika 18: Drtija (380 m) s poplavno ravnico Drtij{~ice ob severozahodnem vznòju Slivne (880 m). Ob robu vodi osrednja cesta skozi Morav{ko dolino, zgrajena v 60. letih 20. stoletja. Prej je glavnina prometa tekla po severni strani podolja. 25 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 19: Morav{ko podolje ob severnem vznòju Ciclja in Slivne. Pogled od ^e{njic pri Morav~ah (365 m) proti Termitovemu Obratu Peskokopi v Drtiji (380 m). O KAPUS MARK Slika 20: Gozdnate Hribce (388 m) in Spodnji Tu{tanj (360 m) v podolju, zadaj pa preval Grma~e (587 m) med Slivno (levo) in Cicljem (desno). 26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 tu gre za akumulacijski relief. Da bi prepre~ili zastajanje vode, so v razdalji 200 do 300 ter 400 do 500 m zahodno od prvotne struge zgradili {e vzporedna razbremenilna jarka, ki sta povezana tudi z ve~ pre~- nimi jarki. Po srednji strugi te~e zdaj glavnina vode, v skrajnem levem jarku pa te~e voda le ob~asno. Samo 500 oziroma 750 m zahodno od Drtij{~ice izvirata Rudni{ka in ^e{nji{ka Ra~a, ki se pri Kra{- cah zdruìta in usmerita proti zahodu. Za razliko od Vrhpoljskega podolja v Morav{kem podolju povsem prevladujejo silikatne kamnine: neprepustni miocenski pesek, melj, glina, prod in pe{~enjak, med Zalogom in Serju~ami pa opazimo {e krpi zgornjemiocenskega pe{~enjaka, konglomerata in proda. Nakloni se gibljejo med 2 in 12°, na konglomeratu in pe{~enjaku celo do 20°. To je obmo~je destrukcijskega re~no-denudacijskega reliefa z razvitimi distri~nimi rjavimi prstmi in rankerjem. Povr{je ob Drtij{~ici pokrivajo kvartarne re~ne naplavine, na njih pa je mo~an, v severnem delu srednje mo~an, evtri~ni mineralni hipoglej. Ob pritokih Drtij{~ice so nastale nekarbonatne obre~ne prsti, ki so globoko oglejene. Pokrajina prejme letno povpre~no 4092 MJ na m2 son~ne energije, najve~ (4200 do 4400 MJ na m2) pa so je delèna pobo~ja ob desnem bregu ^e{nji{ke Ra~e, obmo~je med Morav~ami in Stolom (508 m) ter jùno eksponirana pobo~ja med Drtij{~ico tik pred zavojem na sever in Vahtenberkom. Najbolj hladen je osojni del tega gri~a. 73 % vseh povr{in v pokrajini je izkr~enih. Tu je v vsej ob~ini najve~ji delè njiv (37 %), na robnih, bolj nagnjenih tleh s plitvej{imi prstmi pa je precej tudi travnikov (23 %). Pozidane povr{ine zavzemajo 103 ha; to je 27 % vseh pozidanih povr{in v ob~ini. Delè gozda ni v nobeni pokrajini manj{i (21 %), najmanj{i pa je tudi delè povr{in, ki se zara{~ajo (2 %). Zaradi kislih prsti prevladuje gozd bukve in rebrenja~e; pokriva predvsem osojna, sicer manj strma pobo~ja (obmo~je med Podstranjo in Mo{enikom ter spodnje dele Hribc, 388 m). Precej manj je predalpskega gozda belega gabra in ~rnega teloha (jùno od Morav~, okrog morav{kega jezerca ter med Rudnikom in Gorico), jùno od Podstrani, na Hribcah in jùno od morav{kega jezerca pa opazimo tudi degradiran gozd rde~ega bora in borovni~evja. Poleg Hribovja Murovice, Ciclja in Slivne ima le Morav{ko podolje relativno velik delè nerodovitnega sveta (27 ha ali 3,3 %). Tu sta namre~ severozahodno od Morav~ in v [torovju severovzhodno od Drtije ve~ja peskokopa, kjer pridobivajo kremenov pesek. V povezavi s to dejavnostjo je severovzhodno od Drtije nastalo tudi 7 ha veliko sedimentacijsko jezerce, ki se odteka v Drtij{~ico pri Morav~ah. Doma- ~ini ga poznajo pod imenom »Havaji«. Morav{ko podolje je najve~je poselitveno jedro Morav{ke doline. Na 13,1 % povr{in ìvi 1948 ljudi ali 43 % vseh prebivalcev ob~ine, kar pomeni gostoto 242 ljudi na km2. Poleg povr{in, ugodnih za kmetijsko rabo, imajo Morav~e pomemben prometni poloàj. Tu je kriì{~e poti, ki te~ejo vzdol` podolja po Morav{ki sinklinali od zahoda proti vzhodu, in poti med severom in jugom. Prek prevala Grma~e jù- no od Morav~ je bila Morav{ka dolina è davno povezana z dolino Save pri Kresnicah, severno od Morav~ pa je v Trojanski antiklinali pri Negastrnu prav tako vrzel, ki je od nekdaj omogo~ala povezavo s ^rnim grabnom. Danes je seveda najbolj pogosta povezava s Kamni{kobistri{ko ravanjo in tamkaj{njimi gra-vitacijskimi sredi{~i. Po vzpetih delih je razporejenih 11 naselij, ki so gru~asta, gru~asta z zaselki, ali pa razloèna. To so ^e{njice pri Morav~ah, Drtija, Gorica, Kra{ce, Morav~e, Podstran, Rudnik pri Morav- ~ah, Serju~e, Soteska pri Morav~ah, Spodnji Tu{tanj in Zalog pri Morav~ah. ^e izlo~imo najve~je Morav~e, ki so imele leta 2002 846 prebivalcev, {tejejo povpre~no po 89 ljudi. Med letoma 1961 in 1991 je {tevilo prebivalcev v vseh naseljih, razen v Serju~ah, nara{~alo. To so ve~inoma nekme~ka naselja; izjeme so Rudnik z nad 20 % kme~kih prebivalcev leta 1991 ter ^e{njica in Drtija, ki sta jih imeli med 10 in 20 %. Starostna sestava je dokaj ugodna. Prebivalci so bili tedaj zaposleni predvsem v sekundarnem sektorju (50 %), v terciarnem (26 %) in tudi v kvartarnem (15 %). Delè kme~kega prebivalstva je padel od 44 % leta 1961 na 6 % leta 1991. 3.1.3 VZHODNO ALI PE[KO PODOLJE Tretji, najvi{ji del podolja z nadmorskimi vi{inami 380 do 540 m (povpre~je 431 m) je Vzhodno ali Pe{ko podolje. Ima skoraj enako povr{ino (8 km2) kot Osrednje ali Morav{ko podolje. ^eprav mu je po kamninski sestavi zelo podobno, je nekoliko bolj razgibano (povpre~ni naklon meri 9,1°). Sestavljajo 27 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 21: Zgornje Koseze (460 m) in Pe~e (440 m) ob vznòju Velikega hriba (763 m) sta najve~ji naselji vzhodnega dela Morav{ke doline. OPOLE A T MAJ Slika 22: Razgibano, precej gozdnato Pe{ko podolje iznad Zgornjih Kosez. Pokrajino ~lenijo kratki potoki, ki izvirajo pod Limbarsko goro in se izlivajo v Drtij{~ico. 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 23: Kriàte (455 m) in Pretr` (506 m). Zgornje naselje ima zgovorno ime. Stoji na prevalu, na manj odpornih tleh med Muzgo{ko gorico (556 m) in Hribovjem Limbarske gore (Vol~je jame, 722 m). OPOLE A T MAJ Slika 24: Gospodarsko poslopje v Pretrù. 29 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole ga neprepustni miocenski pesek, melj, glina, prod in pe{~enjak, na skrajnem vzhodu (Muzgo{ka gorica, 556 m, in Jer~eva gorica, 586 m) pa odpornej{i zgornjemiocenski pe{~enjak, konglomerat in prod. Na prvi podlagi prevladujejo nakloni 6 do 12°, na drugi pa celo do 30°. Glede na nagnjenost se tu menjata distri~na rjava prst in distri~ni ranker. Ob desnem bregu Drtij{~ice, jùno od naselja Ples, izstopi tudi pas zgornjekrednega fli{a ter srednjetriasnega in zgornjetriasnega apnenca, ki je prav tako povezan z ve~jimi nakloni (12 do 20°), tla pa tu pokrivata rjava pokarbonatna prst in rendzina. Celotno pokrajino je razrezalo pet do 1,5 km dolgih poto~kov, ki izvirajo ob vznòju Limbarske gore (770 m) in Velikega hriba (763 m), pre~ijo podolje in se na jugu izlivajo v Drtij{~ico. Ta izvira tik pod prevalom Kandr{e na vzhodni meji ob~ine in te~e ob severnem vznòju hribovja Slivne proti zahodu. Le v ozkih pasovih ob vodotokih se uveljavlja akumulacijski relief z globoko oglejenimi nekarbonatnimi obre~nimi prstmi, sicer pa povsem prevladuje destrukcijski re~no-denudacijski relief. Zaradi ve~jih naklonov je Pe{ko podolje nekoliko bolj oson~eno kot prej{nji dve podolji (povpre~na letna koli~ina prejete energije 4130 MJ na m2), a strmine so tudi vzrok, da gozd zavzema ve~ji, kar tretjinski delè. Najve~ je tu kisloljubnega gozda bukve in rebrenja~e, precej pa tudi predalpskega gozda belega gabra in ~rnega teloha. Tudi delè povr- {in v zara{~anju je tu najve~ji v podolju (4,7 %, v prvih dveh pokrajinah 2,5 in 1,9). Manj je njiv (23 %) in pozidanih povr{in (le 6 %), s sosednjima pokrajinama je ta primerljiva le glede deleà travnikov (29 %). Po pomenu za travni{tvo zavzema Pe{ko podolje drugo mesto, takoj za Vrhpoljskim podoljem. Ker tu vpliv temperaturnega obrata oslabi, ima pokrajina vidno vlogo tudi v sadjarstvu; nanj odpade ~etrtina vseh sadovnjakov v ob~ini. Zanje ugodnej{e je le {e Jùno podgorje Ciclja in Slivne. V pokrajini na{tejemo 10 naselij, ki so gru~asta, gru~asta z zaselki, pa tudi razloèna. Prav ob vznò- je Limbarske gore in Velikega hriba so prislonjena v jedru gru~asta naselja: Selce pri Morav~ah, Mo{enik, Zgornje Koseze, Pe~e, Pretrìn Kriàte. Doma~ije Straè pri Morav~ah, Zgornje Dobrave in Plesa so raztresene sredi podolja po nìjih slemenih in prisojnih pobo~jih nad desnim bregom Drtij{~ice, Podgorica pri Pe~ah pa leì ob jùnem vznòju Muzgo{ke in Jer~eve gorice. V Pe{kem podolju je na 14 % povr{ine leta 2002 ìvel 601 ~lovek ali 13 % vseh ljudi v ob~ini; gostota je bila skoraj povpre~na (71 ljudi na km2). Med letoma 1961 in 1991 se je {tevilo njegovih prebivalcev zmanj{alo za 3 %, kar je za podolje nenavadno, v zadnjem desetletju pa spet beleìmo rahlo rast. Delè kme~kih prebivalcev je med letoma 1961 in 1991 padel s 65 na 13 %. Prebivalci so bili l. 1991 zaposleni predvsem v sekundarnem sektorju (59 %), v primarnem jih je bilo 23 in v terciarnem sektorju 13 %. Tudi starostna sestava je tu slab{a kot v ostalem podolju; bolj je podobna tisti v hribovitih pokrajinah. 3.2 HRIBOVJE Hribovje obsega 39 km2 ali 64 % vse morav{ke ob~ine. Na severu, v obmo~ju Trojanske antiklinale, zajema vi{ine med 345 in 770 m, v delu jùno od podolja, v obmo~ju Litijske antiklinale, pa med 260 in 880 m. Povpre~na vi{ina hribovja je 537 m, povpre~ni naklon pa 16,7°. Dve tretjini celotnega hribovja sestavljajo ~iste karbonatne kamnine: srednjetriasni in zgornjetriasni apnenec in dolomit. Prepustne kamnine gradijo predvsem Hribovje Limbarske gore in Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne. Tu prevla-dujeta apneni{ki in dolomitni kra{ki relief, v katerem najdemo najvi{je vrhove v ob~ini. Za ta del je zna~ilno, da nima povr{inskih teko~ih voda. Hribovje Svetega Mohorja in Jùno podgorje Ciclja in Slivne pa sta iz neprepustnih silikatnih kamnin, najve~ iz permo-karbonskega skrilavega glinovca, pe{~enjaka in konglomerata (21,6 %), po odstotek pa je kvartarnih re~nih naplavin, kvartarnega pobo~nega gradiva in oligocenskega konglomerata. Tu se uveljavlja destrukcijski re~no-denudacijski tip reliefa. Mreà potokov je gosta {e posebno v jùnem podgorju. Nad polovico hribovja ima naklone med 12 in 20°, 22 % med 20 in 30°, 4 % pa celo nad 30°. Pod 12° je nagnjenega 23 % povr{ja. Med tipi prsti so najbolj raz- {irjene rjave pokarbonatne prsti in rendzine, ki se, odvisno od naklona, menjajo na treh ~etrtinah povr{ja. Na ostali ~etrtini se menjajo rjave distri~ne prsti in ranker. Dve tretjini hribovja je pokritega z gozdom, 11 % povr{in pa je podvrènih zara{~anju. Gozd je precej pisane sestave; v odvisnosti od naklona in tipa prsti, oson~enosti ter vi{ine se tu menja okrog {est razli~nih gozdnih zdrùb, v veliki ve~ini (90 %) 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 25: Pogled s Svetega Mohorja (511 m) na Limbarsko goro (770 m) in prebojno dolino Drtij{~ice pod Negastrnom. OPOLE A T MAJ Slika 26: Samotna kmetija v Gori pri Pe~ah na severnem vznòju Slivne. 31 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole so bukove. V kmetijstvu je najpomembnej{a travni{ka raba (11 %), njiv pa je povpre~no 5,5 %. K vi{- jemu deleù prispeva predvsem Hribovje Svetega Mohorja s kar 14 % zoranega sveta. V hribovju je tudi 36 % vseh nerodovitnih povr{in v ob~ini. Pokrajina dobi sicer podpovpre~no koli~ino son~ne energije (3952 MJ na km2), a tu najdemo ve~ino najtoplej{ih (93 % vseh povr{in z ve~ kot 4400 MJ na km2 prejete son~ne energije letno) in ve~ino najhladnej{ih obmo~ij v ob~ini (96 % vseh povr{in z manj kot 3600 MJ na km2). V celotnem hribovju je ìvelo leta 2002 1065 prebivalcev, kar pomeni slabo ~etrtino vseh ljudi v ob~i-ni in le 27 prebivalcev na km2. Med letoma 1961 in 1991 je {tevilo upadlo skoraj za petino, leta 1991 pa jih je bilo tretjino manj kot v za~etku stoletja. Delè kme~kega prebivalstva je bil 15 %. Hribovje je od severa proti jugu tèko prehodno, a od nekdaj je imela velik pomen pot iz ^rnega grabna prek Negastrna ter ob Drtij{~ici do Morav~ v dolini, potem pa ~ez preval Grma~e proti Savi. V èlezni dobi je imelo hribovje tudi velik strate{ki pomen. 3.2.1 HRIBOVJE SVETEGA MOHORJA Hribovje Svetega Mohorja je 6,2 km2 velika pokrajina, ki leì v severozahodnem delu ob~ine. Zavzema 10,2 % njene povr{ine. Med hribovitimi pokrajinami izstopa s svojimi nìjimi nadmorskimi vi{inami (345 do 530 m, povpre~je 424 m). Kot del Trojanske antiklinale je zelo pisane kamninske sestave. Najve~ji delè (38,5 %) zavzemajo permo-karbonski skrilavci, glinovci, pe{~enjak in kremenov konglomerat, ki jih najdemo severno od spodnje Drtij{~ice v obmo~ju Vinj in Negastrna. Na njih sta razvita rjava distri~na prst in ranker, nakloni pa se gibljejo med 12 in 20°. Za obmo~je Svetega Mohorja jùno od Drtij{~ice je zna~ilna karbonatna sestava tal (srednjetriasni in zgornjetriasni apnenec, 28 %, srednjetriasni in zgornjetriasni dolomit, razkrit v kamnolomu severno od Svetega Mohorja, 12,6 %) z rjavo pokarbonatno prstjo in ponekod rendzino. V vmesnem pasu zgornjetriasnega fli{a se pojavljata tudi evtri~na rjava prst in evtri~ni ranker. Nakloni se zelo hitro menjajo. Prevladujejo tisti v razredu 6 do 12°, na dolomitu med 20 in 30°, pa tudi ve~. Nakloni so {e posebej veliki v mejnem obmo~ju med karbonatnimi in silikatnimi kamninami, kjer si je pot prek Trojanske antiklinale poiskala Drtij{~ica. Tedaj so miocenske kamnine {e zapolnjevale obmo~je dana{nje Morav{ke doline do enake vi{ine kot jo je imelo teme antiklinale. Kasneje so te zaradi manj{e odpornosti vse bolj »kopnele«, v odpornej{i dolomit pa si je re~ica sproti vrezovala sotesko, ki je danes globoka okrog 65 m. Omeniti je treba tudi akumulacijski relief oziroma pas kvartarnih re~nih naplavin, ki jih je odloìla Drtij{~ica jugozahodno od Vinj. Kot pedolo{ka podlaga se tam menjata srednje mo~an evtri~ni mineralni hipoglej in srednje globoko oglejena nekarbonatna obre~na prst, rastlinstvo pa je higrofilno. V pokrajini so torej prisotni vsi tipi reliefa, prevladuje pa destrukcijski re~no-denudacijski tip. Glede oson~enosti obstajajo velike razlike. Najtoplej{a na severu so pobo~ja zahodno od Vinj in okrog Negastrna (nad 4400 MJ na m2 prejete energije), na jugu pa obmo~ja med Prikrnico in Pogledom. Pod 3200 MJ na m2 pa prejmejo severna pobo~ja in osojne terase [tampeha in Svetega Mohorja (511 m) ter obmo~je severno od Vinj in Negastrna, ki se è prevesi proti ^rnemu grabnu oziroma dolini Radomlje. Izkr~enega sveta je le {e 39 %, a to je za hribovje kljub vsemu precej. Povpre~ni naklon je namre~ tu za 4 do 7° manj{i kot sicer v hribovju (13°). Najpomembnej{e je tu travni{tvo (20 %), njiv je le 14 %, pozidanih povr{in pa 4,7 %. Gozd pokriva è 58,5 % povr{in, zanimivo pa je, da se tu zara{~a samo 2 % tal. Dobro polovico povr{in, predvsem manj oson~ene dele in nekarbonatne kamnine, zavzema bukev z rebrenja~o, 13 oziroma 12 % pa predalpski gozd bukve in navadnega tevja ter toploljubni gozd bukve in gabrovca. Vezana sta na karbonatne kamnine. V pokrajini so zrasla le 4 gru~asta naselja, ki imajo povpre~no 66 prebivalcev. Zraven spada tudi nekaj zaselkov. V prisojah severno od Drtij{~ice sta to pobo~ni naselji Vinje in Negastrn, v jùnem delu pa leìta tik ob prevalu med [tampehom in Mohorjevim hribom Prikrnica, na zakraseli pobo~ni terasi jugovzhodnega dela Mohorjevega hriba pa Pogled. Ta se è {teje med prebivalstveno ogroèna naselja, saj ima neugodno starostno sestavo. V pokrajini ìvi 262 ljudi (8,8 %). Gostota 42 ljudi na km2 je v primerjavi z ostalimi hribovitimi pokrajinami morav{ke ob~ine, kjer ìvi le 27 ljudi na km2, {e vedno 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 27: Raz{irjena poplavna dolina Drtij{~ice med razvalino gradu Roèk (415 m) levo in Vinjami (380–430 m) desno. OPOLE A T Slika 28: Mokrotno dno ob spodnji Drtij{~ici MAJ (345 m) severno od Prikrnice. 33 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Slika 29: Razbremenilna cev odvaja vodne vi{ke iz doline Radomlje v dolino spodnje Drtij{~ice in OPOLE povzro~a v enem delu stalno, v drugem pa A T ob~asno ojezerjenost. MAJ OPOLE A T MAJ Slika 30: Pobo~no naselje Negastrn (360–500 m) ima eno najbolj ugodnih leg v hribovitem delu ob~ine. Zaradi neposredne cestne povezave s ^rnim grabnom ima tudi dober prometni poloàj. 34 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 31: Hribovje Svetega Mohorja je svet nasprotij. Obmo~je Negastrna in Vinj sestavljajo stare neprepustne, manj odporne kamnine; son~ne terase so kmetijsko izkori{~ene. Na levi strani Drtij{~ice prevladujejo karbonatne kamnine, zato je Mohorjev hrib bolj strm in gozdnat. Na njegovi severni strani je velik kamnolom dolomita. precej{nja. V tridesetletnem obdobju med letoma 1961 in 1991 se je tu {tevilo zmanj{alo za 3 %. Najve~ ljudi je izgubila Prikrnica, Vinje pa so se pove~ale. Prebivalci so bili leta 1991 zaposleni predvsem v sekundarnem sektorju (54 %), po 18 % pa jih je bilo v primarnem in terciarnem sektorju. Dnevno migriranje je z urejeno cesto, ki je prek Negastrna povezana s Kra{njo v dolini Radomlje, olaj{ano. Delè kme~kih prebivalcev se je zmanj{al od 63 % leta 1961 na 12 % leta 1991. 3.2.2 HRIBOVJE LIMBARSKE GORE Hribovje Limbarske gore je 10 km2 velika pokrajina, ki zavzema 16,4 % povr{ja ob~ine. Razteza se med Pe{kim podoljem na jugu in ^rnim grabnom na severu. To je del Trojanske antiklinale vzhodno od Drtij{~ice, za katerega je zna~ilno, da je {e prekrit z mlaj{imi karbonatnimi kamninami in zato ob~ut-no vi{ji in bolj strm (povpre~je 17°) kot zahodni, razkriti del. Nadmorske vi{ine se gibljejo med 380 in 770 m (povpre~je 585 m), izstopata pa vrhova Limbarska gora (770 m) in Veliki hrib (763 m) v obmo~- ju precej zakraselega srednjetriasnega in zgornjetriasnega dolomita. Ta zavzema kar dve tretjini pokrajine. Povr{je je zelo razgibano; tu se menjajo obmo~ja z nakloni od 2 do 12, pa tudi med 12 in 30°. Po raz- {irjenosti mu sledi srednjetriasni in zgornjetriasni apnenec, ki ga je le 18,5 %. Gradi predvsem jùna in jugozahodna pobo~ja. [e posebno gosto je z vrta~ami posuta terasa jugozahodno od Vodic, dela naselja Limbarske Gore. V obmo~ju apnenca so okrog Hrastnika otoki zgornjekrednega fli{a (7 %), iznad Podoreha v soteski Drtij{~ice pa se proti severovzhodu {iri tudi pas zgornjetriasnega fli{a (7 %), ki prispeva k ve~ji nagnjenosti severozahodnih pobo~ij Limbarske gore (nad 20, pogosto celo med 33 in 45°). Tako je skupaj v celotni pokrajini nekra{kega reliefa le 16 %. Podatek nakazuje problem oskrbe z vodo, pa tudi hitre izsu{itve pedolo{ke odeje, ki je pogosto zelo plitva. Na 98 % povr{in se menjata rjava pokarbonatna prst in rendzina. Rendzina zaradi velikih strmin na ~etrtini povr{in celo prevladuje. Gozd ima 35 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Slika 32: Pe{ko podolje s peskokopi in Limbarska gora (770 m) iz zraka. V hribovju so izkr~ene in O KAPUS poseljene son~ne pobo~ne in vr{ne uravnave. MARK O KAPUS MARK Slika 33: Mrzlica, zaselek Limbarske Gore (550–770 m), in romarska cerkev svetega Valentina (770 m) na zakraseli vr{ni uravnavi istoimenske vzpetine. Zadaj je ^rni graben, ki ga je v sleme Trojanske antiklinale vrezala Radomlja. 36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 O KAPUS Slika 34: Pobo~ni zaselek v spodnjem delu MARK Limbarske gore. OPOLE A T MAJ Slika 35: Kal (725 m), hrastni{ki zaselek na slemenu zahodno od Velikega hriba (763 m). Obstoj samotnih kmetij v hribovju je odvisen od njihove dostopnosti oziroma urejenih cestnih povezav nìjega ranga, ki omogo~ajo dnevno migriranje. 37 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 36: Doma~ija v zaselku Tla~nici (700 m), tik pod Velikim hribom (763 m). torej velik varovalni pomen in njegov delè je kar 67 %, (21 % vsega gozda v ob~ini), nadaljnjih 15,5 % povr{in pa se zara{~a. Na to pokrajino odpade kar 31 % vseh zara{~ajo~ih povr{in v ob~ini, kar je primerljivo le s Hribovjem Murovice, Ciclja in Slivne. Zara{~anju so podvrèna predvsem obmo~ja kra{kih uravnav. Tam so raztreseni zaselki, okrog katerih je bilo v preteklosti zaradi manj{ih naklonov kljub neugodnim pedolo{kim in vodnim razmeram precej sveta izkr~enega za kmetijske namene. Med gozdnimi zdrùbami je na prvem mestu bukev z rebrenja~o, ki naseljuje nad polovico vseh povr{in pod gozdom. Pokriva ve~ino osrednjega in vzhodnega dela hribovja. Precej je raz{irjena tudi conalna zdrùba predalpskega podgorskega gozda bukve in navadnega tevja, ki prevladuje na zahodnih pobo~jih Limbarske gore. Gozd bukve in velike mrtve koprive, ki ga je 12 %, najdemo le na severnih pobo~jih Limbarske gore. Posebnost sta krpi predalpskega gozda belega gabra in ~rnega teloha na njenih najbolj zakraselih jugozahodnih pobo~jih in bazoljubni gozd rde~ega bora in trirobe ko{eni~ice na vr{ni uravnavi v dolomitu Velikega hriba. Hribovje Limbarske gore je sicer izjemno oson~ena pokrajina. Kar dve tretjini povr{in dobi nad 4200 MJ na m2 son~ne energije letno, 40 ha povr{ja (npr. Go{~ava) pa je je delèno celo med 4600 in 4800 MJ na m2. Najbolj raz{irjena kmetijska raba tal je travni{ka, a pomen travnikov je zaradi vi{in in su{nosti majhen. Njive, ki jih je le dobre 3 %, leìjo navadno v dnu vrta~ (tako imenovane delane vrta~e), kjer je plast prsti debelej{a, kamenje pa je izlo~eno. Celotna pokrajina je zaradi zakraselosti brez vodotokov, na jùnem pobo~ju Velikega hriba pa je {e ohranjeno fosilno povirje nekdanjega desnega pritoka Drtij{~ice. Obviselo suho dolino opazimo tudi ob cesti na Limbarsko goro, jugozahodno od Hrastnika. Za poselitev je bila poleg uravnanosti, oson- ~enosti, primernih prsti in dostopnosti pomembna bliìna krajevnih vodnih virov, seveda pa so bili prebivalci odvisni predvsem od kapnice. Na obmo~ju Limbarske gore so raztreseni zaselki treh naselij: Limbarske Gore, Hrastnika in Gabrja pod Limbarsko Goro. Naselja {tejejo povpre~no 52 ljudi. Starostna struktura je nekoliko ugodnej{a le v najnìje leè~em Gabrju. Na pobo~ni uravnavi Velikega hriba stoji {e zaselek Tla~nica, ki sicer spada pod dolinsko naselje Pe~e. V pokrajini ìvi po popisu 2002 188 ljudi, kar pomeni le 19 ljudi na km2. Skupaj je to 4 % vseh prebivalcev ob~ine. Med letoma 1961 in 1991 je {tevilo upadlo 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 za 23 %, v Limbarski Gori kar za tretjino. V tem ~asu se je obmo~je mo~no deagrariziralo. Delè kme~- kega prebivalstva je padel z 78 na 13 %, sicer pa so aktivni zaposleni predvsem v sekundarnem sektorju (57 %), v primarnem jih je petina, v terciarnem pa 18 %. 3.2.3 HRIBOVJE MUROVICE, CICLJA IN SLIVNE To je najve~ja, 16 km2 velika pokrajina, ki zavzema kar ~etrtino morav{ke ob~ine. Osrednje morav{- ko podolje spremlja na jugu skoraj v vsej njegovi dolìni (okrog 10 km). Spada v vi{inske pasove med 400 in 880 m nad morjem, povpre~na vi{ina pa meri 586 m. Pokrajina se pokriva z Litijsko antiklinalo in sega do kamninske meje oziroma do meje med mlaj{imi karbonatnimi in starej{imi silikatnimi kamninami. Na jugu je namre~ proti vzhodu teko~a Sava vzdol` temena antiklinale urezala svojo do 600 m globoko strugo in tako razkrila stare permokarbonske kamnine. Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne je z vidika kamninske sestave ena najbolj homogenih pokrajin, saj je kar 84 % tal iz srednjetriasnega in zgornjetriasnega apnenca, ki je pokrit z rjavo pokarbonatno prstjo ali rendzino, odvisno od naklona. Apnenec je narinjen proti jugu, zato so severna pobo~ja precej bolj zlòna (naklon med 12 in 20°) kot jùna, ki se marsikdaj spu{~ajo proti Savi v obliki stometrskih ali celo vi{jih prepadov. V tem grebenu, ki pomeni ~elo nariva, so najbolj izstopajo~i vrhovi Murovica (740 m), Cicelj (825 m) in Slivna (Pivkelj turn 880 m). V jugozahodnem pobo~ju Slivne nad De{nom je 26 ha eksploatacijskih povr{in, kjer pridobivajo apnenec. Sicer so vr{ni deli precej uravnani, planotasti (nakloni 6 do 12°), rahlo nagnjeni proti severu in zakraseli. Svet je vrta~ast in prevotljen. Tu so znane nekatere ve~je podzemne jame in brezna (Osoletova jama na Slivni, dolìna 378 m in globina 260 m, Maj~eva jama na Murovici, dolìna 200 m in globina 154 m). V èlezni dobi so tu, v naravno izjemno zavarovanih legah, sicer pa v bliìni kriì{~a poti od severa proti jugu in vzdol` Save ljudje zgradili ve~ utrjenih naselij. Eno najpomembnej{ih so Va~e, ki leìjo tik ob Slika 37: Hribovje Murovice (740 m), Ciclja (825 m) in Slivne (880 m) je proti jugu narinjena gmota. ^elo tako imenovanega Litijskega nariva je strma stopnja, ki se kaè v obliki prepadnih apnen~evih sten ali zelo strmih neraz~lenjenih OPOLE A T gozdnatih pobo~ij. Sega do {iroke pobo~ne MAJ terase iz silikatnih kamnin na vi{ini 600–500 m. 39 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 38: Skalnato povr{je kaè na apnen~evo kamninsko podlago. Ljudje so gozd izkr~ili in povr{ino izkoristili za pa{nik. Primer je iz Gore pri Pe~ah na severnem pobo~ju Slivne. OPOLE A T MAJ Slika 39: Polòna severna pobo~ja Murovice (740 m) so kljub zakraselosti precej poseljena. Pogled na Spodnjo (510 m) in Zgornjo Javor{ico (550 m) ter Vrhpolje pri Morav~ah (375 m) iz Prikrnice. 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 40: Katarija (700 m) je najvi{je leè~e naselje v ob~ini Morav~e. Domovi so razporejeni okrog kra{ke kotanje na uravnavi tik pod vrhom Svetega Miklavà (742 m). ALE[ STRA@AR Slika 41: 378 m dolga in 260 m globoka Osoletova jama v planoti Slivne je najve~ja znana podzemna jama morav{kega osamelega krasa. Sega vse do neprepustne podlage. 41 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Slika 42: Prerez v jùnem pobo~ju Ciclja nad Krièvsko vasjo na vi{ini 650 m razkriva TINA apnenec, narinjen na neprepustno silikatno V podlago. Tu se za~enja {iroka podgorska O HR UR naseljena in obdelana terasa. MA jugovzhodnem robu obravnavane pokrajine. Naselja so bila vezana na kapnico in vodne vire pod strmo stopnjo. Med Drtijo in Grma~ami se vle~e pas srednjetriasnega in zgornjetriasnega dolomita (8,4 %), v katerem je povr{je zelo strmo (nad 20 in celo nad 30°), sicer pa nekoliko zniàno. Preval Grma~e (587 m) med Cicljem in Slivno je bil od nekdaj izjemnega pomena za prehodnost proti Savi. Làji prehod v savsko pore~je je tudi z vzhodnega dela morav{ke ob~ine, kjer se od Kandr{ (476 m) cesta dvigne na preval Ma~kovco (600 m) med Slivno in hribovjem Zasavske ali Svete gore (852 m), potem pa se prek Va~ (525 m) spusti v Litijsko kotlino (240 m). Danes manj pomemben je preval Buveno v zahodnem delu, kjer se med Murovico in Cicljem svet znià na 660 m. Od ostalih kamnin moramo omeniti {e oligocenski konglomerat (3,6 %), ki ga v posameznih krpah opazimo na severni strani med Vrhom sv. Trojice in Cicljem, in zgornjekredni fli{, ki se v òjem pasu vle~e od @erenka na Slivni do Lesa nad levim bregom Drtij{~ice. Tu so nakloni precej ve~ji od pokrajinskega povpre~ja, ki je 17°. Ker v pokrajini prevladujejo osojna pobo~ja (81 % povr{ja ima severno, severozahodno ali severovzhodno lego), je letna koli~ina prejete son~ne energije dale~ pod povpre~jem (3652 MJ na km2). Kar ~etrtina povr{ja je je delèna celo pod 3400 MJ na km2. Zato sta podatka, da je gozda v pokrajini kar 72 %, {e 10 % tal pa se zara{~a, razumljiva. Najhladnej{a so pobo~ja med Zgornjim Tu{tanjem in gre-benom Ciclja, severozahodno pobo~je Gori{ce ter pobo~ja med Drtij{~ico, [tancami Lazami in Svetim Florijanom. Pravo nasprotje so prisojna pobo~ja in stene Murovice in Ciclja, ki prejmejo od 4400 do 4800 MJ na km2 letno. V takih legah najdemo toploljubni gozd bukve in gabrovca, na najhladnej{e severne lege in karbonatna tla pa je vezan predvsem kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov. Zavzema nad polovico vsega gozda v pokrajini. V vi{jih, prav tako osojnih legah s karbonatno podlago (Cicelj, Slivna), opazimo gozd bukve in velike mrtve koprive. Najbolj raznoliko rastlinstvo ima Slivna, kjer je poleg vseh na{tetih zdrùb zastopan tudi nizki gozd ali grmi{~e gabrovca in hrastov. V pokrajino spada pet razloènih naselij, ki so imela l. 2002 povpre~no po 63, skupaj pa 313 prebivalcev (7 % vseh v ob~ini). Na km2 ìvi torej 20 ljudi. Spodnja in Zgornja Javor{ica sta zrasli na pobo~nih 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 uravnavah in manj nagnjenih tleh severnega dela Murovice, zaselki Gore pri Pe~ah so raztreseni po polò- nih severovzhodnih pobo~jih Slivne, Spodnje Dobrave pa ob njenem severozahodnem vznòju, na nìjih terasah nad levim bregom Drtij{~ice. Navadno segajo domovi najve~ do vi{ine 650 m, le Katarija leì na vrta~asti uravnavi 700 m visoko. S 750 m vi{ine jo preseèjo le posamezne doma~ije zaselkov De{na, ki samevajo na ozki jugozahodni pobo~ni terasi pod vrhom Slivne (Golezen, Cvetè). Pokrajina je s slabo ~etrtino na zadnjem mestu v ob~ini glede deleà izkr~enega sveta. V kmetijstvu je najpomembnej{e travni{tvo (travniki zavzemajo 10 % povr{in), njiv in pozidanih tal je tu le nekaj nad 3 %. Med letoma 1961 in 1991 so ta naselja izgubila petino prebivalcev. ^e pogledamo natan~neje, vidimo, da se je Spodnja Javor{ica celo pove~ala za 7 %, Katarija je izgubila tretjino, Spodnja Dobrava 28 %, Gora pri Pe~ah pa ~etrtino ljudi. Spodnja Javor{ica ima tudi edina ugodno starostno strukturo. Delè kme~kih prebivalcev v pokrajini se je zmanj{al od 72 % leta 1961 na 11 % leta 1991. Prebivalci so bili zaposleni v sekundarnem sektorju (55 %), v primarnem (20 %), v terciarnem pa je delalo 18 % aktivnih. 3.2.4 JU@NO PODGORJE CICLJA IN SLIVNE Pokrajina meri 6,8 km2 in tako v ob~ini zavzema 11-odstotni delè. Njena posebnost je v tem, da v celoti spada v savsko pore~je in nima pogleda na Morav{ko dolino, kot vse ostale pokrajine. Z njo in z Morav~ami kot ob~inskim sredi{~em je povezana prek prevala Grma~e (587 m) med Cicljem in Slivno. Nekaj povezav je tudi s savsko dolino, a vzdol` strmih grap vodijo le slab{e ceste oziroma poti. Ima velik vi{inski razpon, saj sega vse od dna doline Save (v grapi De{enskega potoka severno od Kresnic je nadmorska vi{ina 260 m) do vi{in 500 oziroma 650 m ali do najbolj strmih pobo~ij in ostenj Murovice, 743 m, Ciclja, 736 m in Slivne, 880 m. Tam je na meji mlaj{ih triasnih karbonatnih kamnin in starej{ih permokarbonskih kamnin v vi{inah 400 do 600 m, v osrednjem delu 400 do 500 m, oblikovana do 500 m {iroka pobo~na terasa, ki je edina poseljena. Nakloni na terasi merijo med 12 in 20°, v posameznih OPOLE A T MAJ Slika 43: Naselja Jùnega podgorja se drè notranjega roba do 500 m {iroke pobo~ne terase pod strminami Slivne in Ciclja. Na sliki so od leve: Zalog pri Kresnicah (440 m), Spodnji Prekar (455 m) in Hrib (475 m) pod Svetim Miklavèm (742 m). 43 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 44: Pogled na povirje De{enskega potoka in dolino Save z vrha Slivne. Desno zadaj je Sveti Miklav` z uravnavo na Katariji. Slika 45: V hribovitem svetu je poseljen in obdelan uravnan svet v son~nih legah. Njiv OPOLE in sadovnjakov je malo; prevladujejo travniki, A T ki se pogosto zara{~ajo. MAJ 44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 delih tudi le med 6 in 12°, zato se je tu razvila distri~na rjava prst. Zaradi spiranja s karbonatnega pobo~- ja ima ugodnej{e kemi~ne in fizikalne lastnosti kot bi jih imela sicer. Tu so povirja {tevilnih vodotokov, ki so usmerjeni neposredno proti Savi. Pobo~ja pod poseljeno teraso so bistveno bolj strma; z nakloni 20 do 30°, med tipi prsti pa je ve~ distri~nega rankerja kot distri~nih rjavih prsti. Celotna pokrajina je sicer kamninsko zelo enotna. Na 86 % povr{ja so permokarbonski skrilavi glinovci, pe{~enjak in kremenov konglomerat, zato je dale~ v prevladi destrukcijski re~no-denudacijski relief. Zaradi neprepustne podlage ima ta del morav{ke ob~ine najgostej{o re~no mreò. Ima tudi najve~ji povpre~ni naklon (19,5°). K temu prispevata {e nizka erozijska baza ob Savi in sosedstvo karbonatnih kamnin na zgornji meji. Na 11 % tal (pod stenami Gori{ce, 698 m, in Slivne) najdemo kvartarno pobo~no gradivo, drugje pa peri-glacialno bre~o (notranji rob poseljene terase pod Cicljem). Na obmo~ju Zaloga pod Svetim Miklavèm je posebnost krpa srednjetriasnega in zgornjetriasnega apnenca, ob spodnjem Zalo{kem potoku pa spada v pokrajino tudi nekaj povr{ja iz kvartarnih re~nih naplavin Save. Ker pokrajina nima osojnih leg, je to poleg Hribovja Limbarske gore najbolj oson~en del morav{ke ob~ine. Letno dobi povpre~no 4282 MJ na m2 son~ne energije. 4400 do 4600 MJ na m2 prejme kar 41 % pokrajine ({ir{a obmo~ja Velike vasi, Zgornjega Prekarja in De{na), 1,4 % povr{ja (pobo~ja Murovice in Slivne nad De{nom) celo nad 4600 MJ na m2. 64,5 % vseh povr{in pokriva gozd. Nad poseljeno teraso je to toploljubni gozd bukve in gabrovca (7,5 % gozda v pokrajini), na strmih pobo~jih pod 500 m vi{ine pa prevladuje zdrùba bukve in rebrenja~e, ki zavzema kar 92 % vsega tukaj{njega gozda. Kar 17 % ali nad 100 ha tal se zara{- ~a. Takega deleà zara{~ajo~ega sveta nima nobena druga pokrajina. Proces je zajel ve~ji del izkr~ene okolice naselij na pobo~ni terasi in na zgornjih delih slemen med strmimi grapami. Njiv je relativno veliko (4,7 %), vzdrèvanih travnikov pa le 8 %. Pokrajina pa ima pomembno mesto v sadjarstvu. Kar 13 ha (1,9 % povr{in) pokrivajo sadovnjaki, kar pomeni 54 % vseh sadovnjakov v ob~ini. V pokrajini je raztresenih 6 naselij, ki imajo skupaj 302 prebivalca. Njihova povpre~na velikost je v primerjavi z drugimi pokrajinami najmanj{a (59 ljudi). Na enem km2 ìvi le 27 ljudi. Pozidanih je 3,9 % tal; naselja stojijo na notranjem robu terase, prislonjena ob strme bregove Ciclja (Velika vas, Zalog pri Kresnicah, Spodnji Prekar in Hrib nad Rib~ami), Gori{ce (Zgornji Prekar) in Slivne (De{en). Nekatera imajo tudi zaselke. Razlikujejo se po ekspoziciji; Zalog, Spodnji Prekar in Hrib imajo jugovzhodno lego, ostala naselja pa so obrnjena proti jugu ali jugozahodu. Med letoma 1961 in 1991 je pokrajina izgubila kar 29 % ljudi, med popisoma 1991 in 2002 pa je prav v tej morav{ki pokrajini {tevilo prebivalcev relativno najbolj poraslo (dvig za 70 %). [e najbolj neugodno strukturo ima Velika vas. Delè kme~kih prebivalcev v pokrajini je bil leta 1961 77 %, leta 1991 pa {e vedno 34 %, kar je izredno visoka {tevilka. Med vzroki so predvsem slab{a dostopnost, vi{ina in pomanjkanje prostora. To je tudi edina pokrajina, kjer so leta 1991 aktivni v primarnem sektorju (32 %) po {tevilu preka{ali tiste v sekundarnem sektorju (30 %). V terciarnem sektorju pa je bilo zaposlenih 28 % aktivnih prebivalcev. 45 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 4 POVR[JE 4.1 GEOLO[KA ZGRADBA Ob srednjem toku Save na Slovenskem leì med Jùnimi Alpami in Zunanjimi Dinaridi pas nagu-banih kamnin, ki ga je Winkler (1923) poimenoval Posavske gube. Meje Posavskih gub niso ostre. Na zahodu segajo do Ljubljanske kotline, na vzhodu do Medvednice in Kalnika na Hrva{kem, na severu do Kamni{ko-Savinjskih Alp, na jugozahodu pa onstran Save postopoma prehajajo v Dinarski kras in na jugovzhodu v panonska gri~evja. Temeljna zna~ilnost obravnavanega ozemlja so gube, ki potekajo v smeri od vzhoda proti zahodu. Gube so sestavljene iz izbo~enih kamninskih plasti ali antiklinal ter iz vbo~enih kamninskih plasti ali sinklinal. Valovna dolìna gub se giblje od nekaj sto metrov do deset kilometrov in ve~, amplituda pri najve~jih pa doseè najve~ dva kilometra (Placer 1999). V zahodnem delu Posavskih gub si od severa proti jugu sledijo naslednje gube: Tuhinjsko-Motni{ka sinklinala, Trojanska antiklinala, Morav{ko-Zagorska ali La{ka sinklinala in Litijska antiklinala. Gubanje Posavskih gub je po zadnjih ugotovitvah nedvomno mlaj{e od miocena in je predvidoma pote-kalo v pliocenu in kvartarju. Obstaja mònost, da je tektonski proces gubanja {e vedno aktiven (Placer 1999). Del Posavskih gub pripada tudi morav{ki ob~ini. V njej si od severa proti jugu sledijo naslednje geolo{ke stukture: del jùnega krila Trojanske antiklinale, del Morav{ke sinklinale in del severnega krila Litijske antiklinale. Jùno krilo Trojanske antiklinale obsega hribovje v okolici Svetega Mohorja in Limbarsko goro, Morav{ki sinklinali pa pripada celotno podolje. Severno krilo Litijske antiklinale vklju~uje Murovico, Cicelj in Slivno skupaj z jùnim podgorjem. Ker je bila apneni{ka gmota, ki danes gradi omenjeno hribovje, narinjena proti jugu, imenujejo nekateri geologi to enoto tudi Litijski nariv. Po njihovi oceni se je nariv od konca miocena vodoravno premaknil za 9 do 10 km. Ozemlje morav{ke ob~ine je razkosano s {tevilni tektonski prelomi, ki ve~inoma potekajo v alpski smeri od vzhoda proti zahodu. OPOLE A T MAJ Slika 46: Litijska antiklinala, Morav{ko-La{ka sinklinala in Trojanska antiklinala z Zasavske ali Svete gore. Ljubljansko kotlino zadaj pokriva megla. 46 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 4.2 KAMNINSKA SESTAVA Za morav{ko ozemlje je zna~ilna velika kamninska pestrost. Najstarej{e kamnine so nastale v mlaj- {em paleozoiku, natan~neje v karbonu in permu. To so skrilavi glinovci, kremenovi pe{~enjaki in kremenovi konglomerati, ki gradijo Jùno podgorje Ciclja in Slivne ter velik del Hribovja Svetega Mohorja. Skupaj pokrivajo 14 % ozemlja. Skoraj isti delè povr{ja (15 %) pripada srednjetriasnemu in zgornjetriasnemu dolomitu, ki je najbolj raz{irjen v Hribovju Limbarske gore, v manj{i meri pa je prisoten tudi v Hribovju Svetega Mohorja in na severnih pobo~jih, ki se spu{~ajo v Osrednje ali Morav{ko podolje med Cicljem in Slivno. Ve~ kot tretjino vseh povr{in (37 %) gradi srednjetriasni in zgornjetriasni apnenec, ki se na {iroko razprostira po celotnem Hribovju Murovice, Ciclja in Slivne, poleg tega pa je veliki meri prisoten {e v Zahodnem ali Vrhpoljskem podolju in v nekoliko manj{i meri ob jùnem vznòju Hribovja Svetega Mohorja in Hribovja Limbarske gore. Mnogo manj so obsène povr{ine, ki pripadajo zgornjetriasnemu fli{u (2 %), zgornjekrednemu rudistnemu apnencu (1 %), zgornjekrednemu fli{u (3 %) in oligocenskemu konglomeratu (1 %). Zgornjetriasni fli{ se pojavlja v ozkem pasu v Hribovju Svetega Mohorja in v Hribovju Limbarske gore, medtem ko je iz zgornjekrednega rudistnega apnenca zgrajen zahodni del Zahodnega ali Vrhpoljskega podolja jugozahodno od Imenj. Zgornjekredni fli{ leì v posameznih krpah na jùnih pobo~jih Limbarske gore in na severozahodnih pobo~jih Slivne, podobno pa so tudi krpe oligocenskega konglomerata razporejene po vr{nih delih Ciclja in Murovice. Ve~jo povr{ino zavzemajo miocenske usedline (16 %), med katere spadajo pesek, melj, glina, prod in pe{~enjak. Skupaj z zgornjemiocenskim pe{~enjakom, konglomeratom in prodom (2 %) pokrivajo celotno Osrednje ali Morav{ko podolje ter Vzhodno ali Pe{ko podolje. Manj{a krpa pliokvartarne gli-ne, melja in ilovice (0,3 %) je v Hribovju Svetega Mohorja. Kvartarno pobo~no gradivo (1 %) leì ob vznòju slivni{ke rebri v okolici De{na, kvartarne re~ne naplavine (8 %) pa so odloène vzdol` Drtij{~ice in Ra~e ter ob nekaterih ve~jih pritokih. TINAV O HR UR MA Slika 47: Permokarbonski skrilavi glinovec Trojanske antiklinale, razkrit v cestnem vseku nad Negastrnom, spada med najstarej{e kamnine v ob~ini Morav~e. 47 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Starost in tipi kamnin kvartarne re~ne naplavine kvartarno pobo~no gradivo pliokvartarna glina, melj in ilovica zgornjemiocenski pe{~enjak, konglomerat in prod miocenski pesek, melj, glina, prod in pe{~enjak oligocenski konglomerat zgornjekredni fli{ zgornjekredni rudistni apnenec zgornjetriasni fli{ srednjetriasni in zgornjetriasni apnenec srednjetriasni in zgornjetriasni dolomit permokarbonski skrilavi glinovec, pe{~enjak in kremenov konglomerat 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 48: Kamninska sestava. 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 TIN TIN A A V V O HR O HR UR UR MA MA Slika 49: Permokarbonski kremenov konglome- Slika 50: Permokarbonski skrilavi glinovec pri rat na pobo~ju Malega Ciclja. Veliki vasi. O KAPUS MARK Slika 51: Kamnolom triasnega dolomita na Limbarski gori. 49 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 52: Kamnolom triasnega apnenca na Slivni s pomo~jo ì~nice oskrbuje obsavski obrat apna pri Kresnicah. Spredaj se na podgorski terasi son~i vasica De{en (525 m). TINAV OPOLE O HR A T UR MA MAJ Slika 53: Apnen~ev pobo~ni gru{~ se je marsikje Slika 54: Peskokop Hudej-Ples v Pe{kem tik nad pobo~no teraso pod Cicljem in Slivno podolju, kjer kopljejo kremenov pesek sprijel v bre~o (Zalog pri Kresnicah, 455 m). miocenske starosti. 50 Preglednica 2: Kamninska sestava. pokrajina kvartarne kvartarno pliokvartarna zgornjemiocenski miocenski oligocenski zgornje- zgornje- zgornje- srednje- srednjetriasni permokarbonski skupaj re~ne pobo~no glina, melj pe{~enjak, pesek, melj, konglomerat kredni kredni triasni triasni in in zgornje- skrilavi glinovec, naplavine gradivo in ilovica konglomerat glina, prod fli{ rudistni fli{ zgornjetriasni triasni pe{~enjak in in prod in pe{~enjak apnenec apnenec dolomit kremenov konglomerat povr{ine v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 19 0 0 0 5 4 28 61 0 468 0 0 584 Osrednje ali Morav{ko podolje 221 0 0 42 480 0 0 0 0 38 25 0 806 Vzhodno ali Pe{ko podolje 164 0 0 63 513 0 11 0 0 63 29 0 844 podolje 404 0 0 105 998 4 39 61 0 568 55 0 2233 Hribovje Svetega Mohorja 56 0 19 0 9 0 0 0 46 175 79 240 624 Hribovje Limbarske gore 0 0 0 0 0 0 71 0 74 186 656 17 1004 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 0 0 0 57 56 5 0 1.347 134 0 1599 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 7 75 0 0 0 0 0 0 0 11 0 585 677 hribovje 62 75 19 0 9 57 128 5 120 1719 868 843 3904 ob~ina Morav~e 467 75 19 105 1007 61 167 66 120 2287 923 843 6137 deleì povr{in v ob~ini Morav~e v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,3 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,5 1,0 0,0 7,6 0,0 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 3,6 0,0 0,0 0,7 7,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 0,4 0,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 2,7 0,0 0,0 1,0 8,4 0,0 0,2 0,0 0,0 1,0 0,5 0,0 13,7 podolje 6,6 0,0 0,0 1,7 16,3 0,1 0,6 1,0 0,0 9,3 0,9 0,0 36,4 Hribovje Svetega Mohorja 0,9 0,0 0,3 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,7 2,9 1,3 3,9 10,2 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,2 0,0 1,2 3,0 10,7 0,3 16,4 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,9 0,9 0,1 0,0 21,9 2,2 0,0 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,1 1,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 9,5 11,0 hribovje 1,0 1,2 0,3 0,0 0,1 0,9 2,1 0,1 1,9 28,0 14,1 13,7 63,6 ob~ina Morav~e 7,6 1,2 0,3 1,7 16,4 1,0 2,7 1,1 1,9 37,3 15,0 13,7 100,0 GEOGRAFIJ deleì povr{in v pokrajinah v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 19,3 0,0 0,0 0,0 0,8 0,6 4,8 10,5 0,0 80,1 0,0 0,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 27,4 0,0 0,0 5,2 59,6 0,0 0,0 0,0 0,0 4,7 3,1 0,0 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 19,4 0,0 0,0 7,5 60,8 0,0 1,3 0,0 0,0 7,4 3,5 0,0 100,0 podolje 18,1 0,0 0,0 4,7 44,7 0,2 1,7 2,7 0,0 25,4 2,4 0,0 100,0 A SLO Hribovje Svetega Mohorja 8,9 0,0 3,1 0,0 1,4 0,0 0,0 0,0 7,3 28,1 12,6 38,5 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 7,1 0,0 7,3 18,5 65,3 1,7 100,0 VENIJE 7 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,6 3,5 0,3 0,0 84,2 8,4 0,0 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 1,0 11,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,6 0,0 86,4 100,0 hribovje 1,6 1,9 0,5 0,0 0,2 1,5 3,3 0,1 3,1 44,0 22,2 21,6 100,0 51 ob~ina Morav~e 7,6 1,2 0,3 1,7 16,4 1,0 2,7 1,1 1,9 37,3 15,0 13,7 100,0 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 19,3 4,8 10,5 80,1 P1 27,4 59,6 4,7 3,1 P2 19,4 60,8 1,3 7,4 3,5 P3 18,1 44,7 1,72,7 25,4 2,4 P 8,9 1,4 7,3 28,1 12,6 38,5 H1 7,1 7,3 18,5 65,3 1,7 H2 4 3,5 84,2 8,4 H3 1,0 1,6 86,4 H4 1,6 3,3 3,1 44,0 22,2 21,6 H 7,6 16,4 1 2,7 1,9 37,3 15,0 13,7 MD 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Kvartarne re~ne naplavine Kvartarno pobo~no gradivo Pliokvartarna glina, melj in ilovica Zgornjemiocenski pe{~enjak, konglomerat in prod Miocenski pesek, melj, glina, prod in pe{~enjak Oligocenski konglomerat Zgornjekredni fli{ Zgornjekredni rudistni apnenec Zgornjetriasni fli{ Srednjetriasni in zgornjetriasni apnenec Srednjetriasni in zgornjetriasni dolomit Permokarbonski skrilavi glinovec, pe{~enjak in kremenov konglomerat Slika 55: Kamninska sestava. V povezavi s kamninsko sestavo je potrebno omeniti {e nekatere mineralne surovine in posamezne vrste naravnega kamna, ki jih {e vedno ali so jih nekdaj izkori{~ali na morav{kem obmo~ju. Kremenov pesek so za potrebe steklarstva izkori{~ali è sredi 19. stoletja. Danes ga kopljejo pri Plesu in v Zabri-tofu na severozahodnem robu Morav~. Na Dobravi pri Drtiji odkopavanje postopoma opu{~ajo, v bliìni Soteske in ^e{njic pa è poteka sanacija nekdanjih odkopov. V prihodnje na~rtujejo ve~je odkope predvsem na obmo~ju med Vahtenberkom (zaselek Zaloga pri Morav~ah) in Gabrjem pod Limbarsko Goro. Kremenov pesek uporabljajo v livarstvu in v gradbeni{tvu ter pri izdelavi ognjevzdr`nih materialov. Morav{ki oziroma gov{ki kremenovo-apnen~ev pe{~enjak so izkori{~ali è v rimski dobi, ko so iz njega izdelovali sarkofage. Najve~ji opu{~eni kamnolom zelenkasto obarvanega pe{~enjaka je v Zalo-gu pri Morav~ah, medtem ko so svetlosivo razli~ico iste kamnine pridobivali v Straì in Rudniku pri Morav~ah. Svè pe{~enjak je trden in se ga da lepo oblikovati, vendar kasneje razmeroma hitro pre-pereva, se ob tem temnorjavo obarva in razpade v pesek (Mirti~ in drugi 1999). V bliìni De{na je aktiven ogromen kamnolom apnenca, ki oskrbuje industrijski obrat v Kresnicah, kjer proizvajajo apno. Med kamnoseki je bil nekdaj zelo cenjen apnenec, ki so ga lomili v bliìni Pe~ in Pretrà ter so ga poznali pod imenom pe{ki marmor. [e posebej veliko so ta kamen uporabljali ob gradnji èlezni{ke proge v Zasavju, iz pe{kega marmorja pa so med drugim izdelani tudi nekateri zelo lepi vhodni porta-li v okoli{kih naseljih. Pri Podstrani, Soteski in drugod so è ob koncu 18. stoletja kopali premog, vendar so v ve~ini nahajali{~ naleteli le na tanke, gospodarsko nezanimive plasti. Malo je znanega o nahajali{~ih èlezove rude, ~eprav so na primer nad ^e{njicami ostankìlindre in oglja na mestu, kjer je nekdaj deloval plav`. Z nahajali{~em èlezove rude naj bi bilo povezano tudi ime naselja Rudnik pri Morav~ah (Straàr 1979). 52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 4.3 NADMORSKE VI[INE POVR[JA Posavsko hribovje obsega {irok pas hribovitega sveta na obeh straneh reke Save med Ljubljan-skim poljem in Sevni{ko kotlinico. Zaradi izjemno pestre kamninske sestave z obilico neprepustnih in erozijsko slabo odpornih kamnin je povr{je mo~no raz~lenjeno s {tevilnimi dolinami in grapami. V reliefu izstopajo tèko prehodna podol`na slemena in globoko zarezane doline. Ve~ina hribovja leì v vi{inskem pasu med 300 in 600 m in le posamezni vrhovi segajo ve~ kot 1000 m visoko. Morav{ka ob~ina leì v zahodnem delu Posavskega hribovja. Njeno povr{je sestavljata dve podol`- ni hribovski slemeni, med katerima leì ve~je podolje, kar je lepo opazno tudi na obeh pre~nih prerezih povr{ja. Oba prereza potekata natan~no od severa proti jugu med Gauss-Krügerjevima x koordinata-ma 5114,65 in 5105,00 ter obsegata ozemlje med dolinama Radomlje in Save. Prvi prerez sledi Gauss-Krügerjevi y koordinati 5479,40 ter pre~ka Mohorjev hrib in Cicelj, drugi prerez pa poteka vzdol` y koordinate 5484,60 ter gre ~ez slemeni Velikega hriba in Slivne. Povpre~na nadmorska vi{ina ob~ine je 485 m, kar je precej pod slovenskim povpre~jem (557 m). Podolje je v povpre~ju 394 m visoko, hribovje pa 537 m. Zanimivo je, da sta najvi{ja in najnìja to~ka razmeroma blizu skupaj in sicer na skrajnem jugovzhodu. Najvi{je sega vrh Pivkelj turn na planoti Slivni (880 m), medtem ko je najnìja to~ka v grapi De{enskega potoka (260 m) le nekoliko nad dnom doline Save. Glede na nadmorsko vi{ino najvi{je in najnìje to~ke smo morav{ko ozemlje razdelili na trinajst petdesetmetrskih vi{inskih pasov. Petim vi{inskim pasovom z nadmorskimi vi{inami nad 650 m pripada dobra desetina ozemlja (12 %). Vklju~uje vr{ne dele slemen Murovice (743 m), Ciclja (836 m), Slivne (880 m), Limbarske gore (774 m) in Velikega hriba (763 m). Pobo~ja na{tetih vzpetin skupaj s hribovitim svetom v okolici Svetega Mohorja (529 m) pripadajo {tirim vi{inskim pasovom v razponu od 450 do 649 m in obsegajo dobro tretjino ozemlja (37 %). Ve~ kot polovica ozemlja (51 %) pa pripada {tirim vi{inskim pasovom od 250 do 449 m, ki poleg celotnega podolja vklju~ujejo {e nìji svet ob Drtij{~ici v Hribovju Svetega Mohorja ter grape v Jùnem podgorju Ciclja in Slivne. OPOLE A T MAJ Slika 56: Sveti Valentin vrh Limbarske gore (770 m) je najvi{ja to~ka v severnem hribovju. V ozadju je jùno hribovje s prevalom (600 m) med Zasavsko goro (852 m) in Slivno (880 m), prek katerega vodi cesta s Kandr{ (475 m) v Spodnji Hoti~ ob Savi (253 m). Na severnem pobo~ju Slivne so kr~evine z zaselki Gore pri Pe~ah (430–660 m). 53 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Nadmorske vi{ine povr{ja 850 do 899 m 800 do 849 m 750 do 799 m 700 do 749 m 650 do 699 m 600 do 649 m 550 do 599 m 500 do 549 m 450 do 499 m 400 do 449 m 350 do 399 m 300 do 349 m 250 do 299 m 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 57: Nadmorske vi{ine povr{ja. 54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 1000 900 800 CICELJ 700 600 MOHORJEV Velika vas FERLEVEC 500 HRIB Zgornji Podstran Tu{tanj 400 Senoèti 300 Radomlja Drtij{~ica Rudni{ka ^e{nji{ka Ra~a Ra~a Sava 200 100 0 0 800 1600 2400 3200 4000 4800 5600 6400 7200 8000 8800 9600 Slika 58: Prerez povr{ja med dolinama Radomlje in Save prek Mohorjevega hriba in Ciclja. 1000 900 SLIVNA 800 Gora Kal pri Pe~ah 700 Cvetè Zgornje 600 Koseze De{en 500 Ples 400 Radomlja Drtij{~ica Kresnice 300 200 Sava 100 0 0 800 1600 2400 3200 4000 4800 5600 6400 7200 8000 8800 9600 Slika 59: Prerez povr{ja med dolinama Radomlje in Save prek Velikega hriba in Slivne. 55 56 Geog Preglednica 3: Nadmorske vi{ine povr{ja. r pokrajina 250 do 300 do 350 do 400 do 450 do 500 do 550 do 600 do 650 do 700 do 750 do 800 do 850 do skupaj afija ob~ine Mor 299 m 349 m 399 m 449 m 499 m 549 m 599 m 649 m 699 m 749 m 799 m 849 m 899 m povr{ine v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 95 488 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 584 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 28 768 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 806 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0 0 77 599 139 29 0 0 0 0 0 0 0 844 a podolje 0 123 1332 610 139 29 0 0 0 0 0 0 0 2233 v~e Hribovje Svetega Mohorja 0 11 175 255 178 4 0 0 0 0 0 0 0 624 Hribovje Limbarske gore 0 0 9 42 138 168 195 194 159 99 1 0 0 1004 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 0 228 231 216 209 208 220 126 109 50 3 1599 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 2 43 118 174 157 116 55 13 1 0 0 0 0 677 hribovje 0 54 301 699 704 505 458 415 379 225 110 50 3 3904 ob~ina Morav~e 2 177 1633 1309 843 534 458 415 379 225 110 50 3 6137 deleì povr{in v ob~ini Morav~e v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 1,5 7,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,5 12,5 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 0,0 1,3 9,8 2,3 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 13,7 podolje 0,0 2,0 21,7 9,9 2,3 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 36,4 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 0,2 2,9 4,2 2,9 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 10,2 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 0,1 0,7 2,2 2,7 3,2 3,2 2,6 1,6 0,0 0,0 0,0 16,4 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,0 3,7 3,8 3,5 3,4 3,4 3,6 2,0 1,8 0,8 0,0 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,7 1,9 2,8 2,6 1,9 0,9 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 11,0 hribovje 0,0 0,9 4,9 11,4 11,5 8,2 7,5 6,8 6,2 3,7 1,8 0,8 0,0 63,6 ob~ina Morav~e 0,0 2,9 26,6 21,3 13,7 8,7 7,5 6,8 6,2 3,7 1,8 0,8 0,0 100,0 deleì povr{in v pokrajinah v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 16,3 83,6 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 3,5 95,2 1,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 0,0 9,1 71,0 16,5 3,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 podolje 0,0 5,5 59,6 27,3 6,2 1,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 1,8 28,1 40,9 28,6 0,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 0,8 4,2 13,7 16,8 19,4 19,3 15,8 9,9 0,1 0,0 0,0 100,0 Maja T Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,0 14,3 14,4 13,5 13,1 13,0 13,8 7,8 6,8 3,1 0,2 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,3 6,3 17,3 25,7 23,2 17,2 8,0 1,9 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 opole hribovje 0,0 1,4 7,7 17,9 18,0 12,9 11,7 10,6 9,7 5,8 2,8 1,3 0,1 100,0 ob~ina Morav~e 0,0 2,9 26,6 21,3 13,7 8,7 7,5 6,8 6,2 3,7 1,8 0,8 0,0 100,0 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 16,28 83,59 P1 3,47 95,19 P2 9,10 70,98 16,48 3,44 P3 5,51 59,64 27,33 6,22 P 28,11 40,86 28,59 H1 4,16 13,75 16,76 19,40 19,28 15,79 9,89 H2 14,26 14,42 13,52 13,07 13,02 13,76 7,85 6,80 3,13 H3 6,27 17,34 25,71 23,20 17,15 8,04 1,92 H4 7,72 17,91 18,04 12,94 11,74 10,63 9,71 5,76 2,82 H 2,88 26,61 21,33 13,74 8,70 7,47 6,76 6,18 3,66 MD 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 250–299 300 349 – 350 399 – 400 449 – 450 499 – 500 549 – 550 599 – 600 649 – 650 699 – 700 749 – 750 799 – 800 849 m – Slika 60: Nadmorske vi{ine povr{ja. Preglednica 4: Nadmorska vi{ina. pokrajina povpre~na najmanj{a najve~ja aboslutna najve~ja vi{inska nadmorska nadmorska nadmorska vi{inska razlika znotraj vi{ina v m vi{ina v m vi{ina v m razlika v m 1 km2 v m Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 366 316 402 86 94 Osrednje ali Morav{ko podolje 377 343 406 63 78 Vzhodno ali Pe{ko podolje 431 384 542 158 142 podolje 394 316 542 226 106 Hribovje Svetega Mohorja 424 345 529 184 123 Hribovje Limbarske gore 585 378 774 396 204 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 586 400 880 480 260 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 455 260 658 398 261 hribovje 537 260 880 620 224 ob~ina Morav~e 485 260 880 620 181 4.4 VI[INSKE RAZLIKE Vi{inske razlike so pomemben pokazatelj razgibanosti povr{ja. Obi~ajno jih ugotavljamo tako, da dolo~eno ozemlje najprej razdelimo na kvadratne celice velikosti 1 km krat 1 km. V okviru celic nato dolo- ~imo najve~jo in najmanj{o nadmorsko vi{ino ter izra~unamo razliko med njima. 57 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Vi{inske razlike povr{ja 400 do 449 m 350 do 399 m 300 do 349 m 250 do 299 m 200 do 249 m 150 do 199 m 100 do 149 m 50 do 99 m 0 do 49 m 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 61: Vi{inske razlike povr{ja. 58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 62: Na savski strani, nasproti Kresnic, so najve~je vi{inske razlike: Pivkelj turn v planoti Slivne seè 880 m visoko, De{enski potok pa se izliva v Savo na vi{ini 247 m. Na desni vidimo del Ciclja (Sveti Miklav`, 742 m), strmo stopnjo, ki je ~elo Litijskega nariva, poseljeno pobo~no teraso (400–500 m), strmo, raz~lenjeno gozdnato pobo~je (300–350 m) in najniè {iroke obsavske terase. 8,87 60,88 20,57 8,35 P1 36,87 36,53 18,08 6,20 2,33 P2 7,71 57,20 34,17 P3 15,63 32,00 33,50 17,33 P 6,30 92,58 H1 59,65 26,72 6,33 5,18 H2 11,71 26,92 44,07 12,60 4,03 H3 16,39 27,43 30,08 19,93 5,17 H4 15,63 23,16 22,66 24,90 9,95 2,55 H 5,69 12,29 22,14 21,04 14,97 15,84 6,33 MD 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % pod 50 50 99 – 100 149 – 150 199 – 200 249 – 250–299 300 349 – 350 399 – 400 449 m – Slika 63: Vi{inske razlike povr{ja. 59 60 Geog Preglednica 5: Vi{inske razlike povr{ja. r pokrajina 0 do 49 m 50 do 99 m 100 do 149 m 150 do 199 m 200 do 249 m 250 do 299 m 300 do 349 m 350 do 399 m 400 do 449 m skupaj afija ob~ine Mor povr{ine v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 52 355 120 49 8 0 0 0 0 584 Osrednje ali Morav{ko podolje 297 295 146 50 19 0 0 0 0 806 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0 65 483 288 8 0 0 0 0 844 podolje 349 715 748 387 34 0 0 0 0 2233 a Hribovje Svetega Mohorja 0 39 577 7 0 0 0 0 0 624 v~e Hribovje Limbarske gore 0 0 21 599 268 64 52 0 0 1004 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 9 187 431 705 202 65 2 1599 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0 0 3 111 186 204 135 35 4 677 hribovje 0 39 610 904 885 972 389 100 6 3904 ob~ina Morav~e 349 754 1359 1291 919 972 389 100 6 6137 deleì povr{in v ob~ini Morav~e v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,8 5,8 2,0 0,8 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 4,8 4,8 2,4 0,8 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 1,1 7,9 4,7 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 13,7 podolje 5,7 11,6 12,2 6,3 0,6 0,0 0,0 0,0 0,0 36,4 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 0,6 9,4 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 10,2 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 0,3 9,8 4,4 1,0 0,8 0,0 0,0 16,4 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,1 3,1 7,0 11,5 3,3 1,1 0,0 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,0 1,8 3,0 3,3 2,2 0,6 0,1 11,0 hribovje 0,0 0,6 9,9 14,7 14,4 15,8 6,3 1,6 0,1 63,6 ob~ina Morav~e 5,7 12,3 22,1 21,0 15,0 15,8 6,3 1,6 0,1 100,0 deleì povr{in v pokrajinah v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 8,9 60,9 20,6 8,4 1,3 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 36,9 36,5 18,1 6,2 2,3 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 7,7 57,2 34,2 0,9 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 podolje 15,6 32,0 33,5 17,3 1,5 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 6,3 92,6 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 2,1 59,7 26,7 6,3 5,2 0,0 0,0 100,0 Maja T Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,6 11,7 26,9 44,1 12,6 4,0 0,1 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,4 16,4 27,4 30,1 19,9 5,2 0,6 100,0 opole hribovje 0,0 1,0 15,6 23,2 22,7 24,9 10,0 2,5 0,1 100,0 ob~ina Morav~e 5,7 12,3 22,1 21,0 15,0 15,8 6,3 1,6 0,1 100,0 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Pri razdelitvi morav{kega ozemlja na kvadratne celice s povr{ino 1 km2 smo se oprli na Gauss-Krüger-jevo koordinatno omrèje, najve~je in najmanj{e nadmorske vi{ine v okviru celic pa smo ugotavljali na osnovi stometrskega digitalnega modela reliefa Slovenije. Za kartografski prikaz smo dobljene vrednosti postavili v sredi{~a celic, vmesne vrednosti pa izra~unali z interpolacijo. Zaradi ve~je preglednosti smo dobljene vrednosti zdruìli v devet petdesetmetrskih razredov. Povpre~na vi{inska razlika obravnavanega ozemlja je 181 m, kar je nekoliko manj od slovenskega povpre~ja (215 m). V podolju je povpre~na vi{inska razlika 106 m, medtem ko se v hribovju pove~a na 224 m. Najnìjo vrednost (35 m) imata celici v bliìni Spodnjega Tu{tanja in Drtije, najvi{jo vrednost (472 m) pa ima celica na skrajnem jugovzhodu ob~ine, kjer se jùna pobo~ja Slivne spu{~ajo v globoko zare-zano dolino Save. Vi{inske razlike do 99 m so prisotne le v zahodni polovici podolja, ki obsega slabo petino (18 %) celotnega ozemlja. V vzhodni polovici podolja in v Hribovju Svetega Mohorja (skupno 22 % povr{in) se vi{inske razlike gibljejo od 100 do 149 m, ob vznòju jùnih pobo~ij Limbarske gore in Velikega hriba (21 %) pa se povzpnejo na vrednosti od 150 do 199 m. Vi{inske razlike nad 200 m so zna~ilne za hri-bovita obmo~ja Murovice, Ciclja, Slivne in Limbarske gore (39 %). 4.5 NAKLONI POVR[JA Poznavanje naklonov je pomembno z ve~ vidikov, saj nagnjenost povr{ja po eni strani dolo~a inten-zivnost mnogih geomorfolo{kih procesov, po drugi strani pa kot omejitveni dejavnik mo~no vpliva na poselitev in rabo tal. Zaradi velike raz~lenjenosti povr{ja je ravnih povr{in v Posavskem hribovju zelo malo, medtem ko prevladujejo nakloni med 12° in 30°. Podobno velja za morav{ko ozemlje. Povpre~en naklon je dobrih 13°, 1,7 43,8 44,2 10,3 P1 7,4 54,0 35,7 2,9 P2 16,5 67,9 12,4 3,1 P3 3,1 37,2 50,1 8,4 P 7,8 39,5 43,7 8,4 H1 19,5 52,2 24,5 2,6 H2 19,3 53,8 19,2 5,7 H3 5,4 53,1 37,0 4,4 H4 2,3 20,2 51,7 21,9 3,9 H 15,0 31,1 35,9 14,4 2,5 MD 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 0,0–1,9 2,0 5,9 – 6,0 11,9 – 12,0 19,9 – 20,0 29,9 – 30,0 44,9 stopinj – Slika 64: Nakloni povr{ja. 61 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Nakloni povr{ja 30,0 do 44,9° 20,0 do 29,9° 12,0 do 19,9° 6,0 do 11,9° 2,0 do 5,9° 0,0 do 1,9° 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 65: Nakloni povr{ja. 62 Preglednica 6: Nakloni povr{ja. pokrajina 0,0 do 1,9° 2,0 do 5,9° 6,0 do 11,9° 12,0 do 19,9° 20,0 do 29,9° 30,0 do 44,9 skupaj povr{ine v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 10 256 258 60 0 0 584 Osrednje ali Morav{ko podolje 60 435 288 23 0 0 806 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0 140 573 104 27 0 844 podolje 70 831 1119 187 27 0 2233 Hribovje Svetega Mohorja 1 49 246 273 52 3 624 Hribovje Limbarske gore 0 12 196 524 246 26 1004 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 1 31 309 860 308 91 1599 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0 0 37 360 251 30 677 hribovje 2 91 787 2016 857 151 3904 ob~ina Morav~e 72 922 1906 2204 883 151 6137 deleì povr{in v ob~ini Morav~e v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,2 4,2 4,2 1,0 0,0 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 1,0 7,1 4,7 0,4 0,0 0,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 2,3 9,3 1,7 0,4 0,0 13,7 podolje 1,1 13,5 18,2 3,1 0,4 0,0 36,4 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 0,8 4,0 4,4 0,9 0,0 10,2 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,2 3,2 8,5 4,0 0,4 16,4 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,5 5,0 14,0 5,0 1,5 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,6 5,9 4,1 0,5 11,0 hribovje 0,0 1,5 12,8 32,9 14,0 2,5 63,6 ob~ina Morav~e 1,2 15,0 31,1 35,9 14,4 2,5 100,0 GEOGRAFIJ deleì povr{in v pokrajinah v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 1,7 43,8 44,2 10,3 0,0 0,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 7,4 54,0 35,7 2,9 0,0 0,0 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 16,5 67,9 12,4 3,1 0,0 100,0 podolje 3,1 37,2 50,1 8,4 1,2 0,0 100,0 A SLO Hribovje Svetega Mohorja 0,2 7,8 39,5 43,7 8,4 0,5 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,0 1,2 19,5 52,2 24,5 2,6 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,1 1,9 19,3 53,8 19,2 5,7 100,0 VENIJE 7 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 5,4 53,1 37,0 4,4 100,0 hribovje 0,1 2,3 20,2 51,7 21,9 3,9 100,0 63 ob~ina Morav~e 1,2 15,0 31,1 35,9 14,4 2,5 100,0 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 66: Polòna severna pobo~ja Ciclja (825 m) in Murovice (740 m) s ^e{njicami (370 m) in Vrhpoljem pri Morav~ah (375 m). OPOLE A T MAJ Slika 67: Naklon zgornjega dela jùnih pobo~ij Hribovja Murovice (743 m), Ciclja (736 m) in Slivne (880 m) presega 30°, zato se tu menjajo gozdnate, skalnate in gru{~nate povr{ine. Sledi podgorska terasa, ki z nakloni 12 do 20° in manj omogo~a poselitev in obdelavo. Pobo~ja pod njo so spet nagnjena bolj kot 20°, zato so pokrita z gozdom. Na sliki je Velika vas (480–550 m) pod Cicljem. 64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 kar je enako slovenskemu povpre~ju. Seveda je naklon zemlji{~ v podolju (7°) v povpre~ju bistveno manj- {i od naklona v hribovju (17°). Uravnane povr{ine z naklonom do 1,9° so v glavnem prisotne le ob re~ici Drtij{~ici na odseku med Drtijo in Sotesko pri Morav~ah in obsegajo le 1 % vseh zemlji{~. V zahodni polovici podolja (15 %) prevladujejo povr{ine z nakloni od 2 do 5,9°, medtem ko je v vzhodni polovici podolja in ponekod v hribovitem svetu (skupaj 31 %) najve~ zemlji{~ nagnjenih od 6 do 11,9°. Povr{ine z nakloni od 12 do 29,9° so omejene na obsèna obmo~ja hribovitega sveta (50 %), ki s severne in jùne strani omejujejo podolje. Najbolj strmi odseki z nakloni nad 30° vklju~ujejo strmo jùno reber Ciclja in Slivne ter severno pobo~je Limbarske gore (skupaj 2 %). 4.6 RAZVOJNI TIPI RELIEFA Povr{inska izoblikovanost morav{ke ob~ine je tesno povezana z geolo{ko zgradbo. Tukaj{nji relief lahko ozna~imo kot strukturni. Obmo~ja hribovitega sveta sovpadajo s krili Trojanske in Litijske antiklinale, medtem ko sledi podolje poteku Morav{ko-Zagorske ali La{ke sinklinale. V neskladju z geolo{ko zgradbo so severna pobo~ja Limbarske gore ter jùna pobo~ja Ciclja in Slivne, ki jih je posredno obli-kovalo vrezovanje Radomlje in Save v temena prej na{tetih antiklinal. Osamljeni primer inverznega reliefa zasledimo tudi v skrajnem vzhodnem delu podolja, kjer se zaradi erozijsko odpornej{ih kamnin nad okoli{ko uravnano povr{ino podolja dvigata osamelca Muzgo{ka (556 m) in Jer~eva gorica (586 m). Geomorfolo{ki razvoj morav{kega ozemlja {e ni bil podrobno preu~en. Ve~ina dosedanjih razisko-valcev razvoja reliefa v Posavskem hribovju meni, da je v preteklosti po morav{kem podolju tekla Sava, ~eprav o tem ni trdnih dokazov. V sedanjem ~asu pritegne pozornost zlasti nenavaden tok Drtij{~ice, ki se od povirja do Drtije drì jùnega roba podolja. Pri Drtiji nato nenadoma pre~ka podolje in se nato v soteski prebija prek Hribovja Svetega Mohorja do izliva v Radomljo. Verjetno je re~ica v podobni smeri odtekala {e, ko je bilo dno podolja za ve~ kot 100 m vi{je, kot je zdaj. Kasneje je Drtij{~ica z lahkoto znièvala povr{je v slabo odpornih terciarnih usedlinah, v mnogo bolj odpornih kamninah Hribovja Svetega Mohorja pa je lahko izdolbla le ozko in globoko sotesko. Tok ob jùnem robu podolja je domnevno posledica krajevnih neotektonskih premikov. Podobno kot Drtij{~ica se jùnega roba svoje doline drì tudi sosednja Radomlja. Razvojni tipi reliefa se v sedanjih podnebnih razmerah oblikujejo predvsem v tesni odvisnosti od kamninske sestave. Na morav{kem ozemlju lo~imo {tiri razli~ne razvojne tipe: destrukcijski in akumulacijski re~no-denudacijski relief ter apneni{ki in dolomitni kra{ki relief. Destrukcijski re~no-denudacijski relief je razvit na vododr`nih kamninah v dnu podolja, v Hribovju Svetega Mohorja ter v Jùnem podgorju Ciclja in Slivne (skupaj 37 % ozemlja). Zanj so zna~ilne {tevilne grape in dolinice nad katerimi se dvigajo vmesna slemena. Grape so posebej izrazite v permokarbonskih kamninah podgorja Ciclja in Slivne. Sledijo si v enakomernih presledkih na razdalji okrog 500 m, njihova globina pa ponekod presega 100 m. Dolinice in grape v podolju so precej redkej{e, medtem ko globina le redko presega 30 m. Med akumulacijski re~no-denudacijski relief spadajo predvsem manj{e akumulacijske ravnice vzdol` vodotokov in fosilna meli{~a pod rebrijo Ciclja in Slivne (9 %). Med akumulacijskimi ravnicami je najve~ja poplavna ravan ob srednjem toku Drtij{~ice med Drtijo in Sotesko pri Morav~ah. Najbolj obsèna fosilna meli{~a s periglacialnim gru{~em, ki je ponekod è sprijet v bre~o, so v okolici De{na in Zgornjega Prekarja. Gru{~ se je kru{il predvsem v hladnih obdobjih pleistocena in holocena. Apneni{ki kra{ki relief se pojavlja na 39 % povr{in, ki obsegajo ve~ji del Hribovja Murovice, Ciclja in Slivne, Zahodno ali Vrhpoljsko podolje ter manj{a obmo~ja v Hribovjih Svetega Mohorja in Limbarske gore. Med krasoslovci je to ozemlje poznano pod imenom Morav{ki ali Domàlsko morav{ki osameli kras. Najpogostej{a reliefna oblika na apneni{kem krasu so vrta~e. [e posebej so pogoste v Zahodnem ali Vrhpoljskem podolju na obmo~ju med Selom pri Morav~ah in Imenjem, kjer jih je na 1 km2 ve~ kot 40. V premeru so {iroke od 20 do 30 m, njihova globina pa obi~ajno ne presega 5 m. Le nekoliko manj{a je 65 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Razvojni tipi izoblikovanosti povr{ja destrukcijski re~no-denudacijski relief akumulacijski re~no-denudacijski relief apneni{ki kra{ki relief dolomitni kra{ki relief 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 68: Razvojni tipi reliefa. 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 gostota na Slivni, kjer so vrta~e bistveno ve~je. V premeru merijo od 50 do 100 m in obi~ajno prese-gajo 15 m globine. Veliko vrta~ je {e pri Spodnjem Tu{tanju in Katariji ter na Murovici, Mohorjevem hribu in Limbarski gori. Po podatkih katastra Jamarske zveze Slovenije je bilo ob koncu leta 1998 v morav{ki ob~ini regi-striranih 11 kra{kih jam. Podatki iz razli~nih razlogov prav gotovo niso popolni in je dejansko {tevilo kra{kih votlin v ob~ini precej vi{je. Najpomembnej{a kra{ka jama je 378 m dolga in 260 m globoka Osoletova jama. Vhod v jamo leì na zahodnem pobo~ju Slivne nad De{nom v neposredni bliìni kmetije Ribi~. Jamski prostori so ponekod okra{eni s kapniki, najgloblji rovi pa so nastali na stiku med apnencem in vododr`nimi permokarbonskimi kamninami. Ve~ja kra{ka votlina je tudi 853 m dolgo in 153 m globoko Maj~evo brezno, ki leì nekoliko pod Zgornjo Javor{ico na severnem pobo~ju Murovice. Ostale kra{ke votline so dolge in globoke le nekaj metrov, med jamarji pa so znane predvsem po bogati jamski favni. Dolomitni kra{ki relief je v primerjavi z apneni{kim manj obseèn (15 %), na njem pa je razvitih tudi manj zna~ilnih kra{kih pojavov. Pojavlja se predvsem v Hribovju Limbarske gore, v manj{i meri pa je prisoten tudi v Hribovju Svetega Mohorja in na severnih pobo~jih slemena med Cicljem in Slivno. Najbolj pogosta reliefna oblika na dolomitnem krasu so dolge suhe doline, ki so jih izdelale nekdaj povr{insko teko~e vode. Ve~ kot 1 km dolga suha dolina je na primer v bliìni Hrastnika ob cesti, ki pelje na Limbarsko goro. Na svojem spodnjem koncu suha dolina nenadoma obvisi na nadmorski vi{ini okrog 560 m. Verjetno se je nekdaj dolina nadaljevala proti jugu v terciarnih usedlinah, ki so danes na tem mestu erozijsko in denudacijsko zniàne za priblìno 150 m. V dolomitna pobo~ja so marsikje zarezane tudi globoke grape, ki so po obliki povsem podobne grapam destrukcijskega re~no-denudacijskega reliefa. Od njih se razlikujejo le po tem, da so v sedanjosti brez povr{insko teko~ih voda. Lep tovrsten primer so grape zarezane v jùna pobo~ja Velikega hriba nad Zgornjimi Kosezami. 5,5 3,3 91,2 P1 64,8 27,4 4,7 3,1 P2 69,7 19,4 7,4 3,5 P3 51,1 18,1 28,3 2,4 P 50,4 8,9 28,1 12,6 H1 16,1 18,5 65,3 H2 3,5 88,1 8,4 H3 86,4 12,0 H4 28,6 3,5 45,6 22,2 H 36,8 8,8 39,3 15,0 MD 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Destrukcijski re~no-denudacijski Akumulacijski re~no-denudacijski Apneni{ki kra{ki Dolomitni kra{ki tip reliefa Slika 69: Razvojni tipi reliefa. 67 68 Geog Preglednica 7: Razvojni tipi reliefa. rafija ob~ine Mor pokrajina skupaj destrukcijski re~no-denudacijski akumulacijski re~no-denudacijski apneni{ki kra{ki dolomitni kra{ki povr{ine v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 584 32 19 532 0 Osrednje ali Morav{ko podolje 806 522 221 38 25 Vzhodno ali Pe{ko podolje 844 588 164 63 29 podolje 2233 1142 404 633 55 av~e Hribovje Svetega Mohorja 624 314 56 175 79 Hribovje Limbarske gore 1.004 162 0 186 656 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 1.599 56 0 1.409 134 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 677 585 82 11 0 hribovje 3904 1118 137 1781 868 ob~ina Morav~e 6137 2260 542 2413 923 deleì povr{in v ob~ini Morav~e v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 9,5 0,5 0,3 8,7 0,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 13,1 8,5 3,6 0,6 0,4 Vzhodno ali Pe{ko podolje 13,7 9,6 2,7 1,0 0,5 podolje 36,4 18,6 6,6 10,3 0,9 Hribovje Svetega Mohorja 10,2 5,1 0,9 2,9 1,3 Hribovje Limbarske gore 16,4 2,6 0,0 3,0 10,7 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 26,1 0,9 0,0 23,0 2,2 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 11,0 9,5 1,3 0,2 0,0 hribovje 63,6 18,2 2,2 29,0 14,1 ob~ina Morav~e 100,0 36,8 8,8 39,3 15,0 deleì povr{in v pokrajinah v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 100,0 5,5 3,3 91,2 0,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 100,0 64,8 27,4 4,7 3,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 100,0 69,7 19,4 7,4 3,5 podolje 100,0 51,1 18,1 28,3 2,4 Hribovje Svetega Mohorja 100,0 50,4 8,9 28,1 12,6 Hribovje Limbarske gore 100,0 16,1 0,0 18,5 65,3 Maja T Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 100,0 3,5 0,0 88,1 8,4 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 100,0 86,4 12,0 1,6 0,0 opole hribovje 100,0 28,6 3,5 45,6 22,2 ob~ina Morav~e 100,0 36,8 8,8 39,3 15,0 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 70: Primer selektivne erozije: osamelca Muzgo{ka (556 m) in Jer~eva gorica (586 m) iz zgornjemiocenskega pe{~enjaka sta ve~ kot 80 m vi{ji od sosedstva. Okoli{ki manj odporni miocenski pesek, melj, glina, prod in pe{~enjak so bili odne{eni. OPOLE A T MAJ Slika 71: Destrukcijski re~no-denudacijski, slemenasto-dolinasti relief v Jùnem podgorju Ciclja in Slivne. Obmo~je spada med najbolj raz~lenjene dele morav{ke ob~ine. 69 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 72: Ob~asni pritok ^e{nji{ke Ra~e se je pri Vrhpolju zarezal v debelo plast s pobo~ja nane{ene preperine. OPOLE A T MAJ Slika 73: Ozka poplavna dolina ob zgornjem toku Drtij{~ice pod Podgorico je primer akumulacijskega tipa reliefa. 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 O KAPUS MARK Slika 74: Kra{ki relief Hribovja Limbarske gore. Hrastnik (620 m) je razloèno naselje med vrta~ami na pobo~ni uravnavi. TINAV O HR UR MA Slika 75: Obvisela suha dolina, kakr{no opazimo pod Limbarsko goro pri Hrastniku, je zna~ilna reliefna oblika dolomitnega krasa. Izdelala jo je nekdaj povr{insko teko~a voda. 71 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 76: Dolec oziroma obdelana zatrepna dolinica pri svetem Mihaelu pod Pe{kimi Kandr{ami. 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 5 VODE 5.1 VODNO OMRE@JE Morav{ka ob~ina pripada v celoti pore~ju Save. Hidrografska mreà obsega 45,5 km stalnih in 24,4 km ob~asnih vodnih tokov. Njihova gostota (1139 m na km2) je zaradi precej{njega deleà kra{kega povr{- ja nekoliko manj{a od slovenskega povpre~ja (1330 m na km2). Vodno omrèje ni razvito enakomerno (slika 2). Povr{inski vodni tokovi so v glavnem prisotni le na terciarnih usedlinah v podolju in na paleo-zojskih kamninah v podgorju Ciclja in Slivne, torej na obmo~jih, zgrajenih iz vododr`nih kamnin. Na kra{kem povr{ju so povr{inske vode prisotne le izjemoma. Preglednica 8: Re~na mreà. hidrografska povr{ina delè dolìna stalnih dolìna ob~asnih gostota vseh enota v km2 v % vodotokov v km vodotokov v km vodotokov v m na km2 Drtij{~ice 31,0 50,5 25,5 13,6 1255 Ra~e 18,7 30,5 11,0 4,7 840 Save 9,1 14,8 9,0 4,6 1498 Radomlje 2,6 4,2 0,0 1,5 612 Hidrografske enote ob~ine Morav~e 61,4 100,0 45,5 24,4 1138 Podrobneje lo~imo {tiri hidrografske enote. Najve~ja pripada re~ju Drtij{~ice, meri 31 km2 ter vklju- ~uje 25,5 km stalnih in 13,6 km ob~asnih vodnih tokov. Njihova gostota je 1255 m na km2, pri tem pa niso upo{tevani drenàni jarki na poplavni ravnici med Drtijo in Sotesko, ki skupno merijo okoli 6 km. Hidrografska enota re~ja Ra~e meri 18,7 km2, stalnih vodnih tokov je 11,0 km, ob~asnih 4,7 km. Zaradi velikega deleà kra{kega povr{ja je gostota precej pod povpre~jem (840 m na km2). Vodotoki, ki neposredno odtekajo v Savo, pripadajo 9,1 km2 veliki hidrografski enoti. Ta obsega 9 km stalnih in 4,6 km ob~asnih potokov z gostoto 1498 m na km2. Najmanj{a hidrografska enota vklju~uje 1,5 km ob~asnih vodotokov, ki neposredno odtekajo v Radomljo. Njihova gostota je vsega 612 m na km2. km 45 40 35 13,6 30 25 20 15 25,5 4,7 4,6 10 11 5 9 1,5 0 Drtij{~ica Ra~a Sava Radomlja stalni vodotoki ob~asni vodotoki Slika 77: Hidrografske enote ob~ine Morav~e. 73 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 78: Mokrotni svet pod soto~jem ^e{nji{ke in Rudni{ke Ra~e pri Kra{cah. Slika 79: V apnenec vrezana ozka dolina Ra~e O KAPUS pod Dvorjami z opu{~enim peri{~em. MARK 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 80: Povirje Drtij{~ice pod severnimi pobo~ji Slivne pri Kandr{ah. OPOLE A T MAJ Slika 81: Velika voda, desni pritok zgornje Drtij{~ice pri Pe~ah je eden {tevilnih vodotokov s kra{kim izvirom, ki po ve~jih nalivih hitro narasejo in poplavljajo. 75 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Slika 82: Drtij{~ica v soteski med Mohorjevim O KAPUS hribom in Limbarsko goro. MARK OPOLE A T MAJ Slika 83: Regulirana Drtij{~ica na poplavni ravnici pod razvalino gradu Roèk. Z desne se ji pridruùje vodna cev, speljana iz doline Radomlje. Sem usmerjeni vodni vi{ek iz doline Radomlje bo povzro~il ob~asno ojezeritev spodnjega dela doline Drtij{~ice. 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Najpomembnej{a vodotoka v ob~ini sta re~ici Ra~a in Drtij{~ica. Obe imata razmeroma majhen str-mec in ve~inoma vijugast tok. Njune poplavne ravnice so delno zamo~virjene in na njih prevladujejo travniki. Navkljub skromnemu pretoku sta v preteklosti poganjali ve~ mlinov in nekaj àg. Ra~a izvira v dveh samostojnih krakih: pri ^e{njicah izvira iz kra{ke jame ^e{nji{ka Ra~a, vzhodno od Rudnika pri Morav~ah pa izvira Rudni{ka Ra~a. Soto~je obeh povirnih krakov je v bliìni Kra{c. Kmalu za tem re~ica prestopi s terciarnih usedlin na apnen~evo podlago, v katero je globoko zareza-la svojo strugo. Pri Dolah pod Sv. Trojico leì struga Ra~e kar 45 m nìje od okoli{kega povr{ja. Od soto~ja povirnih krakov pa vse do izliva Radomlje prejme Ra~a le redke in skromne pritoke. Drtij{~ica izvira pod kandr{kim razvodnim prevalom. Med Kandr{ami in Drtijo njen tok sledi kamninski in morfolo{ki meji. V tem delu namre~ vseskozi te~e na stiku med terciarnimi usedlinami in karbonatnimi kamninami oziroma na stiku med podoljem in vznòjem pobo~ja Slivne. Z desne strani prejme {tevilne pritoke: z obmo~ja med Kriàtami in Pretrèm priteka potok @virca, izpod Pe~ potok Velika voda in izpod Mo{enika potok Mo{eni{nica. Z leve strani priteka voda iz kra{kih izvirov, ki leì- jo tik ob strugi. Pri Drtiji se Drtij{~ica, ki je dotlej tekla od vzhoda proti zahodu, nenadoma obrne in se usmeri proti severu. V tem delu te~e pre~no ~ez podolje po 2 km dolgi in do 500 m {iroki naplavni ravnici. Ker so ravnico ogroàle poplave, so è v 16. stoletju ob gradnji zalo{kega gradu preusmerili Drtij{~ico v novo strugo z ve~jim padcem, prvotno strugo pa kasneje regulirali (Oroèn Adami~ 1993). Na koncu ravnice prestopi Drtij{~ica v sotesko, po kateri si utira pot med posameznimi vzpetinami Hribovja Svetega Mohorja. Edina vodomerna postaja, ki spremlja kolebanje vodostajev in pretokov morav{kih voda, je postavljena na reki Ra~i v Podre~ju tik pred soto~jem s Kamni{ko Bistrico. Hidrografsko zaledje Ra~e na tej to~ki meri 164,1 km2. Od leta 1977, ko so za~eli z rednimi meritvami vodostaja in pretoka, je njen povpre~ni pretok 3,5 m3/s (Povr{inski vodotoki … 1998). Specifi~ni odtok, izra~unan na osnovi teh podatkov, je 21,3 l/s km2, medtem ko je odto~ni koli~nik 50,3 % ob predpostavljeni povpre~ni koli~ini padavin 1336 mm. To pomeni, da s hidrografskega zaledja Ra~e, ki med drugim vklju~uje tudi celotno morav{ko ozemlje z izjemo jùnega podgorja Ciclja in Slivne, odte~e z vodotoki polovica vseh padavin, druga polovica pa izhlapi oziroma jo porabijo rastline in ljudje. Ra~a spada v skupino rek z alpskim dèno-snènim preto~nim reìmom, ki je zna~ilen za nìje pre-dele alpskega sveta s prevlado zmernega celinskega podnebja. Preto~na vi{ka nastopita ob spomladanskem in jesenskem deèvju v aprilu in novembru. Aprilsko deèvje obi~ajno spremlja {e talje-nje snène odeje. Najmanj vode zaradi mo~nega izhlapevanja odte~e v poletnih mesecih, {e posebej malo v avgustu. Preto~no podpovpre~ni so tudi zimski meseci, ko ve~ji del padavin za~asno obleì na povr{ju v obliki snène odeje. Med slovenskimi rekami imajo alpski dèno-snèni preto~ni reìm {e Borovni{~ica, Paka, Nevljica, Dreta, Savinja med Celjem in Zidanim Mostom ter Sava od Litije do dràvne meje s Hrva{ko. Med vsemi slovenskimi vodotoki imajo navedene reke najnìji koeficient letne spre-menljivosti povpre~nih mese~nih pretokov, kar pomeni, da so preto~na kolebanja v toku leta najbolj umirjena oziroma najmanj izrazita. Med pomembnej{e vodne objekte na Morav{kem uvr{~amo poleg teko~ih voda {e dve umetni akumulacijski jezeri. Prvo jezero leì v bliìni Drtije in sluì kot sedimentacijski bazen ob izpiranju peska. @e v sedemdesetih letih sta zaradi preglobokega izkopa kremenovega peska nastali na obmo~ju drtijske-ga peskokopa dve manj{i jezerci. Eno izmed njih so medtem è zasuli, drugo pa se je po zajezitvi potoka Stràce {e mo~no pove~alo. Julija 1998 je jezero merilo 420 m v dolìno in 180 m v {irino. Njegova povr- {ina je skoraj dosegala 7 ha, od tega je bila slaba tretjina jezera (2 ha) v precej{nji meri è zasuta. Drugo umetno akumulacijsko jezero, za katerega se obi~ajno uporablja tehni~no ime zadrèvalnik Drtij{~ica, so v letu 2002 na~rtno uredili ob spodnjem toku Drtij{~ice pod Vinjami. Namenjeno je prepre- ~evanju poplav ob avtocesti, ki poteka po blìnji dolini Radomlje. V zadrèvalniku Drtij{~ice se namre~ ob~asno zadrùjejo visoke vode Drtij{~ice in del visokih voda Radomlje. Voda iz doline Radomlje priteka v jezero po skoraj kilometer dolgem umetnem dovodnem rovu med Kra{njo in Vinjami. Zajezitvena pregra-da je visoka 18 m, povr{ina obi~ajne ojezeritve meri 23,4 ha, ob najvi{jem vodostaju pa doseè celo 67,7 ha. 77 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 5.2 POPLAVNI SVET Korita morav{kih vodotokov so ve~inoma plitva, ozka, vijugasta in marsikje zara{~ena. Po dolgo-trajnih in mo~nej{ih padavinah se zato pogosto dogaja, da Drtij{~ica, Ra~a in nekateri njuni pritoki prestopijo bregove in poplavijo okoli{ke njive in travnike. Poplave so pove~ini izrazito hudourni{ke: pojavijo se isto- ~asno z nalivi in plohami, prizadenejo le ozek pas zemlji{~ ob vodotokih in se ponavadi è po nekaj urah povsem umirijo in umaknejo. Poplavni svet v ob~ini Morav~e obsega 233,3 ha ali slabe 4 % vsega ozemlja. Od tega je v pore~- ju Drtij{~ice 191,5 ha poplavi{~ in v pore~ju Ra~e 41,8 ha. Prizadeti so v glavnem travniki in manj{e njivske povr{ine, medtem ko so stanovanjske in ostale zgradbe poplavljene le izjemoma in v manj- {em {tevilu. Preglednica 9: Poplavne povr{ine. pokrajina povr{ina delè povr{in delè povr{in v ha v ob~ini Morav~e v % v pokrajinah v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 14,0 6,0 2,4 Osrednje ali Morav{ko podolje 87,8 37,5 10,9 Vzhodno ali Pe{ko podolje 83,3 35,5 9,9 podolje 171,0 79,0 7,7 Hribovje Svetega Mohorja 40,3 17,2 6,5 Hribovje Limbarske gore 2,0 0,9 0,2 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 7,0 3,0 0,4 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 21,0 0,0 hribovje 49,3 0,0 0,0 ob~ina Morav~e 234,3 100,0 3,8 Osrednje poplavno obmo~je je è od nekdaj Morav{ka dolina, 2 km dolga in do 500 m {iroka poplavna ravnica Drtij{~ice pri Morav~ah. Drtij{~ico so è ob gradnji zalo{kega gradu v 16. stoletju preusmerili v novo strugo z ve~jim padcem, prvotno strugo pa pozneje regulirali. V naslednjih stoletjih so sledile {e druge melioracije, vendar je Morav{ka dolina zaradi nizkega strmca in razmeroma visoke gladine talne vode {e vedno izpostavljena ob~asnim poplavam. Poplavni svet ob Drtij{~ici se sicer pojavlja è v njenem povirju, najbolj pa se raz{iri tik pod zaselkom Reka, ki spada k naselju Gora pri Pe~ah. V drugem zaselku istega naselja, v Dolu, so pred leti sredi poplavne ravnine zgradili novo hi{o. Stavba zagotovo spada med poplavno najbolj ogroène objekte v celi ob~ini. Precej obsèna so tudi poplavna obmo~ja ob ve~jih pritokih Drtij{~ice: ob @virci, Veliki vodi in Mo{eni{nici. Najobsènej{i poplavni svet ob Ra~i se razprostira ob soto~ju Rudni{ke in ^e{nji{ke Ra~e med Rudnikom, Spodnjim Tu{tanjem in Kra{cami. Nekoliko òje in manj obsèno je poplavno obmo~je ob Ra~i pod Selom pri Morav~ah in Gori~ico. Med morav{kimi pokrajinami sta glede na poplavno ogroènost v ospredju Osrednje ali Morav{ko podolje (87,8 ha) in Vzhodno ali Pe{ko podolje (83,3 ha). V obeh primerih obsega poplavni svet priblìno desetino pokrajine. V Hribovju svetega Mohorja je poplavam izpostavljeno 40,3 ha dolinskega sveta (6,5 % pokrajine), v Zahodnem ali Vrhpoljskem podolju pa je ogroènih 14 ha (2,4 % pokrajine). Kra{ka hribovja Murovice, Ciclja in Slivne ter Limbarske gore ogroàjo poplave le ponekod ob njihovih vznòjih. V hribovju Murovice, Ciclja in Slivne je ob~asno prizadetih 7 ha (0,4 % pokrajine), na Limbarski gori pa 2 ha (0,2 % pokrajine). Jùno podgorje Ciclja in Slivne zaradi velikih strmin ni poplavno ogroèno. 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Poplave obmo~je poplav 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 84: Poplavne povr{ine. 79 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 85: Ob dalj{em ali mo~nej{em deèvju in ob topljenju snega nastanejo ob Ra~i kratkotrajne poplave. Na sliki je ob jesenskem deèvju poplavljena dolina med Koko{njami in Gori~ico. 80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 6 PODNEBJE V ob~ini Morav~e obstaja le ena meteorolo{ka postaja in sicer postaja za spremljanje padavin v Morav- ~ah (381 m). Blìnja temperaturna in padavinska postaja v Kleniku pri Va~ah (550 m n. v.) je è zunaj ob~inskih meja. Da si bomo ustvarili tudi predstavo o podnebnih razmerah v dnu doline, si bomo pomagali {e s podatki nekaterih bolj ali manj oddaljenih postaj. Poleg omenjenih smo za primerjavo izbrali temperaturne postaje Ljubljana Beìgrad (299 m), Vol~ji Potok (360 m), Plesko (410 m) pri Hrastniku, [entgotard (632 m) in padavinske postaje Ljubljana Beìgrad (299 m), Depala vas (298 m), Vol~ji Potok (360 m), Zgornji Tuhinj (578 m), Litija (242 m) in [entgotard pri Trojanah (560 m). Po Gamsu, 1972, spada Morav{ka dolina v obmo~je vlànega celinskega podnebja osrednje Slovenije, natan~neje v provinco zahodne in jùne osrednje Slovenije. Zanj je zna~ilen letni vlànostni preseèk nad 750 mm. V marsi~em so podnebne zna~ilnosti Morav{ke doline zelo podobne tistim, kakr{ne poznamo v Ljubljanski kotlini. Tu gre namre~ za neprestano prepletanje vplivov atlantskega ciklona oziroma oceanskega podnebja in vzhodnosibirskega anticiklona ali celinskega podnebja. Ker leì Morav{ka dolina na vzhodnem robu klimatskega rajona Ljubljanske kotline, so poteze celinskosti tu è bolj poudarjene. 6.1 TEMPERATURE Za postajo Klenik pri Va~ah je izra~unana povpre~na letna temperatura za obdobje 1961–1990 9,3° C. Julijska temperatura je 18,7° C, januarska pa –0,8° C. Temperaturna amplituda je torej 19,5° C, kar je za 1,5° C manj kot v Ljubljani (21° C). OPOLE A T MAJ Slika 86: Ko v ~asu temperaturnega obrata kotline in doline pokriva megla, se vrhnji deli morav{kega hribovja skoraj zagotovo kopljejo v soncu. Pogled z jùne podgorske terase v dolino Save. 81 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 25 20 15 10 ° C 5 0 J F M A M J J A S O N D 1961– 1990 –5 Ljubljana Beìgrad (299 m) Vol~ji Potok (360 m) Plesko (410 m) Klenik (550 m) [entgotard (560 m) Slika 87: Mese~ne in letne temperature. 30 25 20 15 ° c 10 5 0 J F M A M J J A S O N D 1961– 1990 Ljubljana Beìgrad (299 m) Vol~ji Potok (360 m) Plesko (410 m) Klenik (550 m) [entgotard (560 m) Slika 88: Povpre~ne maksimalne temperature. 82 Preglednica 10: Mese~ne in letne temperature na blìnjih meteorolo{kih postajah v ° C (obdobje 1961–1990). meteorolo{ka nadmorska januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december letno postaja vi{ina v m povpre~jeo povpre~ne Ljubljana 299 –1,1 1,4 5,4 9,9 14,6 17,8 19,9 19,1 15,5 10,4 4,6 0,0 9,8 Vol~ji Potok 360 –2,3 0,1 3,9 8,6 13,3 16,7 18,6 18,0 14,5 9,3 3,5 –1,0 8,6 Plesko 410 –0,6 1,5 5,2 9,4 13,9 17,0 18,8 18,0 15,0 10,2 4,8 0,6 9,5 Klenik 550 –0,8 1,3 5,0 9,2 13,6 16,6 18,7 18,1 14,9 10,3 4,6 0,3 9,3 [entgotard 560 –1,2 0,6 4,2 8,3 13,0 16,1 18,3 17,8 14,7 10,2 4,0 –1,0 8,8 maksimalne Ljubljana 299 2,0 5,5 10,4 15,4 20,4 23,6 26,1 25,4 21,6 15,8 8,2 2,6 14,8 Vol~ji Potok 360 1,2 4,7 9,6 14,8 19,8 23,0 25,3 24,7 20,9 15,1 7,5 2,0 14,1 Plesko 410 2,4 5,0 9,5 14,5 19,2 22,2 24,3 23,6 20,3 15,0 8,1 3,4 14,0 Klenik 550 2,4 5,0 9,3 14,0 18,7 21,7 23,9 23,4 20,1 14,9 8,0 3,2 13,7 [entgotard 560 1,5 3,8 8,0 12,9 17,8 20,8 23,1 22,6 19,1 13,9 7,1 2,6 12,8 minimalne Ljubljana 299 –3,8 –2,0 0,9 4,7 9,0 12,4 14,1 13,8 10,9 6,5 1,7 –2,3 5,5 Vol~ji Potok 360 –5,6 –3,8 –1,0 2,8 7,1 10,7 12,3 12,1 9,2 4,7 0,1 –3,9 3,7 Plesko 410 –3,5 –1,9 0,8 4,3 8,4 11,7 13,5 13,2 10,4 6,2 1,7 –2,2 5,2 Klenik 550 –3,8 –2,0 0,8 4,5 8,5 11,6 13,3 13,0 10,3 6,1 1,4 –2,6 5,1 [entgotard 560 –3,9 –2,3 0,5 4,2 8,4 11,6 13,4 13,2 10,5 6,5 1,0 –2,7 5,0 GEOGRAFIJ A SLO VENIJE 7 83 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 20 15 10 5 ° c 0 –5 J F M A M J J A S O N D 1961– 1990 –10 Ljubljana Beìgrad (299 m) Vol~ji Potok (360 m) Plesko (410 m) Klenik (550 m) [entgotard (560 m) Slika 89: Povpre~ne minimalne temperature. Le v zimskih mesecih so razmere v Morav{ki dolini ugodnej{e kot v Ljubljani. Temperature se v novembru izena~ijo, v decembru in januarju pa so v Morav{ki dolini zaradi temperaturnega obrata celo rahlo vi{je kot v Ljubljani. Tako je {tevilo dni s temperaturo pod 0° C v 251 m vi{jem Kleniku ve~ kot polovico nìje (20) kot v Ljubljani (45), v [entgotardu pri Trojanah, ki leì le 82 m vi{e kot Klenik, pa jih je è 76. Za dolìno vegetacijske dobe je nìja nadmorska vi{ina kljub vsemu pomembnej{a; v Kleniku traja 243 dni, od 15. marca do 13. novembra, kar je 5 dni manj kot v Ljubljani. Vi{je se u~inek rasto~e nadmorske vi{ine {e bolj pozna. [entgotard ima od Klenika {e 9 dni kraj{o vegetacijsko dobo. Druga~e je pri poljedelski sezoni. V Kleniku traja doba, ko temperatura presega 10° C, povpre~no 180 dni (20. april do 17. oktober), v Ljubljani pa se sicer za~ne 4 dni prej, a v oktober ne seè ve~. Traja-nje posameznih obdobij med dvema temperaturnima pragoma je izra~unano po formuli, ki jo navaja Gams, 1986, str. 21. Primerjava povpre~nih maksimalnih temperatur pokaè, da te med aprilom in septembrom z vi{i-no ustrezno padajo, tako da so na primer v Ljubljani julija, ko so najvi{je, priblìno 2° C vi{je kot v 251 m vi{je leè~em Kleniku. Od oktobra naprej se razlike manj{ajo, decembra in januarja, ko vlada toplotni obrat, pa so v Kleniku celo 0,6 oziroma 0,4° C vi{je kot v Ljubljani. Razlike v povpre~nih minimalnih temperaturah pri razli~no visoko leè~ih krajih so {e manj{e. Od novembra do marca med Ljubljano in Klenikom skoraj ni razlik. 6.2 PADAVINE Morav{ka dolina je delèna letno 1220 do 1230 mm padavin, kar je okrog 170 mm manj kot jih pade v obmo~ju Ljubljane. Stopnja kontinentalnosti namre~ proti vzhodu rase. Najve~ mo~e je v poletnih mesecih, v juniju, avgustu in juliju, najmanj padavin pa je v januarju in februarju. Drugi vi{ek nastopi v novembru. Dno podolja prejme letno ve~ kot 100 mm padavin manj kot okoli{ke izpostavljene vi{je to~ke. 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 mm 1600 1500 1455 1394 1396 1400 1359 1330 1300 1234 1221 1223 1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 as ljana av~e Litija Tuhinj Klenik Ljub Mor nji Depala vVol~ji potok [entgotard Zgor Slika 90: Letna koli~ina padavin (1961–1990). Ljubljana Beìgrad (299 m) Depala vas (298 m) Vol~ji Potok (360 m) Morav~e (381 m) 180 180 180 180 160 160 160 160 140 140 140 140 120 120 120 120 100 100 100 100 80 80 80 80 60 60 60 60 40 40 40 40 20 20 20 20 0 0 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Zg. Tuhinj (578 m) Klenik (550 m) Litija (242 m) [entgotard (560 m) 180 180 180 180 160 160 160 160 140 140 140 140 120 120 120 120 100 100 100 100 80 80 80 80 60 60 60 60 40 40 40 40 20 20 20 20 0 0 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 91: Letna razporeditev padavin po postajah. 85 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Preglednica 11: Mese~na in letna vi{ina padavin v Morav~ah in na blìnjih meteorolo{kih postajah v mm (obdobje 1961–1990). meteorolo{ka nadmorska januar februar marec april maj junij postaja vi{ina v m Ljubljana 299 82 80 98 110 122 155 Depala vas 298 74 73 91 105 117 153 Vol~ji Potok 360 77 76 92 108 121 162 Morav~e 381 67 64 84 98 106 148 Zgornji Tuhinj 578 81 74 98 122 133 167 Klenik 550 66 65 79 92 108 138 Litija 242 64 62 81 96 103 149 [entgotard 560 75 76 93 112 121 152 meteorolo{ka julij avgust september oktober november december letno postaja povpre~je Ljubljana 122 145 130 115 135 101 1394 Depala vas 135 144 130 111 133 92 1359 Vol~ji Potok 142 142 137 112 135 93 1396 Morav~e 126 138 108 100 116 79 1234 Zgornji Tuhinj 144 142 132 126 142 94 1455 Klenik 135 136 111 100 115 78 1221 Litija 125 139 116 97 114 78 1223 [entgotard 130 138 117 111 125 89 1330 6.3 EKSPOZICIJE POVR[JA Ekspozicija ali lega povr{ja glede na stran neba je povezana s koli~ino toplote in svetlobe, ki jo prejme dolo~eno obmo~je. Pomembno vpliva na uspevanje rastlinstva in na razli~no rabo tal. Od nje in od naklona povr{ja je odvisna koli~ina prejete son~ne energije. Karto ekspozicij smo izpeljali iz digitalnega modela reliefa 100 krat 100 m. V ob~ini je skupaj 45 % povr{ja obrnjenega proti jugu, jugozahodu in jugovzhodu, takega s severno, severozahodno in severovzhodno lego pa je nekoliko manj, 40 %. V povpre~ju zajema podolje nekoliko ve~ takih leg kot hribovje, a to predvsem zato, ker nekatere pokrajine mo~no popa~ijo skupno sliko. Hribovje ima na eni strani izrazito veliko son~nih leg. Hribovje Limbarske gore in Jùno podgorje Ciclja in Slivne imata 66 % oziroma 78 % jùnih, jugozahodnih in jugovzhodnih leg, nanju skupaj pa odpade 42 % vseh takih leg v ob~ini. Na drugi strani ima hribovje veliko osojnega sveta. V Hribovju Murovice, Ciclja in Slivne je 41 % severnih, severozahodnih in severovzhodnih leg, kar pomeni nad polovico vseh sen~nih leg v celotni ob~ini. Ekspozicije v podolju so zelo ugodne za pozidavo in orne povr{ine. Tu ima 48 % vseh povr{in jùno, jugozahodno ali jugovzhodno lego in le 31 % severno, severovzhodno ali severozahodno. Indeksi koncentracije kaèjo, da so v Hribovju Svetega Mohorja nadpovpre~no zastopane severovzhodne in jugovzhodne lege, v Hribovju Limbarske gore jùne, zahodne in jugozahodne lege, v Hribovju Murovice, Ciclja in Slivne severne, severovzhodne in severozahodne lege, v Jùnem podgorju Ciclja in Slivne vzhodne, jugovzhodne, jugozahodne in jùne lege, v Vrhpoljskem podolju severovzhodne, jugovzhodne lege in uravnan, to je pod 2° nagnjen svet, v Morav{kem podolju dale~ najbolj uravnan svet, a tudi zahodne in jugozahodne lege in v Pe{kem podolju zahodne, vzhodne, jugozahodne in jugovzhodne lege. Najzanimivej{e so povezave z rastlinstvom in rabo tal. Zdrùbi bukve in velike mrtve koprive ter kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov sta izrazito vezani na severne, severovzodne in severozahodne 86 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Lege povr{ja glede na strani neba severne lege severovzhodne lege vzhodne lege jugovzhodne lege jùne lege jugozahodne lege zahodne lege severozahodne lege uravnane povr{ine 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 92: Ekspozicije povr{ja. 87 88 Geog Preglednica 12: Ekspozicije povr{ja. rafija ob~ine Mor pokrajina skupaj S SV V JV J JZ Z SZ uravnano povr{ine v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 584 102 80 19 81 107 91 31 62 10 Osrednje ali Morav{ko podolje 806 135 50 48 63 139 142 92 79 60 Vzhodno ali Pe{ko podolje 844 54 34 72 103 205 141 129 107 0 podolje 2233 291 164 139 247 451 374 252 247 70 av~e Hribovje Svetega Mohorja 624 89 76 36 82 156 69 55 61 1 Hribovje Limbarske gore 1.004 71 50 34 93 396 171 109 81 0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 1.599 731 250 35 48 111 76 34 313 1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 677 2 6 110 146 224 156 28 7 0 hribovje 3904 893 382 214 369 886 471 226 461 2 ob~ina Morav~e 6137 1184 545 353 616 1337 845 478 708 72 deleì povr{in v ob~ini Morav~e v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 9,5 1,7 1,3 0,3 1,3 1,7 1,5 0,5 1,0 0,2 Osrednje ali Morav{ko podolje 13,1 2,2 0,8 0,8 1,0 2,3 2,3 1,5 1,3 1,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 13,7 0,9 0,6 1,2 1,7 3,3 2,3 2,1 1,7 0,0 podolje 36,4 4,7 2,7 2,3 4,0 7,3 6,1 4,1 4,0 1,1 Hribovje Svetega Mohorja 10,2 1,4 1,2 0,6 1,3 2,5 1,1 0,9 1,0 0,0 Hribovje Limbarske gore 16,4 1,2 0,8 0,5 1,5 6,4 2,8 1,8 1,3 0,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 26,1 11,9 4,1 0,6 0,8 1,8 1,2 0,6 5,1 0,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 11,0 0,0 0,1 1,8 2,4 3,6 2,5 0,4 0,1 0,0 hribovje 63,6 14,6 6,2 3,5 6,0 14,4 7,7 3,7 7,5 0,0 ob~ina Morav~e 100,0 19,3 8,9 5,7 10,0 21,8 13,8 7,8 11,5 1,2 deleì povr{in v pokrajinah v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 100,0 17,5 13,7 3,3 13,9 18,4 15,5 5,3 10,6 1,7 Osrednje ali Morav{ko podolje 100,0 16,7 6,1 5,9 7,8 17,2 17,6 11,4 9,7 7,4 Vzhodno ali Pe{ko podolje 100,0 6,3 4,0 8,5 12,2 24,3 16,7 15,3 12,7 0,0 podolje 100,0 13,0 7,3 6,2 11,1 20,2 16,7 11,3 11,1 3,1 Hribovje Svetega Mohorja 100,0 14,2 12,2 5,7 13,2 24,9 11,0 8,9 9,7 0,2 Hribovje Limbarske gore 100,0 7,1 5,0 3,4 9,2 39,4 17,0 10,8 8,0 0,0 Maja T Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 100,0 45,7 15,6 2,2 3,0 7,0 4,8 2,1 19,6 0,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 100,0 0,3 0,8 16,2 21,6 33,0 23,0 4,1 1,0 0,0 opole hribovje 100,0 22,9 9,8 5,5 9,5 22,7 12,1 5,8 11,8 0,1 ob~ina Morav~e 100,0 19,3 8,9 5,7 10,0 21,8 13,8 7,8 11,5 1,2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 17,52 13,71 3,30 13,92 18,38 15,51 5,31 10,63 P1 16,74 6,14 5,89 7,81 17,18 17,64 11,41 9,74 7,44 P2 6,34 4,03 8,51 12,18 24,30 16,69 15,26 12,66 P3 13,02 7,32 6,20 11,06 20,18 16,72 11,27 11,07 3,15 P 14,23 12,19 5,73 13,19 24,94 10,99 8,86 9,70 H1 7,07 5,01 3,36 9,24 39,40 17,04 10,83 8,04 H2 45,73 15,62 3,00 6,96 4,752,14 19,56 H3 16,24 21,59 33,04 22,96 4,06 H4 22,88 9,77 5,49 9,46 22,70 12,07 5,78 11,80 H 19,29 8,88 5,75 10,04 21,78 13,76 7,78 11,54 MD 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % S SV V JV J JZ Z SZ Uravnano (< 2 st.) Slika 93: Ekspozicije povr{ja. lege. Predalpski podgorski bukov gozd je najpogostej{i na severnih, zahodnih in jugozahodnih, toploljubni gozd bukve in gabrovca pa na jugovzhodnih straneh. Bukev z rebrenja~o se pojavlja pogosteje na vzhodnih, jùnih, zahodnih in jugozahodnih pobo~jih, rde~i bor z borovni~evjem pa na zahodnih, severnih in severozahodnih straneh. Zdrùba predalpskega gozda belega gabra in ~rnega teloha je nadpovpre~no zasto-pana na zahodnih, jugozahodnih in jùnih legah. Je edina, ki ima vidnej{e mesto tudi v uravnanem svetu. ^e preverimo zveze z rabo tal, vidimo, da pozidane povr{ine prevladujejo na uravnanem svetu, poleg tega pa na jugovzhodnih in jugozahodnih legah. Zelo podobno velja za njive; dale~ najbolj so raz{irjene na uravnanem svetu, zatem pa v zahodnih in jugozahodnih legah. Sadovnjaki pokrivajo ve~ jugovzhodno in vzhodno obrnjenih pobo~ij, travnikov pa je posebno veliko nagnjenih proti zahodu in severozahodu. Gozdna raba je prevladujo~a na severnih pobo~jih, zaradi velikih strmin pa se zara{~a tudi izredno veliko jugovzhodnih pobo~ij. 6.4 SON^NO OBSEVANJE Karto prejete energije kvaziglobalnega son~nega obsevanja smo povzeli po Gabrovcu, 1996. Ta energija je odvisna od podnebnega tipa, {e bolj pa od reliefa. Relief vpliva na koli~ino prejete son~ne energije z ekspozicijo in naklonom na eni strani ter z nastopanjem kot ovira na drugi strani. Avtor si je pomagal s Ho~evarjevim modelom, 1980. Upo{teval je neposredno son~no obsevanje, pa tudi mo~ difuz-ne komponente kvaziglobalnega obsevanja oziroma osen~enost. Letna energija kvaziglobalnega obsevanja v ob~ini Morav~e je bila izra~unana na podlagi podatkov za merilno postajo v Lipoglavu, s se{tevanjem urnih, dnevnih in dekadnih vrednosti za vsako hektarsko celico. Karta je izjemnega pomena za u~inko-vito izkori{~anje son~ne energije, omogo~a pa tudi dolo~anje optimalnih leg v kmetijstvu in gozdarstvu. Lo~ili smo devet razredov oson~enosti (preglednica 13, slika 95). Povpre~na energija kvaziglobalnega son~nega obsevanja za Morav{ko dolino v celoti je 4007 MJ na m2 letno, kar je povsem primerljivo s slovenskim povpre~jem (4012 MJ na m2). Najbolj so oson~ene pokrajine, ki imajo proti jugu obrnjena pobo~ja z ustreznim naklonom. Jùno podgorje Ciclja in Slivne in Hribovje 89 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Povpre~na letna koli~ina kvaziglobalnega obsevanja 4600 do 4799 MJ/m2 4400 do 4599 MJ/m2 4200 do 4399 MJ/m2 4000 do 4199 MJ/m2 3800 do 3999 MJ/m2 3600 do 3799 MJ/m2 3400 do 3599 MJ/m2 3200 do 3399 MJ/m2 3000 do 3199 MJ/m2 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 94: Letna koli~ina son~nega obsevanja. 90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 9,2 23,6 31,5 31,2 2 P1 2,7 20,7 48,9 25,5 P2 4,8 15,6 33,8 37,6 5 P3 5,2 19,5 38,6 31,5 3 P 9,9 14,1 15,9 29,4 15 H1 3,6 5,3 12,0 21,8 39 3,9 H2 20,6 7,7 5,0 3,8 7 H3 4,1 10,6 15,3 26,6 41 H4 11,7 8,6 10,3 16,4 22 H 9,3 12,6 20,6 21,9 15 MD 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 3600–3799 3800 3999 – 4000 4199 – 4200 4399 – 4400 4599 – 4600 4799 MJ/m2 – Slika 95: Letna koli~ina son~nega obsevanja. Limbarske gore sta pokrajini, ki imata na primer 68 oziroma 64 % povr{in v najvi{jih treh razredih, kar pomeni da prejmeta 4200 do 4800 MJ na m2 letno. Obmo~ja z najve~jo koli~ino prejete son~ne energije (4600 do 4799 MJ na m2 letno) so pobo~ja Ciclja nad Veliko vasjo, pobo~ja Svetega Miklavà nad Mo~ilnikarjem, jugozahodno pobo~je Slivne v obmo~ju De{na, na severnem delu ob~ine pa pobo~ja Limbarske gore nad Mo{enikom (Go{~ava) in pobo~ja jùno od Tla~nice in [tefina. V drugi najvi{ji razred (4400 do 4599 MJ na m2) spadajo: {ir{e obmo~je Velike vasi, Zgornjega Prekarja in De{na, jùno pobo~je Ferlevca, obmo~je Negastrna, pobo~je Mohorjevega hriba nad Podstranjo ter ve~ina jùnega dela Limbarske gore, Velikega hriba, [tefina in Vrha, razen posameznih uravnav in grap. Podolje je podpovpre~no oson~eno, izjeme so le Selo pri Morav~ah, Podgorica ob vznòju Muzgo{ke in Vojni Dol ob vznòju Jer~eve gorice, ki spadajo v najvi{ja dva razreda. Zelo hladnih obmo~ij v podolju ni, razen severnih pobo~ij Muzgo{ke in Jer~eve gorice. Dale~ najhladnej{a pokrajina je Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne, saj sem spadajo obsèna osojna pobo~ja. Nad 54 % tukaj{njega povr{ja spada v najnìje tri razrede (3200 do 3800 MJ na m2) ali kar 88 % njegovih povr{in ima podpovpre~no koli~ino son~ne energije. Poleg severnih pobo~ij Ciclja nad Zgornjim Tu{tanjem (V lesu), severozahodnih pobo~ij Gori{ce nad Drtijo in severnih pobo~ij Kilovca nad levim bregom Drtij{~ice so obmo~ja, ki dobe le 3000 do 3200 MJ na m2, {e severno pobo~je Limbarske gore, Ferlevca in Mohorjevega hriba. Koli~ina prejete energije se najbolj odraà v rastlinstvu, pa tudi v rabi tal. Indeksi koncentracije kaè- jo, da sta za najtoplej{a obmo~ja zna~ilni predvsem zdrùbi toploljubnega gozda bukve in gabrovca (Ostryo-Fagetum) in nizki gozd ali grmi{~e gabrovca in hrastov (Querco Ostryetum). Obmo~ja z najmanj{o koli~ino prejete son~ne energije pa ve~inoma pokrivajo gozd bukve in velike mrtve koprive (Lamio orvale-Fagetum), kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov (Castaneo-Fagetum) in predalpski podgorski gozd bukve in navadnega tevja, zemljepisna razli~ica s trilistno vetrnico (Hacquetio-Fagetum var. geogr. Anemone trifolia). Za pozidavo in orne povr{ine so najintenzivneje izkori{~ena obmo~ja, ki prejmejo 4000 do 4400 MJ na m2, sadovnjakov pa je najve~ tam, kjer je prejeta koli~ina energije nad 4400 MJ na m2 letno. Najve~ gozdnih povr{in in povr{in v zara{~anju odpade na ekstremno hladna in zaradi velikih naklonov tudi na ekstremno topla obmo~ja. 91 92 Geog Preglednica 13: Letna koli~ina son~nega obsevanja (povr{ine). pokrajina pod 3200 MJ 3200 do 3400 do 3600 do 3800 do 4000 do 4200 do 4400 do 4600 do skupaj rafija ob~ine Mor na m2 3399 MJ na m2 3599 MJ na m2 3799 MJ na m2 3999 MJ na m2 4199 MJ na m2 4399 MJ na m2 4599 MJ na m2 4799 MJ na m2 povr{ine v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 0 13 54 138 184 182 13 0 584 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 1 11 22 167 394 205 6 0 806 Vzhodno ali Pe{ko podolje 3 6 14 41 132 285 317 44 2 844 a podolje 3 7 38 116 437 863 704 63 2 2233 v~e Hribovje Svetega Mohorja 22 34 44 62 88 99 183 92 0 624 Hribovje Limbarske gore 72 32 45 36 53 120 219 389 40 1.004 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 125 267 478 330 124 80 60 113 24 1.599 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 1 2 6 28 72 104 180 276 10 677 hribovje 219 334 572 455 336 402 642 870 73 3904 ob~ina Morav~e 222 341 609 572 773 1265 1346 933 76 6137 deleì povr{in v ob~ini Morav~e v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 0,2 0,9 2,2 3,0 3,0 0,2 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 0,2 0,4 2,7 6,4 3,3 0,1 0,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 0,1 0,2 0,7 2,2 4,6 5,2 0,7 0,0 13,7 podolje 0,0 0,1 0,6 1,9 7,1 14,1 11,5 1,0 0,0 36,4 Hribovje Svetega Mohorja 0,4 0,5 0,7 1,0 1,4 1,6 3,0 1,5 0,0 10,2 Hribovje Limbarske gore 1,2 0,5 0,7 0,6 0,9 2,0 3,6 6,3 0,6 16,4 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 2,0 4,3 7,8 5,4 2,0 1,3 1,0 1,8 0,4 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,1 0,4 1,2 1,7 2,9 4,5 0,2 11,0 hribovje 3,6 5,4 9,3 7,4 5,5 6,6 10,5 14,2 1,2 63,6 ob~ina Morav~e 3,6 5,6 9,9 9,3 12,6 20,6 21,9 15,2 1,2 100,0 deleì povr{in v pokrajinah v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 2,2 9,2 23,6 31,5 31,2 2,3 0,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,1 1,4 2,7 20,7 48,9 25,5 0,8 0,0 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,4 0,7 1,7 4,8 15,6 33,8 37,6 5,2 0,3 100,0 podolje 0,1 0,3 1,7 5,2 19,5 38,6 31,5 2,8 0,1 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 3,4 5,4 7,1 9,9 14,1 15,9 29,4 14,8 0,0 100,0 Hribovje Limbarske gore 7,2 3,1 4,4 3,6 5,3 12,0 21,8 38,7 3,9 100,0 Maja T Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 7,8 16,7 29,9 20,6 7,7 5,0 3,8 7,1 1,5 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,1 0,3 0,8 4,1 10,6 15,3 26,6 40,8 1,4 100,0 opole hribovje 5,6 8,6 14,6 11,7 8,6 10,3 16,4 22,3 1,9 100,0 ob~ina Morav~e 3,6 5,6 9,9 9,3 12,6 20,6 21,9 15,2 1,2 100,0 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 7 PRST Raz{irjenost posameznih tipov prsti smo povzeli po Osnovni pedolo{ki karti SFRJ. V okviru ob~i-ne Morav~e se menjava 11 razli~nih tipov prsti, pet avtomorfnih in {tiri hidromorfne. Kar na 60 % vseh povr{in v ob~ini se menjajo rjave pokarbonatne prsti in rendzine. Na dobri polovici (53,7 %) mo~no prevladujejo prve, na 6,7 % pa druge. Pri obeh so v podlagi apnenci in dolomiti, razlika pa je v naklonih in nadmorski vi{ini. Pri naklonu med 12 in 20° gre za rjave pokarbonatne prsti, ki imajo med humusnim A in C horizontom, kamninsko osnovo, {e kambi~ni (B) horizont, ki je zaradi prisotnosti èlezovih oksidov obarvan rjavo. Njihova tekstura je glinastoilovnata. V morav{ki ob~ini prevladujejo v obsènem sklenjenem pasu, ki obroblja podolje. Pokrivajo vsa severna pobo~ja jùnega hribovja in ve~ino jùnih pobo~ij hribovja na severu, poleg tega pa {e celotno Zahodno ali Vrhpoljsko podolje. Relativno veliko se jih zara{~a. Z nara{~anjem naklona nad 20° pa se uveljavlja plitva rendzina debeline 10 do 30 cm, z razvitim humusnim horizontom na mati~ni podlagi (A-C profil). Pokriva strma jùna pobo~ja Murovice, Ciclja in Slivne, Velikega hriba in severni del Limbarske gore. Ta obmo~ja so ve~inoma porasla z gozdom. Distri~ne rjave prsti in rankerji, tudi distri~ni rankerji, vezani na nekarbonatne kamnine, pokrivajo skupaj 35 % povr{in. Taka tla so pogosto gozdnata, podvrèna zara{~anju ali pa zaradi izkori{~anja mineralnih surovin razkrita. Kisle distri~ne rjave prsti in rankerji se v razmerju 6 : 4 menjavajo na 10,2 % povr{in; zna~ilni pa so za silikatne permokarbonske kamnine (skrilave glinovce, pe{~enjake in kremenove konglomerate) in naklone 12 do 30°. So revne z bazami. Najdemo jih v Hribovju Svetega Mohorja severno od Drtij{- ~ice in pod poseljeno teraso v Jùnem podgorju Ciclja in Slivne. Same distri~ne rjave prsti (5,4 %) opazimo tudi na kvartarnem pobo~nem gradivu in na pliokvartarni glini, melju in ilovici na podobnih naklonih. Prekrivajo poseljeno teraso jùno od Murovice, Ciclja in Slivne in severno pobo~je Mohorjevega hriba. V primeru obdelave jih je potrebno dobro gnojiti in apniti. 93,7 4,7 P1 21,1 0,0 66,0 4,7 5,1 3,2 P2 13,7 74,3 5 6,9 P3 37,3 0,0 51,9 2 4,3 1,8 P 49,6 34,4 6,3 3,2 2,9 3,4 H1 25,6 72,1 1,2 H2 8,2 89,3 2,0 H3 3,4 58,5 38,1 H4 10,5 63,1 16,0 8,5 H 6,7 53,7 10,2 5,4 19,1 1,6 MD 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % rendzina (80 %) in rjave pokarbonatne prsti (20 %) rjave pokarbonatne prsti (80 %) in rendzina (20 %) distri~ne rjave prsti (60 %) in ranker (40 %) distri~ne rjave prsti distri~ne rjave prsti (70 %) in distri~ni ranker (30 %) distri~ne rjave prsti (60 %) in distri~ni ranker (40 %) evtri~ne rjave prsti (80 %) in evtri~ni ranker (20 %) globoko oglejene nekarbonatne obre~ne prsti srednje globoko oglejene nekarbonatne obre~ne prsti mo~an evtri~ni mineralni hipoglej srednje mo~an evtri~ni mineralni hipoglej Slika 96: Tipi prsti. 93 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Tipi prsti rendzina (80 %) in rjava pokarbonatna tla (20 %) rjava pokarbonatna tla (80 %) in rendzina (20 %) distri~na rjava tla (60 %) in ranker (40 %) distri~na rjava tla distri~na rjava tla (70 %) in distri~ni ranker (30 %) distri~na rjava tla (60 %) in distri~ni ranker (40 %) evtri~na rjava tla (80 %) in evtri~ni ranker (20 %) globoko oglejena nekarbonatna obre~na tla srednje globoko oglejena nekarbonatna obre~na tla mo~an evtri~ni mineralni hipoglej srednje mo~an evtri~ni mineralni hipoglej 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 97: Tipi prsti. 94 Preglednica 14: Tipi prsti. pokrajina rendzina (80 %) rjave distri~ne rjave distri~ne distri~ne rjave distri~ne rjave evtri~ne rjave globoko oglejene srednje globoko mo~an srednje mo~an skupaj in rjave pokarbonatne prsti (60 %) rjave prsti (70 %) prsti (60 %) prsti (80 %) nekarbonatne oglejene evtri~ni evtri~ni pokarbonatne prsti (80 %) in in ranker prsti in distri~ni in distri~ni in evtri~ni obre~ne nekarbonatne mineralni mineralni prsti (20 %) rendzina (20 %) (40 %) ranker (30 %) ranker (40 %) ranker (20 %) prsti obre~ne prsti hipoglej hipoglej povr{ine v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 547 0 0 0 0 27 0 9 0 0 584 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 170 0 0 532 0 0 38 0 41 26 806 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0 116 0 0 627 43 0 58 0 0 0 844 podolje 0 832 0 0 1159 43 27 96 9 41 26 2233 Hribovje Svetega Mohorja 0 309 215 40 0 0 20 0 18 0 22 624 Hribovje Limbarske gore 257 723 12 0 11 0 0 0 0 0 0 1004 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 132 1429 3 33 0 0 0 4 0 0 0 1599 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 23 0 396 258 0 0 0 0 0 0 0 677 hribovje 411 2461 626 330 12 0 20 4 18 0 22 3904 ob~ina Morav~e 411 3293 626 330 1171 43 48 100 27 41 47 6137 deleì povr{in v ob~ini Morav~e v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 8,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 0,0 0,2 0,0 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 2,8 0,0 0,0 8,7 0,0 0,0 0,6 0,0 0,7 0,4 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 1,9 0,0 0,0 10,2 0,7 0,0 0,9 0,0 0,0 0,0 13,7 podolje 0,0 13,6 0,0 0,0 18,9 0,7 0,4 1,6 0,2 0,7 0,4 36,4 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 5,0 3,5 0,6 0,0 0,0 0,3 0,0 0,3 0,0 0,4 10,2 Hribovje Limbarske gore 4,2 11,8 0,2 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 16,4 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 2,1 23,3 0,0 0,5 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,4 0,0 6,5 4,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 11,0 hribovje 6,7 40,1 10,2 5,4 0,2 0,0 0,3 0,1 0,3 0,0 0,4 63,6 GEOGRAFIJ ob~ina Morav~e 6,7 53,7 10,2 5,4 19,1 0,7 0,8 1,6 0,4 0,7 0,8 100,0 deleì povr{in v pokrajinah v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 93,7 0,0 0,0 0,0 0,0 4,7 0,0 1,6 0,0 0,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 21,1 0,0 0,0 66,0 0,0 0,0 4,7 0,0 5,1 3,2 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 13,7 0,0 0,0 74,3 5,1 0,0 6,9 0,0 0,0 0,0 100,0 A SLO podolje 0,0 37,3 0,0 0,0 51,9 1,9 1,2 4,3 0,4 1,8 1,1 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 49,6 34,4 6,3 0,0 0,0 3,2 0,0 2,9 0,0 3,4 100,0 Hribovje Limbarske gore 25,6 72,1 1,2 0,0 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 VENIJE 7 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 8,2 89,3 0,2 2,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 3,4 0,0 58,5 38,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 95 hribovje 10,5 63,1 16,0 8,5 0,3 0,0 0,5 0,1 0,5 0,0 0,6 100,0 ob~ina Morav~e 6,7 53,7 10,2 5,4 19,1 0,7 0,8 1,6 0,4 0,7 0,8 100,0 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole TINA Slika 98: Na ravni in manj nagnjeni karbonatni V kamninski podlagi se je razvila precej debela O HR UR rjava pokarbonatna prst. MA TIN TIN A A V V O HR O HR UR UR MA MA Slika 99: ^e gre za ve~je naklone, pokriva Slika 100: Rjava distri~na prst je vezana na karbonatna tla plitva rendzina. silikatno podlago in povr{je z blagimi nakloni. 96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 101: Raven talne vode na poplavni ravnici ob Drtij{~ici pod Morav~ami je pogosto zelo visoka. Zato se je tam razvil mo~an, na rahlo nagnjenih tleh pa srednje mo~an evtri~ni mineralni hipoglej. Me{anice distri~nih rjavih prsti in distri~nih rankerjev zavzemajo kar 20 % povr{ja. Distri~ni ranker je pogostej{i tam, kjer naklon narase nad 12°; to je le na 0,7 % vseh povr{in, sicer pa pri nagnjenosti terena 2 do 12° prevladuje tip distri~nih rjavih prsti. Oba tipa najdemo predvsem na miocenskem pesku, melju, glini, produ in pe{~enjaku ter zgornjemiocenskem pe{~enjaku, konglomeratu in produ in sicer v Morav{kem in Pe{kem podolju. Ve~ plitvih distri~nih rankerjev (do 40 %), je zaradi ve~jih naklonov na skrajnem vzhodu, v obmo~ju Muzgo{ke in Jer~eve gorice, ki sta zato ve~inoma gozdnati. Evtri~ne rjave prsti in evtri~ni rankerji v razmerju 8 : 2 zavzemajo le 0,8 % povr{ja, opazimo pa jih na zgornjekrednih rudistnih apnencih na obmo~ju Komovca in na zgornjetriasnem fli{u na jùnem pobo~ju Mohorjevega hriba, na naklonih 6 do 12°. Kljub bogastvu bazi~nih kationov tu prevladuje gozdna raba tal. Na kvartarnih re~nih naplavinah, ki spremljajo vodotoke, in na naklonih do 2°, izjemoma do 6°, so zna~ilne hidromorfne prsti. To so globoko oglejene (1,6 % vseh povr{in) in srednje globoko oglejene nekarbonatne obre~ne prsti (0,4 %) ter mo~an (0,7 %) in na rahlo nagnjenih tleh srednje mo~an evtri~ni mineralni hipoglej (0,8 %). Skupaj pokrivajo 3,5 % povr{ja. Na naj{ir{em, najbolj uravnanem delu podolja se je med Morav~ami in Drtijo pod trajnim vplivom talne vode razvil mo~an (gladina vode niha med globino 10 in 40 cm), severno od Morav~ pa srednje mo~an evtri~ni mineralni hipoglej (gladina vode niha med 40 in 80 cm). Kljub neugodnim lastnostim (malo kisika, po~asno razpadanje organskih snovi) sta izkori{~ena za njive in travnike. Drugje ob Drtij{~ici in njenih pritokih opaàmo na mladih poto~nih nanosih le ozke pasove globoko oglejene nekarbonatne obre~ne prsti. Od Vinj navzdol so srednje globoko oglejene. Zaradi malo organskih snovi in zaradi oglejevanja pod vplivom talne vode so izkori{~ene za travnike. Podobno je tudi ob Ra~i pri Selu in Gori~ici. 97 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 8 RASTLINSTVO Morav{ka dolina spada po Wrabru v predalpsko rastlinsko zemljepisno obmo~je, v provinco s prevladujo~o ilirsko rastlinsko prvino. Tudi gozdno rastje je zaradi mo~nega vpliva razli~nih naravnih prvin, reliefa, kamninske podlage, podnebnih in vodnih razmer ter prsti zelo pisana. Prevladujejo aconalne gozdne zdrùbe. Karta je »izrezana« iz Vegetacijske karte Slovenije v merilu 1 : 50.000, iz listov Ljubljana in Celje. Sodelavci Biolo{kega in{tituta Jovana Hadìja ZRC SAZU so jo izdelali v letih 1973 in 1974. Na obmo~ju ob~ine Morav~e je kartiranih devet razli~nih gozdnih zdrùb, ki skupaj zasedajo 52,9 % njenih povr{in. Deseta enota zajema pozidane in orne povr{ine ter travi{~a, ki jih je 47,1 %. ^e to karto primerjamo s tisto, ki prikazuje rabo tal, vidimo, da karta rabe tal navaja okrog 0,5 % gozda ve~. Razlika izvira iz razli~nih metodologije in ~asa nastanka. Dobro ~etrtino vsega gozda v ob~ini (14 % njenih povr{in) zavzema kisloljubni gozd bukve in rebrenja~e (Blechno-Fagetum). Vezan je na obmo~ja destrukcijskega re~no-denudacijskega reliefa, predvsem na permokarbonski skrilavi glinovec, pe{~enjak in kremenov konglomerat, na pliokvartarno glino, melj in ilovico, na zgornjemiocenski pe{~enjak, konglomerat in prod ter miocenski pesek, melj, glino, prod in pe{~enjak. Na takih tleh so se navadno razvile distri~ne rjave prsti in distri~ni ranker. Najpogosteje ta gozd uspeva v nadmorskih vi{inah pod 500 m, tla pa imajo zelo razli~ne naklone. Najobsènej{e strnjeno obmo~je te zdrùbe je skrajni jùni pas morav{ke ob~ine pod poseljeno teraso, kamor spadajo povirja levih savskih pritokov med Malim Cicljem in Vernekom, drugo nahajali{~e pa je skrajni severozahodni del ob~ine med Imenjem in Negastrnom. Zdrùba zavzema tudi skoraj polovico vseh gozdnih povr{in v podolju; najdemo jo na obmo~ju Hribc (388 m) jugozahodno od Morav~, v severnem delu podolja pa se nesklenjeno vle~e od Podstrani do prevala v Kandr{ah. Toploljubni gozd bukve in gabrovca, zemljepisna razli~ica s trilistno vetrnico (Ostryo-Fagetum var. geogr. Anemone trifolia) pokriva 11,2 % ob~ine oziroma zavzema 21,1 % vsega tukaj{njega gozda. Prera{~a predvsem vi{je, 500 do 750 m visoke prisojne strani hribovitih pokrajin. To so navadno nad 20° nagnjena pobo~ja iz zgornjekrednega fli{a, srednjetriasnega in zgornjetriasnega dolomita in zgornjemiocenskega pe{~enjaka, konlomerata in proda, ki prejmejo nadpovpre~no koli~ino son~ne energije. Prevladuje dolomitni kra{ki relief, med pedolo{ko podlago pa rendzina in rjava pokarbonatna tla. Najve~je povr{ine zavzema tak gozd na jùnih pobo~jih Limbarske gore, Velikega hriba, [tefina ter Mohorjevega hriba, podobno prera{~a zgornja prisojna pobo~ja v Hribovju Murovice, Ciclja in Slivne. Po povr{ini enakovreden zgornji zdrùbi je tudi kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov (Castaneo-Fagetum), ki pokriva 11,1 % povr{in ob~ine oziroma zajema 20,9 % vsega gozda. Vezan je na izrazito sen~ne lege. Pogostej{i je v vi{inah nad 450 m, na oligocenskem konglomeratu ter srednje in zgornjetriasnem apnencu z rjavo pokarbonatno prstjo in rendzino. Zna~ilen je neprestrm (12 do 20°), pogosto apneni{ki kra{ki relief. Ta gozd je med vsemi najbolj sklenjen; skoraj v celoti (94 %) odpade na Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne in sicer na njegova osojna pobo~ja od Javor{ic pa do Zgornje Slivne. Na ~etrtem mestu po obsegu je predalpski podgorski gozd bukve in navadnega tevja, zemljepisna razli~ica s trilistno vetrnico (Hacquetio-Fagetum var. geogr. Anemone trifolia) (15,5 % vseh gozdnih povr{in, 8,2 % povr{in ob~ine). To je conalna gozdna zdrùba, ki jo tu najdemo na zgornjetriasnem in zgornjekrednem fli{u ter srednjetriasnem in zgornjetriasnem apnencu, pogosto na apneni{kem in dolomitnem kra{kem reliefu, kjer se menjata rendzina in rodovitna rjava pokarbonatna prst. Vezan je na nadmorske vi{ine nad 450 m. Zdrùbo najdemo na jugozahodnem delu Mohorjevega hriba, na zahodnih pobo~jih Limbarske gore in Velikega hriba, nad levim bregom Drtij{~ice v obmo~ju Gore pri Pe~ah in na prisojnih pobo~jih Slivne. Predalpski gozd belega gabra in ~rnega teloha (Helleboro nigri-Carpinetum) zavzema 7,4 % vsega gozda, kar je 3,9 % povr{ine ob~ine. Rase le v podolju, na vi{inah 300 do 450 m, in na tleh, navadno nagnjenih manj kot 12°. Pogostej{i je na evtri~nih in distri~nih rjavih prsteh in rankerju, ki so se razvile na zgornjetriasnem fli{u, zgornjekrednem rudistnem apnencu, miocenskem pesku, melju, glini, produ in pe{~enjaku ter na zgornjemiocenskem pe{~enjaku, konglomeratu in produ. Ta gozd je bil neko~ v podolju 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Tipi rastlinstva gozd bukve in velike mrtve koprive (Lamio orvalae-Fagetum) predalpski podgorski gozd bukve in navadnega tevja (Hacquetio-Fagetum) toploljubni gozd bukve in gabrovca (Ostryo-Fagetum) gozd bukve in rebrenja~e (Blechno-Fagetum) gozd rde~ega bora in borovni~evja (Vaccinio myrtilli-Pinetum) predalpski gozd belega gabra in ~rnega teloha (Helleboro nigri-Carpinetum) bazoljubni gozd rde~ega bora in trirobe ko{eni~ice (Genisto januensis-Pinetum) kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov (Castaneo-Fagetum) nizki gozd ali grmi{~e gabrovca in hrastov (Querco-Ostryetum) pozidane in orne povr{ine ter travi{~a 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 102: Rastlinstvo. 99 100 Geog Preglednica 15: Tipi rastlinstva. rafija ob~ine Mor pokrajina gozd bukve predalpski toploljubni gozd bukve gozd rde~ega predalpski gozd bazoljubni gozd kisloljubni nizki gozd pozidane in skupaj in velike podgorski gozd bukve in rebrenja~e bora in belega gabra rde~ega bora gozd bukve, ali grmi{~e orne mrtve gozd bukve in in gabrovca borovni~evja in ~rnega in trirobe kostanja in gabrovca povr{ine koprive navadnega tevja teloha ko{eni~ice hrastov in hrastov ter travi{~a povr{ine v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 0 0 14 0 61 0 34 0 475 584 av~e Osrednje ali Morav{ko podolje 0 0 0 117 25 42 0 7 0 616 806 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0 42 30 145 0 61 4 1 0 561 844 podolje 0 42 30 276 25 164 4 41 0 1652 2233 Hribovje Svetega Mohorja 0 80 73 160 4 37 0 0 0 269 624 Hribovje Limbarske gore 78 192 353 1 0 28 16 0 0 337 1.004 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 131 190 196 23 0 12 0 638 13 396 1.599 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0 0 33 406 0 0 0 0 2 236 677 hribovje 209 462 655 590 4 77 16 638 15 1238 3904 ob~ina Morav~e 209 504 685 866 28 241 20 680 15 2889 6137 deleì povr{in v ob~ini Morav~e v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 0,0 0,2 0,0 1,0 0,0 0,6 0,0 7,7 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 0,0 1,9 0,4 0,7 0,0 0,1 0,0 10,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 0,7 0,5 2,4 0,0 1,0 0,1 0,0 0,0 9,1 13,7 podolje 0,0 0,7 0,5 4,5 0,4 2,7 0,1 0,7 0,0 26,9 36,4 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 1,3 1,2 2,6 0,1 0,6 0,0 0,0 0,0 4,4 10,2 Hribovje Limbarske gore 1,3 3,1 5,7 0,0 0,0 0,5 0,3 0,0 0,0 5,5 16,4 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 2,1 3,1 3,2 0,4 0,0 0,2 0,0 10,4 0,2 6,4 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,5 6,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,8 11,0 hribovje 3,4 7,5 10,7 9,6 0,1 1,3 0,3 10,4 0,2 20,2 63,6 ob~ina Morav~e 3,4 8,2 11,2 14,1 0,5 3,9 0,3 11,1 0,2 47,1 100,0 deleì povr{in v pokrajinah v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 0,0 2,4 0,0 10,5 0,0 5,8 0,0 81,3 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 0,0 14,5 3,0 5,2 0,0 0,8 0,0 76,4 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 5,0 3,6 17,2 0,0 7,2 0,4 0,1 0,0 66,5 100,0 podolje 0,0 1,9 1,4 12,4 1,1 7,3 0,2 1,8 0,0 74,0 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 12,9 11,7 25,7 0,6 6,0 0,0 0,0 0,0 43,1 100,0 Maja T Hribovje Limbarske gore 7,8 19,1 35,1 0,1 0,0 2,8 1,6 0,0 0,0 33,6 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 8,2 11,9 12,2 1,5 0,0 0,8 0,0 39,9 0,8 24,7 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 4,9 59,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 34,8 100,0 opole hribovje 5,4 11,8 16,8 15,1 0,1 2,0 0,4 16,4 0,4 31,7 100,0 ob~ina Morav~e 3,4 8,2 11,2 14,1 0,5 3,9 0,3 11,1 0,2 47,1 100,0 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 12,84 55,96 31,19 P1 61,58 12,89 22,11 3,42 P2 14,87 10,71 51,33 21,42 P3 7,22 5,20 47,46 4,26 28,12 7,09 P 22,64 20,66 45,20 10,51 H1 11,70 28,72 52,87 4,16 H2 10,89 15,79 16,27 53,04 H3 7,53 91,90 H4 7,84 17,33 24,56 22,14 23,94 H 6,44 15,52 21,09 26,67 7,41 20,92 MD 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Gozd bukve in velike mrtve koprive Predalpski podgorski gozd bukve in nav. tevja Toploljubni gozd bukve in gabrovca Gozd bukve in rebrenja~e Gozd rde~ega bora in borovni~evja Predalpski gozd belega gabra in ~rnega teloha Bazoljubni gozd rde~ega bora in trirobe ko{eni~ice Kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrasta Nizki gozd ali grmi{~e gabrovca in hrastov Slika 103: Rastlinstvo. bolj raz{irjen, kasneje pa je bil izkr~en za kmetijske namene. Do danes se je ohranil na bolj kislih ali preplitvih prsteh, pa na tleh, ki so za oranje prestrma. Sledi gozd bukve in velike mrtve koprive (Lamio orvale-Fagetum), ki zavzema 6,4 % vsega tukaj{- njega gozda, to je 3,4 % povr{ine ob~ine. Vezan je na nadmorske vi{ine nad 500 m in na osojne lege. Gre za precej strm svet (nad 20°), kjer kot podlaga najve~krat nastopajo oligocenski konglomerat, zgornjetriasni fli{, srednjetriasni in zgornjetriasni apnenec in dolomit, od prsti pa rendzina in rjava pokarbonatna tla. V ob~ini obstajajo tri obmo~ja, kjer se je uveljavila ta zdrùba: osojno pobo~je Ciclja vzhodno od Buvena, severno pobo~je Slivne med Pivkelj turnom in vznòjem Gore svetega Florijana ter severno pobo~je Limbarske gore. Vse ostale zdrùbe so zastopane z manj kot 1 % povr{ja ob~ine: Gozd rde~ega bora in borovni~evja, zemljepisna razli~ica s pravim kostanjem (Vaccinio myrtilli-Picetum sylvestris var. geogr. Castanea sativa) (0,9 % vsega gozda). To je gozd, degradiran pod ~lovekovim vplivom, zaradi steljarjenja. Najdemo ga na nìjih nadmorskih vi{inah (350 do 400 m) in na manj{ih naklonih (do 12°) na miocenskem pesku, melju, glini, produ in pe{~enjaku in na kvartarnih re~- nih naplavinah. Tam so se razvile nekarbonatne obre~ne globoko oglejene prsti ali pa distri~ne rjave prsti in distri~ni ranker. Opazimo ga sem in tja v manj{ih krpah po podolju (Hribce, 388 m, obmo~je jù- no od Podstrani, okolica jezerca severno od Drtije). Bazoljubni gozd rde~ega bora in trirobe ko{eni~ice (Genisto januensis-Pinetum sylvestris) (0,6 % gozda) se je raz{iril na dolomitnem kra{kem reliefu, v nadmorskih vi{inah nad 550 m, na zelo strmem (20 do 30°) prisojnem pobo~ju Velikega hriba. V podlagi so srednjetriasni in zgornjetriasni dolomit ter zgornjemiocenski konglomerat, pe{~enjak in prod, na tej pa rendzina in rjave pokarbonatne prsti ali pa evtri~ne rjave prsti in evtri~ni ranker. 101 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole O KAPUS MARK Slika 104: Terasasta jùna pobo~ja Limbarske gore (770 m) so precej izkr~ena in poseljena. Obratno se je v podolju kljub majhnim naklonom zaradi kisle podlage marsikje obdràl gozd (na primer gozd bukve in rebrenja~e na Hribcah, 388 m). Slika 105: Toploljubni gozd bukve in gabrovca zavzema dobro petino vseh morav{kih gozdnih OPOLE povr{in. Pora{~a vi{je, prisojne dele hribovitega A T sveta. MAJ 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 106: Bazoljubni gozd rde~ega bora in trirobe ko{eni~ice je zna~ilen za dolomitni kra{ki svet, za nadmorske vi{ine nad 550 m, velike strmine, najpogosteje plitve rendzine ter son~ne pobo~ne lege. Nizki gozd ali grmi{~e gabrovca in hrastov (Querco-Ostryetum) (0,5 % gozda) se je naselil v prisojah, na kvartarnem pobo~nem gradivu ter srednjetriasnem in zgornjetriasnem apnencu med 550 do 650 m n. m. Zna~ilne so strmine nad 20 in celo nad 30°. Podlago tvorijo rendzina in rjave pokarbonatne ter distri~- ne rjave prsti. Zdrùbo najdemo pod stenami Gori{ce vzhodno od Grma~ in v De{nu nad Cveteèm. 103 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 9 RABA TAL 9.1 DEJANSKA RABA TAL Karta rabe tal je osnovna karta, ki jo uporabljamo pri analizi geoekolo{kih razmer v regiji in v pla-nerske namene. Izdelali smo jo na podlagi letalskih posnetkov v merilu 1 : 17.500 iz leta 1998. Lo~ili smo osem kategorij: pozidane povr{ine, njive, sadovnjake, travnike, povr{ine v zara{~anju, gozd, nerodovitni svet in vodne povr{ine. S prekrivanjem vseh fizi~nogeografskih kart smo ugotavljali zna~ilnosti pojavljanja posamezne rabe tal glede na nadmorske vi{ine, naklone, geolo{ko podlago, prsti, ekspozicije in oson~enost ter rastje. 9.1.1 POZIDANE POVR[INE Upo{tevali smo sklenjeno pozidane povr{ine, tako da so vklju~ena tudi dvori{~a, manj{i vrtovi in travne povr{ine s posameznim sadnim drevjem okrog hi{, ki so zaradi »ujetosti« izgubljene za druge rabe. Pozidane povr{ine zavzemajo v ob~ini 6,2-odstotni delè; v podolju jih je 10,7, v hribovju pa 3,6 %. Najve~ji delè pozidanih povr{in imajo v Zahodnem ali Vrhpoljskem podolju (14,4 %) in v Osrednjem ali Morav{kem podolju (12,7 %). Vzhodno ali Pe{ko podolje pa je zaradi ve~jih naklonov in gozdnatosti manj pozidano (6,4 %). Med hribovitimi pokrajinami rahlo izstopa le Hribovje svetega Mohorja, ki ima zaradi nìjih nadmorskih vi{in in manj{ih naklonov 4,7-odstotni delè pozidanih povr{in. Nadpovpre~no so pozidana obmo~ja z nadmorsko vi{ino 300 do 400 m, kjer je nad polovico vseh pozidanih povr{in, in z naklonom do 12° (73 %). 56 % jih ima jùno, jugozahodno in jugovzhodno lego, ki so povezane tudi z veliko koli~ino prejete son~ne energije. Skoraj tri ~etrtine pozidanih povr{in je prejme nad 4000 MJ na m2 14,4 28,4 29,5 2,5 25,2 P1 12,7 36,9 22,9 1,9 20,8 3,3 P2 6,4 23,2 28,9 4,7 34,3 P3 10,7 29,5 26,9 3,1 27,0 P 4,7 14,1 20,3 2,1 58,5 H1 3,3 3,9 10,2 15,5 66,6 H2 3,2 3,5 10,1 9,8 71,7 H3 3,9 4,7 8,3 16,8 64,5 H4 3,6 5,5 11,4 11,3 67,0 H 6,2 14,2 17,0 8,3 52,5 MD 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Pozidano Njive Sadovnjaki Travniki Zara{~anje Gozd Nerodovitno Vodne povr{ine Slika 107: Raba tal (podlaga: letalski posnetki leta 1998). 104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Tipi rabe tal pozidane povr{ine njive sadovnjaki travniki povr{ine v zara{~anju gozd nerodovitne povr{ine vodne povr{ine 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 108: Raba tal po letalskih posnetkih leta 1998. 105 106 Geog Preglednica 16: Raba tal leta 1998. rafija ob~ine Mor pokrajina pozidano njive sadovnjaki travniki zara{~anje gozd nerodovitno vodne povr{ine skupaj povr{ine v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 84 166 0 172 15 147 0 0 584 Osrednje ali Morav{ko podolje 103 297 2 184 16 168 27 11 806 Vzhodno ali Pe{ko podolje 54 196 6 244 40 289 16 1 844 podolje 240 659 8 600 70 604 42 11 2233 av~e Hribovje Svetega Mohorja 29 88 0 127 13 365 2 0 624 Hribovje Limbarske gore 34 39 3 103 156 669 1 0 1004 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 51 57 0 161 157 1.147 26 0 1599 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 26 32 13 56 114 437 0 0 677 hribovje 140 215 16 446 440 2617 30 0 3904 ob~ina Morav~e 380 874 24 1046 509 3221 72 11 6137 deleì povr{in v ob~ini Morav~e v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 1,4 2,7 0,0 2,8 0,2 2,4 0,0 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 1,7 4,8 0,0 3,0 0,3 2,7 0,4 0,2 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,9 3,2 0,1 4,0 0,6 4,7 0,3 0,0 13,7 podolje 3,9 10,7 0,1 9,8 1,1 9,8 0,7 0,2 36,4 Hribovje Svetega Mohorja 0,5 1,4 0,0 2,1 0,2 5,9 0,0 0,0 10,2 Hribovje Limbarske gore 0,5 0,6 0,0 1,7 2,5 10,9 0,0 0,0 16,4 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,8 0,9 0,0 2,6 2,6 18,7 0,4 0,0 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,4 0,5 0,2 0,9 1,9 7,1 0,0 0,0 11,0 hribovje 2,3 3,5 0,3 7,3 7,2 42,6 0,5 0,0 63,6 ob~ina Morav~e 6,2 14,2 0,4 17,0 8,3 52,5 1,2 0,2 100,0 deleì povr{in v pokrajinah v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 14,4 28,4 0,0 29,5 2,5 25,2 0,0 0,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 12,7 36,9 0,2 22,9 1,9 20,8 3,3 1,3 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 6,4 23,2 0,7 28,9 4,7 34,3 1,9 0,1 100,0 podolje 10,7 29,5 0,4 26,9 3,1 27,0 1,9 0,5 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 4,7 14,1 0,0 20,3 2,1 58,5 0,4 0,0 100,0 Hribovje Limbarske gore 3,3 3,9 0,2 10,2 15,5 66,6 0,1 0,0 100,0 Maja T Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 3,2 3,5 0,0 10,1 9,8 71,7 1,6 0,0 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 3,9 4,7 1,9 8,3 16,8 64,5 0,0 0,0 100,0 opole hribovje 3,6 5,5 0,4 11,4 11,3 67,0 0,8 0,0 100,0 ob~ina Morav~e 6,2 14,2 0,4 17,0 8,3 52,5 1,2 0,2 100,0 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % ha 84 103 54 29 34 51 26 P1 P2 P3 H1 H2 H3 H4 Slika 109: Obseg pozidanih povr{in po pokrajinah. letno. Najpogostej{a kamninska osnova je srednjetriasni in zgornjetriasni dolomit, na katerega odpade 156 ha pozidanih povr{in ali 41 % povr{ine vseh objektov, sledijo pa miocenski pesek, melj, glina, prod in pe{~enjak (97 ha) in kvartarne re~ne naplavine (39 ha). Skupaj ima trdno kamninsko podlago (enote 6, 8, 10, 11 na karti Kamninska sestava) priblìno polovica objektov, okrog 13 % jih ima srednje trdno podlago (enote 4, 7, 9, 12), 37 % (142 ha) pa jih je na slabo nosilnih tleh (enote 1, 2, 3, 5). OPOLE A T MAJ Slika 110: Pozidane povr{ine zavzemajo v podolju skoraj 11, v hribovju pa pod 4 % povr{in. Najbolj pozidan je zahodni in osrednji del podolja. 107 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 9.1.2 NJIVE Upo{tevali smo ob snemanju leta 1998 zorane povr{ine, niso pa v{tete njive, ki so bile tedaj za~asno ozelenjene zaradi kolobarjenja. Njive pokrivajo 14,2 % ob~ine. Najve~ jih je v podolju (30 %), v hribovju pa imajo 5,5-odstotni delè. V drobnem so velike razlike: v Morav{kem podolju je delè 37 %, v Vrhpoljskem podolju 28 % in v Pe{- kem zaradi ve~jih naklonov le 23 %. Med hribovitimi pokrajinami, ki imajo 3,5 do 4,7-odstotni delè, izstopa nìje Hribovje Svetega Mohorja, kjer njive zavzemajo kar 14 % povr{in. Zanje najugodnej{e nadmorske 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 166 297 196 88 39 57 32 ha P1 P2 P3 H1 H2 H3 H4 Slika 111: Obseg njiv po pokrajinah. OPOLE A T MAJ Slika 112: V hribovitem svetu so orne povr{ine vezane na kulturne terase in na kra{ke kotanje, kjer se je nabralo nekaj ve~ prsti. Na sliki sta »delani« vrta~i na Limbarski gori. 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 113: [ir{e obmo~je Zgornjih Kosez in Pe~ ima ugodne razmere za njive in sadovnjake. vi{ine so med 350 in 450 m. Tu jih je zgo{~enih kar 80 %. V vi{inah nad 600 m jih leì le {e dobre 4 %. Podobna zgostitev je glede na naklon; 77 % njiv je na 2 do 12° nagnjenih tleh. Tretjina vseh ornih povr- {in ima za podlago miocenski pesek, glino, konglomerat in prod, 29 % pa srednjetriasni in zgornjetriasni apnenec. Po obsegu so pomembne {e njive na kvartarnih re~nih naplavinah (16 %). Relativno je pomen te podlage najve~ji, sledi pa miocenski pesek, glina, konglomerat in prod. Polovica vseh njiv ima jù- no, jugozahodno in jugovzhodno lego, 27 % pa severno, severozahodno in severovzhodno lego. 76 % jih tako prejme nad 4000 in le 10 % manj kot 3600 MJ na m2 letno. Kar 43 % vseh njiv je zoranih na rjavih pokarbonatnih tleh in rendzini, 36 % pa na distri~nih rjavih tleh in distri~nem rankerju. Med relativno najbolj izkori{~enimi tipi prsti so vse hidromorfne prsti ter distri~ne rjave prsti in distri~ni ranker. 9.1.3 SADOVNJAKI Upo{tevani so sadovnjaki zunaj sklenjenih pozidanih povr{in. V preteklosti so bili sadovnjaki tu precej bolj raz{irjeni kot danes. Za razvoj sadjarstva v Morav{ki dolini je bil najbolj zasluèn ùpnik Fran Pirc, ki je slùboval v Pe~ah med letoma 1820 in 1830. Napi-sal je prvo slovensko knjigo o sadjarstvu (Pirc 1830). Straàr 1979, navaja, da je bila v rimski dobi na son~nem pobo~ju jùnega hribovja raz{irjena celo vinska trta. Danes zavzemajo sadovnjaki najredkej{o obliko tukaj{nje rabe tal, saj ne zavzemajo skupaj niti pol odstotka povr{in (23,5 ha). Zdaj obstajajo le sadovnjaki starej{ega tipa, to pomeni bolj ali manj sklenjen nasad sadnega drevja okoli hi{. Marsikje so è zelo zapu{~eni in se stapljajo z zara{~ajo~imi se povr{inami. To je {e posebno o~itno pri ve~jih naklonih. Kar 55 % vseh sadovnjakov odpade na Jùno podgorje Ciclja in Slivne, nadaljnjih 26 % pa na Pe{ko podolje. Za sadjarstvo je relativno pomembno tudi Hribovje Limbarske gore. 76 % vseh sadovnjakov je v vi{inah 400 do 550 m, najugodnej{e vi{ine pa so med 500 in 550 m, kar se ujema s toplotnim 109 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole pasom. Najpogostej{i nakloni so med 12 in 20°; tak nagib ima 51 % sadovnjakov. 43 % sadovnjakov ima za podlago permokarbonski glinovec, pe{~enjak in kremenov konglomerat, ~etrtina pa miocenski pesek, melj, glino, prod in pe{~enjak. Za sadovnjake so sicer najbolj izkoristili kvartarno pobo~no gradivo. Sadovnjake najdemo le na treh tipih prsti: na distri~nih rjavih prsteh, na distri~nih rjavih prsteh, ki se menjajo z distri~nimi rankerji in ponekod na rjavih pokarbonatnih prsteh in rendzini. Relativno pa je pomen tega zadnjega tipa neznaten. Sadovnjaki so torej vezani na silikatno podlago in kisle prsti. Kar 77 % sadovnjakov ima jùno, jugozahodno in jugovzhodno lego in skoraj tri ~etrtine povr{in je delè- nih nad 4200 MJ na m2 letno. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % ha 2 6 3 13 P2 P3 H2 H4 Slika 114: Obseg sadovnjakov po pokrajinah. OPOLE A T MAJ Slika 115: ^eprav so son~ne lege v Jùnem podgorju Ciclja in Slivne zelo primerne za sadno drevje, tam prevladujejo manj{i kme~ki sadovnjaki. 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 9.1.4 TRAVNIKI Med travnimi povr{inami so upo{tevani travniki in pa{niki, hkrati pa njivske povr{ine, ki so bile v ~asu snemanja leta 1998 za~asno ozelenjene. Travniki zavzemajo 17 % povr{ja ob~ine. V hribovju je delè 11,4 %, v podolju pa 26,9 %. Hribovje Svetega Mohorja ima nadpovpre~en delè (20,3 %), ostale hribovite pokrajine pa med 8 in 10 %. Na vi{ine 300 do 450 m odpade 70 % vseh travnikov, nad vi{ino 600 m pa jih je le {e 8 %. 68 % vseh travnikov je nagnjenih 2 do 12°. Travne povr{ine navadno najdemo na {tirih vrstah geolo{ke podlage: 42 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % ha 172 184 244 127 103 161 56 P1 P2 P3 H1 H2 H3 H4 Slika 116: Obseg travnikov po pokrajinah. OPOLE A T MAJ Slika 117: Severna pobo~ja Ciclja so gozdnata, razgiban svet v povirju Ra~e ob njegovem vznòju pa prekrivajo predvsem travniki. 111 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole se jih ujema s karbonatno osnovo, to je s srednjetriasnim in zgornjetriasnim apnencem ali s srednjetriasnim in zgornjetriasnim dolomitom, 31 % z miocenskim peskom, meljem, glino, prodom in pe{~enjakom in 16 % s kvartarnimi re~nimi naplavinami. Polovica vseh travnikov uspeva na rjavih pokarbonatnih prsteh in rendzini, nadaljnjih 30 % pa na distri~nih rjavih prsteh in distri~nih rankerjih. Po izkori{~enosti za travnike pa si slede tipi prsti takole: srednje globoko in globoko oglejena nekarbonatna obre~na tla, srednje mo~an evtri~ni mineralni hipoglej ter distri~ne rjave prsti in distri~ni ranker. Travnike najdemo v vseh mogo~ih ekspozicijah, a 65 % jih prejme nad 4000 MJ na m2 son~ne energije letno. 9.1.5 POVR[INE V ZARA[^ANJU Z letalskih posnetkov, ki kaèjo stanje leta 1998, zelo lahko izlo~imo povr{ine, ki se zara{~ajo, pozor-ni pa moramo biti, da jih ne zamenjamo s povr{inami sadnega drevja v bliìni naselij. 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % ha 15 16 40 13 156 157 114 P1 P2 P3 H1 H2 H3 H4 Slika 118: Obseg zara{~ajo~ih povr{in po pokrajinah. OPOLE A T MAJ Slika 119: Neko~ skrbno obdelane kulturne terase je zajel proces ozelenjevanja. ^e se opusti {e ko{nja, sledi zara{~anje. 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 120: V hribovitem svetu se kr~evine marsikje zara{~ajo. Gozdno drevje najhitreje napreduje po grapah, v zatrepih in strminah. Povr{ine v zara{~anju zajemajo v ob~ini è 8,3 % povr{ja ali 509 ha. Temu so najbolj podvrène hribovite pokrajine v vi{inah nad 450 m in z naklonom 12 do 20°. Na hribovje odpade 86 % vseh povr- {in v zara{~anju, v podolju jih je le 14 %. V Hribovju Limbarske gore se zara{~a 16 %, v Hribovju Murovice, Slivne in Ciclja 10 % in v Jùnem podgorju Ciclja in Slivne 17 % povr{in. Tu so v preteklosti namre~ najbolj kr~ili gozd. V Hribovju Svetega Mohorja, v Vrhpoljskem in Morav{kem podolju je zara{~ajo~ih povr{in po 2 %, v Pe{kem podolju, pa 5 %. 80 % vseh povr{in v zara{~anju ima geolo{ko podlago iz srednjetriasnega in zgornjetriasnega apnenca in dolomita ter permokarbonskega skrilavca, pe{~enjaka in kremenovega konglomerata, relativno pa se poleg teh najbolj zara{~ajo tla na kvartarnem pobo~nem gradivu in na zgornjekrednem fli{u. Kot pedolo{ka podlaga nastopata v 68 % rjava pokarbonatna prst in rendzina, v 19 % pa distri~na rjava prst, ki se relativno najbolj zara{~a. Ekspozicija zara{~ajo~ih tal je pogosto jùna, saj je bil gozd tu najve~krat izkr~en. 9.1.6 GOZD Obseg gozda, ki smo ga prenesli s topografskih kart, smo aùrirali s pomo~jo letalskih posnetkov iz leta 1998. Gozd prekriva 52 % povr{ja, natan~neje: v hribovju 67 %, v podolju 27 %. Najve~ji delè (72 %) zavzema v Hribovju Murovice, Ciclja in Slivne, kjer je na eni strani veliko osojnih leg, na drugi pa precej{njih strmin. V podolju izstopa vzhodni del – Pe{ko podolje, kjer gozd zaradi ve~jih naklonov in prevladujo~e silikatne podlage prav tako zavzema nadpovpre~ni delè. (34 %). ^eprav odpade polovica vsega gozda na vi{ine med 300 in 450 m, ima gozd nadpovpre~ni delè {ele v vi{inah nad 500 m. V razredih z naklonom nad 12° je dve tretjini vsega gozda. Pri naklonih nad 20° gozd pokriva 87 %, nad 30° pa 92 % vseh povr{in. 41 % vsega gozda ima geolo{ko podlago iz srednjetriasnega in zgornjetriasnega apnenca, 19 % iz srednjetriasnega in zgornjetriasnega dolomita ter 16 % iz permokarbonskega skrilavca, pe{~enjaka in kremenovega konglomerata, relativno pa je naj-113 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % ha 147 168 289 365 669 1147 437 P1 P2 P3 H1 H2 H3 H4 Slika 121: Obseg gozdnih povr{in po pokrajinah. ve~ gozda na oligocenskem konglomeratu, zgornjetriasnem fli{u in pliokvartarni glini, melju in ilovici. Precej{nja povezanost se kaè tudi z ekspozicijami. Na osojnih pobo~jih je poraslost z gozdom nadpovpre~na: 65-odstotna na severnih, 59-odstotna na severozahodnih in 56-odstotna na severovzhodnih. Na zahodnih straneh je gozda celo manj (43 %) kot na jùnih (48 %), ker so jùne lege povezane z izred-nimi nakloni. Ker je uravnan, pod 2° nagnjen svet, izkori{~en za kmetijske namene ali pozidan, je tam delè gozda le 3 %. 27 % vseh gozdnih povr{in odpade na bukev z rebrenja~o, po 21 % pa na kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrasta ter toploljubni gozd bukve in gabrovca. 15,5 % je predalpskega podgorskega gozda bukve in navadnega tevja, 7,4 % predalpskega gozda belega gabra in ~rnega teloha, 6,4 % pa gozda bukve in velike mrtve koprive. Vidimo, da med gozdnimi zdrùbami absolutno prevladujejo razli~ni bukovi gozdovi. 9.1.7 NERODOVITNI SVET Nerodovitni svet, kamor spadajo razli~ni kamnolomi in peskokopi, zajema 1,2 % povr{ja ob~ine (71,8 ha). Najve~ takih povr{in (27 ha) opazimo v Morav{kem podolju. Gre za peskokope kremenovega peska miocenske starosti severozahodno od Morav~ (Tomc-Soteska v opu{~anju, Zabritof), jùno od Morav~ (Hribce-Gorica, opu{~en) in severovzhodno od Drtije (Dobrava). 16 ha obsegajo~e pesko-0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % 27 16 2 1 26 ha P2 P3 H1 H2 H3 Slika 122: Obseg nerodovitnih povr{in po pokrajinah. 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Slika 123: Hudej-Ples je {e delujo~ kop kremenovega peska v Pe{kem podolju. Velike, {e neiz~rpane zaloge te mineralne OPOLE A T surovine pa obstajajo nekoliko severneje, MAJ ob vznòju Limbarske gore. kope imajo tudi v Pe{kem podolju (Hudej-Ples). Ostale ve~je povr{ine nerodovitnih tal (26 ha) so v Hribovju Murovice, Ciclja in Slivne. V jugozahodnem pobo~ju Slivne nad De{nom so tako iz Morav{ke doline kot iz doline Save dale~ vidni veliki kamnolomi apnenca srednjetriasne starosti (U{eni{~e, Zapodje), ki ga predelujejo v tovarni apna v Kresnicah. Manj{e kamnolome apnenca in dolomita pa najdemo na Mohorjevem hribu, Limbarski gori in Velikem hribu. 9.1.8 VODNE POVR[INE 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % ha 10,50 0,75 5,75 P2 P3 H1 Slika 124: Obseg vodnih povr{in po pokrajinah. 115 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 125: 7 ha veliko jezerce pri Drtiji, znano pod imenom »Havaji«, je nastalo s prepoglobitvijo terena v miocenski podlagi. Sluì za izpiranje kremenovega peska, zato je vzhodna tretjina è zasuta. Doslej je bilo stoje~ih vodnih povr{in v morav{ki ob~ini 11,3 ha ali 0,2 %. Tu obravnavamo jezerce v Morav{kem podolju vzhodno od Morav~, ki je nastalo s prepoglobitvijo terena v miocenskih peskih, melju, glini, produ in pe{~enjaku. Na severovzhodni strani priteka vanj potok Stràca, na zahodu pa voda izteka skozi jez in se pri Morav~ah izliva v Drtij{~ico. Voda se uporablja za izpiranje kremenovega peska, zato se kotanja po~asi, zlasti na jugovzhodni strani, zasipa. Z izgradnjo zadrèvalnika ob spodnjem toku Drtij{~ice v letu 2002 pa se je povr{ina stoje~ih voda pove~ala. Navadno to umetno jezerce meri 23,4 ha; od tega spada v okvir ob~ine Morav~e le 5,8 ha, ve~ji del pa sega v ob~ino Lukovica. Ob najvi{jem vodostaju pa naj bi jezerce zavzemalo 67,7 ha povr{in. 9.2 SPREMEMBE RABE TAL MED LETOMA 1825 IN 1998 (PRIMER VELIKE VASI) Ob primerjavi kart rabe tal za katastrsko ob~ino Velika vas iz leta 1825 (Franciscejski kataster 1825) in 1998 (Topole 1999) ugotovimo velike spremembe: predvsem mo~no opu{~anje kmetijskih zemlji{~. Metodologijo prikaza sprememb rabe tal smo povzeli po Gabrovcu in Kladniku 1997, ki lo~ita {tiri kategorije procesov spreminjanja rabe tal: pozidavo, intenzifikacijo, ozelenjevanje in ogozdovanje. Intenzifikacija v rabi tal pomeni spremembo travni{kih povr{in v njive ali v sadovnjake ali pa spremembo njiv v sadovnjake. Z ozelenitvijo ozna~ujemo zatravljenje njiv, z ogozditvijo pa stihijski proces, katerega posledica je zaraslost razli~nih kmetijskih zemlji{~ z gozdom. Proces zara{~anja je pravzaprav le stopnja v procesu ogozdo-vanja, vendar smo ga obravnavali kot posebno kategorijo, saj smo z njeno pomo~jo dobili {e jasnej{o sliko procesa spreminjanja rabe tal v zadnjih desetletjih. Katastrska ob~ina Velika vas zavzema le dobro desetino povr{ja ob~ine Morav~e, nanjo pa odpade kar dobro ~etrtino njenih zemlji{~ v zara{~anju. Spremembo rabe tal smo ugotovili na 43 % celotne povr{ine katastrske ob~ine. Najve~je spremembe so pri travnih povr{inah (pa{niki in travniki skupaj), saj jih je skoraj 95 % v druga~ni rabi kot leta 1825. Sledijo njive z dobrimi 91 %, sadovnjaki s 85 % in gozd, kjer je le 7 % sprememb. 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Preglednica 17: Spremembe rabe tal v katastrski ob~ini Velika vas med letoma 1825 in 1998. kategorije sprememb deleì vrste rabe tal leta 1825 v % rabe tal do leta 1998 njive sadovnjaki travinje gozd pozidava 2,8 52,2 7,3 1,0 intenzifikacija 2,8 3,4 8,0 0,4 ozelenitev 19,8 3,4 / 0,7 ogozditev 22,8 5,1 38,4 / zara{~anje 43,2 20,3 40,8 5,3 ni spremembe 8,5 15,3 5,5 92,6 k. o. Velika vas 100,0 100,0 100,0 100,0 Kar 40 % nekdanjih travnih povr{in se je do danes zaraslo v gozd, le par odstotkov manj jih je v procesu zara{~anja, intenzifikacija pa je bila izvedena le na 8 % travnih povr{in iz leta 1825. Zasadili so jih s sadnim drevjem. Gozdovi so se najmanj spremenili. Zanimiv je podatek, da se 5 % nekdanjih gozdov zara{~a, iz ~esar lahko sklepamo, da so gozd neko~ med letoma 1825 in 1998 {e nekoliko izkr~ili, kasneje pa so bile te povr{ine ponovno opu{~ene. Od 282 ha skupnih kmetijskih povr{in (njive, sadovnjaki in travnate povr{ine) leta 1825 jih je danes 53 ha (18 %) è prerasel gozd, zara{~a pa se jih kar 136 ha oziroma {e slaba polovica. Skupaj to pomeni kar dve tretjini vseh nekdanjih kmetijskih povr{in. Njive so leta 1825 zavzemale polovico vseh kmetijskih povr{in, danes le {e 9 %. Naravni dejavniki pri razporeditvi (ohranitvi) dana{njih njiv o~itno niso imeli velikega vpliva. Ugotovili smo namre~, da je nekdanje njive na 23 % povr{in è prekril gozd, nadaljnjih dobrih 40 % se jih zara{~a, le dobrih 8 % pa se jih je ohranilo. Tu ni bistvene razlike med njivami v 3. in 4. kakovostnem razredu in tistimi v najslab{ih kakovostnih razredih. Iz tega sklepamo, da imajo na pro-cese sprememb rabe tal v katastrski ob~ini Velika vas bistven vpliv drùbenogeografski dejavniki. 92,6 gozd 5,3 travinje 7,3 8 40,8 38,4 5,5 52,2 3,4 3,4 20,3 5,1 15,3 sadovnjaki 2,8 2,8 19,8 43,2 22,8 8,5 njive 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % proces, registriran leta 1998 pozidava intenzifikacija ozelenitev zara{~anje ogozditev ni spremembe Slika 126: Spremembe v rabi tal med letoma 1825 in 1998 v k. o. Velika vas. 117 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 10 VREDNOTENJE GEOEKOLO[KIH RAZMER 10.1 GLAVNI KRITERIJI VREDNOTENJA GEOEKOLO[KIH RAZMER Kot glavne kriterije, s pomo~jo katerih smo vrednotili geoekolo{ke razmere za kmetijstvo (za orne povr{ine, sadjarstvo, travni{tvo) ter za pozidavo, smo izbrali: nadmorsko vi{ino, naklone, vi{inske razlike, nosilnost tal ali posredno kamninsko podlago, oson~enost, toplotne pasove, tip prsti, na~in vodnega odtoka oziroma vodne razmere v prsti in poplavne razmere. Ker erozija prsti v obravnavani pokrajini ni problemati~na, je tokrat kot kriterij nismo upo{tevali. Z analizo dejanske rabe tal smo omejili tri oziroma {tiri kakovostne razrede geofaktorjev, in sicer tako, da v prvi razred spadajo tiste vrednosti geofaktorja, ki jih ima dobri dve tretjini celic oziroma povr- {in posameznega tipa rabe, v drugi razred nadaljnjih 27 % in v tretji razred zadnjih slabih 5 % (v skladu z normalno porazdelitvijo v statistiki). Ponekod, kjer so razmere za dolo~en tip rabe popolnoma neustrez-ne, kar pomeni, da jo izklju~ujejo, smo uvedli {e 4. razred in mu pripisali ustrezno {tevilo negativnih to~k (1000). Povr{ine, ki s katerimkoli geofaktorjem »padejo« v ta razred, so za dolo~eno vrsto rabe torej vnaprej odpisane. Pri razvr{~anju v razrede smo si pomagali z indeksi koncentracije ali pa z ran-giranjem na osnovi relativnih frekvenc in indeksov koncentracije (na primer pri tipih prsti). ^e so bile meje neprakti~ne, smo jih rahlo zaokroìli (za odstotek navzgor ali navzdol). Opisane meje razredov se spreminjajo glede na raven in zna~aj pokrajine, za katero èlimo izde-lati plan. Meje razredov dobimo torej z analizo razporeditve posameznih tipov rabe tal – vedno v pokrajini, za katero izdelujemo plan. Pearsonove korelacijske koeficiente, ki kaèjo povezanost med geofaktorjem in posameznimi tipi rabe tal, smo izra~unali s pomo~jo ra~unalni{kega programa Excel. Kasneje smo jih uporabili kot ponderje pri vrednotenju geoekolo{kih razmer. Korelacijske koeficiente, ponderje in {tevilo to~k po kakovostnih razredih upo{tevanih geoekolo{- kih dejavnikov za vsak posamezen tip rabe tal prikazuje preglednica 18. 300 250 200 150 100 50 0 Nadmorska Naklon Vi{inska Nosilnost Oson~enost Toplotni Poplavne Tip prsti Vodne vi{ina razlika tal pas razmere razmere v prsti Pozidava Njive Sadovnjaki Travniki Slika 127: Upo{tevani geoekolo{ki dejavniki in njihovi ponderji pri razli~nih tipih rabe tal. 118 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 2 2 ve oda m oda oda aba) / 30° / / / / 30° / MJ na m / / 30° / MJ na m / / 30° / / / / razred > > 800> > > azred tla niso nosilna redne popla stoje~a v 3100 stoje~a v 3800 stoje~a v < < ovostni r kak4. vilo to~k –1000 –1000 –1000 –1000 –1000 –1000 –1000 –7000 –1000 –1000 –1000 –1000 –1000 –1000 –1000 –7000 –1000 –1000 –1000 –1000 –1000 –1000 –6000 –1000 –1000 –1000 –1000 –1000 –1000 –1000 –7000 (absolutno onemogo~ena r {te be tal. 2 m 2 a 2 2 ve ode ve ode ode ve m m m MJ na m MJ na m m MJ na m MJ na m razred 620 300 520 vne v vne v 650 vne v > 18–30° > slaba vi{inski > 16–30° vi{inski m in 640–800 21–30° vi{inski > 18–30° 1, 7, 10 vi{inski azred 1, 2, 3, 4, 9 kov) 3600 3600 < izredne popla popla redne popla popla popla < redne popla 3899–3100 350 3999–3800 imer < 1, 3, 6, 7, 8, 9, 10, 11 ovostni r % pr p/3 kak (5 30 45 50 59 39 58 52 32 50 25 62 37 66 62 21 56 33 88 59 76 38 48 30 54 40 64 60 vnikih in po tipih r vilo to~k 3. t= 333 333 333 333 {te 2 2 2 2 ve ve m m m m MJ na m / MJ na m MJ na m MJ na m in 560–640 olo{kih deja razred 11–17° srednja verzijski 9–15° verzijski 16–20° 2, 4, 5 verzijski 12–17° verzijski 440–620 170–300 in 420–520 in in 440–650 2, 3, 4, 6 in azred kov) 5, 6, 7, 8,10, 11 su{no ali vlàno izredne popla su{no ali vlàno su{no ali vlàno izredne popla 4100–3600 4200–3900 350–430 4300–4000 4100–3600 imer ovostni r % pr kak vnjaki vr{ine vr{ine vanih geoek 2. (27 2p/3 vr{ine vilo to~k 60 90 78 64 50 73 sado 42 66 75 95 59 81 t= 100 119 116 104 667 101 123 132 123 667 113 175 118 151 667 e po 108 128 120 667 {te e po vr{ine s avni{k 2 2 2 2 A) pozidane po B) njivsk D) tr C) po m m m v m v m v 11° MJ na m malni 9° / MJ na m malni 16° / MJ na m malni 12° MJ na m malni razred 440 170 420 < 440 < < < < < m, odtok najbolj{a ter ni popla < malen odtok ter ni popla malni odtok ter < ter ni popla azred 5, 8, 9, 11 kov) 4100 4200 430–560 nor 4300 nor 4100 ovanje po upo{te > nor > > > imer ovostni r % pr kak1. (68 p 90 96 75 64 89 vilo to~k t= 135 149 178 117 174 156 1000 151 185 110 198 185 1000 169 100 263 177 227 1000 113 143 162 121 192 180 1000 {te ·1000Σk) 90 135 149 178 117 174 156 96 151 75 185 110 198 185 64 169 100 263 177 227 113 143 89 162 121 192 180 ponder 1000 1000 1000 1000 (k/ oeficienti, ponderji in to~k =p 0,50 0,75 0,83 0,99 0,65 0,97 0,87 5,56 0,47 0,74 0,37 0,91 0,54 0,97 0,91 4,91 0,23 0,61 0,36 0,95 0,64 0,82 3,61 0,57 0,72 0,45 0,82 0,61 0,97 0,91 5,05 korelacijski koeficient k orelacijski k prsti prsti prsti azlika azmere azmere azmere azmere v azmere v azmere v aktor vne r vne r vne r Preglednica 18: K geof nadmorska vi{ina naklon vi{inska r nosilnost tal oson~enost toplotni pas popla vsota nadmorska vi{ina naklon tip prsti vodne r oson~enost toplotni pas popla vsota nadmorska vi{ina naklon tip prsti vodne r oson~enost toplotni pas vsota nadmorska vi{ina naklon tip prsti vodne r oson~enost toplotni pas popla vsota 119 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Povr{insko enoto – celico smo glede na posamezne kriterije uvrstili v enega od {tirih kakovostnih razredov na naslednji na~in: Glede na nadmorske vi{ine spada celica v prvi kakovostni razred, ~e leì pod nadmorsko vi{i-no 440 m z vidika pozidave, pod 420 m z vidika ornih povr{in, med 430 in 560 m z vidika sadovnjakov in pod 440 m visoko z vidika travnikov. V drugi razred spada, ~e leì 440 do 620 m visoko z vidika pozidave, 420 do 520 m visoko z vidika ornih povr{in, 350 do 430 ali 560 do 640 m visoko z vidika sadovnjakov in 440 do 650 m visoko z vidika travnikov. Tretji kakovostni razred pomenijo pri pozidavi vi{ine nad 620 m, pri ornih povr{inah nad 520 m, pri sadovnjakih pod 350 m ali 640 do 800 m. ^etrti kakovostni razred smo v obravnavani pokrajini, ki ima najve~jo nadmorsko vi{ino 880 m, uvedli le pri sadovnjakih in sicer: nad 800 m. Korelacijski koeficienti kaèjo, da povezave med nadmorsko vi{ino in rabo tal niso zelo mo~- ne. Vi{inski razpon, kjer se pojavlja posamezen tip rabe tal, je dokaj {irok. [e najbolj so od nadmorske vi{ine odvisni travniki (korelacijski koeficient je 0,5717). Manj so odvisni pozidava (0,5021), njive (0,4761) in sadovnjaki (0,2317). Glede na naklone spada celica v prvi kakovostni razred, ~e gre za nagnjenost pod 11° z vidika pozidave, pod 9° z vidika ornih povr{in, pod 16° z vidika sadovnjakov in pod 12° z vidika travnikov. V drugi kakovostni razred spada, ~e meri naklon od 11 do 17° z vidika pozidave, od 9 do 15° z vidika ornih povr{in, od 16 do 20° z vidika sadovnjakov in od 12 do 17° z vidika travnikov. Tretji kakovostni razred pomeni naklon od 18 do 30° z vidika pozidave, od 16 do 30° z vidika ornih povr{in, med 21 in 30° z vidika sadovnjakov ter med 18 in 30° z vidika travnikov. ^e meri naklon 30° ali ve~, je enota z vidika vseh vrst rabe v ~etrtem razredu. Korelacijski koeficienti, ki kaèjo povezavo med nakloni in posameznimi tipi rabe tal, so zelo visoki. Od njih so najbolj odvisne pozidane povr{ine (korelacija 0,7452) in orne povr- {ine (0,7407), sledijo pa travniki (0,7196) in sadovnjaki (0,6055). Naklon je pri vseh tipih rabe tal pomembnej{i kriterij, kot nadmorska vi{ina. Glede na vi{inske razlike smo celico uvrstili v prvi kakovostni razred, ~e je razlika do najblì- jega dolinskega dna manj kot 170 m in v drugi kakovostni razred, ~e meri 170 do 300 m. Tretji kakovostni razred pomeni razlika nad 300 m. Vi{insko razliko smo upo{tevali le v primeru pozidave tal. Korelacijski koeficient 0,8306 pove, da je vi{inska razlika pri pozidavi zelo pomemben dejavnik. Glede na oson~enost smo celico uvrstili v prvi kakovostni razred, ~e v enem letu prejme naslednje koli~ine son~ne energije: nad 4100 MJ na m2 z vidika pozidave, nad 4200 MJ na m2 z vidika ornih povr{in, nad 4300 MJ na m2 z vidika sadovnjakov in nad 4100 MJ na m2 z vidika travnikov. Celica je v drugem kakovostnem razredu, ~e je letna vsota son~ne energije pozidanih tal med 3600 in 4100 MJ na m2, njivskih povr{in med 3900 in 4200 MJ na m2, povr{in s sadovnjaki med 4000 in 4300 MJ na m2 in povr{in s travniki med 3600 in 4100 MJ na m2. V tretji razred spadajo povr{ine, ki v primeru pozidave in travnikov prejmejo pod 3600 MJ na m2, njivske povr{ine s 3100 do 3899 MJ na m2, povr{ine s sadovnjaki pa 3800 do 3999 MJ na m2 letno. ^etrti razred smo uvedli le v primeru ornih povr{in, ~e je letna vsota prejete koli~ine son~ne energije manj{a od 3100 MJ na m2, in v primeru sadovnjakov, ~e je ta pod 3800 MJ na m2. Korelacije kaèjo, da je pomen oson~enosti podoben pri izbiri povr{in za pozidavo (0,6492), za sadovnjake (0,6367), in za travnike (0,6065), nekaj manj{i pa v primeru njiv (0,5425). Glede na toplotni pas smo celico pri vseh tipih rabe, pri pozidavi, njivah, sadovnjakih in travnikih, uvrstili v prvi kakovostni razred, ~e spada v termalni pas, v drugi razred, ~e je v inverzijskem pasu in v tretji razred, ~e je v vi{inskem pasu. Glede na tip prsti nobeno obmo~je ni v prvem kakovostnem razredu primernosti za njive ali sadovnjake. Z vidika travnikov pa smo ga na podlagi indeksov koncentracije pripisali evtri~nim in distri~nim rjavim prstem in rankerjem ter globoko in srednje globoko oglejenim nekarbonatnim obre~nim prstem. V drugem kakovostnem razredu so v primeru njivskih povr{in distri~ne in evtri~ne rjave prsti in rankerji, globoko oglejene nekarbonatne obre~ne prsti in mo~an in srednje mo~an evtri~ni mineralni hipoglej, v primeru sadovnjakov pa rjave pokarbonatne prsti in rendzine, distri~ne rjave prsti z rankerji. Rjave pokarbonatne prsti in distri~ne rjave prsti z rankerji v razli~nih razmerjih pomenijo drugi razred tudi pri travnikih. Tretjerazredne so za njive rendzine in rjave pokarbonatne prsti z rendzino, distri~ne rjave prsti 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 in rankerji in srednje globoko oglejene nekarbonatne obre~ne prsti, za sadovnjake pa vse pokarbonatne prsti z rendzinami, vse oglejene prsti in hipogleji. Za travnike so najmanj izkori{~ene rendzine in rjave pokarbonatne prsti, evtri~ne rjave prsti in mo~an evtri~ni mineralni hipoglej. Prsti v podolju so mo~no antropogenizirane. Povezave rabe tal s tipom prsti niso zelo mo~ne (korelacija 0,3737 pri njivah, 0,3603 pri sadovnjakih in 0,4526 pri travnikih). Tip prsti smo upo{tevali pri vseh vrstah rabe tal, razen pri pozidavi. Glede na poplavni svet smo celico uvrstili v prvi kakovostni razred za pozidavo, za orne povr- {ine in za travnike, ~e ga ne ogroàjo poplave. Drugega razreda ni, v tretjem razredu pa je v primeru njiv in travnikov svet, poplavljen ob rednih poplavah. Za pozidavo so merila stròja: v primeru mò- nih poplav se obmo~je uvr{~a v ~etrti razred. Korelacija je pri njivah 0,9104, pri pozidanih povr{inah pa 0,8720. Korelacijski koeficienti kaèjo stopnjo povezanosti rabe tal s posameznimi geoekolo{kimi dejavniki. So podlaga za dolo~itev teè teh dejavnikov v primeru posameznega tipa rabe tal ali za ponderiranje. ^e geoekolo{ke dejavnike rangiramo po ponderjih, si pri pozidanih povr{inah po pomenu sledijo: nosilnost tal (ponder 178), toplotni pas (174), poplavne razmere (156), vi{inska razlika (149), naklon (135), oson~enost (117), nadmorska vi{ina (90). Z vidika ornih povr{in je zaporedje naslednje: toplotni pas (198), poplavne razmere (185), vodne razmere v prsti (185), naklon (151), nadmorska vi{ina (96) in tip prsti (75). Vpliv geofaktorjev na razporeditev sadovnjakov kaèjo ponderji: vodne razmere v prsti (263), toplotni pas (227), oson~enost (177), naklon (169), tip prsti (100), nadmorska vi{ina (64), na razporeditev travnikov pa: toplotni pas (192), poplavne razmere (180), vodne razmere v prsti (162) in naklon (143), oson~enost (121), nadmorska vi{ina (113) in tip prsti. Na temelju opisanih kriterijev smo izdelali lo~ene karte primernosti povr{in za vsako od {tirih vrst rabe tal, s pomo~jo teh pa karti optimalne rabe negozdnih in mòne rabe gozdnih tal. 10.2 PRIMERNOST POVR[IN ZA POSAMEZNE VRSTE RABE TAL Sintetske karte smo izdelali s prekrivanjem osnovnih kart ter s pomo~jo preglednice 18, ki kaè povezanost posameznih tipov rabe tal z osnovnimi fizi~nogeografskimi prvinami in meje kakovostnih razredov. Pri pozidavi smo upo{tevali sedem, pri njivah sedem, pri sadovnjakih {est in pri travnikih sedem plasti – geofaktorjev. Nastale karte smo preklasificirali in tako dobili osem kakovostnih razredov: • 1. kakovostni razred (950 do 1000 to~k), • 2. kakovostni razred (900 do 949 to~k), • 3. kakovostni razred (800 do 899 to~k), • 4. kakovostni razred (700 do 799 to~k), • 5. kakovostni razred (600 do 699 to~k), • 6. kakovostni razred (500 do 599 to~k), • 7. kakovostni razred (1 do 499 to~k) in • 8. kakovostni razred (0 ali manj). Najve~ji mòni se{tevek pri vseh rabah je 1000. V tem primeru spada obmo~je z vidika dolo~ene rabe glede vseh geofaktorjev v najvi{ji kakovostni razred. ^e je vsota enaka 0 ali pa ima negativno vrednost, vemo, da je obmo~je za dolo~eno rabo neprimerno, ker jo absolutno onemogo~a en ali ve~ faktorjev. Modre nianse ozna~ujejo nìje kakovostne razrede, in sicer tem slab{e, ~im temnej{a je niansa, rde~e nianse pa, obratno, vi{je kakovostne razrede, in sicer tem bolj{e, ~im intenzivnej{a je barva. Rumena barva se ujema z obmo~ji, kjer je dolo~ena raba izklju~ena zaradi ve~ ali le enega samega geoekolo{- kega dejavnika (ima 1000 do 7000 negativnih to~k oziroma predznak –). Za posamezno rabo smo izdelali po dve ina~ici kart. Pri prvi ugotavljamo primernost vseh povr- {in ne glede na dejansko rabo, dopu{~amo torej kr~enje gozda, pri drugi pa smo gozdne in è pozidane 121 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole povr{ine kot mòni prostor za neko drugo rabo izlo~ili. ^e èlimo najprej izkoristiti negozdne povr- {ine, se obseg povr{in, primernih za dolo~eno rabo, mo~no skr~i. Zanima nas predvsem druga karta. 10.2.1 PRIMERNOST POVR[IN ZA POZIDAVO Sintetsko sliko primernosti povr{in za pozidavo sestavlja sedem plasti ali sedem geofaktorjev: nadmorska vi{ina, naklon, vi{inska razlika, nosilnost tal, oson~enost, toplotni pas in poplavne razmere. To~kovali smo jih na osnovi ponderjev in kakovostnih razredov, ki so navedeni pod A v preglednici 18. Vrednost vsake celice na zemljevidu je se{tevek to~k za vseh sedem geofaktorjev. Vrednosti se teoreti~no gibljejo od 1000, kar pomeni v vseh pogledih za pozidavo najugodnej{e razmere, pa do –7000 negativnih to~k, ~e bi vseh sedem geofaktorjev tako rabo absolutno onemogo~alo. Dobljene vrednosti smo razporedili v osem razredov primernosti povr{in za pozidavo; prvi razred pomeni najvi{jo kakovost. Preglednica 19: Primernost povr{in za pozidavo. kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj A. upo{tevane vse povr{ine v ob~ini ha 65 474 1519 1937 1354 399 9 381 % (6137 ha = 100 %) 1,06 7,73 24,76 31,56 22,06 6,49 0,14 6,20 B. upo{tevane le negozdne povr{ine ha 34 356 886 960 367 84 2 228 % (2916 ha negozda = 100 %) 1,17 12,20 30,38 32,93 12,59 2,86 0,06 7,82 % (6137 ha = 100 %) 0,55 5,80 14,43 15,65 5,98 1,36 0,03 3,71 C. klasifikacija sedanjih pozidanih povr{in ha 6 63 146 118 36 7 0 5 % (380 ha = 100 %) 1,58 16,58 38,42 31,05 9,47 1,84 0,00 1,32 izkori{~enost negozdnih povr{in za pozidavo 17,65 17,69 16,45 12,26 9,81 8,08 0,00 2,20 po razredih v % indeks koncentracije (% pozidanega sveta v posameznem razredu : 135 135 126 94 75 62 0 17 % negozdnih povr{in v posameznem zazidalnem razredu · 100) Za pozidavo je primernih 2236 ha ali 36,4 % povr{in morav{ke ob~ine (slika 130). To pomeni, da spadajo v prve {tiri od osmih kakovostnih razredov. ^e pa ra~unamo tudi na izrabo gozdnih povr{in, jih je celo 3995 ha ali 65,1 % (slika 129). ^e izlo~imo le najbolj{e povr{ine (prva dva razreda), so ti odstot-ki 8,8 % oziroma z gozdnimi povr{inami 13,4 %. Iz razli~nih vzrokov, predvsem zaradi velikih naklonov, poplavnega sveta in eksploatacijskih povr{in, za pozidavo absolutno ni primernih (7. in 8. razred) 230 ha ali 7,9 % vseh negozdnih povr{in, slab{e kakovosti (5., 6., 7. in 8. razred) pa je v okviru negozdnih povr- {in 23,3 % zemlji{~. Seveda vseh za pozidavo najugodnej{ih tal ne moremo nameniti taki rabi, ker morda ni tolik{nih potreb po zazidalnih povr{inah ali pa je bolj racionalna druga raba, za katero so iste povr- {ine prav tako najugodnej{e (na primer za njive). Iz preglednice 19 je razvidno, da je 17,7 % negozdnih tal v 1. kakovostnem razredu è pozidanih. To pomeni, da izpolnjujejo ve~ino pogojev: nadmorske vi{ine ne preseèjo 440 m, tla so nagnjena manj 122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 kot 11°, vi{inska razlika pa je manj{a od 150 m. Tla so dobro nosilna, iz kompaktnih kamnin. Obmo~- ja so delèna nad 4100 MJ na m2 son~ne energije letno in jih ne ogroàjo poplave. [e posebej ugodno je, ~e seèjo v termalni pas. Skoraj enak je delè zazidanosti v drugem kakovostnem razredu (17,7 %), sledijo pa tretji razred s 16,5, ~etrti z 12,3, peti z 9,8 in {esti z 8,1-odstotno zazidanostjo. Pozidanih je tudi 2,2 % tal, ki smo jih zaradi mònosti poplav ocenili kot absolutno neprimerna (slika 131). Indeksi koncentracije so za negozdne povr{ine v prvih treh razredih 135, 135 in 126. ^e se ne bi najprimernej{e povr{ine za pozidavo in najprimernej{e povr{ine za njive pogosto prekrivale, bi bili {e vi{ji. ^e dopu{~amo kr~enje gozda, je odprtih mònosti {e precej ve~; seveda imajo tu ve~inoma prednost njive. Dale~ najve~ za pozidavo primernih povr{in imata Vrhpoljsko in Pe{ko podolje (39 oziroma 15 % v najbolj{ih dveh in 83 % oziroma 50 % v najbolj{ih treh razredih), nadpovpre~no veliko jih opazimo {e v Hribovju Svetega Mohorja (21 % v prvih dveh, 68 % povr{in v prvih treh razredih). Ostale hribovske pokrajine v prvih dveh razredih nimajo primernih povr{in za pozidavo, {e najugodnej{e razmere so v Hribovju Limbarske gore, ki ima v tretjem razredu 24 % povr{in. Tudi v absolutnem smislu sta na prvem mestu Vrhpoljsko in Pe{ko podolje (24 in 22 % vseh morav{kih povr{in v prvih treh razredih, sledi pa jima Hribovje Svetega Mohorja z 21 %. V podolju je 62 % vseh za pozidavo najprimernej{ih povr{in (1., 2., 3. razred). Obmo~ja, ki so zbrala pod 600 to~k (indeks koncentracije pod 100), so za pozidavo neustrezna v ve~ pogledih (nadmorske vi{ine nad 620 m, nakloni nad 18°, vi{inska razlika nad 300 m, slaba nosilnost tal – klasti~ne kamnine, koli~ina prejete son~ne energije pod 3600 MJ na m2, groze~e poplave). Seveda ni nujno, da izpolnjujejo vse pogoje hkrati. Negativne to~ke pa imajo, ~e so popolnoma neprimerna glede ve~ ali pa tudi samo glede enega kriterija. V zadnjem primeru so geoekolo{ke razmere za pozidavo lahko ugodne, obstaja pa nevarnost s strani enega od geofaktorjev (na primer poplavne vode, nakloni nad 30°). Kljub vsemu znotraj tega razreda najdemo nekaj pozidanih povr{in. O KAPUS MARK Slika 128: Oson~enost, varnost pred poplavami, primeren naklon in dober prometni poloàj so kriteriji, ki najbolj prispevajo k privla~nosti za pozidavo. Na sliki je Drtija (370–400 m). 123 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Kakovostni razredi 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 129: Primernost povr{in za pozidavo (ne glede na dejansko rabo). 124 Preglednica 20: Primernost povr{in za pozidavo po pokrajinah (upo{tevane so tudi gozdne povr{ine). kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred skupaj zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj povr{ine kakovostnih razredov z vidika pozidave v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 230 256 83 1 0 0 14 584 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 49 285 367 7 0 0 99 806 Vzhodno ali Pe{ko podolje 13 112 329 272 35 1 0 83 844 podolje 13 391 869 722 43 1 0 195 2233 Hribovje Svetega Mohorja 51 81 294 135 21 0 0 43 624 Hribovje Limbarske gore 1 3 237 226 442 70 0 26 1004 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 98 538 586 285 1 91 1599 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0 0 22 317 263 43 7 26 677 hribovje 52 84 650 1216 1311 398 9 186 3904 ob~ina Morav~e 65 474 1519 1937 1354 399 9 381 6137 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika pozidave v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 39,4 43,8 14,2 0,2 0,0 0,0 2,4 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 6,1 35,3 45,5 0,9 0,0 0,0 12,2 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 1,6 13,3 39,0 32,2 4,1 0,1 0,0 9,8 100,0 podolje 0,6 17,5 38,9 32,3 1,9 0,0 0,0 8,7 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 8,14 12,9 47,1 21,6 3,4 0,0 0,0 6,9 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,1 0,3 23,6 22,5 44,0 7,0 0,0 2,5 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 6,1 33,6 36,6 17,8 0,1 5,7 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 3,2 46,8 38,8 6,3 1,1 3,8 100,0 hribovje 1,3 2,1 16,7 31,1 33,6 10,2 0,2 4,8 100,0 ob~ina Morav~e 1,1 7,7 24,8 31,6 22,1 6,5 0,1 6,2 100,0 GEOGRAFIJ deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika pozidave v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 48,4 16,8 4,3 0,1 0,0 0,0 3,7 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 10,4 18,7 19,0 0,5 0,0 0,0 25,9 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 20,5 23,6 21,6 14,0 2,6 0,2 0,0 21,7 13,8 podolje 20,5 82,4 57,2 37,3 3,1 0,2 0,0 51,3 36,4 A SLO Hribovje Svetega Mohorja 78,4 17,0 19,3 6,9 1,6 0,0 0,0 11,3 10,2 Hribovje Limbarske gore 1,2 0,6 15,6 11,7 32,6 17,6 0,0 6,7 16,4 VENIJE 7 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 6,5 27,8 43,3 71,6 14,7 23,9 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 1,4 16,4 19,4 10,7 85,3 6,8 11,0 125 hribovje 79,5 17,6 42,8 62,8 96,9 99,8 100,0 48,7 63,6 ob~ina Morav~e 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Kakovostni razredi 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 130: Primernost negozdnih povr{in za pozidavo. 126 Preglednica 21: Primernost negozdnih povr{in za pozidavo po pokrajinah. kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred skupaj zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj povr{ine kakovostnih razredov z vidika pozidave v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 188 180 61 1 0 0 8 437 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 47 220 271 6 0 0 95 639 Vzhodno ali Pe{ko podolje 10 82 214 169 11 0 0 69 555 podolje 10 317 614 500 18 0 0 171 1640 Hribovje Svetega Mohorja 24 37 120 34 6 0 0 39 259 Hribovje Limbarske gore 0 2 101 88 130 13 0 1 335 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 40 187 161 49 0 17 452 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0 0 12 151 54 23 2 0 241 hribovje 24 39 272 460 350 84 2 57 1286 ob~ina Morav~e 34 356 886 960 367 84 2 228 2916 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika pozidave v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 43,0 41,2 13,9 0,2 0,0 0,0 1,7 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 7,4 34,5 42,4 0,9 0,0 0,0 14,8 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 1,9 14,8 38,6 30,4 1,9 0,0 0,0 12,4 100,0 podolje 0,0 19,3 37,4 30,5 1,1 0,0 0,0 10,4 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 9,8 14,3 46,3 13,0 2,1 0,0 0,0 15,2 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,6 30,2 26,3 38,8 3,7 0,0 0,3 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 8,7 41,4 35,5 10,7 0,0 3,7 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0 0,0 4,8 62,9 22,3 9,4 0,7 0,0 100,0 hribovje 1,9 3,0 21,2 35,8 27,2 6,5 0,1 4,4 100,0 ob~ina Morav~e 1,2 12,2 30,4 32,9 12,6 2,9 0,1 7,8 100,0 GEOGRAFIJ deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika pozidave v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 0,0 52,7 20,3 6,3 0,3 0,0 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 13,2 24,8 28,2 1,6 0,0 0,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 30,2 30,2 23,1 24,1 17,6 2,9 0,0 0,0 13,8 podolje 30,2 30,2 89,0 69,3 52,1 4,8 0,0 0,0 36,4 A SLO Hribovje Svetega Mohorja 69,9 69,9 10,4 13,5 3,5 1,5 0,0 0,0 10,2 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 0,6 11,4 9,2 35,4 15,0 0,0 16,4 VENIJE 7 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,0 4,5 19,5 43,7 58,1 0,00 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,0 1,3 15,8 14,6 27,0 100,0 11,0 127 hribovje 69,9 69,9 11,0 30,7 47,9 95,2 100,0 100,0 63,6 ob~ina Morav~e 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Kakovostni razredi 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 131: Kakovostni razred sedanjih pozidanih povr{in. 128 Preglednica 22: Kakovostni razred sedanjih pozidanih povr{in po pokrajinah. kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred skupaj zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj povr{ine kakovostnih razredov z vidika pozidave v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 36 34 14 1 0 0 1 84 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 13 44 44 1 0 0 2 103 Vzhodno ali Pe{ko podolje 1 7 31 13 0 0 0 2 54 podolje 1 55 108 70 2 0 0 5 240 Hribovje Svetega Mohorja 5 7 15 2 0 0 0 0 29 Hribovje Limbarske gore 0 1 12 8 13 0 0 0 34 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 10 22 16 3 0 0 51 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0 0 1 16 6 4 0 0 26 hribovje 5 8 38 48 35 7 0 0 140 ob~ina Morav~e 6 63 146 118 36 7 0 5 380 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika pozidave v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 42,4 40,0 16,1 0,6 0,0 0,0 0,9 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 12,4 42,4 42,7 0,7 0,0 0,0 1,7 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 1,9 12,1 57,7 23,7 0,5 0,0 0,0 4,2 100,0 podolje 0,4 22,8 45,0 29,2 0,6 0,0 0,0 2,0 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 17,2 24,1 50,9 7,8 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,0 3,0 36,6 23,1 37,3 0,0 0,0 0,0 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 19,5 42,4 31,2 6,3 0,0 0,5 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 2,9 61,0 22,9 13,3 0,0 0,0 100,0 hribovje 3,6 5,7 27,0 34,1 24,6 4,8 0,0 0,2 100,0 ob~ina Morav~e 1,6 16,5 38,4 31,0 9,5 1,8 0,0 1,3 100,0 GEOGRAFIJ deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika pozidave v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 56,6 23,0 11,5 1,4 0,0 0,0 15,0 22,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 20,3 29,9 37,2 2,1 0,0 0,0 35,0 27,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 16,7 10,4 21,3 10,8 0,7 0,0 0,0 45,0 14,1 podolje 16,7 87,3 74,1 59,5 4,2 0,0 0,0 95,0 63,2 A SLO Hribovje Svetega Mohorja 83,3 11,2 10,1 1,9 0,0 0,0 0,0 0,0 7,6 Hribovje Limbarske gore 0,0 1,6 8,4 6,6 34,7 0,0 0,0 0,0 8,8 VENIJE 7 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 6,9 18,7 44,4 48,2 0,0 5,0 13,5 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,5 13,6 16,7 51,9 0,0 0,0 6,9 129 hribovje 83,3 12,8 25,9 40,6 95,8 100,0 0,0 5,0 36,8 ob~ina Morav~e 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Mikroregije z najve~jim deleèm za pozidavo neprimernih povr{in so vse hribovske pokrajine, {e posebej Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne, kamor spada kar 48 % vseh ob~inskih obmo~ij v 6., 7. in 8. razredu primernosti za pozidavo. Vzrok je v velikem obsegu sen~nih, prepadnih in strmih povr{in, meli{~ in eksploatacijskih povr{in. Med niìnskimi pokrajinami je za pozidavo manj ugodno Osrednje ali Morav{ko podolje z obsènim poplavnim svetom, slabo nosilnostjo tal in toplotnim obratom. 10.2.2 PRIMERNOST POVR[IN ZA NJIVE Sintetsko sliko primernosti povr{in za njive sestavlja sedem plasti, sedem geofaktorjev: nadmorska vi{ina, naklon, tip prsti, vodne razmere v prsti, oson~enost, toplotni pas in poplavne razmere. Na osnovi ponderjev in kakovostnih razredov, ki so navedeni pod B v preglednici 18, smo jih to~kovali po celicah. Vrednost vsakega kvadratka je se{tevek to~k za vseh sedem geofaktorjev. Vrednosti se teoreti~no gibljejo od 1000, kar pomeni v vseh pogledih za njive najugodnej{e razmere, pa do sedem tiso~ negativnih to~k, ~e vseh sedem geofaktorjev tako rabo absolutno onemogo~a. Dobljene vrednosti smo klasificirali v osem razredov primernosti povr{in za njive; od teh je prvi najbolj{i. Preglednica 23: Primernost povr{in za njive. kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj A. upo{tevane vse povr{ine v ob~ini ha / 81 1519 1959 1175 1191 8 206 % (6137 ha = 100 %) / 1,31 24,74 31,92 19,15 19,41 0,13 3,35 B. upo{tevane le negozdne povr{ine ha / 61 982 994 523 321 4 31 % (2916 ha negozda = 100 %) / 2,10 33,69 34,08 17,94 11,02 0,12 1,05 % (6137 ha = 100 %) / 1,00 16,01 16,19 8,52 5,23 0,06 0,50 C. klasifikacija sedanjih njivskih povr{in ha / 23 365 321 121 45 0 1 % (874 ha = 100 %) / 2,60 41,70 36,67 13,82 5,12 0,00 0,09 izkori{~enost negozdnih povr{in za njive / 37,14 37,11 32,25 23,09 13,93 0,00 2,44 po razredih v % indeks koncentracije (% njiv v posameznem razredu : % negozdnih / 124 124 108 77 46 0 8 povr{in v posameznem njivskem razredu · 100) Prvi kakovostni razred ornih povr{in je v primeru morav{ke ob~ine odsoten. Tu namre~ ni tipov prsti, ki bi jim lahko pripisali najvi{je {tevilo to~k. V drugi in tretji kakovostni razred spada 1043 ha ali 36 % negozdnih tal, ~e upo{tevamo tudi gozdna tla, pa ~etrtino vseh povr{in v ob~ini. Okrog 23 % tal v ob~i-ni ali 12 % negozdnih tal za njive ni primernih (6., 7., 8. razred). 388 ha ali 44 % sedanjih njiv leì na obmo~jih drugega in tretjega kakovostnega razreda, indeks koncentracije pa kaè, da je relativno ugoden tudi 4. kakovostni razred, kjer je {e 37 % njiv. Najve~ njiv najvi{jih kakovostnih razredov (2. in 3. razred) imata Morav{ko in Pe{ko podolje, najve~ njiv v ~etrtem razredu pa Vrhpoljsko podolje. Neugodno je, da so za njive najprimernej{e povr{ine ponavadi tudi zelo ugodne za pozidavo. Zaradi pomanjkanja prostora so se pozidane povr{ine marsikdaj {irile na ra~un njiv. V hribovskem svetu so najbolj{e razmere v Hribovju Svetega Mohorja. 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Kakovostni razredi 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 132: Primernost povr{in za njive (ne glede na dejansko rabo). 131 132 Geog Preglednica 24: Primernost povr{in za njive po pokrajinah. rafija ob~ine Mor kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred skupaj zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj povr{ine kakovostnih razredov z vidika njiv v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 0 30 476 68 10 0 0 584 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 0 543 146 71 35 1 11 806 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0 79 458 208 61 33 4 1 844 av~e podolje 0 79 1031 830 200 78 5 12 2233 Hribovje Svetega Mohorja 0 2 203 265 116 21 2 16 624 Hribovje Limbarske gore 0 0 34 272 333 321 0 44 1004 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 4 267 472 748 1 108 1599 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0 0 247 325 56 24 0 26 677 hribovje 0 2 487 1129 976 1113 3 194 3904 ob~ina Morav~e 0 80 1519 1959 1175 1191 8 206 6137 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika njiv v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 5,1 81,6 11,6 1,7 0,0 0,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 67,4 18,1 8,8 4,3 0,1 1,3 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 9,3 54,3 24,7 7,2 3,9 0,4 0,1 100,0 podolje 0,0 3,5 46,2 37,2 8,9 3,5 0,2 0,5 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 0,3 32,5 42,5 18,5 3,3 0,3 2,6 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 3,4 27,1 33,1 32,0 0,0 4,4 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,3 16,7 29,5 46,8 0,1 6,7 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 36,4 48,0 8,2 3,5 0,0 3,8 100,0 hribovje 0,0 0,0 12,5 28,9 25,0 28,5 0,1 5,0 100,0 ob~ina Morav~e 0,0 1,3 24,7 31,9 19,2 19,4 0,1 3,4 100,0 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika njiv v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje / 0,0 1,6 37,6 8,0 1,6 0,0 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje / 0,0 42,5 11,1 12,9 10,1 14,3 35,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje / 100,0 32,2 10,4 8,6 8,6 14,3 1,6 13,8 podolje / 100,0 76,3 59,1 29,5 20,2 28,6 36,6 36,4 Hribovje Svetega Mohorja / 0,0 10,6 9,2 6,7 6,1 50,0 22,8 10,2 Hribovje Limbarske gore / 0,0 1,3 11,6 30,2 15,3 0,0 1,6 16,4 Maja T Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne / 0,0 0,2 11,0 29,1 54,9 21,4 39,0 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne / 0,0 11,7 9,1 4,5 3,6 0,0 0,0 11,0 opole hribovje / 0,0 23,7 40,9 70,5 79,8 71,4 63,4 63,6 ob~ina Morav~e / 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Kakovostni razredi 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 133: Primernost negozdnih povr{in za njive. 133 134 Geog Preglednica 25: Primernost negozdnih povr{in za njive po pokrajinah. rafija ob~ine Mor kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred skupaj zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj povr{ine kakovostnih razredov z vidika njiv v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 0 16 374 42 5 0 0 437 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 0 417 110 68 33 1 11 639 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0 61 317 103 45 28 1 1 555 av~e podolje 0 61 750 587 154 65 1 11 1640 Hribovje Svetega Mohorja 0 0 104 92 35 20 2 7 259 Hribovje Limbarske gore 0 0 13 115 158 49 0 1 335 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 2 109 152 176 1 12 452 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0 0 115 91 24 12 0 0 241 hribovje 0 0 233 407 369 256 3 20 1286 ob~ina Morav~e 0 61 982 994 523 321 4 31 2916 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika njiv v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 3,7 85,6 9,6 1,2 0,0 0,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 65,3 17,3 10,6 5,1 0,1 1,7 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 11,1 57,1 18,6 8,1 5,0 0,1 0,1 100,0 podolje 0,0 3,8 46,0 36,0 9,5 4,0 0,1 0,7 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 0,0 40,1 35,4 13,6 7,5 0,7 2,7 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 3,7 34,3 47,2 14,6 0,0 0,2 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,4 24,2 33,6 39,0 0,2 2,7 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 47,7 37,7 9,8 4,8 0,0 0,0 100,0 hribovje 0,0 0,0 18,1 31,6 28,7 19,9 0,2 1,5 100,0 ob~ina Morav~e 0,0 2,1 33,7 34,1 17,9 11,0 0,1 1,1 100,0 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika njiv v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje / 0,0 1,6 37,6 8,0 1,6 0,0 0,00 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje / 0,0 42,5 11,1 12,9 10,1 14,3 35,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje / 100,0 32,2 10,4 8,6 8,6 14,3 1,6 13,8 podolje / 100,0 76,3 59,1 29,5 20,2 28,6 36,6 36,4 Hribovje Svetega Mohorja / 0,0 10,6 9,2 6,7 6,1 50,0 22,8 10,2 Hribovje Limbarske gore / 0,0 1,3 11,6 30,2 15,3 0,0 1,6 16,4 Maja T Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne / 0,0 0,2 11,0 29,1 54,9 21,4 39,0 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne / 0,0 11,7 9,1 4,5 3,6 0,0 0,00 11,0 opole hribovje / 0,0 23,7 40,9 70,5 79,8 71,4 63,4 63,6 ob~ina Morav~e / 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Kakovostni razredi 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 134: Kakovostni razred sedanjih njiv. 135 136 Geog Preglednica 26: Kakovostni razred sedanjih njivskih povr{in po pokrajinah. rafija ob~ine Mor kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred skupaj zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj povr{ine kakovostnih razredov z vidika njiv v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 0 2 155 9 1 0 0 166 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 0 185 53 42 18 0 0 297 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0 23 117 31 18 6 0 0 196 av~e podolje 0 23 304 239 69 24 0 0 659 Hribovje Svetega Mohorja 0 0 46 31 6 4 0 1 88 Hribovje Limbarske gore 0 0 2 15 17 6 0 0 39 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 1 25 21 9 0 0 57 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0 0 12 11 8 1 0 0 32 hribovje 0 0 61 82 52 21 0 1 215 ob~ina Morav~e 0 23 365 321 121 45 0 1 874 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika njiv v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 1,1 93,1 5,6 0,3 0,0 0,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 62,3 17,8 14,0 5,9 0,0 0,0 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 11,6 59,9 16,0 9,3 3,2 0,0 0,0 100,0 podolje 0,0 3,5 46,2 36,2 10,5 3,7 0,0 0,0 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 0,0 52,6 35,2 6,8 4,6 0,0 0,9 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 3,8 36,9 43,3 15,9 0,0 0,0 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 1,8 44,3 37,6 16,4 0,0 0,0 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 37,3 35,7 23,8 3,2 0,0 0,0 100,0 hribovje 0,0 0,0 28,1 38,0 24,0 9,5 0,0 0,4 100,0 ob~ina Morav~e 0,0 2,6 41,7 36,7 13,8 5,1 0,0 0,1 100,0 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika njiv v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 0,5 48,2 7,7 1,1 0,0 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 50,8 16,5 34,4 39,1 0,0 0,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 0,0 100,0 32,1 9,8 15,1 14,0 0,0 0,0 13,8 podolje 0,0 100,0 83,4 74,5 57,1 54,2 0,0 0,0 36,4 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 0,0 12,7 9,7 5,0 8,9 0,0 100,0 10,2 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 0,4 4,5 14,1 14,0 0,0 0,0 16,4 Maja T Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,3 7,8 17,6 20,7 0,0 0,0 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 3,2 3,5 6,2 2,2 0,0 0,0 11,0 opole hribovje 0,0 0,0 16,6 25,5 42,9 45,8 0,0 100,0 63,6 ob~ina Morav~e 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 135: Na kakovost ornih povr{in najbolj vplivajo talne vodne razmere, varnost pred poplavami in meglo, primerna oson~enost in ne prevelik naklon. ^e upo{tevamo le najbolj{e razrede (2., 3.) ugotovimo, da je za njive è izkori{~enih 37 % negozdnih povr{in (388 od 1043 ha). Pod gozdno odejo pa je {e 556 ha rezerv. Obmo~je smo ocenili kot najprimernej{e, ~e leì nìje od 420 m n. m., ~e nakloni ne preseèjo 9°, ~e je pokrito s tipi prsti, ki niso prekisle in preplitve in ~e je vodni odtok normalen (ni prepojenosti z vodo, kra{ke prevotljenosti). Obmo~- je dobi nad 4200 MJ na km2 son~ne energije letno. ^e njive seèjo {e v termalni pas, je verjetnost pozeb precej manj{a. Njiv ne ogroàjo poplave. Obmo~ja, ki so zbrala pod 700 to~k, so kot orne povr{ine vsestransko neustrezna, {e zlasti ~e so to~ke negativne. Najve~ takih povr{in imajo hribovske pokrajine (Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne, Hribovje Limbarske gore). Njive se zelo zred~ijo pri nadmorski vi{ini nad 520 m, naklonih nad 16°, na rendzinah oziroma plitvih kra{kih tleh, na kislih in za erozijo ob~utljivih prsteh ter na poplavnem svetu. Najve~je neugodnosti za orne povr{ine pomenijo naklon nad 30°, premalo prejete son~ne energije letno (pod 3100 MJ na km2) in poplavna voda. 10.2.3 PRIMERNOST POVR[IN ZA SADOVNJAKE Sintetsko sliko primernosti povr{in za sadovnjake sestavlja {est plasti, {est geofaktorjev: nadmorska vi{ina, naklon, tip prsti, vodne razmere v prsti, oson~enost in toplotni pas. Na osnovi ponderjev in kakovostnih razredov, ki so navedeni pod to~ko C v preglednici 18, smo jih to~kovali po kvadratkih. Vrednost vsakega kvadratka je se{tevek to~k za vseh sedem geofaktorjev. Vrednosti se gibljejo od 1000, kar pomeni v vseh pogledih za sadovnjake najugodnej{e razmere, pa do nekaj tiso~ negativnih to~k, ~e ve~ geofaktorjev tako rabo absolutno onemogo~a. Dobljene vrednosti smo klasificirali v osem razredov primernosti povr{in za sadovnjake. 137 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Preglednica 27: Primernost povr{in za sadovnjake. kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj A. upo{tevane vse povr{ine v ob~ini ha 155,75 253,75 1454,75 1413,5 873,75 351,75 9,75 1623,75 % (6137 ha = 100 %) 2,54 4,13 23,71 23,03 14,24 5,73 0,16 26,46 B. upo{tevane le negozdne povr{ine ha 111,75 158,75 879,5 787,25 483 88,25 0,75 406,5 % (2916 ha negozda = 100 %) 3,83 5,44 30,16 27,00 16,57 3,03 0,03 13,94 % (6137 ha = 100 %) 1,82 2,59 14,33 12,83 7,87 1,44 0,01 6,62 C. klasifikacija sedanjih povr{in s sadovnjaki ha 6 8 5 2 4 0 0 0 % (24 ha = 100 %) 24,47 32,98 20,21 7,45 14,89 0,00 0,00 0,00 izkori{~enost negozdnih povr{in za sadovnjake po razredih v % 5,15 4,88 0,54 0,22 0,72 0,00 0,00 0,00 indeks koncentracije (% sadovnjakov v posameznem 638 606 67 28 90 0 0 0 razredu : % negozdnih povr{in v posameznem razredu s sadovnjaki · 100) OPOLE A T MAJ Slika 136: Sadnemu drevju najbolj ustreza son~na lega nad pasom kotlinske megle. 138 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Kakovostni razredi 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 137: Primernost povr{in za sadovnjake (ne glede na dejansko rabo). 139 140 Geog Preglednica 28: Primernost povr{in za sadovnjake po pokrajinah. rafija ob~ine Mor kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred skupaj zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj povr{ine kakovostnih razredov z vidika sadovnjakov v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 0 31 409 103 5 0 35 584 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 0 450 184 141 2 0 30 806 Vzhodno ali Pe{ko podolje 93 107 372 141 84 6 0 41 844 av~e podolje 93 107 852 734 328 13 0 106 2233 Hribovje Svetega Mohorja 7 59 214 139 55 17 0 133 624 Hribovje Limbarske gore 13 12 173 225 280 131 4 166 1004 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 13 91 134 182 6 1173 1599 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 43 76 202 226 76 9 0 46 677 hribovje 63 147 603 680 546 339 10 1518 3904 ob~ina Morav~e 156 254 1455 1414 874 352 10 1624 6137 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika sadovnjakov v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 5,2 70,1 17,7 0,9 0,0 6,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 55,8 22,8 17,4 0,3 0,0 3,7 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 11,1 12,1 44,0 16,8 10,0 0,7 0,0 4,8 100,0 podolje 4,2 4,8 38,2 32,9 14,7 0,6 0,0 4,7 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 1,0 9,4 34,4 22,3 8,9 2,8 0,0 21,3 100,0 Hribovje Limbarske gore 1,3 1,2 17,3 22,4 27,9 13,0 0,4 16,6 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,8 5,7 8,40 11,4 0,4 73,4 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 6,4 11,2 29,9 33,3 11,3 1,3 0,0 6,8 100,0 hribovje 1,6 3,8 15,4 17,4 14,0 8,7 0,3 38,9 100,0 ob~ina Morav~e 2,5 4,1 23,7 23,0 14,2 5,7 0,2 26,5 100,0 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika sadovnjakov v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 2,1 29,0 11,8 1,5 0,0 2,2 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 30,9 13,0 16,1 0,6 0,0 1,9 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 59,9 42,3 25,5 10,0 9,6 1,6 0,0 2,5 13,8 podolje 59,9 42,3 58,6 51,9 37,5 3,8 0,0 6,5 36,4 Hribovje Svetega Mohorja 4,2 23,2 14,7 9,8 6,3 4,9 0,0 8,2 10,2 Hribovje Limbarske gore 8,4 4,6 11,9 15,9 32,1 37,2 41,0 10,2 16,4 Maja T Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,1 0,9 6,4 15,4 51,7 59,0 72,3 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 27,6 29,9 13,9 16,0 8,7 2,5 0,0 2,8 11,0 opole hribovje 40,1 57,7 41,4 48,1 62,5 96,2 100,0 93,5 63,6 ob~ina Morav~e 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Kakovostni razredi 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 138: Primernost negozdnih povr{in za sadovnjake. 141 142 Geog Preglednica 29: Primernost negozdnih povr{in za sadovnjake po pokrajinah. rafija ob~ine Mor kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred skupaj zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj povr{ine kakovostnih razredov z vidika sadovnjakov v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 0 17 331 66 5 0 18 437 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 0 341 137 134 2 0 24 639 Vzhodno ali Pe{ko podolje 69 72 253 81 65 3 0 12 555 av~e podolje 69 72 611 549 265 10 0 55 1640 Hribovje Svetega Mohorja 1 33 92 57 33 14 0 29 259 Hribovje Limbarske gore 1 4 90 90 114 14 0 22 335 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 7 40 58 48 1 300 452 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 41 49 80 51 14 3 0 2 241 hribovje 43 87 269 238 219 79 1 352 1286 ob~ina Morav~e 112 159 880 787 483 88 1 407 2916 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika sadovnjakov v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 3,8 75,8 15,2 1,0 0,0 4,2 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 53,5 21,5 21,0 0,3 0,0 3,8 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 12,4 13,0 45,6 14,6 11,6 0,5 0,0 2,2 100,0 podolje 4,2 4,4 37,5 33,7 16,2 0,6 0,0 3,4 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 0,5 12,9 35,6 22,1 12,6 5,4 0,0 11,0 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,3 1,2 26,9 26,9 34,1 4,1 0,0 6,6 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 1,5 8,8 12,7 10,6 0,2 66,3 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 16,8 20,5 33,4 21,3 5,9 1,4 0,0 0,7 100,0 hribovje 3,3 6,7 20,9 18,5 17,0 6,1 0,1 27,4 100,0 ob~ina Morav~e 3,8 5,4 30,2 27,0 16,6 3,0 0,0 13,9 100,0 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika sadovnjakov v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 1,9 42,1 13,7 5,1 0,0 4,5 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 38,8 17,4 27,7 2,3 0,0 6,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 61,7 45,5 28,7 10,3 13,4 3,4 0,0 3,0 13,8 podolje 61,7 45,5 69,4 69,7 54,8 10,8 0,0 13,5 36,4 Hribovje Svetega Mohorja 1,1 20,9 10,5 7,3 6,7 15,9 0,0 7,0 10,2 Hribovje Limbarske gore 0,9 2,5 10,2 11,4 23,7 15,6 0,0 5,4 16,4 Maja T Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,8 5,1 11,9 54,1 100,0 73,7 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 36,2 31,0 9,1 6,5 3,0 3,7 0,0 0,4 11,0 opole hribovje 38,3 54,5 30,6 30,3 45,2 89,2 100,0 86,5 63,6 ob~ina Morav~e 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Kakovostni razredi 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 139: Kakovostni razred sedanjih sadovnjakov. 143 144 Geog Preglednica 30: Kakovostni razred sedanjih sadovnjakov po pokrajinah. rafija ob~ine Mor kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred skupaj zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj povr{ine kakovostnih razredov z vidika sadovnjakov v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 0 1 1 1 0 0 0 2 Vzhodno ali Pe{ko podolje 2 4 1 0 0 0 0 0 6 av~e podolje 2 4 1 1 1 0 0 0 8 Hribovje Svetega Mohorja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hribovje Limbarske gore 0 0 0 0 2 0 0 0 3 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 4 4 3 1 1 0 0 0 13 hribovje 4 4 4 1 3 0 0 0 16 ob~ina Morav~e 6 8 5 2 4 0 0 0 24 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika sadovnjakov v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 0,0 0,0 0,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 28,6 42,9 28,6 0,0 0,0 0,0 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 25,0 62,5 12,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 podolje 18,8 46,9 15,6 9,4 9,4 0,0 0,0 0,0 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 0,0 0,0 0,0 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 10,0 0,0 90,0 0,0 0,0 0,0 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 32,7 30,8 25,0 7,7 3,9 0,0 0,0 0,0 100,0 hribovje 27,4 25,8 22,6 6,5 17,7 0,0 0,0 0,0 100,0 ob~ina Morav~e 24,5 33,0 20,2 7,5 14,9 0,0 0,0 0,0 100,0 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika sadovnjakov v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 0,0 0,0 7,1 0,0 0,0 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 10,5 42,9 14,3 0,0 0,0 0,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 26,1 48,4 15,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 13,8 podolje 26,1 48,4 26,3 42,9 21,4 0,0 0,0 0,0 36,4 Hribovje Svetega Mohorja 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 10,2 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 5,3 0,0 64,3 0,0 0,0 0,0 16,4 Maja T Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 73,9 51,6 68,4 57,1 14,3 0,0 0,0 0,0 11,0 opole hribovje 73,9 51,6 73,7 57,1 78,6 0,0 0,0 0,0 63,6 ob~ina Morav~e 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 V prve tri kakovostne razrede z vidika sadjarstva spada 19 % povr{in ob~ine, ~e upo{tevamo gozdna tla, celo 30 %. 8 % negozdnih ali 32 % vseh povr{in za sadovnjake ni primernih (imajo pod 600 to~k, preglednica 27). Sadno drevje najbolj omejujejo: nadmorska vi{ina, in sicer nizka zaradi toplotnega obrata, visoka, nad 800 m, zaradi prenizke temperaturne vsote, in nakloni nad 30 oziroma è nad 21°. Neugodne so tudi sen~ne lege oziroma nizka koli~ina letno prejete son~ne energije (pod 3800 MJ na km2). Kot manj ugodne za sadjarstvo smo spoznali predvsem sen~ne in prestrme dele hribovij in tudi Pe{- kega podolja. 79 % sedanjih sadovnjakov leì na obmo~jih najbolj{ih treh kakovostnih razredov, okrog 58 % pa v prvih dveh. Tudi znotraj teh treh razredov so precej{nje razlike (indeksi koncentracije od prvega do tretjega so: 638, 606 in 67 (preglednica 27). Za sadovnjake najbolj{e razmere nudijo obmo~ja, ki izpolnjujejo ve~ino naslednjih pogojev: leìjo v nadmorskih vi{inah 430 do 560 m in je njihov naklon pod 16°. Najugodnej{e so lege v termalnem pasu. Sadno drevje je najpogosteje na ne preve~ kislih rjavih pokarbonatnih, pa tudi na distri~nih prsteh. Najve~ pozitivnih strani smo odkrili pri Pe{kem podolju in v Jùnem podgorju Ciclja in Slivne. ^e upo{tevamo le prva dva razreda (1., 2.) ugotovimo, da so za sadno drevje najprimernej{e povr- {ine (dobrih 271 ha ali 9 % vsega pore~ja) izkori{~ene le petodstotno. ^e upo{tevamo tudi gozdna tla, jih je 410 ha. Na voljo je {e 139 ha za sadovnjake zelo ugodnih povr{in. 10.2.4 PRIMERNOST POVR[IN ZA TRAVNIKE Sintetsko sliko primernosti povr{in za travnike sestavlja sedem plasti, sedem geofaktorjev: nadmorska vi{ina, naklon, tip prsti, vodne razmere v prsti, oson~enost, toplotni pas in poplavne razmere. Na osnovi ponderjev in kakovostnih razredov, ki so navedeni pod to~ko D v preglednici 18 smo jih to~- kovali po celicah. Vrednost vsakega kvadratka je se{tevek to~k za vseh sedem geofaktorjev. Vrednosti se gibljejo od 1000, kar pomeni v vseh pogledih za travnike najugodnej{e razmere, pa do nekaj tiso~ Preglednica 31: Primernost povr{in za travnike. kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj A. upo{tevane vse povr{ine v ob~ini ha 174,5 817,25 2275,25 1476,25 843 398 0 152,5 % (6137 ha = 100 %) 2,84 13,32 37,08 24,06 13,74 6,49 0,00 2,49 B. upo{tevane le negozdne povr{ine ha 124,75 581 1275,5 627,75 226 53,5 0,00 27,25 % (2916 ha negozda = 100 %) 4,28 19,93 43,75 21,53 7,75 1,83 0,00 0,93 % (6137 ha = 100 %) 2,03 9,47 20,78 10,23 3,68 0,87 0,00 0,44 C. klasifikacija sedanjih travni{kih povr{in ha 56,25 197,5 438 252,75 88,25 8,5 0 4,75 % (1046 ha = 100 %) 5,38 18,88 41,87 24,16 8,44 0,81 0,00 0,45 izkori{~enost negozdnih povr{in za travnike 45,09 33,99 34,34 40,26 39,05 15,89 0,00 17,43 po razredih v % indeks koncentracije (% travnikov v posameznem 126 95 96 112 109 44 / 49 razredu : % negozdnih povr{in v posameznem razredu s travniki · 100) 145 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Kakovostni razredi 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 140: Primernost povr{in za travnike (ne glede na dejansko rabo). 146 Preglednica 32: Primernost povr{in za travnike po pokrajinah. kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred skupaj zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj povr{ine kakovostnih razredov z vidika travnikov v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 21 501 57 4 0 0 0 584 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 378 317 92 9 0 0 11 806 Vzhodno ali Pe{ko podolje 170 289 280 93 11 0 0 1 844 podolje 170 688 1098 242 24 0 0 11 2233 Hribovje Svetega Mohorja 3 86 360 137 32 0 0 8 624 Hribovje Limbarske gore 0 9 189 393 295 94 0 24 1004 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 1 154 580 477 303 0 84 1599 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 2 34 475 125 16 1 0 26 677 hribovje 5 129 1177 1234 819 398 0 141 3904 ob~ina Morav~e 175 817 2275 1476 843 398 0 153 6137 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika travnikov v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 3,6 85,9 9,8 0,7 0,0 0,0 0,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 46,9 39,3 11,4 1,1 0,0 0,0 1,3 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 20,2 34,3 33,2 11,0 1,3 0,0 0,0 0,1 100,0 podolje 7,6 30,8 49,2 10,8 1,1 0,0 0,0 0,5 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 0,4 13,8 57,7 21,9 5,1 0,0 0,0 1,2 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,9 18,8 39,2 29,4 9,4 0,0 2,3 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,1 9,6 36,3 29,8 19,0 0,0 5,3 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,3 5,0 70,1 18,4 2,3 0,2 0,0 3,8 100,0 hribovje 0,1 3,3 30,2 31,6 21,0 10,2 0,0 3,6 100,0 ob~ina Morav~e 2,8 13,3 37,1 24,1 13,7 6,5 0,0 2,5 100,0 GEOGRAFIJ deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika travnikov v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 2,6 22,0 3,9 0,5 0,0 / 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 46,3 13,9 6,2 1,1 0,0 / 7,1 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 97,4 35,4 12,3 6,3 1,3 0,0 / 0,3 13,8 podolje 97,4 84,2 48,3 16,4 2,8 0,0 / 7,4 36,4 A SLO Hribovje Svetega Mohorja 1,4 10,5 15,8 9,3 3,7 0,0 / 5,1 10,2 Hribovje Limbarske gore 0,0 1,1 8,3 26,6 35,0 23,6 / 15,4 16,4 VENIJE 7 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,1 6,8 39,3 56,6 76,1 / 55,1 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 1,2 4,1 20,9 8,4 1,9 0,3 / 17,1 11,0 147 hribovje 2,6 15,8 51,7 83,6 97,2 100,0 / 92,6 63,6 ob~ina Morav~e 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 / 100,0 100,0 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Kakovostni razredi 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 141: Primernost negozdnih povr{in za travnike. 148 Preglednica 33: Primernost negozdnih povr{in za travnike po pokrajinah. kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred skupaj zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj povr{ine kakovostnih razredov z vidika travnikov v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 14 396 26 1 0 0 0 437 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 299 234 88 8 0 0 11 639 Vzhodno ali Pe{ko podolje 122 201 164 63 5 0 0 1 555 podolje 122 513 794 176 14 0 0 11 1640 Hribovje Svetega Mohorja 2 47 147 45 12 0 0 6 259 Hribovje Limbarske gore 0 2 92 172 64 6 0 0 335 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 75 189 130 48 0 10 452 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 1 19 167 47 7 0 0 0 241 hribovje 3 68 482 452 213 54 0 16 1286 ob~ina Morav~e 125 581 1276 628 226 54 0 27 2916 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika travnikov v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 43,0 41,2 13,9 0,2 0,0 0,0 1,7 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 7,4 34,5 42,4 0,9 0,0 0,0 14,8 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 1,9 14,8 38,6 30,4 1,9 0,0 0,0 12,4 100,0 podolje 0,0 19,3 37,4 30,5 1,1 0,0 0,0 10,4 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 9,8 14,3 46,9 13,0 2,1 0,0 0,0 15,2 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,6 30,2 26,3 38,8 3,7 0,0 0,3 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 8,7 41,4 35,5 10,7 0,0 3,7 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 4,8 62,9 22,3 9,4 0,7 0,0 100,0 hribovje 1,9 3,0 21,2 35,8 27,2 6,5 0,1 4,4 100,0 ob~ina Morav~e 1,2 12,2 30,4 32,9 12,6 2,9 0,1 7,8 100,0 GEOGRAFIJ deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika travnikov v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 0,0 52,7 20,3 6,3 0,3 0,0 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 0,0 13,2 24,8 28,2 1,6 0,0 0,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 30,2 30,2 23,1 24,1 17,6 2,9 0,0 0,0 13,8 podolje 30,2 30,2 89,0 69,3 52,1 4,8 0,0 0,0 36,4 A SLO Hribovje Svetega Mohorja 69,9 69,9 10,4 13,5 3,5 1,5 0,0 0,0 10,2 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 0,6 11,4 9,2 35,4 15,0 0,0 16,4 VENIJE 7 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,0 4,5 19,5 43,7 58,1 0,0 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 0,0 0,0 1,3 15,8 14,6 27,0 100,0 11,0 149 hribovje 69,9 69,9 11,0 30,7 47,9 95,2 100,0 100,0 63,6 ob~ina Morav~e 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Kakovostni razredi 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 142: Kakovostni razred sedanjih travnikov. 150 Preglednica 34: Kakovostni razred sedanjih travnikov po pokrajinah. kakovostni razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred skupaj zbrane to~ke 950–1000 900–949 800–899 700–799 600–699 500–599 1–499 0 in manj povr{ine kakovostnih razredov z vidika travnikov v ha Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0 12 147 13 1 0 0 0 172 Osrednje ali Morav{ko podolje 0 83 70 28 4 0 0 0 184 Vzhodno ali Pe{ko podolje 56 78 68 39 3 0 0 0 244 podolje 56 173 284 79 8 0 0 0 600 Hribovje Svetega Mohorja 0 22 58 33 10 0 0 5 127 Hribovje Limbarske gore 0 0 25 49 27 2 0 0 103 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0 0 30 82 43 7 0 0 161 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0 3 41 11 1 0 0 0 56 hribovje 0 25 154 174 81 9 0 5 446 ob~ina Morav~e 56 198 438 253 88 9 0 5 1046 deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika travnikov v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 6,7 85,5 7,4 0,4 0,0 0,0 0,0 100,0 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 44,9 37,7 15,2 2,2 0,0 0,0 0,0 100,0 Vzhodno ali Pe{ko podolje 23,0 32,1 27,8 15,8 1,2 0,0 0,0 0,0 100,0 podolje 9,3 28,8 47,4 13,2 1,3 0,0 0,0 0,0 100,0 Hribovje Svetega Mohorja 0,2 17,4 45,5 25,7 7,5 0,0 0,0 3,8 100,0 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 24,6 47,5 26,3 1,7 0,0 0,0 100,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 18,5 50,6 26,7 4,2 0,0 0,0 100,0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 5,4 73,7 19,2 1,8 0,0 0,0 0,0 100,0 hribovje 0,1 5,6 34,5 38,9 18,0 1,9 0,0 1,1 100,0 ob~ina Morav~e 5,4 18,9 41,9 24,2 8,4 0,8 0,0 0,5 100,0 GEOGRAFIJ deleì povr{in kakovostnih razredov z vidika travnikov v % Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 0,0 5,8 33,6 5,0 0,9 0,0 0,0 0,0 9,5 Osrednje ali Morav{ko podolje 0,0 41,9 15,9 11,1 4,5 0,0 0,0 0,0 13,1 Vzhodno ali Pe{ko podolje 99,6 39,6 15,5 15,2 3,4 0,0 0,0 0,0 13,8 podolje 99,6 87,3 64,9 31,4 8,8 0,0 0,0 0,0 36,4 A SLO Hribovje Svetega Mohorja 0,4 11,1 13,1 12,9 10,8 0,0 0,0 100,0 10,2 Hribovje Limbarske gore 0,0 0,0 5,8 19,3 30,6 20,6 0,0 0,0 16,4 VENIJE 7 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 0,0 0,0 6,8 32,3 48,7 79,4 0,0 0,0 26,1 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 0,0 1,5 9,4 4,3 1,1 0,0 0,0 0,0 11,0 151 hribovje 0,4 12,7 35,1 68,6 91,2 100,0 0,0 100,0 63,6 ob~ina Morav~e 100, 0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 143: Travniki navadno zavzemajo povr{ine, ki niso primerne za intenzivnej{o rabo in niso prestrme. Na sliki je kandr{ko razvodje (476 m) z Zasavsko ali Sveto goro (849 m) v ozadju. negativnih to~k, ~e ve~ geofaktorjev tako rabo absolutno onemogo~a. Dobljene vrednosti smo klasificirali v osem razredov primernosti povr{in za travnike. V prve tri kakovostne razrede z vidika travni{tva spada 1982 ha ali 33 % povr{in ob~ine, ~e upo- {tevamo gozdna tla, celo 53 %. 14 % negozdnih ali 6 % vseh povr{in za travnike ni primernih (pod 600 to~k, preglednica 31). Obstoj travnikov najbolj omejujejo veliki nakloni (nad 30°), poplavne vode in eksploatacijske povr{ine. Kot manj ugodne za sadjarstvo smo spoznali predvsem sen~ne in prestrme dele hribovij, pa tudi Pe{kega podolja. 66 % sedanjih travnikov leì na obmo~jih najbolj{ih treh kakovostnih razredov, okrog 24 % pa v prvih dveh. Tudi znotraj teh treh razredov so precej{nje razlike. Za travnike najbolj{e razmere nudijo obmo~- ja, ki izpolnjujejo ve~ino naslednjih pogojev: leìjo v nadmorskih vi{inah pod 440 m, a {e v termalnem pasu, njihov naklon je pod 16°. Travniki prevladujejo na distri~nih, oglejenih prsteh in hipoglejih. ^e upo{tevamo le prva dva razreda (1., 2.) ugotovimo, da so za travnike najprimernej{e povr{ine (706 ha ali 11,5 % vsega pore~ja) izkori{~ene 36-odstotno. ^e upo{tevamo tudi gozdna tla, jih je 1045 ha. 10.3 SINTETSKA KARTA NAJPRIMERNEJ[E ALI OPTIMALNE RABE TAL Imamo dve mònosti. V prvem primeru pri vrednotenju upo{tevamo le negozdne povr{ine. Zemljevid na sliki 144 dobimo s prekrivanjem {tirih osnovnih kart: 1. karte primernosti negozdnih povr{in za pozidavo (slika 130), 2. karte primernosti negozdnih povr{in za njive (slika 133), 3. karte primernosti negozdnih povr{in za sadovnjake (slika 137) in 4. karte primernosti negozdnih povr{in za (slika 141). 152 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Tipi rabe tal in kakovostni razredi njive 2. razreda travniki 1. razreda njive 3. razreda travniki 2. razreda njive 4. razreda travniki 3. razreda sadovnjaki 1. razreda travniki 4. razreda sadovnjaki 2. razreda gozd sadovnjaki 3. razreda vodne povr{ine pozidava 1. razreda pozidava 2. razreda pozidava 3. razreda 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 144: Optimalna raba negozdnih in nepozidanih tal. 153 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Tipi rabe tal in kakovostni razredi njive 2. razreda travniki 1. razreda njive 3. razreda travniki 2. razreda njive 4. razreda travniki 3. razreda sadovnjaki 1. razreda travniki 4. razreda sadovnjaki 2. razreda gozd sadovnjaki 3. razreda vodne povr{ine pozidava 1. razreda pozidava 2. razreda pozidava 3. razreda 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 145: Optimalna raba tal (upo{tevane so vse povr{ine). 154 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 ^e ima en tip rabe vi{ji kakovostni razred kot drug tip, se odlo~imo zanj kot za prednostnega, pri enakih kakovostnih razredih pa je vrstni red teoreti~no naslednji: njive, sadovnjaki, pozidava, travniki. Hierarhi~no lestvico potrebujemo za primere, ~e obmo~je izpolnjuje najve~je zahteve za dva ali ve~ razli~nih tipov rabe (da sta oba v prvem ali oba v drugem razredu). Najpogosteje se prekrivajo najugodnej{a obmo~ja za njive in za pozidavo. Pri vsaki rabi bomo upo{tevali le najbolj{e tri kakovostne razrede, pri njivah in travnikih pa tudi 4. razred. Prej{njih 8 kakovostnih razredov bomo prerazporedili v 4 nove: 1 (prej{nji 1) – najbolj primerno, 2 (prej{nji 2) – srednje primerno, 3 (prej{nji 3) – primerno 4 (prej{nji 4 pri njivah in travnikih) in 5 (prej{nji 4–8, v primeru njiv in travnikov 5–8) – neprimerno. Poleg gozdnih so tu izlo~ene tudi è pozidane, vodne (jezerce in vodni zadrèvalnik s stalno vod-no povr{ino) in eksploatacijske povr{ine (peskokopi, kamnolomi). Po primerjavi z sedanjim stanjem bomo morebitno neustrezno rabo zamenjali z ustreznej{o. Preglednica 35: Povr{ina in delè priporo~ene rabe tal v okviru negozdnih tal (è pozidane, eksploatacijske in vodne povr{ine so izlo~ene). njive sadovnjaki pozidava travniki gozd kakovostni razred 2 3 4 skupaj 1 2 3 skupaj 1 2 3 skupaj 1 2 3 4 skupaj povr{ine v ha 22,5 207,5 68 298 99,3 112,5 145,8 357,5 25,8 235,3 189 450 2,25 370,5 280,8 445,5 1099 242,8 delè povr{in v % 0,8 7,2 2,4 10,3 3,4 3,9 5,0 12,3 0,9 8,1 6,5 15,5 0,1 12,8 9,7 15,4 37,9 8,4 V drugem primeru pa upo{tevamo tudi gozdna tla. Da dobimo zemljevid teoreti~no optimalne rabe (slika 145), prekrivamo karte: 1. karto primernosti povr{in za pozidavo (ne glede na dejansko rabo) (slika 129), 2. karto primernosti povr{in za njive (ne glede na dejansko rabo) (slika 132), 3. karto primernosti povr{in za sadovnjake (ne glede na dejansko rabo) (slika 136) in 4. karto primernosti povr{in za travnike (ne glede na dejansko rabo) (slika 140). Karta optimalne rabe tal torej priporo~a na dolo~enem obmo~ju tisto rabo, ki se ujema z najvi{- jim kakovostnim razredom. Vendar je to le teoreti~na karta. Upo{tevati moramo namre~ {e potrebe po dolo~eni rabi. ^e imamo na primer na nekem obmo~ju obsène povr{ine, ki so najprimernej{e za pozidavo, pa zazidalnih povr{in ne potrebujemo, se bomo odlo~ili za njivske povr{ine, ki so sicer v slab- {em kakovostnem razredu kot zazidalne, a teh primanjkuje, hkrati pa so tla {e dovolj kakovostna, da je oranje smiselno. Zato bodo zelo uporabne tudi {tiri delne sintetske karte, ki kaèjo stopnjo primernosti za posamezen tip rabe tal. 10.4 PRIMERJAVA KARTE OPTIMALNE RABE Z DEJANSKO RABO TAL Primerjava kart (preglednica 36) dejanske (slika 108) in optimalne rabe negozdnih tal (slika 144) pokaè, da so povr{ine, ki so priporo~ene za njive, rabljene takole: 31 % jih je dejansko preoranih, 13 % jih je pozidanih, 1 % jih pora{~a sadno drevje, kar 37 jih je pod travniki, zara{~a pa se jih 14 %. 4 % jih je neuporabnih, ker so tam peskokopi. Precej slab{e so izkori{~ene povr{ine, priporo~ene za sadovnjake. Le dobre 3 % je tam zares sadovnjakov, 13 % tal je pozidanih, ~etrtina je pod njivami slab{e kakovosti, 28 % jih prekriva travno rastje, kar 30 % pa se jih zara{~a. Dobra polovica odstotka teh povr{in je spremenjena v peskokope. 155 156 Geog Preglednica 36: Ujemanje priporo~ene in dejanske rabe tal (upo{tevane so le negozdne povr{ine, sen~ene so celice, kjer se priporo~ena in dejanska raba ujemata). rafija ob~ine Mor kakovostni razred dejanska raba tal priporo~ene rabe tal pozidano njive sadovnjaki travniki zara{~anje gozd nerodovitno vodne povr{ine skupaj ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % av~e pozidava (1. razred) 5,8 18,3 17,0 54,0 0,0 0,00 4,3 13,5 4,5 14,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 31,5 100,0 pozidava (2. razred) 61,3 20,6 127,0 42,7 0,0 0,0 94,8 31,9 13,5 4,5 0,0 0,0 1,0 0,3 0,0 0,0 297,5 100,0 pozidava (3. razred) 37,5 16,5 72,8 32,0 0,0 0,0 90,3 39,7 26,0 11,4 0,0 0,0 0,8 0,3 0,0 0,0 227,3 100,0 pozidava (skupaj) 104,5 18,8 216,8 39,0 0,0 0,0 189,3 34,0 44,0 7,9 0,0 0,0 1,8 0,3 0,0 0,0 556,3 100,0 njive (2. razred) 0,5 2,2 6,0 26,1 2,8 12,0 13,3 57,6 0,5 2,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 23,0 100,0 njive (3. razred) 38,3 14,6 88,8 33,9 1,0 0,4 94,3 36,0 23,5 9,00 0,0 0,0 15,8 6,0 0,0 0,0 261,5 100,0 njive (4. razred) 6,5 8,7 15,8 21,1 0,0 0,0 26,0 34,9 26,3 35,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 74,5 100,0 njive (skupaj) 45,3 12,6 110,5 30,8 3,8 1,0 133,5 37,2 50,3 14,0 0,0 0,0 15,8 4,4 0,0 0,0 359,0 100,0 sadovnjaki (1. razred) 12,5 11,2 36,0 32,2 5,8 5,2 38,3 34,2 19,3 17,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 111,8 100,0 sadovnjaki (2. razred) 18,3 13,9 35,8 27,3 5,0 3,8 37,8 28,8 34,0 26,0 0,0 0,0 0,3 0,2 0,0 0,0 131,0 100,0 sadovnjaki (3. razred) 22,0 12,9 31,5 18,5 2,8 1,6 39,8 23,4 71,8 42,2 0,0 0,0 2,3 1,3 0,0 0,0 170,0 100,0 sadovnjaki (skupaj) 52,8 12,8 103,3 25,0 13,5 3,3 115,8 28,0 125,0 30,3 0,0 0,0 2,5 0,6 0,0 0,0 412,8 100,0 travniki (1. razred) 0,0 0,0 0,5 20,0 0,0 0,0 1,8 70,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 10,0 0,0 0,0 2,5 100,0 travniki (2. razred) 67,8 14,8 188,0 41,0 1,0 0,2 164,3 35,8 17,3 3,8 0,0 0,0 20,0 4,4 0,0 0,0 458,3 100,0 travniki (3. razred) 47,0 14,2 108,3 32,8 1,5 0,5 126,0 38,2 45,0 13,6 0,0 0,0 2,5 0,8 0,0 0,0 330,3 100,0 travniki (4. razred) 39,0 8,0 124,3 25,4 2,3 0,5 214,0 43,7 105,0 21,4 0,0 0,0 5,5 1,1 0,0 0,0 490,0 100,0 travniki (skupaj) 153,8 12,0 421,0 32,9 4,8 0,4 506,0 39,5 167,3 13,1 0,0 0,0 28,3 2,2 0,0 0,0 1281,0 100,0 pogozditev 23,8 8,2 21,8 7,5 1,5 0,5 96,8 33,4 122,8 42,3 0,0 0,0 23,5 8,1 0,0 0,0 290,0 100,0 vodne povr{ine 0,0 0,0 0,8 4,5 0,0 0,0 4,8 28,4 0,0 0,00 0,0 0,0 0,0 0,0 11,3 67,2 16,8 100,0 ob~ina Morav~e 380,0 6,2 874,0 14,2 23,5 0,4 1046,0 17,0 509,3 8,3 3221,0 52,5 71,8 1,2 11,3 0,2 6136,8 100,0 Maja T opole Preglednica 37: Ujemanje priporo~ene in dejanske rabe tal (upo{tevane so tudi gozdne povr{ine, sen~ene so celice, kjer se priporo~ena in dejanska raba ujemata). kakovostni razred dejanska raba tal priporo~ene rabe tal pozidano njive sadovnjaki travniki zara{~anje gozd nerodovitno vodne povr{ine skupaj ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % ha % pozidava (1. razred) 6 9,4 17 27,6 0 0,0 4 6,9 5 7,3 30 48,8 0 0,0 0 0,0 62 100,0 pozidava (2. razred) 61 16,1 127 33,3 0 0,0 95 24,8 14 3,5 84 22,0 1 0,3 0 0,0 382 100,0 pozidava (3. razred) 38 8,1 73 15,6 0 0,0 90 19,4 26 5,6 238 51,2 1 0,2 0 0,0 466 100,0 pozidava (skupaj) 105 11,5 217 23,9 0 0,0 189 20,8 45 5,0 352 38,7 2 0,2 0 0,0 910 100,0 njive (2. razred) 1 1,6 6 18,6 3 8,5 13 41,1 1 1,6 9 28,7 0 0,0 0 0,0 32 100,0 njive (3. razred) 38 7,7 89 18,0 1 0,2 94 19,1 24 4,8 233 47,1 16 3,2 0 0,0 494 100,0 njive (4. razred) 7 2,7 16 6,5 0 0,0 26 10,8 26 10,9 167 69,2 0 0,0 0 0,0 242 100,0 njive (skupaj) 46 6,0 111 14,5 4 0,5 133 17,3 51 6,6 409 53,3 16 2,1 0 0,0 768 100,0 sadovnjaki (1. razred) 13 8,0 36 23,1 6 3,7 38 24,6 19 12,4 44 28,3 0 0,0 0 0,0 156 100,0 sadovnjaki (2. razred) 18 8,4 36 16,5 5 2,3 38 17,4 34 15,7 86 39,5 0 0,1 0 0,0 217 100,0 sadovnjaki (3. razred) 22 7,0 32 10,1 3 0,9 40 12,7 72 22,9 143 45,7 2 0,7 0 0,0 313 100,0 sadovnjaki (skupaj) 53 7,7 104 15,2 14 2,0 116 16,9 125 18,2 273 39,8 2 0,3 0 0,0 686 100,0 travniki (1. razred) 0 0,0 1 10,0 0 0,0 2 35,0 0 0,0 3 50,0 0 5,0 0 0,0 5 100,0 travniki (2. razred) 68 10,5 188 29,3 1 0,2 164 25,6 17 2,7 184 28,7 20 3,1 0 0,0 643 100,0 travniki (3. razred) 47 6,5 108 15,0 2 0,2 126 17,5 45 6,2 391 54,2 3 0,4 0 0,0 721 100,0 travniki (4. razred) 39 3,9 124 12,3 2 0,2 214 21,1 105 10,4 523 51,6 6 0,5 0 0,0 1013 100,0 travniki (skupaj) 154 6,5 421 17,7 5 0,2 506 21,2 167 7,0 1101 46,2 29 1,2 0 0,0 2382 100,0 GEOGRAFIJ gozd 24 1,7 22 1,6 2 0,1 97 7,0 123 8,9 1087 78,9 24 1,7 0 0,0 1377 100,0 vodne povr{ine 0 0,0 1 4,4 0 0,0 5 27,9 0 0,0 0 1,5 0 0,0 11 66,3 17 100,0 ob~ina Morav~e 380 100,0 874 100,0 24 100,0 1046 100,0 509 100,0 3221 100,0 72 100,0 11 100,0 6137 100,0 A SLO VENIJE 7 157 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Za pozidavo priporo~ene povr{ine so le na 19 % izkori{~ene dejansko za pozidavo. 39 % za pozidavo primernih tal pokrivajo njive slab{e kakovosti, na 34 % teh tal pa so travniki. Zara{~a se 8 % za pozidavo pimernih tal. Travnatih je 40 % povr{in, ki so tudi priporo~ene za travnike. 12 % jih je pozidanih, 33 % jih prekrivajo slab{e njive, neznaten del jih je pokritih s sadovnjaki, 13 % se jih zara{~a, dobra 2 % pa je na takih tleh peskokopov. Na~in izkori{~enosti povr{in rabe tal v celotni ob~ini Morav~e, (podlaga je sintetski tematski zemljevid Optimalna raba tal z upo{tevanimi vsemi, tudi gozdnimi povr{inami na sliki 145), lahko razberemo iz preglednice 37. 10.4.1 SEDANJE GOZDNE POVR[INE IN MO@NA DRUGA RABA Preglednica 38: Predlog druga~ne rabe sedanjih gozdnih povr{in. raba tal njive sadovnjaki pozidava travniki ojezerjeno ostane gozd sedanji gozd kakovostni razred 2. 1. 2. 1. 2. 1. 2. povr{ine v ha 9 44 86 30 84 3 184 0,3 2781 3221 deleòd sedanjega gozda v % 0,3 1,4 2,7 0,9 2,6 0,1 5,7 0,0 86,4 100,0 Preglednica 38 kaè, da bi bilo na ra~un gozda mogo~e pridobiti {e 9,3 ha njiv 2. razreda (predvsem v Pe{kem podolju), 44 ha sadovnjakov najvi{jega in 85 ha sadovnjakov drugega kakovostnega razreda (v Hribovju Svetega Mohorja, Hribovju Limbarske gore, Pe{kem podolju in Jùnem podgorju Ciclja in Slivne), 30 ha prvega oziroma 84 ha drugega kakovostnega razreda zazidalnih povr{in na obmo~- ju Hribovja Svetega Mohorja in v Vrhpoljskem podolju ter 2,5 ha prvega oziroma 184 ha travnikov drugega kakovostnega razreda na obmo~ju Morav{kega in Pe{kega podolja. 0,3 ha gozda bo poplavljenega zaradi vodnega zadrèvalnika. 10.4.2 SEDANJE NJIVE IN PRIMERNOST ZA DRUGE RABE Preglednica 39: Predlog druga~ne rabe sedanjih njivskih povr{in. raba tal sadovnjaki pozidava travniki pogozditev ojezerjeno ostanejo njive sedanje njive kakovostni razred 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. povr{ine v ha 36 36 32 17 127 73 1 188 108 124 22 1 6 89 16 874 deleòd sedanjih njiv v % 4,1 4,1 3,6 2,0 14,5 8,3 0,1 21,5 12,4 14,2 2,5 0,1 0,7 10,2 1,8 100,0 ^e bi prevladala tista raba, ki pripada na dolo~enem obmo~ju najvi{jemu kakovostnemu razredu, bi se ohranilo le 12,6 % sedanjih njiv. 12 % njivskih povr{in (predvsem v vzhodnem Pe{kem podolju in v okolici Negastrna) je primernej{ih za sadovnjake, ~etrtina (zlasti Zahodno ali Vrhpoljsko podolje) se jih ujema z obmo~ji, ki so najprimernej{a za pozidavo, slaba polovica (posebej v Osrednjem ali Morav{- kem podolju) pa bi bila lahko ozelenjena oziroma spremenjena v travnike. 2,5 % njiv sredi Hribovja Limbarske gore in Hribovja Murovice, Ciclja in Slivne je v tako nizkem kakovostnem razredu, da bi jih celo pogozdili, 0,8 ha pa bo poplavljenih zaradi vodnega zadrèvalnika. 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Tipi rabe tal in kakovostni razredi njive 2. razreda sadovnjaki 1. razreda sadovnjaki 2. razreda pozidava 1. razreda pozidava 2. razreda travniki 1. razreda travniki 2. razreda gozd vodne povr{ine 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 146: Sedanje gozdne povr{ine in mòna druga raba. 159 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Tipi rabe tal in kakovostni razredi njive 2. razreda travniki 1. razreda njive 3. razreda travniki 2. razreda njive 4. razreda travniki 3. razreda sadovnjaki 1. razreda travniki 4. razreda sadovnjaki 2. razreda gozd sadovnjaki 3. razreda vodne povr{ine pozidava 1. razreda pozidava 2. razreda pozidava 3. razreda 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 147: Sedanje njive in primernost za druge rabe. 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 10.4.3 SEDANJI TRAVNIKI IN PRIMERNOST ZA DRUGE RABE Preglednica 40: Predlog druga~ne rabe sedanjih travnih povr{in. raba tal njive sadovnjaki pozidava pogozditev ojezerjeno ostanejo travniki sedanji travniki kakovostni razred 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 4. povr{ine v ha 13 94 26 38 38 40 4 95 90 97 5 2 164 126 214 1046 deleòd sedanjih travnikov v % 1,3 9,0 2,5 3,7 3,6 3,8 0,4 9,1 8,6 9,3 0,5 0,2 15,7 12,1 20,5 100,0 ^e pogledamo, za katero rabo so sedanje travne povr{ine najprimernej{e, ugotovimo, da bi 13 % travnikov lahko preorali v njive. Takih mònosti je najve~ v osrednjem in vzhodnem delu podolja. 11 % bi jih zasadili s sadnim drevjem (zlasti v Pe{kem podolju, Hribovju Svetega Mohorja in Jùnem podgorju Ciclja in Slivne). Kar 18 % travnikov pa pomeni potencialno kakovostno zazidalno povr{ino (glede tega izstopa Vrhpoljsko podolje). Skoraj polovica travnikov spada med tisti del povr{in, kjer je travno rastje dejansko najbolj primerno. 9 % travnikov bi bilo zaradi slab{e kakovosti smiselno pogozditi (takih primerov je najve~ v Hribovju Murovice, Ciclja in Slivne in v Hribovju Limbarske gore), 4,8 ha pa jih bo stalno poplavljenih zaradi vodnega zadrèvalnika. 10.4.4 SEDANJE POVR[INE V ZARA[^ANJU IN PRIMERNOST ZA DRUGE RABE Preglednica 41: Predlog rabe povr{in v zara{~anju. raba tal njive sadovnjaki pozidava pogozditev travniki sedanje povr{ine v zara{~anju kakovostni razred 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. povr{ine v ha 1 24 26 19 34 72 5 14 26 123 17 45 105 509 deleòd sedanjih povr{in v zara{~anju v % 0,1 4,6 5,2 3,8 6,7 14,1 0,9 2,7 5,1 24,1 3,4 8,8 20,6 100,0 Trenutno se zara{~a kar 509,3 ha travnih povr{in ali 8,3 % celotne ob~ine. Vendar stihijsko zara{- ~anje v nobenem primeru ni smiselno. Za ~etrtino vseh povr{in v zara{~anju smo ugotovili, da njihova kakovost ne ustreza nobeni od intenzivnej{ih oblik rabe, zato predlagamo njihovo na~rtno pogozditev. Takih povr{in je dale~ najve~ v zakraselem svetu, na obmo~jih nakdanjih kr~evin okrog hribovskih zaselkov v Hribovju Murovice, Ciclja in Slivne, precej tudi v vr{nih delih Hribovja Limbarske gore. Priblì- no 10 % zara{~ajo~ih povr{in bi lahko spremenili v njive. Najve~ takih mònosti je v severnem polònej{em delu Slivne. ^etrtina povr{in, ki se zara{~ajo, ima ugodne razmere za sadjarstvo. Dale~ najve~ takih primerov je na pobo~ni terasi Jùnega podgorja Ciclja in Slivne, precej pa tudi na nìjih jùnih pobo~- jih Hribovja Limbarske gore. Skoraj 9 % povr{in v zara{~anju ustreza vi{jim kakovostnim razredom z vidika pozidave. To so predvsem obmo~ja na stiku podolja in hribovja na severu (okolica Serju~, Imenj in Prikrnice). Kar tretjino zara{~ajo~ih se povr{in bi morali o~istiti in si prizadevati za ohranitev travnikov. Kakovostne travni{ke povr{ine bi tako pridobili na jùni podgorski terasi, posebej pod Rebrijo med Zalogom pri Kresnicah in Zgornjim Prekarjem. V severnem hribovju je najve~ tak{nih povr{in v zara{~anju, ki bi jih bilo smiselno ohraniti za travnike, v vi{inskem pasu med 600 in 700 m na son~nem jùnem pobo~ju Limbarske gore. 161 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Tipi rabe tal in kakovostni razredi njive 2. razreda travniki 1. razreda njive 3. razreda travniki 2. razreda njive 4. razreda travniki 3. razreda sadovnjaki 1. razreda travniki 4. razreda sadovnjaki 2. razreda gozd sadovnjaki 3. razreda vodne povr{ine pozidava 1. razreda pozidava 2. razreda pozidava 3. razreda 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 148: Sedanji travniki in primernost za druge rabe. 162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Tipi rabe tal in kakovostni razredi njive 2. razreda travniki 1. razreda njive 3. razreda travniki 2. razreda njive 4. razreda travniki 3. razreda sadovnjaki 1. razreda travniki 4. razreda sadovnjaki 2. razreda gozd sadovnjaki 3. razreda pozidava 1. razreda pozidava 2. razreda pozidava 3. razreda 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 149: Sedanje povr{ine v zara{~anju in primernost za druge rabe. 163 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 10.5 NERACIONALNA SEDANJA RABA TAL IN PREDLOG NOVE RABE Preglednica 42: Neracionalna sedanja raba tal po pokrajinah. povr{ina v ha delè v ob~ini Morav~e v % delè kakovostnega razreda v % kakovostni razred 5. 6. 8. 5. 6. 8. 5. 6. 8. Zahodno ali Vrhpoljsko podolje 1 1 1 0,2 0,0 0,0 4,3 0,8 7,1 Osrednje ali Morav{ko podolje 47 18 2 0,8 0,3 0,0 18,8 29,2 16,7 Vzhodno ali Pe{ko podolje 22 6 2 0,4 0,1 0,0 8,7 10,4 21,4 podolje 79 24 5 1,3 0,4 0,1 31,8 40,4 45,2 Hribovje Svetega Mohorja 16 4 6 0,3 0,1 0,1 6,2 6,7 52,4 Hribovje Limbarske gore 59 8 0 1,0 0,1 0,0 23,6 13,3 0,0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 80 19 0 1,3 0,3 0,0 32,3 32,1 2,4 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 15 5 0 0,2 0,1 0,0 6,0 7,5 0,0 hribovje 170 36 6 2,8 0,6 0,1 68,2 59,6 0,0 ob~ina Morav~e 249 60 11 4,1 1,0 0,2 100,0 100,0 100,0 Skupaj je v slab{ih kakovostnih razredih (v petem, {estem in osmem razredu) 319 ha sedanjih negozdnih povr{in. To pomeni 5 % vseh povr{in v ob~ini. Osmi kakovostni razred je lahko precej ugodnej{i od sedmega, ker z dolo~enimi posegi (na primer zavarovanje pred poplavami) lahko celo odpravimo razlog, zaradi katerega je obmo~je za neko rabo trenutno absolutno neprimerno. Velika ve~ina neracionalno rabljenih tal odpade na hriboviti del ob~ine (strmine, sen~nost). V slab{e kakovostne razrede spada med drugim tudi 47,8 ha pozidanih povr{in, ki jih seveda ne bomo ru{ili. Za ostale povr{ine (271 ha) pa predlagamo spremenjeno rabo in sicer na dobri polovici uvedbo travnikov, na 44 % pogozditev, na 5 ha pozidavo, dobrih 5 ha teh tal pa bo poplavljenih zaradi zgraditve vodnega zadrèvalnika. Preglednica 43: Predlog nove rabe sedanjih neracionalno rabljenih tal. vrsta nove rabe pozidava travnik travnik pogozditev ojezeritev neracionalno (3. razred) (3. razred) (4. razred) (zadrèvalnik) rabljena tla brez pozidave povr{ine v ha 5 15 126 120 5 271 delè povr{in v % 1,8 5,6 46,3 44,2 2,0 100,0 ^e pogledamo kakovostni razred dejanske rabe tal, vidimo, da je poloàj najugodnej{i v primeru sedanjih sadovnjakov, ki jih je ve~ kot polovico v 1. in 2. razredu, a njihov obseg je zelo skromen (14 ha). V najbolj{ih dveh razredih je tudi ~etrtina sedanjih travnikov (254 ha) in 18 % pozidanih povr{in (69 ha), dobrih njiv pa je le 2,6 % ali 23 ha. Vrednotenje negozdnih povr{in pokaè, da je sicer med njimi kar ~etrtina v 1. in 2. kakovostnem razredu primernosti za travnike, 13 % je zelo primernih za pozidavo, 9 % za sadovnjake in 2 % za njive. ^e pa upo{tevamo celotno ob~ino, torej tudi gozdne povr{ine, imajo najve~ primernih tal travniki (16 %), sledijo pozidava (9 %), sadovnjaki (7 %) in njive (le dober odstotek). Karta najbolj optimalne rabe tal pove, katera raba na dolo~eni povr{ini zavzema najvi{ji kakovostni razred (preglednica 35). Ob upo{tevanju te karte bi njive zavzemale 298 ha ali 10,3 % negozdnih tal (22 ha ali slab odstotek v drugem, 207 ha ali 7 % v tretjem in 68 ha ali 2,4 % v ~etrtem kakovostnem razredu). V prvih treh razredih bi bilo kar 357 ha sadovnjakov (12,3 %), 450 ha (15,5 %) zazidalnih povr- {in in 1099 ha (38,0 %) travnikov. Seveda je pri tem treba upo{tevati {e potrebe po povr{inah za posamezen tip rabe, pa tudi okoljevarstvene, ekonomske in socialne vidike. V prvi fazi bomo posku{ali spremeniti 164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Kakovostni razredi 5. razred 6. razred 8. razred 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 150: Slab{i kakovostni razredi sedanje rabe. 165 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO Tipi rabe tal in kakovostni razredi pozidava 3. razreda travniki 3. razreda travniki 4. razreda gozd vodne povr{ine 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 151: Predlog spremembe rabe v primeru neracionalnosti. 166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Preglednica 44: Primernost povr{in za posamezne tipe rabe tal in kakovostni razred dejanske rabe. kakovostni (primernostni) razred 1. in 2. razred 3. in 4. razred 5.–8. razed upo{tevane povr{ine ha % ha % ha % vse povr{ine glede primernosti za pozidavo 539 8,8 3456 56,3 2143 34,9 negozdne povr{ine glede primernosti za pozidavo 390 13,4 1846 63,3 681 23,4 sedanja pozidane povr{ine 69 18,2 264 69,5 48 12,6 vse povr{ine glede primernosti za njive 81 1,3 3478 56,7 2580 42,0 negozdne povr{ine glede primernosti za njive 61 2,1 1976 67,8 879 30,1 sedanja njivske povr{ine 23 2,6 686 78,5 167 19,1 vse povr{ine glede primernosti za sadovnjake 410 6,7 2868 46,7 2859 46,6 negozdne povr{ine glede primernosti za sadovnjake 271 9,3 1667 57,2 979 33,6 sedanja povr{ine sadovnjakov 14 56,0 7 28,0 4 16,0 vse povr{ine glede primernosti za travnike 992 16,2 3752 61,1 1394 22,7 negozdne povr{ine glede primernosti za travnike 706 24,2 1903 65,3 307 10,5 sedanja travni{ke povr{ine 254 24,3 691 66,0 102 9,7 sedanje pozidane povr{ine, njive, sadovnjaki in travniki 360 12,4 1648 56,5 321 11,0 dejansko rabo tal na tistih povr{inah, ki so najslab{e kakovosti. To pomeni, da spadajo v 5., 6., 7. in 8. kakovostni razred. Teh je v ob~ini Morav~e 271 ha. Neracionalno pozidanih tal tu nismo upo{tevali. V naslednji fazi bi lahko za ureditev njiv, sadovnjakov in travnikov ter za pozidavo izkoristili tudi 451 ha (14 %) sedanjih gozdnih povr{in. 167 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 11 POSELITEV 11.1 ZGODOVINA POSELITVE Najstarej{e sledi o tukaj{nji poselitvi segajo v prazgodovino. Morav{ka dolina z blìnjo okolico je kra{ko obmo~je s {tevilnimi podzemnimi jamami, ki so dajale zavetje è ledenodobnemu ~loveku lovcu. Babja jama na blìnji Gorju{i nad soto~jem Ra~e in Radomlje je znana paleolitska postojanka, kjer so v würmskih plasteh odkrili blizu 200 artefaktov starosti okrog 15.000 let (Osole 1971 in 1991). Vuga (1982) poro~a o najdbi dveh kamnitih sekir iz mlaj{e kamene dobe iz okolice Va~. Dular, 2001, pa navaja podatke o vi{inskih utrjenih naseljih v Hribovju Murovice, Ciclja in Slivne. Najnìje plasti, odkrite v Gradi{~u nad De{nom (726 m) naj bi izvirale iz eneolitika, to je iz bakrene dobe. Pomembna naselja so tu obstajala tudi v èlezni dobi. Morav{ko obmo~je naj bi bilo tedaj relativno gosto poseljeno. Postojanke so bile najverjetneje vezane na pomembno pot od severa proti jugu, to je iz ^rnega grabna (Kra{nja, 363 m) prek Negastrna (475 m), skozi Morav~e (380 m) v Morav{ki dolini in ~ez 587 m visoki preval Grma~e v dolino Save, (Rib~e, 250 m). Soodlo~ujo~i dejavniki za naselitev so bili oson~enost, mònost oskrbe z vodo, strate{ka, naravno dobro zavarovana lega in blìnja nahajali{~a èlezove rude – bobovca. Obmo~je Va~ oziroma Posavsko hribovje je pomenilo mejo med dolenjsko, {tajersko in gorenj-sko hal{tatsko skupnostjo (Dular 2001). Tu so bili najdeni znamenita situla, èlezno oròje in èlezni nakit. Situlska umetnost naj bi v pozni hal{tatski dobi (6. stoletje pr. Kr.) vzniknila prav na slovenskih tleh, pri ~emer naj bi {lo za najstarej{e figuralno likovno upodabljanje v celinski Evropi (Petru, 1979, str. 45–58). Za najpomembnej{o tedanjo skupnost na Slovenskem velja dolenjska skupnost, za najvànej{i sredi{~i pa Magdalenska gora pri [marju in Virsko mesto na obmo~ju dana{nje Sti~ne. Pomembno sredi{~e so bile tudi Va~e, ki so dobro obvladovale trì{~e. K temu je med drugim prispevala bliìna savske vodne poti, obstajale pa so {e {tevilne kopne poti. Tukaj{nji prebivalci so se oskrbovali s kame-no soljo iz Hallstatta, s suknom iz Linza, z vinom in olivnim oljem iz Italije, z jantarjem pa z obmo~ja Baltika. Sami so se ukvarjali z metalur{ko dejavnostjo, tkalstvom in lon~arstvom. Straàr, 1979, opozarja na {tevilna ledinska imena, v katerih se je ohranilo staro ime gradi{~e, pa tudi na otipljive sledi v naravi, ki nakazujejo obstoj nekdanjih utrjenih postojank. Med najvidnej{imi so Gori{ca nad Grma~ami, gradi{~e nad De{nom, gradi{~e Pelinovec ter Travnarjevo in Ga{pirjevo gradi{~e nad Krièvsko vasjo, pozornost pa vzbujajo tudi Vrh sv. Trojice, Sveti Mohor, celotno obmo~je med Ferlevecem, Limbarsko goro, Gol~ajem, vse do Trojan, Ein{kovo gradi{~e v Javor{ici ter obmo~- ja okrog Velike vasi in Krièvske vasi. Ta obmo~ja so {e slabo raziskana. Prazgodovinske poti so domnevno potekale po slemenih in so povezovale slemenska naselja. Na obmo~ju Muzgo{ke gorice nad Pretrèm, Dunaja pri ^e{njicah in Vinj pri Morav~ah so na{li kose starèlindre, na Gori svetega Florijana pa okostje in bronaste zapestnice. Najdbe, ki osvetljujejo keltsko in rimsko dobo, so mnogo redkej{e (Podstran, Gori~ica, Krièvska vas). V tistem obdobju so v Morav{ki dolini izkori{~ali pe{~enjak in iz njega izdelovali sarkofage, ki jih najdemo v {ir{i okolici, od Ljubljane do Trojan. Zaradi lege ob prometni cesti so od konca 4. stoletja tudi ti kraji ob~utili nasilje ob roparskih pohodih germanskih in ogrskih plemen proti Italiji. Sledila so slovanska plemena, ki so zasedla obstoje~a rimska naselja. Ime Koseze nakazuje zgodnjo navzo~- nost pripadnikov sloja slovenskih svobodnjakov v Morav{ki dolini. V 1. polovici 8. stoletja se je tod za~elo {iriti kr{~anstvo. Obmo~je je najprej spadalo pod salzbur{ki, po letu 796 pa pod oglejski patriarhat. Praùpnija Morav~e, ki se je verjetno oblikovala è pred letom 1100, je med najstarej{imi praùpnija-mi na Slovenskem (Höfler 1986), ve~ina naselij Morav{ke doline pa je prvi~ omenjena v 13. ali 14. stoletju (Straàr 1979). Srednji vek so zaznamovale naravne nesre~e, epidemije, lakota, kme~ki upori in tur{ki vpadi. Na bolj ali manj varnih vzpetinah je zraslo ve~ gradov, ki so nadzorovali tovorni{ke poti po ^rnem grabnu, po dolini Save in v pre~ni smeri, pa tudi savsko plovno pot. Iz 12. stoletja izvirata Limberk/Lilienberg na Limbarski gori in Koprivnik/Tovorov grad oziroma Vranja pe~/Rabensberk na hribu Konfin nad Sv. Trojico, iz 13. stoletja Belnek/Wildeneck, v 14. stoletju so zgradili gradove Roèk/Rudolfseck nad spod-168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 152: ^ez preval Grma~e (587 m) med Cicljem (825 m) in Slivno (880 m) je najlàji prehod iz Morav{ke doline v dolino Save. V vseh ~asih najpomembnej{a pot od severa proti jugu je danes prevozna tudi z avtomobili. Slika 153: Kùno znamenje na prevalu Buveno OPOLE A T (660 m), ob nekdanji prometni poti med Morav{ko MAJ dolino in dolino Save. 169 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 154: Na Gori{ci (698 m) so sledovi utrjenega naselja iz hal{tatske dobe. Za njegov nastanek je bila pomembna varna lega in bliìna prevala Grma~e s pomembno povezavo med severom in jugom. njo Drtij{~ico, Morav~e/Moräutsch, Kriàte/Creuzdorf na kandr{kem razvodju, v 15. stoletju Tu{tanj/Tuffstein ob severnem vznòju Ciclja jugozahodno od Morav~, v 16. stoletju pa Zalog/Warttenberg in ^e{njice/Liechteneck pri Morav~ah (Zupan~i~, @onta 1979; Jaki~ 1997). Gradove so seveda ve~krat prezidavali ali dograjevali, lastniki pa so se pogosto menjali. Med {tevilnimi kme~kimi upori – do manj- {ih je prihajalo {e v 19. stoletju – je treba omeniti predvsem tistega v okviru vseslovenskega upora leta 1515, ko je tu padel mogo~ni grad Roèk. Ve~ji upor, v katerem so sodelovali morav{ki kmetje, je bil spet leta 1635. Sicer je ve~ina gradov propadla med drugo svetovno vojno in po njej. Njihovi sledovi so do danes izginili, ali pa so ostale le razvaline. Edini dokaj ohranjeni in v devetdesetih letih precej obnovljeni grad je Tu{tanj/Tuffstein ob severnem vznòju Ciclja. Med 15. in 17. stoletjem je tudi Morav{ka dolina trepetala pred Turki. Vanjo so navadno vpadali z jùne strani, prek Grma~, redkeje z dobske strani. Ljudje so se pred njimi zatekali v podzemne jame v podolju in v okoli{kem hribovju, pa tudi v tabore. Vlogo taborov, utrjenih protitur{kih postojank, so tedaj opravljale {tevilne tukaj{nje cerkve. Mo~no utrjen tabor je bil pri cerkvi svetega Miklavà na jugovzhodnem pomolu Ciclja. Tam je bilo tudi kresi{~e v sistemu »ognjenega telefona«. Drugi znani tabor je bila cerkev svetega Andreja v podolju zahodno od Morav~. Na njeno obrambno funkcijo kaèjo strelne line v zvoniku. Najlep{a primera ohranjenih taborskih cerkva pa sta v sosedstvu, na zagorski Sveti gori in v Krtini. Spomin na tur{ke vpade se je ohranil tudi v ikonografiji (freske v kapeli na Sveti gori) in v ljud-skem izro~ilu (legenda o Turkih na Limbarski gori, Turki in zaklad na Ciclju – [krinjar 1998). V srednjem veku je skozi Morav{ko dolino vodila pomembna tovorni{ka pot iz Ljubljane proti [ta-jerski. Pot po ^rnem grabnu je postala pomembnej{a {ele v 18. stoletju. Tedaj se je tu v {ir{em obmo~ju razmahnilo rokovnja{tvo. Pojav opisuje Josip Jur~i~ v svojem zgodovinskem romanu Rokovnja~i (dokon~al ga je Janko Kersnik). Roparski pohodi cestnih razbojnikov so se posebej razpasli v dobi Ilirskih provinc. Ta oblika razbojni{tva je zamrla {ele z uvedbo oròni{tva sredi 19. stoletja. 170 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Med francosko okupacijo v letih 1797, 1805 in 1809–1813 so bili Morav~ani spet dodatno obre-menjeni. Hudi tlaki se je pridruìla {e obveznost brezpla~nega preìvljanja francoskih vojakov. Straàr, 1979, navaja, da je pri Kra{cah obstajalo voja{ko vadi{~e. Prizori{~e ene od bitk med Avstrij-ci in Francozi je bilo na gozdnati vzpetini Hribce v Morav{kem podolju. Tam so {e opazni {tevilni sledovi rovov. V Morav{ki dolini naj bi bili raztreseni mnogi francoski grobovi. Pomemben dodaten zasluèk sta Morav~anom vse do izgradnje èleznice v dolini Save sredi 19. stoletja prina{ala tovorni{tvo in splavarstvo. Iz teh krajev so tovorili kmetijske pridelke v Trst in na Dunaj. Tovorni{tvo je ponovno oìvelo na prelomu 19. v 20. stoletje in tudi po prvi svetovni vojni, ko so vozili morav{ki kremenov pesek do èlezni{ke postaje Domàle ali do splava na savskem bregu nasproti èlezni{ke postaje Laze ob Savi. Glavno obsavsko pristani{~e za Morav{ko dolino je bilo v Rib~ah. Nedale~ od tu stoji visoko nad reko na jugovzhodnem pobo~ju Ciclja cerkev svetega Miklavà (742 m), zavet-nika savskih splavarjev in ~olnarjev. V 2. polovici 19. stoletja so se zaradi agrarne prenaseljenosti za~eli ljudje mnoì~no izseljevati. Bolj{e mònosti za ìvljenje so iskali v Posavju, v Celju, Celovcu in daljni tujini. Izseljevanje v Ameriko je dose-glo svoj vrh okrog leta 1905. 11.2 PARCELACIJA IN TIP HI[E Vzporedno s poselitvijo sta se oblikovala parcelacija kmetijskega zemlji{~a in tip kme~ke hi{e. Ile{i~ (1950) ugotavlja, da je na vzhodnem Gorenjskem, v najugodnej{ih prisojnih legah in na {ir- {ih ravnotah v hribovju med Tuhinjem in ^rnim grabnom, v Morav{ki dolini ter po son~nih straneh nad Savo od Dolskega do Zagorja zna~ilna prvotna poljska razdelitev na grude. Nanje so vezana gru- ~asta naselja, ve~inoma iz obdobja starej{e slovenske kolonizacije. Proti vzhodu se sistem polj v pravih Slika 155: Gru~asto naselje Zgornje Koseze (440–480 m) ima pripadajo~e zemlji{~e deloma na polònem spodnjem delu Velikega hriba, O KAPUS deloma v podolju. Polje je razdeljeno na grude MARK in grudaste delce. 171 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 156: Doma~ija ob nekdanji prometni poti na prevalu Buveno (660 m) med Murovico (743 m) in Cicljem (736 m). O KAPUS MARK Slika 157: Kme~ko hi{o Morav{kega uvr{~amo v osrednjeslovenski tip z zna~ilnostmi alpske in panonske hi{e, a alpske prvine so bolj poudarjene. 172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 ali prvotnih grudah v {irokem pasu nadaljuje pod ~em{eni{ko Veliko planino in Mrzlico ter po trbovelj-sko-la{kem sinklinalnen podolju in ~ez [irje do spodnje Savinje, potem pa se odpre v {iroko obmo~je razdelitve na grude med Savinjo, Dravinjo in Sotlo. Za posamezne vasi v stranskih dolinah, ki se odpi-rajo v Ljubljansko kotlino, kot na primer Morav{ka dolina, je zna~ilna tudi poljska razdelitev na grudaste delce. Posebno zna~ilne nepravilne delce ima Dob pri Domàlah na Kamni{kobistri{ki ravni, ta tip pa sega tudi v Morav{ko dolino. ^e{njice pri Morav~ah imajo polje razdeljeno na dokaj pravilne delce s povpre~nimi dimenzijami 20 krat 180 m. Taki zatoki v stranske ploske doline so po Ile{i~u dokaz za prilagoditev prvotne grudaste parcelacije na ravni svet. V hribovju nad ^rnim grabnom, okrog Morav~ in za Savo najdemo {e majhne celke in drugotne grude, ki pa pomenijo sekundarno naselitveno plast na vi{jem in slab{em svetu poleg prvotnih zaselkov. Kme~ko hi{o Morav{kega uvr{~amo v osrednjeslovenski tip, kjer se kaèjo prvine alpske in panonske hi{e, a alpske zna~ilnosti so v primerjavi s panonskimi izrazitej{e. Hi{a je mogo~na, masivna, zidana, s strmo dvokapno streho in velikimi okni. Navadno stoji v gru~i z drugimi gospodarskimi poslopji. 11.3 FUNKCIJA NASELIJ IN SREDI[^NA NASELJA Hkrati s poselitvijo se je oblikovala tudi mreà naselij s sredi{~nimi naselji. Najve~je sredi{~no naselje Morav{ke doline so Morav~e z ve~ kot 800 prebivalci (846 ob popisu leta 2002). Od leta 1995 so upravno sredi{~e novonastale ob~ine. To staro naselje je omenjeno è leta 1232, praùpnija pa je verjetno tu obstajala è pred letom 1100. Naselje ima najpomembnej{i prometni poloàj v dolini; zraslo je na rahlo vzpetem svetu med dolino Drtij{~ice in povirjem Ra~e, na kriì{~u {estih krajevnih cest. Te se stekajo proti ùpnijski cerkvi svetega Martina, obdani s parkom in kròno cesto. K njej so obrnjena pro~elja strnjeno zidanih tr{kih hi{ in zgradba zadrùnega doma, kjer je danes sedeòb~ine. V bliìni so tudi ostala poslopja s storitvenimi funkcijami, trgovine, {ola, zdravstvena postaja in kulturni dom. Med ostalimi naselji izstopata Vrhpolje in Pe~e, ki sta stari ùpnijski sredi{~i in opravljata sredi{~ne funkcije najnìje stopnje. Poleg teh imajo {ir{i pomen {e: Drtija s separacijo peska, De{en s kamnolo-mom apnenca in Dvorje s proizvodnjo plasti~nih izdelkov. Med nekmetijskimi dejavnostmi so v dolini poleg pridobivanja mineralnih surovin najbolj pomembne obrt in storitvene dejavnosti. Izstopajo pre-vozni{tvo, gostinstvo in drobna storitvena dejavnost. Pokrajina gravitira proti ob~ini Domàle, katere sestavni del je bila vse do leta 1995, poleg tega pa proti Ljubljani in v Zasavje. 173 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 12 PREBIVALSTVO Prebivalstvo so vsi ljudje, ki ìvijo v kaki pokrajini. Odvisno je od naravnih in drùbenih razmer v pokrajini, zato se njegove zna~ilnosti hitro spreminjajo. Najpomembnej{i prebivalstveni prvini sta {tevilo prebivalcev, v katerem so zdruèni podatki o {tevilu rojenih, umrlih, priseljenih in odseljenih ljudi, in sestava prebivalstva, predvsem spolna, starostna, narodna, jezikovna, verska, izobrazbena, gospodarska in politi~na. 12.1 [TEVILO PREBIVALCEV [tevilo prebivalcev je zelo spremenljiva koli~ina. Odvisno je od naravnega in selitvenega spreminjanja {tevila prebivalcev. Najpogosteje ga prikazujemo s tremi kazalci: s skupnim prirastkom {tevila prebivalcev – ta je enak vsoti naravnega in selitvenega prirastka oziroma absolutni spremembi {tevila prebivalcev, s stopnjo skupnega prirastka – ta je enaka se{tevku stopnje naravnega prirastka in stopnje selitvenega prirastka oziroma spremembi {tevila prebivalcev na tiso~ prebivalcev, z indeksom spreminjanja {tevila prebivalcev – ta je s sto pomnoèno razmerje med {tevilom prebivalcev v dveh obdobjih. 12.1.1 NARAVNO SPREMINJANJE [TEVILA PREBIVALCEV Naravno ali biolo{ko spreminjanje {tevila prebivalcev opredeljujemo s tremi temeljnimi kazalci: rod-nostjo, umrljivostjo in naravnim prirastkom. Rodnost (nataliteta) je {tevilo ìvorojenih otrok v nekem ~asovnem obdobju (obi~ajno je to eno leto) v neki pokrajinski enoti (na primer pokrajini, dràvi, ob~ini). Izrazimo jo lahko tudi s stopnjo rodnosti (koeficientom natalitete), to je tako, da razmerje med {tevilom ìvorojenih otrok in skupnim {tevilom prebivalcev pomnoìmo s tiso~; stopnjo izraàmo v promilih (‰), pove pa nam {tevilo ìvorojenih otrok na tiso~ prebivalcev. V ob~ini Morav~e se je leta 2001 rodilo 55 otrok, stopnja rodnosti pa je bila 12,4 ‰. Povpre~na letna stopnja med letoma 1996 in 2000 je bila 13,8 ‰, kar je bilo razmeroma ugodno, saj so imele vse sosednje ob~ine v tem petletnem obdobju nìjo stopnjo: Dol pri Ljubljani 10,3 ‰, Domàle 10,4 ‰, Litija 10,6 ‰, Lukovica 12,5 ‰ in Zagorje ob Savi le 9,4 ‰. Slovenija je imela v tem obdobju stopnjo rodnosti 9,1 ‰, kar je manj kot tri ~etrtine stopnje rodnosti v ob~ini Morav~e. Umrljivost (mortaliteta) je {tevilo umrlih ljudi v nekem ~asovnem obdobju v neki pokrajinski enoti, stopnja umrljivosti (koeficient mortalitete) pa je razmerje med {tevilom umrlih ljudi in {tevilom prebivalcev, pomnoèno s tiso~, ki ga izraàmo v promilih in pove {tevilo umrlih na tiso~ prebivalcev. V ob~ini Morav~e je leta 2001 umrlo 29 ljudi, stopnja umrljivosti pa je bila 6,5 ‰. Povpre~na letna stopnja med letoma 1996 in 2000 je bila 9,3 ‰. Od sosednjih ob~in je imela ob~ina Zagorje ob Savi ve~jo umrljivost, 9,7 ‰, Litija enako umrljivost, dve ob~ini pa manj{o: Dol pri Ljubljani 7,0 ‰ in Domà- le 6,9 ‰. Slovenija je imela v tem obdobju stopnjo umrljivosti 9,5 ‰, kar je skoraj enako kot ob~ina Morav~e. Naravni prirastek je razlika med {tevilom ìvorojenih in umrlih, stopnja naravnega prirastka pa razmerje med naravnim prirastkom in {tevilom prebivalcev, pomnoèno s tiso~, oziroma razlika med stopnjo rodnosti in stopnjo umrljivosti. V ob~ini Morav~e se je leta 2001 rodilo 26 ljudi ve~ kot umrlo, stopnja naravnega prirastka pa je bila 5,8 ‰. Povpre~na letna stopnja med letoma 1996 in 2000 je bila 4,4 ‰. Vse sosednje ob~ine so imele nìjo stopnjo naravnega prirastka: Dol pri Ljubljani 3,3 ‰, Domàle 3,5 ‰, Lukovica 3,5 ‰, Litija 1,3 ‰, ob~ina Zagorje ob Savi pa je imela celo negativni prirastek, –0,4 ‰, enako tudi Slovenija. 12.1.2 SELITVENO SPREMINJANJE [TEVILA PREBIVALCEV Selitveno ali mehansko spreminjanje {tevila prebivalcev opredeljujemo s tremi temeljnimi kazalci: priseljevanjem, odseljevanjem (izseljevanjem) in selitvenim prirastkom. 174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Priseljevanje (imigracija) pove, koliko ljudi se je v neki ~asovni enoti priselilo v neko pokrajinsko enoto, stopnja priseljevanja (koeficient imigracije) pa je razmerje med {tevilom priseljenih ljudi in {tevilom prebivalcev, pomnoèno s tiso~, ki ga izraàmo v promilih in pove {tevilo priseljenih ljudi na 1000 prebivalcev. V ob~ino Morav~e se je leta 2001 doselilo 83 ljudi, stopnja priseljevanja pa je bila 18,7 ‰. Povpre~- na letna stopnja med letoma 1996 in 2000 je bila 16,3 ‰. Tri sosednje ob~ine so imele v tem obdobju vi{jo stopnjo priseljevanja: Dol pri Ljubljani kar 23,1 ‰, Domàle 18,0 ‰ in Lukovica 18,1 ‰, dve ob~i-ni pa nìjo: Litija 11,7 ‰ in Zagorje ob Savi samo 7,6 ‰. Slovenija je imela v tem obdobju stopnjo priseljevanja 3,3 ‰, kar je samo petina stopnje priseljevanja v ob~ini Morav~e. Odseljevanje (emigracija) pove, koliko ljudi se je v neki ~asovni enoti odselilo iz neke prostorske enote, stopnja odseljevanja (koeficient emigracije) pa je razmerje med {tevilom odseljenih ljudi in {tevilom prebivalcev, pomnoèno s tiso~, ki ga izraàmo v promilih in pove {tevilo odseljenih ljudi na 1000 prebivalcev. Iz ob~ine Morav~e se je leta 2001 odselilo 50 ljudi, stopnja odseljevanja pa je bila 11,2 ‰. Povpre~- na letna stopnja med letoma 1996 in 2000 je bila 10,0 ‰. Tri sosednje ob~ine so imele v tem obdobju vi{jo stopnjo odseljevanja: Domàle 13,7 ‰, Dol pri Ljubljani 10,8 ‰ in Lukovica 10,4 ‰, dve ob~ini pa nìjo: Litija 7,7 ‰ in Zagorje ob Savi le 6,4 ‰. Slovenija je imela v tem obdobju stopnjo 2,1 ‰, kar je petina stopnje odseljevanja v ob~ina Morav~e. Selitveni prirastek je razlika med {tevilom priseljenih in {tevilom odseljenih ljudi, stopnja selitvenega prirastka (koeficient migracije) pa je razmerje med selitvenim prirastkom in {tevilom prebivalcev, pomnoèno s tiso~, oziroma razlika med stopnjo priseljevanja in stopnjo odseljevanja. V ob~ino Morav~e se je leta 2001 priselilo 33 ljudi ve~ kot odselilo, stopnja selitvenega prirastka pa je bila 7,4 ‰. Povpre~na letna stopnja med letoma 1996 in 2000 je bila 6,4 ‰. Dve sosednji ob~ini sta imeli v tem obdobju vi{jo stopnjo selitvenega prirastka: Dol pri Ljubljani 12,3 ‰ in Lukovica 7,7 ‰, tri ob~ine pa nìjo: Domàle 4,3 ‰, Litija 4,0 ‰ in Zagorje ob Savi le 1,2, enako tudi Slovenija, kar je manj kot petina selitvenega prirastka v ob~ini Morav~e. 12.1.3 SKUPNO SPREMINJANJE [TEVILA PREBIVALCEV Skupno spreminjanje {tevila prebivalcev je se{tevek naravnega in selitvenega spreminjanja {tevila prebivalcev. Opredeljujemo ga z dvema temeljnima kazalcema: skupnim prirastkom in indeksom spreminjanja {tevila prebivalcev. Skupni prirastek prebivalstva je enak se{tevku med naravnim in selitvenim prirastkom {tevila prebivalcev, stopnja skupnega prirastka pa je enaka se{tevku med stopnjo naravnega prirastka in stopnjo selitvenega prirastka in govori o spremembi {tevila prebivalcev na tiso~ prebivalcev. V ob~ini Morav~e se je leta 2001 {tevilo prebivalcev pove~alo za 59 ljudi, stopnja skupnega prirastka pa je bila 13,3 ‰. Povpre~na letna stopnja med letoma 1996 in 2000 je bila 10,8 ‰. Dve sosednji ob~ini sta imeli v tem obdobju vi{jo stopnjo skupnega prirastka: Dol pri Ljubljani 15,6 ‰ in Lukovica 11,2 ‰, tri ob~ine pa nìjo: Domàle 7,8 ‰, Litija 5,3 ‰ in Zagorje ob Savi komaj 0,8 ‰. Slovenija je imela v tem obdobju stopnjo skupnega prirastka komaj 0,8 ‰, kar je manj kot desetina skupnega prirastka {tevila prebivalcev v ob~ini Morav~e. Indeks spreminjanja {tevila prebivalcev je razmerje med {tevilom prebivalcev v dveh razli~nih ~asovnih trenutkih, pomnoèno s sto. Ob popisu prebivalstva leta 1900 je na ozemlju dana{nje ob~ine Morav~e ìvelo 4091 ljudi. Do leta 1931 se je {tevilo prebivalcev zniàlo na 3849 ljudi, tako da je bil indeks spreminjanja {tevila prebivalcev med obema letoma 94,1, kar pomeni, da se je {tevilo prebivalcev zmanj{alo za 5,9 %. Tako se je v povpre~- ju {tevilo prebivalcev vsako leto zmanj{alo za 1,7 ‰ ali priblìno 8 ljudi. Za ve~ kot tretjino se je {tevilo prebivalcev zmanj{alo v naseljih Spodnji Prekar, Podgorica pri Pe~ah in Zgornje Koseze, za ve~ kot tretjino pa pove~alo v naseljih Gabrje pod Limbarsko Goro, Rudnik pri Morav~ah, Katarija in Pretr`. Skupaj se je kar v 29 ali 61,7 % naselij {tevilo prebivalcev zmanj{alo. 175 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO [tevilo prebivalcev 250 in ve~ 100 do 249 50 do 99 0 do 49 Indeks 130,0 in ve~ 110,0 do 129,9 90,0 do 109,9 70,0 do 89,9 0,0 do 69,9 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 158: Indeks spreminjanja {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1991. 176 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Ob popisu leta 1961 je na ozemlju dana{nje ob~ine Morav~e ìvelo 3668 ljudi. Indeks spreminjanja {tevila prebivalcev med letoma 1931 in 1961 je bil 95,3, kar pomeni zmanj{anje {tevila prebivalcev za nadaljnjih 4,7 % oziroma povpre~no 1,6 ‰ ali priblìno 6 ljudi na leto. Za ve~ kot tretjino se je {tevilo prebivalcev zmanj{alo v naseljih Rudnik pri Morav~ah, De{en in Spodnji Prekar, za ve~ kot tretjino pa pove~alo v naseljih Katarija, Ples in Spodnja Dobrava. Skupaj se je v 28 ali 59,6% naselij {tevilo prebivalcev zmanj{alo. Ob popisu leta 1991 so na{teli 4034 prebivalcev. Indeks spreminjanja {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1991 je bil 110,0, kar pomeni pove~anje {tevila prebivalcev za desetino oziroma povpre~no 3,2 ‰ ali priblìno 12 ljudi na leto. Za ve~ kot tretjino se je {tevilo prebivalcev zmanj{alo v naseljih Dole pod Sv. Trojico, Zgornji Prekar, Velika vas, Selce pri Morav~ah, Zgornji Tu{tanj, za ve~ kot tretjino pa pove~alo v naseljih Kra{ce, Morav~e, Zgornja Dobrava, Gorica in Zalog pri Morav~ah. Skupaj se je v 24 ali 51,1 % naselij {tevilo prebivalcev zmanj{alo. V devetdesetletnem obdobju med letoma 1900 in 1991 se je {tevilo prebivalcev zmanj{alo za 57 ljudi ali 1,4 %. V tem obdobju se je {tevilo prebivalcev ve~ kot razpolovilo v naseljih Spodnji Prekar, Selce pri Morav~ah, Podgorica pri Pe~ah, Velika vas, Limbarska Gora, Zgornji Prekar in Zgornji Tu{tanj, ve~ kot za polovico pa pove~alo v naseljih Zalog pri Morav~ah, Gabrje pod Limbarsko Goro, Morav~e, Gorica, Katarija, Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava, Dole pri Kra{cah in Ples. Kar 27 naselij je imelo leta 1991 manj prebivalcev kot leta 1990. V vi{inskih pasovih pod 400 m se je {tevilo prebivalcev pove~alo, nad 400 m pa zmanj{alo, v pasovih nad 600 m celo za ve~ kot tretjino. V naklonskih razredih do 6° se je {tevilo prebivalcev pove~alo, v vseh drugih pa zmanj{alo. Obmo~ja nad 400 m nadmorske vi{ine in z naklonom na 6° so torej prebivalstveno ogroèna obmo~ja. Ob popisu leta 2002 so na{teli 4508 prebivalcev. Indeks spreminjanja {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002 je bil 111,8, kar pomeni pove~anje {tevila prebivalcev za dobro desetino oziroma povpre~no 10,2 ‰ ali priblìno 43 ljudi na leto. [tevilo prebivalcev se je zmanj{alo v 7 ali 15 % naseljih: v Mo{eniku za 1,6 %, Prikrnici 1,6 %, Selu pri Morav~ah 3,1 %, Negastrnu 4,3 %, Pretrù 6,5 %, Katariji 6,8 % in Veliki vasi kar za 8,6 %. V treh naseljih se se je {tevilo prebivalcev v tem obdobju pove- ~alo za ve~ kot polovico, to so bila naselja Gabrje pod Limbarsko Goro z 51,5 %, Zalog pri Kresnicah s 70,0 % in Selce pri Morav~ah s 73,7 %, in v nadaljnjih {estih za ve~ kot ~etrtino, to pa so bila naselja Rudnik pri Morav~ah s 26,7 %, Pogled z 28,1 %, Zgornji Prekar s 34,4 %, Kriàte s 34,8 %, Dole pod Sv. Trojico s 40,0 % in Stegne z 42,9 %. V ob~ini Morav~e sta se v drugi polovici 20. stoletja oblikovali dve bolj izraziti obmo~ji stalnega pada-nja {tevila prebivalcev: severovzhodni rob ob~ine na jùnih pobo~jih Limbarske gore in sosednjih vzpetin ter jùni rob ob~ine vzdol` severnih pobo~ij Murovice, Ciclja, Slivne in sosednjih vzpetin. Ti dve obmo~- ji sta bili prebivalstveno ogroèni obmo~ji. Ob koncu 20. stoletja pa je {tevilo prebivalcev nara{~alo tudi na nekdaj prebivalstveno ogroènih obmo~jih. Med letoma 1961 in 1991 se je {tevilo prebivalcev v podolju pove~alo za ~etrtino in v hribovju zmanj{alo za petino, med letoma 1991 in 2002 pa se je {tevilo prebivalcev pove~alo za desetino tako v podolju kot v hribovju. 12.1.4 RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA V skladu z razli~no rastjo {tevila prebivalcev se je spreminjala tudi razporeditev prebivalstva po nadmorskih vi{inah in naklonih. @e leta 1900 je imel najve~ji delè prebivalstva vi{inski pas med 350 in 400 m, kar 49,1 %. Do leta 1991 se je delè pove~al celo na 64,1 %. Delè je med letoma 1900 in 1991 narasel samo {e v vi{inskem pasu med 300 in 350 m, in sicer z 2,9 % na 3,5 %, pa {e v tem pasu se je med letoma 1961 in 1991 zmanj{al s 3,8 % na 3, 5 %. V vseh ostalih pasovih se je delè prebivalstva prakti~no stalno zmanj{eval. Ob popisu leta 2002 sta v vi{inskem pasu med 300 in 350 m ìveli è skoraj dve petini prebivalstva. Tudi pri naklonih je podobno, saj je delè prebivalstva nara{~al samo v naklonskem razredu med 0 in 2° in naklonskem razredu med 2 in 6°, v drugih naklonskih razredih pa padal. Med letoma 1990 177 178 Geog Preglednica 45: Prebivalstvo po nadmorskih vi{inah in naklonih povr{ja. rafija ob~ine Mor {tevilo prebivalcev delè prebivalstva v % nadmorska vi{ina v m leto 1900 leto 1931 leto 1961 leto 1991 leto 2002 leto 1900 leto 1931 leto 1961 leto 1991 leto 2002 250–299 0 0 0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 300–349 120 136 142 143 153 2,9 3,5 3,9 3,5 3,4 350–399 2009 1967 1961 2585 2909 49,1 51,1 53,5 64,1 64,5 av~e 400–449 580 534 493 453 531 14,2 13,9 13,4 11,2 11,8 450–499 563 432 425 357 360 13,8 11,2 11,6 8,9 8,0 500–549 156 120 107 84 105 3,8 3,1 2,9 2,1 2,3 550–599 71 62 55 51 63 1,7 1,6 1,5 1,3 1,4 600–649 212 252 147 124 142 5,2 6,6 4,0 3,1 3,1 650–699 161 140 143 106 111 3,9 3,6 3,9 2,6 2,5 700–749 219 206 195 131 134 5,4 5,4 5,3 3,3 3,0 750–799 0 0 0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 800–849 0 0 0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 850–899 0 0 0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 skupaj 4091 3849 3668 4034 4508 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 naklon v stopinjah leto 1900 leto 1931 leto 1961 leto 1991 leto 2002 leto 1900 leto 1931 leto 1961 leto 1991 leto 2002 0,0–1,9 62 59 58 71 87 1,5 1,5 1,6 1,8 1,9 2,0–5,9 1473 1556 1535 2054 2314 36,0 40,4 41,9 50,9 51,3 6,0–11,9 1522 1272 1190 1159 1283 37,2 33,1 32,4 28,7 28,5 12,0–19,9 1034 962 885 750 824 25,3 25,0 24,1 18,6 18,3 20,0–29,9 0 0 0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 30,0–89,9 0 0 0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 skupaj 4091 3849 3668 4034 4508 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Maja T opole gostota prebivalstva v {tevilu na km2 spreminjanje deleà prebivalstva v % nadmorska vi{ina v m leto 1900 leto 1931 leto 1961 leto 1991 leto 2002 med letoma med letoma med letoma med letoma med letoma 1900 in 1931 1931 in 1961 1961 in 1991 1900 in 1991 1991 in 2002 250–299 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 – – – – – 300–349 68,0 77,1 80,5 81,0 86,7 13,3 4,4 0,7 19,2 7,0 350–399 123,0 120,4 120,1 158,3 178,1 –2,1 –0,3 31,8 28,7 12,5 400–449 44,3 40,8 37,7 34,6 40,6 –7,9 –7,7 –8,1 –21,9 17,2 450–499 66,8 51,3 50,4 42,4 42,7 –23,3 –1,6 –16,0 –36,6 0,8 500–549 29,2 22,5 20,0 15,7 19,7 –23,1 –10,8 –21,5 –46,2 25,0 550–599 15,5 13,5 12,0 11,1 13,8 –12,7 –11,3 –7,3 –28,2 23,5 600–649 51,1 60,8 35,4 29,9 34,2 18,9 –41,7 –15,7 –41,5 14,5 650–699 42,5 36,9 37,7 28,0 29,3 –13,0 2,1 –25,9 –34,2 4,7 700–749 97,4 91,7 86,8 58,3 59,6 –5,9 –5,3 –32,8 –40,2 2,3 750–799 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 – – – – – 800–849 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 – – – – – 850–899 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 – – – – – skupaj 66,7 62,7 59,8 65,7 73,5 –5,9 –4,7 10,0 –1,4 11,8 naklon v stopinjah leto 1900 leto 1931 leto 1961 leto 1991 leto 2002 leto 1900 leto 1931 leto 1961 leto 1991 leto 2002 0,0–1,9 85,8 81,7 80,3 98,3 120,4 –4,8 –1,7 22,4 14,5 22,5 2,0–5,9 159,9 168,7 166,6 222,9 251,1 5,6 –1,4 33,8 39,4 12,7 6,0–11,9 79,9 66,7 62,4 60,8 67,3 –16,4 –6,5 –2,6 –23,9 10,7 12,0–19,9 46,9 43,7 40,2 34,0 37,4 –7,0 –8,0 –15,3 –27,5 9,9 20,0–29,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 – – – – – 30,0–89,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 – – – – – GEOGRAFIJ skupaj 66,7 62,7 59,8 65,7 73,5 –5,9 –4,7 10,0 –14 11,8 A SLO VENIJE 7 179 180 Geog Preglednica 46: Prebivalstvo po naseljih in pokrajinah. rafija ob~ine Mor ime naselja {tevilo prebivalcev leta delè prebivalstva leta spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1900 1931 1961 1991 2002 1900 1931 1961 1991 2002 1900 in 1931 in 1961 in 1900 in 1991 in 1931 1961 1991 1991 2002 Dole pod Sv. Trojico 18 16 19 10 14 0,4 0,4 0,5 0,3 0,3 –11,1 18,8 –47,4 –44,4 40,0 a Dole pri Kra{cah 140 182 172 230 264 3,4 4,7 4,7 5,7 5,9 30,0 –5,5 33,7 64,3 14,8 v~e Gori~ica pri Morav~ah 48 57 71 69 77 1,2 1,5 1,9 1,7 1,7 18,8 24,6 –2,8 43,8 11,6 Imenje 81 65 83 85 97 2,0 1,7 2,3 2,1 2,2 –19,8 27,7 2,4 4,9 14,1 Selo pri Morav~ah 54 63 52 64 62 1,3 1,6 1,4 1,6 1,4 16,7 –17,5 23,1 18,5 –3,1 Stegne 93 72 74 98 140 2,3 1,9 2,0 2,4 3,1 –22,6 2,8 32,4 5,4 42,9 Vrhpolje pri Morav~ah 131 138 121 157 195 3,2 3,6 3,3 3,9 4,3 5,3 –12,3 29,8 19,9 24,2 Zgornji Tu{tanj 79 75 58 37 45 1,9 2,0 1,6 0,9 1,0 –5,1 –22,7 –36,2 –53,2 21,6 Vrhpoljsko podolje 644 668 650 750 894 15,7 17,4 17,7 18,6 19,8 3,7 –2,7 15,4 16,5 19,2 ^e{njice pri Morav~ah 208 174 152 193 193 5,1 4,5 4,1 4,8 4,3 –16,4 –12,6 27,0 –7,2 0,0 Drtija 225 164 158 174 191 5,5 4,3 4,3 4,3 4,2 –27,1 –3,7 10,1 –22,7 9,8 Gorica 56 59 54 113 126 1,4 1,5 1,5 2,8 2,8 5,4 –8,5 109,3 101,8 11,5 Kra{ce 106 94 79 112 120 2,6 2,4 2,2 2,8 2,7 –11,3 –16,0 41,8 5,7 7,1 Morav~e 309 377 492 757 846 7,6 9,8 13,4 18,8 18,8 22,0 30,5 53,9 145,0 11,8 Podstran 40 38 39 44 45 1,0 1,0 1,1 1,1 1,0 –5,00 2,6 12,8 10,0 2,3 Rudnik pri Morav~ah 11 24 12 15 19 0,3 0,6 0,3 0,4 0,4 118,2 –50,0 25,0 36,4 26,7 Serju~e 68 69 65 52 58 1,7 1,8 1,8 1,3 1,3 1,5 –5,8 –20,0 –23,5 11,5 Soteska pri Morav~ah 62 59 58 71 87 1,5 1,5 1,6 1,8 1,9 –4,8 –1,7 22,4 14,5 22,5 Spodnji Tu{tanj 128 118 97 90 101 3,1 3,1 2,6 2,2 2,2 –7,8 –17,8 –7,2 –29,7 12,2 Zalog pri Morav~ah 43 49 60 142 162 1,1 1,3 1,6 3,5 3,6 14,0 22,5 136,7 230,2 14,1 Morav{ko podolje 1256 1225 1266 1763 1948 30,7 31,8 34,5 43,7 43,2 –2,5 3,4 39,3 40,4 10,5 Kriàte 45 32 23 23 31 1,1 0,8 0,6 0,6 0,7 –28,9 –28,1 0,0 –48,9 34,8 Mo{enik 71 84 72 64 63 1,7 2,2 2,0 1,6 1,4 18,3 –14,3 –11,1 –9,9 –1,6 Pe~e 216 222 166 152 170 5,3 5,8 4,5 3,8 3,8 2,8 –25,2 –8,4 –29,6 11,8 Ples 46 38 56 72 65 1,1 1,0 1,5 1,8 1,4 –17,4 47,4 28,6 56,5 –9,7 Maja T Podgorica pri Pe~ah 94 52 44 41 43 2,3 1,4 1,2 1,0 1,0 –44,7 –15,4 –6,8 –56,4 4,9 Pretr` 33 47 40 31 29 0,8 1,2 1,1 0,8 0,6 42,4 –14,9 –22,5 –6,1 –6,5 opole Selce pri Morav~ah 44 44 34 19 33 1,1 1,1 0,9 0,5 0,7 0,0 –22,7 –44,1 –56,8 73,7 Straà pri Morav~ah 52 38 36 40 38 1,3 1,0 1,0 1,0 0,8 –26,9 –5,3 11,1 –23,1 –5,0 ime naselja {tevilo prebivalcev leta delè prebivalstva leta spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1900 1931 1961 1991 2002 1900 1931 1961 1991 2002 1900 in 1931 in 1961 in 1900 in 1991 in 1931 1961 1991 1991 2002 Zgornja Dobrava 27 20 23 46 48 0,7 0,5 0,6 1,1 1,1 –25,9 15,0 100,0 70,4 4,4 Zgornje Koseze 121 76 88 77 81 3,0 2,0 2,4 1,9 1,8 –37,2 15,8 –12,5 –36,4 5,2 Pe{ko podolje 749 653 582 565 601 18,3 17,0 15,9 14,0 13,3 –12,8 –10,9 –2,9 –24,6 6,4 podolje 2649 2546 2498 3078 3443 64,8 66,2 68,1 76,3 76,4 –3,9 –1,9 23,2 16,2 11,9 Negastrn 111 89 97 94 90 2,7 2,3 2,6 2,3 2,0 –19,8 9,0 –3,1 –15,3 –4,3 Pogled 31 31 33 32 41 0,8 0,8 0,9 0,8 0,9 0,0 6,5 –3,0 3,2 28,1 Prikrnica 91 71 74 61 60 2,2 1,8 2,0 1,5 1,3 –22,0 4,2 –17,6 –33,0 –1,6 Vinje pri Morav~ah 79 68 56 65 71 1,9 1,8 1,5 1,6 1,6 –13,9 –17,7 16,1 –17,7 9,2 Hribovje Svetega Mohorja 312 259 260 252 262 7,6 6,7 7,1 6,3 5,8 –17,0 0,4 –3,1 –19,2 4,0 Gabrje pod Limbarsko Goro 12 41 30 33 50 0,3 1,1 0,8 0,8 1,1 241,7 –26,8 10,0 175,0 51,5 Hrastnik 70 66 45 37 45 1,7 1,7 1,2 0,9 1,0 –5,7 –31,8 –17,8 –47,1 21,6 Limbarska Gora 195 159 130 87 93 4,8 4,1 3,5 2,2 2,1 –18,5 –18,2 –33,1 –55,4 6,9 Hribovje Limbarske gore 277 266 205 157 188 6,8 6,9 5,6 3,9 4,2 –4,0 –22,9 –23,4 –43,3 19,8 Gora pri Pe~ah 161 140 143 106 111 3,9 3,6 3,9 2,6 2,5 –13,0 2,1 –25,9 –34,2 4,7 Katarija 24 47 65 44 41 0,6 1,2 1,8 1,1 0,9 95,8 38,3 –32,3 83,3 –6,8 Spodnja Dobrava 17 15 42 30 36 0,4 0,4 1,2 0,7 0,8 –11,8 180,0 –28,6 76,5 20,0 Spodnja Javor{ica 87 62 49 52 62 2,1 1,6 1,3 1,3 1,4 –28,7 –21,0 6,1 –40,2 19,2 Zgornja Javor{ica 71 62 55 51 63 1,7 1,6 1,5 1,3 1,4 –12,7 –11,3 –7,3 –28,2 23,5 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 360 326 354 283 313 8,8 8,5 9,7 7,0 6,9 –9,4 8,6 –20,1 –21,4 10,6 De{en 142 186 102 87 97 3,5 4,8 2,8 2,2 2,2 31,0 –45,2 –14,7 –38,7 11,5 Hrib nad Rib~ami 27 33 29 33 33 0,7 0,9 0,8 0,8 0,7 22,2 –12,1 13,8 22,2 0,0 GEOGRAFIJ Spodnji Prekar 85 44 29 34 42 2,1 1,1 0,8 0,8 0,9 –48,2 –34,1 17,2 –60,0 23,5 Velika vas 132 103 104 58 53 3,2 2,7 2,8 1,4 1,2 –22,0 1,0 –44,2 –56,1 –8,6 Zalog pri Kresnicah 38 28 29 20 34 0,9 0,7 0,8 0,5 0,8 –26,3 3,6 –31,0 –47,4 70,0 Zgornji Prekar 69 58 58 32 43 1,7 1,5 1,6 0,8 1,0 –15,9 0,0 –44,8 –53,6 34,4 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 351 266 249 177 302 8,6 6,9 6,8 4,4 6,7 –24,2 –6,4 –28,9 –49,6 70,6 A SLO hribovje 1442 1303 1170 956 1065 35,3 33,9 31,9 23,7 23,6 –9,6 –10,2 –18,3 –33,7 11,4 ob~ina Morav~e 4091 3849 3668 4034 4508 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 –5,9 –4,7 10,0 –1,4 11,8 VENIJE 7 181 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 16 32 19 8 7 9 9 1900 18 33 18 7 7 9 7 1931 18 36 16 7 6 10 7 1961 19 45 14 6 4 7 4 1991 20 43 13 6 4 7 7 2002 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % P1 P2 P3 H1 H2 H3 H4 Slika 159: Spreminjanje deleà prebivalcev po pokrajinah. 5000 4500 4000 1065 956 3500 1442 1303 1170 3000 2500 2000 3443 3078 1500 2649 2546 2498 1000 500 0 1900 1931 1961 1991 2002 Podolje Hribovje Slika 160: Spreminjanje {tevila prebivalcev v podolju in hribovju. 182 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 in 1991 se je v naklonskem razredu med 0 in 2° pove~al za 15,8 %, v naklonskem razredu med 2 in 6° pa kar za 41,4 % in je leta 1991 presegel 50 %. Ob popisu leta 2002 je bil delè prebivalstva, ki je ìvel na naklonih pod 6°, è 53,2 %. Spreminjala se je tudi razporeditev prebivalstva po pokrajinah. Na za~etku 20. stoletja je ìvelo v Morav{kem podolju 31 % vseh prebivalcev, v Pe{kem podolju 18 % in v Vrhpoljskem podolju 16 %, torej skupaj v podolju 65 %, v hribovju pa 35 %. Na za~etku 21. stoletja je ìvelo v Morav{ke podolju podolju è 43 % vseh prebivalcev, v Pe{kem podolju 13 % in v Vrhpoljskem podolju 20 %, torej skupaj v podolju 76 %, v hribovju pa le {e 24 %. Med letoma 1900 in 2002 se je {tevilo prebivalcev najbolj pove~alo v Morav{- kem podolju, za 55 %, najbolj pa zmanj{alo v Hribovju Limbarske gore, za 32 %. 12.2 GOSTOTA PREBIVALSTVA Med temeljne prebivalstvene in najvànej{e geografske kazalce uvr{~amo gostoto prebivalstva, to je razmerje med {tevilom prebivalcev in povr{ino ozemlja, na katerem ti prebivalci ìvijo; pove nam, kak{no je povpre~no {tevilo ljudi na povr{insko enoto. Gostoto navadno izraàmo s {tevilom ljudi na km2. Leta 1900 je bila v ob~ini Morav~e gostota 67 ljudi na km2, leta 1931 {e 63 ljudi na km2, leta 1961 pa samo 60 ljudi na km2. Leta 1991 je v ob~ini ìvelo 66 ljudi na km2, ob popisu leta 2002 pa 74 ljudi na km2. Leta 1991 in 2002 je bila povpre~na gostota v Sloveniji 97 ljudi na km2. Leta 1991 je bila gostota prebivalstva v ob~ini Morav~e za tretjino in leta 2002 za ~etrtino nìja od povpre~ja Slovenije. Gostota prebivalstva se mo~no spreminja z nadmorsko vi{ino in naklonom. Leta 1990 je bil s 123 ljudmi na km2 najbolj gosto poseljen vi{inski pas med 350 in 400 m. Do leta 1991 se je gostota v tem pasu pove~ala za dobro ~etrtino, na 158 ljudi na km2, do leta 2002 pa na 178 ljudi na km2. Gostota prebivalstva se je pove~ala tudi v vi{inskem pasu med 300 in 350 m, drugem najbolj gosto poseljenem pasu, in sicer za petino med letoma 1900 in 1991, z 68 na 81 ljudi na km2, leta 2002 pa je dosegla 87 ljudi na km2. Med letoma 1900 in 1991 se je v vseh vi{jih vi{inskih pasovih gostota zmanj{ala, najve~ v pasu med 500 in 550 m, skoraj za polovico, in v pasu med 700 in 750 m, za dve petini. Med letoma 1991 in 2002 pa je gostota presenetljivo narasla v vseh poseljenih vi{inskih pasovih, najbolj v vi{inskih pasovih med 300 in 350 m ter 350 in 400 m. Najbolj gosto poseljena naklonska razreda sta med 0 in 2°, kjer je gostota prebivalstva med letoma 1900 in 1991 narasla za 14,5 % in dosegla 98 ljudi na km2 ter med 2 in 6°, kjer je narasla kar za 39 % in dosegla 223 ljudi na km2. Leta 2002 je bila gostota prebivalstva v prvem naklonskem razredu 120 ljudi na km2 in v drugem naklonskem razredu 251 ljudi na km2. Med pokrajinami je bilo leta 2002 najbolj gosto poseljeno Morav{ko podolje z 242 ljudmi na km2, najredkeje pa Hribovje Limbarske gore z 19 ljudmi na km2. Povpre~na gostota je bila v podolju 154 ljudi na km2, kar je {e enkrat ve~ od povpre~ja ob~ine, v hribovju pa 27 ljudi na km2, kar je dobra tretjina ob~inskega povpre~ja. 12.3 SESTAVA PREBIVALSTVA Prebivalstvo ni homogena sestavina. Ljudje se lo~imo po spolu, starosti, jeziku in drugih lastnostih, na katerih temeljijo sestave prebivalstva, kot so na primer spolna, starostna, narodna, jezikovna, verska, izobrazbena in gospodarska. Sestava prebivalstva ali demografska struktura je posledica naravnih in drùbenih razmer v pokrajini, predvsem naravnega in selitvenega spreminjanja {tevila prebivalcev, hkrati pa je pomemben razvojni pokrajinski dejavnik. Sestava prebivalstva je torej v vzro~no-posledi~- ni zvezi z razmerami v pokrajini. Sestavo prebivalstva lahko obravnavamo z dveh osnovnih vidikov: biolo{kega (fiziolo{kega) in drù- benega (sociolo{kega). Biolo{ki zna~aj imajo rasna, spolna in starostna sestava prebivalstva, drùbeni zna~aj pa gospodarska, narodna, jezikovna, verska, izobrazbena in politi~na. 183 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 12.3.1 SPOLNA IN STAROSTNA SESTAVA PREBIVALSTVA Spolna sestava prebivalstva prikazuje {tevil~ni odnos med mo{kim in ènskim prebivalstvom. V precej{nji meri dolo~a nekatere fiziolo{ke zna~ilnosti prebivalstva. Pokrajine, v katerih prevladujejo mo{ki, imajo druga~en fiziolo{ki okvir kot pokrajine, kjer prevladujejo ènske. ^e je razlika velika, lahko spro- ì pomembne spremembe pri obnavljanju prebivalstva in njegovi starostni sestavi. Neizena~enost spolne sestave lahko ovira sklepanje zakonskih zvez (nupcijaliteta), fertilnost, rodnost in na koncu zmanj{uje naravni prirastek, vse to pa lahko {kodi tudi gospodarskemu razvoju prizadetih obmo~ij. Neuravnote- èna spolna sestava je lahko posledica vojn, odseljevanja ali priseljevanja mo{ke ali ènske delovne sile. V povpre~ju se na svetu rodi od 5 do 6 % ve~ de~kov kot deklic. Vendar v skupnem {tevilu prevladujejo ènske, predvsem zaradi vojn, saj je v njih deleùmrlih med mo{kimi ve~ji, in tudi zaradi domnevno slab{e odpornosti mo{kega organizma in zato kraj{e ìvljenjske dobe mo{kih. Tako ima nekako do 40 leta starosti rahlo {tevil~no prednost mo{ko prebivalstvo, nato pa ènsko. Spolno sestavo lahko prikazujemo s {tevilom mo{kih in ènsk, z deleèm mo{kih in ènsk v skupnem {tevilu prebivalcev in z razli~nimi koeficienti. Najbolj poznana sta koeficient maskulinitete, ki ozna~uje {tevilo mo{kih na tiso~ ènsk in ga dobimo tako, da delimo {tevilo mo{kih s {tevilom ènsk in doblje-ni rezultat pomnoìmo s tiso~, in koeficient feminitete, ki ozna~uje {tevilo ènsk na tiso~ mo{kih in ga dobimo tako, da {tevilo ènsk delimo s {tevilom mo{kih in rezultat pomnoìmo s tiso~. Ob popisu leta 1991 je bilo v ob~ini Morav~e 50,4 % mo{kih in 49,6 % ènsk, kar je nenavadno, saj je v obi~ajnih sestavah prebivalstva ènsk ve~ od mo{kih, in tudi v Sloveniji je bilo istega leta, kakor tudi ob vseh prej{njih popisih, ve~ ènsk kot mo{kih: delè ènsk je bil 51,5 %, mo{kih pa 48,5 %. V ob~ini Morav~e je bil tega leta koeficient maskulinitete 1016, kar pomeni, da je na tiso~ ènsk pri{lo 1064 mo{- kih, oziroma da je {tevilo mo{kih za 1,6 % presegalo {tevilo ènsk. Ob popisu leta 2002 pa je bil v ob~ini Morav~e delè mo{kih 49,4 % in delè ènsk 50,6 %; ènsk je bilo 54 ali 1,0 % ve~ kot mo{kih. V Sloveniji je bil tega leta 2002 delè mo{kih 48,8 % in delè ènsk 51,2 %; ènsk je bilo 1,0 % ve~ kot mo{kih, kar je enako kot v ob~ini Morav~e. Leta 1991 je imelo v ob~ini Morav~e 27 ali 57,4 % naselij ve~ mo{kih kot ènsk. Najbolj izstopajo naselja Hrastnik, Spodnji Tu{tanj, Straà pri Morav~ah, Velika vas, Vinje pri Morav~ah in Zgornji Tu{tanj, kjer je bilo leta 1991 {tevilo mo{kih ve~je od {tevila ènsk za ve~ kot tretjino. @ensko prebivalstvo je tako mo~no prevladovalo zgolj v naselju Zgornja Dobrava, kjer je bilo leta 1991 za dobri dve tretjini ve~ ènsk kot mo{kih. Mo{ko prebivalstvo prevladuje predvsem v vi{jeleè~ih, bolj odro~nih naseljih. Starostna sestava prebivalstva prikazuje {tevilo prebivalcev po dopolnjenih letih starosti ali drugih starostnih obdobjih. Starostna sestava prebivalstva kaè na potencialno vitalnost prebivalstva. Prikazuje zgodovinski razvoj prebivalstva, saj kaè preteklost, odseva sedanjost in nakazuje bodo~i razvoj prebivalstva. Starostna sestava je v tesni soodvisnosti z naravnim pa tudi selitvenim gibanjem prebivalstva. Glede na delè mladega (0 do 19 let), zrelega (20 do 59 let) in starega prebivalstva (60 in ve~ let) lo~imo ve~ starostnih tipov. [tirje osnovni so: • tip mladega prebivalstva (nad 35 % mladega in pod 8 % starega prebivalstva), • tip zrelega prebivalstva (pod 35 % mladega in nad 8 % starega prebivalstva), • tip starega prebivalstva (pod 35 % mladega in nad 12 % starega prebivalstva), • tip ostarelega prebivalstva (pod 30 % mladega in nad 15 % starega prebivalstva). Leta 1991 je imela ob~ina Morav~e 32,9 % mladega in 14,7 % starega prebivalstva, kar jo je uvr{- ~alo v tip starega prebivalstva. Istega leta je bil v Sloveniji delè mladega prebivalstva le 27,9 %, delè starega prebivalstva pa celo 16,3 %, kar je Slovenijo è uvrstilo v skrajni tip, to je tip ostarelega prebivalstva. Leta 1991 je bilo razmerje med starimi in mladimi v Sloveniji manj kot 1 proti 2, v ob~ini Morav~e pa nekaj ve~ kot 1 proti 2. Vànej{i pokazatelji starostne sestave prebivalstva so koeficient starosti, ki prikazuje delè starega prebivalstva (60 let in ve~) v skupnem prebivalstvu v promilih in ga izra~unamo tako, da {tevilo starih 184 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO [tevilo prebivalcev 250 in ve~ 100 do 249 50 do 99 0 do 49 Indeks do 39,9 40,0 do 59,9 60,0 do 79,9 80,0 do 99,9 100,0 in ve~ 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 161: Indeks starosti leta 1991. 185 186 Geog Preglednica 47: Spolna in starostna sestava prebivalstva po naseljih in pokrajinah leta 1991. rafija ob~ine Mor ime naselja {tevilo {tevilo delè delè koeficient delè mladega delè zrelega delè starega indeks indeks mo{kih ènsk mo{kih v % ènsk v % maskulinitete prebivalstva prebivalstva prebivalstva mladosti starosti (od 0 do 19 let) v % (od 20 do 59 let) v % (60 let in ve~) v % Dole pod Sv. Trojico 5 5 50,0 50,0 1000,0 0,0 70,0 30,0 0,0 – Dole pri Kra{cah 111 119 48,3 51,7 932,8 33,5 55,2 11,3 296,2 33,8 a Gori~ica pri Morav~ah 36 33 52,2 47,8 1090,9 37,7 56,5 5,8 650,0 15,4 v~e Imenje 46 39 54,1 45,9 1179,5 34,1 51,8 14,1 241,7 41,4 Selo pri Morav~ah 33 31 51,6 48,4 1064,5 31,3 54,7 14,1 222,2 45,0 Stegne 47 51 48,0 52,0 921,6 35,7 48,0 16,3 218,8 45,7 Vrhpolje pri Morav~ah 78 79 49,7 50,3 987,3 35,0 49,7 15,3 229,2 43,7 Zgornji Tu{tanj 22 15 59,5 40,5 1466,7 29,7 59,5 10,8 275,0 36,4 Vrhpoljsko podolje 378 372 50,4 49,6 1016,1 33,7 53,2 13,1 258,2 38,7 ^e{njice pri Morav~ah 92 101 47,7 52,3 910,9 37,8 50,8 11,4 331,8 30,1 Drtija 86 88 49,4 50,6 977,3 35,1 50,0 14,9 234,6 42,6 Gorica 58 55 51,3 48,7 1054,6 38,1 50,4 11,5 330,8 30,2 Kra{ce 59 53 52,7 47,3 1113,2 34,8 53,6 11,6 300,0 33,3 Morav~e 370 387 48,9 51,1 956,1 32,5 55,0 12,6 259,0 38,6 Podstran 21 23 47,7 52,3 913,0 27,3 59,1 13,6 200,0 50,0 Rudnik pri Morav~ah 8 7 53,3 46,7 1142,9 33,3 33,3 33,3 100,0 100,0 Serju~e 23 29 44,2 55,8 793,1 38,5 44,2 17,3 222,2 45,0 Soteska pri Morav~ah 39 32 54,9 45,1 1218,8 29,6 56,3 14,1 210,0 47,6 Spodnji Tu{tanj 52 38 57,8 42,2 1368,4 26,7 57,8 15,6 171,4 58,3 Zalog pri Morav~ah 72 70 50,7 49,3 1028,6 34,5 58,5 7,0 490,0 20,4 Morav{ko podolje 880 883 49,9 50,1 996,6 33,5 53,7 12,8 262,6 38,1 Kriàte 10 13 43,5 56,5 769,2 21,7 47,8 30,4 71,4 140,0 Mo{enik 31 33 48,4 51,6 939,4 35,9 50,0 14,1 255,6 39,1 Pe~e 75 77 49,3 50,7 974,0 29,6 49,3 21,1 140,6 71,1 Ples 34 38 47,2 52,8 894,7 38,9 51,4 9,7 400,0 25,0 Podgorica pri Pe~ah 21 20 51,2 48,8 1050,0 34,2 53,7 12,2 280,0 35,7 Maja T Pretr` 17 14 54,8 45,2 1214,3 35,5 45,2 19,4 183,3 54,5 Selce pri Morav~ah 9 10 47,4 52,6 900,0 26,3 52,6 21,1 125,0 80,0 Straà pri Morav~ah 23 17 57,5 42,5 1352,9 27,5 55,0 17,5 157,1 63,6 opole Zgornja Dobrava 17 29 37,0 63,0 586,2 32,6 52,2 15,2 214,3 46,7 Zgornje Koseze 37 40 48,1 52,0 925,0 32,5 52,0 15,6 208,3 48,0 ime naselja {tevilo {tevilo delè delè koeficient delè mladega delè zrelega delè starega indeks indeks mo{kih ènsk mo{kih v % ènsk v % maskulinitete prebivalstva prebivalstva prebivalstva mladosti starosti (od 0 do 19 let) v % (od 20 do 59 let) v % (60 let in ve~) v % Pe{ko podolje 251 274 47,8 52,2 916,1 32,6 50,5 17,0 192,1 52,1 podolje 1532 1546 49,8 50,2 990,9 33,4 53,1 13,6 246,5 40,6 Negastrn 44 50 46,8 53,2 880,0 38,3 47,9 13,8 276,9 36,1 Pogled 17 15 53,1 46,9 1133,3 15,6 65,6 18,8 83,3 120,0 Prikrnica 31 30 50,8 49,2 1033,3 36,1 45,9 18,0 200,0 50,0 Vinje pri Morav~ah 39 26 60,0 40,0 1500,0 33,9 49,2 16,9 200,0 50,0 Hribovje Svetega Mohorja 131 121 52,0 48,0 1082,6 33,7 50,0 16,3 207,3 48,2 Gabrje pod Limbarsko Goro 15 18 45,5 54,6 833,3 33,3 54,6 12,1 275,0 36,4 Hrastnik 23 14 62,2 37,8 1642,9 32,4 46,0 21,6 150,0 66,7 Limbarska Gora 46 41 52,9 47,1 1122,0 25,3 58,6 16,1 157,1 63,6 Hribovje Limbarske gore 84 73 53,5 46,5 1150,7 28,7 54,8 16,6 173,1 57,8 Gora pri Pe~ah 57 49 53,8 46,2 1163,3 30,2 45,3 24,5 123,1 81,3 Katarija 21 23 47,7 52,3 913,0 34,1 38,6 27,3 125,0 80,0 Spodnja Dobrava 14 16 46,7 53,3 875,0 20,0 60,0 20,0 100,0 100,0 Spodnja Javor{ica 29 23 55,8 44,2 1260,9 34,6 51,9 13,5 257,1 38,9 Zgornja Javor{ica 26 25 51,0 49,0 1040,0 29,4 49,0 21,6 136,4 73,3 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 147 136 51,9 48,1 1080,9 30,4 47,7 21,9 138,7 72,1 De{en 45 42 51,7 48,3 1071,4 29,9 55,2 14,9 200,0 50,0 Hrib nad Rib~ami 15 18 45,5 54,6 833,3 24,2 63,6 12,1 200,0 50,0 Spodnji Prekar 19 15 55,9 44,1 1266,7 44,1 41,2 14,7 300,0 33,3 Velika vas 34 24 58,6 41,4 1416,7 22,4 48,3 29,3 76,5 130,8 Zalog pri Kresnicah 11 9 55,0 45,0 1222,2 35,0 55,0 10,0 350,0 28,6 GEOGRAFIJ Zgornji Prekar 15 17 46,9 53,1 882,4 37,5 50,0 12,5 300,0 33,3 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 139 125 52,7 47,4 1112,0 30,7 52,3 17,1 180,0 55,6 hribovje 501 455 52,4 47,6 1101,1 31,1 50,7 18,2 170,7 58,6 ob~ina Morav~e 2033 2001 50,4 49,6 1016,0 32,9 52,5 14,7 224,2 44,6 A SLO VENIJE 7 187 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO [tevilo prebivalcev 250 in ve~ 100 do 249 50 do 99 0 do 49 Delè 0,0 do 9,9 % 10,0 do 19,9 % 20,0 do 29,9 % 30,0 do 39,9 % 40,0 % in ve~ 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 162: Delè kme~kega prebivalstva leta 1991. 188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 delimo s {tevilom vseh prebivalcev in mnoìmo s tiso~, koeficient mladosti, ki prikazuje delè mladih (pod 20 let) v skupnem prebivalstvu v promilih in ga izra~unamo tako, da {tevilo mladih delimo s {tevilom vseh prebivalcev in mnoìmo s tiso~, indeks starosti, ki pove razmerje med starim in mladim prebivalstvom in ga dobimo tako, da staro prebivalstvo delimo z mladim in pomnoìmo s sto, in indeks mladosti, ki pove razmerje med mladim in starim prebivalstvom in ga izra~unamo tako, da delimo mlado prebivalstvo s starim in pomnoìmo s sto. 12.3.2 OSTALE SESTAVE PREBIVALSTVA Narodna sestava, jezikovna sestava in verska sestava prebivalstva ob~ine Morav~e so preve~ enot-ne, da bi bile prvina pokrajinskih razlik znotraj ob~ine. Bolj pomembna pa je sestava prebivalstva glede na delè kme~kega prebivalstva. Leta 1961 je bilo v ob~ini Morav~e {e 53,9 % kme~kega prebivalstva, leta 1991 pa le {e 9,9 %. Leta 1961 so imela manj kot dve tretjini kme~kega prebivalstva samo Morav~e, leta 1991 pa vsa naselja, razen naselij Dole pod Sv. Trojico, Zgornji Prekar in Zgornji Tu{tanj. Kar 23 naselij je imelo manj kot desetino kme~kega prebivalstva, od tega sta bili naselji Podstran in Selo pri Morav~ah sploh brez njega. Najve~ kme~kega prebivalstva, 60,0 %, so imele Dole pod Sv. Trojico. V ob~ini Morav~e je med letoma 1961 in 1991 {tevilo kme~kih prebivalcev padlo za {tiri petine, delè kme~kega prebivalstva pa za ve~ kot {tiri petine. [tevilo kme~kih prebivalcev se ni pove~alo v nobenem naselju, {e najmanj je padlo v De{nu, za 22,4 %, in Dolah pod Sv. Trojico, za 40,0 %. Delè kme~kega prebivalstva se je pove~al le v Dolah pod Sv. Trojico, za 14,0 %, sicer pa povsod zmanj{al. Tako se je med letoma 1961 in 1991 prakti~no celotno obmo~je ob~ine Morav~e mo~no deagrariziralo. 189 190 Geog Preglednica 48: Kme~ko prebivalstvo po naseljih in pokrajinah. rafija ob~ine Mor ime naselja {tevilo leta 1961 delè leta 1961 v % {tevilo leta 1991 delè leta 1991 v % indeks {tevila med letoma 1961 in 1991 indeks deleà med letoma 1961 in 1991 Dole pod Sv. Trojico 10 52,6 6 60,0 60,0 114,0 Dole pri Kra{cah 62 36,1 22 9,6 35,5 26,5 Gori~ica pri Morav~ah 32 45,1 2 2,9 6,3 6,4 Imenje 40 48,2 11 12,9 27,5 26,9 av~e Selo pri Morav~ah 26 50,0 0 0,0 0,0 0,0 Stegne 32 43,2 9 9,2 28,1 21,2 Vrhpolje pri Morav~ah 46 38,0 17 10,8 37,0 28,5 Zgornji Tu{tanj 29 50,0 13 35,1 44,8 70,3 Vrhpoljsko podolje 277 42,6 80 10,7 28,9 25,0 ^e{njice pri Morav~ah 104 68,4 23 11,9 22,1 17,4 Drtija 100 63,3 20 11,5 20,0 18,2 Gorica 33 61,1 7 6,2 21,2 10,1 Kra{ce 44 55,7 8 7,1 18,2 12,8 Morav~e 110 22,4 8 1,1 7,3 4,7 Podstran 15 38,5 0 0,0 0,0 0,0 Rudnik pri Morav~ah 8 66,7 3 20,0 37,5 30,0 Serju~e 23 35,4 3 5,8 13,0 16,3 Soteska pri Morav~ah 27 46,6 4 5,6 14,8 12,1 Spodnji Tu{tanj 59 60,8 17 18,9 28,8 31,1 Zalog pri Morav~ah 31 51,7 9 6,3 29,0 12,3 Morav{ko podolje 554 43,8 102 5,8 18,4 13,2 Kriàte 12 52,2 5 21,7 41,7 41,7 Mo{enik 50 69,4 9 14,1 18,0 20,3 Pe~e 96 57,8 23 15,1 24,0 26,2 Ples 34 60,7 9 12,5 26,5 20,6 Podgorica pri Pe~ah 33 75,0 3 7,3 9,1 9,8 Pretr` 35 87,5 10 32,3 28,6 36,9 Selce pri Morav~ah 28 82,4 3 15,8 10,7 19,2 Maja T Straà pri Morav~ah 23 63,9 2 5,0 8,7 7,8 Zgornja Dobrava 13 56,5 2 4,4 15,4 7,7 Zgornje Koseze 54 61,4 10 13,0 18,5 21,2 opole Pe{ko podolje 378 65,0 76 13,5 20,1 20,7 podolje 1209 48,4 258 8,4 21,3 17,3 ime naselja {tevilo leta 1961 delè leta 1961 v % {tevilo leta 1991 delè leta 1991 v % indeks {tevila med letoma 1961 in 1991 indeks deleà med letoma 1961 in 1991 Negastrn 69 71,1 9 9,6 13,0 13,5 Pogled 18 54,6 5 15,6 27,8 28,7 Prikrnica 38 51,4 11 18,0 29,0 35,1 Vinje pri Morav~ah 38 67,9 5 7,7 13,2 11,3 Hribovje Svetega Mohorja 163 62,7 30 11,9 18,4 19,0 Gabrje pod Limbarsko Goro 12 40,0 1 3,0 8,3 7,6 Hrastnik 32 71,1 12 32,4 37,5 45,6 Limbarska Gora 115 88,5 8 9,2 7,0 10,4 Hribovje Limbarske gore 159 77,6 21 13,4 13,2 17,3 Gora pri Pe~ah 112 78,3 10 9,4 8,9 12,1 Katarija 40 61,5 4 9,1 10,0 14,8 Spodnja Dobrava 34 81,0 1 3,3 2,9 4,1 Spodnja Javor{ica 29 59,2 12 23,1 41,4 39,0 Zgornja Javor{ica 40 72,7 4 7,8 10,0 10,8 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 255 72,0 31 11,0 12,2 15,2 De{en 34 33,3 23 26,4 67,7 79,3 Hrib nad Rib~ami 24 82,8 7 21,2 29,2 25,6 Spodnji Prekar 13 44,8 2 5,9 15,4 13,1 Velika vas 68 65,4 11 19,0 16,2 29,0 Zalog pri Kresnicah 21 72,4 4 20,0 19,1 27,6 Zgornji Prekar 31 53,5 14 43,8 45,2 81,9 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 191 76,7 61 34,5 31,9 44,9 hribovje 768 65,6 143 15,0 18,6 22,8 ob~ina Morav~e 1977 53,9 401 9,9 20,3 18,4 GEOGRAFIJ A SLO VENIJE 7 191 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 13 NASELJA Naselje, temeljna naselbinska enota, je skupina zaporedno o{tevil~enih hi{ s spremljajo~imi poslopji, pripadajo~imi zemlji{~i in skupnim imenom. V Sloveniji je ve~ kot 6000, ve~inoma majhnih naselij. Kar polovica jih ima manj kot 100 prebivalcev, le desetina ve~ kot 500. Delè najmanj{ih in najve~jih naselij nara{~a, delè srednjevelikih pa upada. V naseljih z ve~ kot 1000 prebivalci je na za~etku 20. stoletja ìvela le desetina, na koncu 20. stoletja pa è ve~ kot polovica vsega prebivalstva. Ve~ina naselij je nastala v ~asu, ko je bilo kmetijstvo najpomembnej{a gospodarska dejavnost, zato je njihova razporeditev odvisna predvsem od naravnih razmer, ki so vplivale tudi na lego, velikost, obliko, zgradbo in prebivalstveno sestavo naselij. Glede na prevladujo~o dejavnost in velikost obi~ajno lo~imo podeèlska in mestna naselja (vasi in mesta, v~asih tudi trge), glede na razmestitev stavb v naselju pa v grobem naselja samotnih kmetij, razloèna naselja in strnjena naselja. Naselja samotnih kmetij so pogosta v hribovitem svetu. Kme~ka hi{a z gospodarskimi poslopji stoji na samem, obdana s kultiviranim zemlji{~em, tako imenovanim celkom, tega pa obkroà gozd. Razloèna naselja so zna~ilna za gri~evnate pokrajine. Kme~ke hi{e, ki jih lo~ujejo kmetijska zemlji{~a, so pogosto postavljene po temenih slemen. Strnjena naselja so v Sloveniji najbolj raz{irjena. Pri gru~astih strnjenih naseljih so stavbe razmetane brez pravega reda, v gru~i, pri obcestnih strnjenih naseljih pa so hi{e druga od druge enako oddaljene, stojijo istosmerno in si sledijo v vrsti. Vsaka od treh vrst naselij ima {e ve~ podvrst, pri {tevilnih naseljih pa se prvine posameznih vrst in podvrst prepletajo. V ob~ini Morav~e je bilo ob popisu leta 1991 le 47 naselij, ob popisu leta 2002 pa 49 naselij. Leta 1992 je bilo namre~ naselje Dole pri Kra{cah razdeljeno na naselja Dole pri Kra{cah, Dvorje in Sveti Andrej (v preglednicah so zaradi primerjave med razli~nimi leti in obdobji vsa tri naselja podana se{teto v okviru Dol pri Kra{cah). V naslednjih odstavkih so podana vsa naselja z imeni po abecednem vrstnem redu (skupaj z nagla-snimi znamenji), obliko imena v mestniku, pridevni{ko obliko, imenom za prebivalce, imenom pokrajine, kjer naselje leì, in nekaterimi zna~ilnostmi, predvsem lego. ^é{njice pri Moráv~ah (mestnik: v ^é{njicah, pridevnik: ~é{nji{ki, prebivalci: ^é{nji~ani, pokrajina: Morav{ko podolje) so v jedru gru~asto naselje, h kateremu spadajo zaselki in samotne kmetije Dunaj, Grma- ~e, Hribce, Klen, Planina, Podbrdo, Poàrnica in Rigel. Jedro vasi leì na rahlo valoviti ravnini nad povirjem re~ice Ra~e, jùno od Morav~, zaselki in samotne kmetije pa so raztreseni po severnih pobo~jih Ciclja. Dè{en (mestnik: v Dè{nu, pridevnik: de{njánski, prebivalci: De{njáni, pokrajina: Jùno podgorje Ciclja in Slivne) je razloèno naselje, ki ga sestavljajo ve~inoma sklenjeni zaselki Cvetè (do leta 1952 samostojno naselje), De{en, Golezen, Planjava, U{eni{~e in @erenk, ki so raztreseni po prisojnih polò- nih pobo~jih Slivne, severno nad okljukom Save pri Kresnicah. Dóle pod Sv. Trojíco (mestnik: na Dólah, pridevnik: doljánski, prebivalci: Doljáni, pokrajina: Vrhpoljsko podolje) so gru~asta vasica na nizkih, polònih pobo~jih jùno nad re~ico Ra~o, v neposredni bliìni ceste @elodnik–Morav~e, kjer je odcep proti Vrhpolju pri Morav~ah. Med letoma 1955 in 1992 se je kraj imenoval Dole pod Sv. Trojico. Dóle pri Krá{cah (mestnik: na Dólah, pridevnik: doljánski, prebivalci: Doljáni, pokrajina: Vrhpoljsko podolje) so razloèno obcestno naselje iz zaselkov Zgornje Dole in Dobrave, posejanih po kra{kem svetu severno od strme grape re~ice Ra~e do ceste Lukovica–Morav~e. Drtíja (mestnik: v/na Drtíji, pridevnik: drtíjski, prebivalci: Drtíj~ani, pokrajina: Morav{ko podolje) leì dolini potoka Drtij{~ice in na zakraselih severnih in severozahodnih pobo~jih Slivne. Sestavljajo jo razloèni zaselki Belnek, Brinje (priklju~ena leta 1952), Gorica, Kova~ija, Kuga, Podbrdo, [tance Laze, [tebalija in [torovje. V bliìni sta peskokop in separacija kremen~evega peska. Ob cesti Morav~e–Iz-lake stoji cerkev Marijinega oznanjenja. Dvôrje (mestnik: na Dvôrju, pridevnik: dvorjánski, prebivalci: Dvorjáni, pokrajina: Vrhpoljsko podolje) je razpotegnjeno obcestno naselje na kra{kem svetu severno nad grapo re~ice Ra~e, ob cesti Dob–Morav~e. Do leta 1992 je bilo Dvorje zaselek Dol pri Kra{~ah. 192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Gábrje pod Límbarsko Gôro (mestnik: v Gábrju, pridevnik: gábrski, prebivalci: Gábr~ani, pokrajina: Hribovje Limbarske gore) je razloèna vasica na jùnih pobo~jih Limbarske gore, nad staro cesto od Morav~ skozi Pe~e v Zagorje ob Savi. Gôra pri Pé~ah (mestnik: v Gôri, pridevnik: gôrski, prebivalci: Gorjáni, pokrajina: Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne) je razloèno naselje, ki ga sestavljajo zaselki Dol, Poljane in Reka v dolini potoka Drtij{~ice ob cesti Morav~e–Zagorje ob Savi ter zaselki Dolina, Gora, Rota, Seli{e in Log na severnih pobo~jih Slivne. Na Gori stoji cerkev sv. Florijana. Do leta 1955 se je kraj imenoval Gora Sv. Florjana. Goríca (mestnik: na Goríci, pridevnik: gorí{ki, prebivalci: Gori~áni, pokrajina: Morav{ko podolje) je precej razloèna vas, ki jo sestavljata zaselka Velika Gorica in Kurja vas. Leì na rahlo valoviti planoti severno od doline re~ice Ra~e in ceste @elodnik–Morav~e. Samostojno naselje je od leta 1953, prej je bil kraj del Morav~. Gorí~ica pri Moráv~ah (mestnik: v/na Gorí~ici, pridevnik: gorí~i{ki, prebivalci: Gorí~i~ani, pokrajina: Vrhpoljsko podolje) je razloèna vasica, sestavljena iz zaselkov Spodnja in Zgornja Gori~ica. Leì na zakraselem planotastem svetu pod gozdnatim Komovcem, ob cesti @elodnik–Morav~e, na desnem bregu re~ice Ra~e. Kraj je samostojno naselje od leta 1953, pristavek pri Morav~ah pa ima od leta 1955. Hrástnik (mestnik: v Hrástniku, pridevnik: hrástni{ki, prebivalci: Hrástni~ani, pokrajina: Hribovje Limbarske gore) je v jedru gru~asta vasica z zaselki Gradom, Hru{evjem in Kalom. Leì na zakraselem planotastem svetu jugovzhodno od Limbarske gore, severno od stare ceste Morav~e–Zagorje ob Savi. Hríb nad Ríb~ami (mestnik: na Hríbu, pridevnik: hríbovski, prebivalci: Hríbovci, pokrajina: Jùno podgorje Ciclja in Slivne) je gru~asta vasica, h kateri spada {e samotna kmetija Laze. Leì visoko na pobo~ju nad dolino Save, vzhodno pod Sv. Miklavèm. Naselje je postalo samostojno leta 1953 iz dela Sv. Miklavà in se je sprva imenovalo Hrib, pristavek nad Rib~ami je dobilo leta 1955. Iménje (mestnik: v Iménjah, pridevnik: iménj{ki, prebivalci: Iménj~ani, pokrajina: Vrhpoljsko podolje) so gru~asto naselje z zaselkom Vrhmi. Leìjo na valovitem kra{kem svetu ob cesti Lukovica pri Domàlah–Morav~e, med vzpetinama Komovcem na zahodu in Stolom na vzhodu. Kataríja (mestnik: na Kataríji, pridevnik: kataríjski, prebivalci: Kataríjci, pokrajina: Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne) je razloèna vasica po zakraselih severnih obronkih Sv. Miklavà. Sestavljajo jo zaselki Katarija, Vrh Sv. Miklavà in Grma~e. Na vrhu Sv. Miklavà je istoimenska cerkev. Svetnik je bil zavetnik savskih ~olnarjev in ribi~ev. Kraj je samostojno naselje od leta 1953. Krá{ce (mestnik: v Krá{cah, pridevnik: krá{ki, prebivalci: Krá{~ani, pokrajina: Morav{ko podolje) so gru~asto naselje med potokom Rudni{ko Ra~o in cesto @elodnik–Morav~e, kjer se odcepi cesta proti Spodnjemu Tu{tanju. Na vzhodu je tik pred vasjo soto~je potokov Rudni{ke in ^e{nji{ke Ra~e, ki naprej te~eta kot re~ica Ra~a. Krìáte (mestnik: v Krìátah, pridevnik: krìá{ki, prebivalci: Krìát~ani, pokrajina: Pe{ko podolje) so naselje iz razloènih zaselkov ob stari cesti Morav~e–Zagorje ob Savi. K njemu spadata {e zaselka Reber in Pe{ke Kandr{e na prevalu, kjer je razvodje med re~ico Medijo in potokom Drtij{~ico. V kraju sta prenovljen grad in barokizirana poznogotska cerkev sv. Mihaela. Límbarska Gôra (mestnik: na Límbarski Gôri, pridevnik: limbarskogórski, prebivalci: Limbarskogór~a-ni, pokrajina: Hribovje Limbarske gore) je sestavljena iz razloènih zaselkov Globo~ica, Hru{ke, Mrzlica, Planjava, Pristava, Ravne, Reber, [ija, Vodice, Zmrzlica in Zore, raztresenih po zakraselih prisojnih pobo~- jih Limbarske gore in po njenem temenu. Ime izvira iz besede limbar (slovensko lilija). Na vrhu, kjer je bil è v 12. stoletju grad Limberg, stoji danes mogo~na baro~na cerkev sv. Valentina, zgrajena okoli leta 1667. Do leta 1955 se je kraj imenoval Sv. Valentin. Moráv~e (mestnik: v Moráv~ah, pridevnik: moráv{ki, prebivalci: Moráv~ani, pokrajina: Morav{ko podolje) so gru~asto naselje z zanimivim osrednjim tr{kim delom. Mo{eník (mestnik: v Mo{eníku, pridevnik: mo{ení{ki, prebivalci: Mo{ení~ani, pokrajina: Pe{ko podolje) je razloèna vasica, ki jo sestavljajo zaselek Hudej in samotne kmetije. Leì na jùnem vznòju Limbarske gore, ob stari cesti Morav~e–Zagorje ob Savi. Skozi naselje te~e potok Mo{eni{~nica, ki se jùno od naselja kot desni pritok izliva v potok Drtij{~ico. 193 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Négastrn (mestnik: v Négastrnu, pridevnik: négastrnski, prebivalci: Négastrn~ani, pokrajina: Hribovje svetega Mohorja) je razloèno naselje iz zaselkov Spodnja vas, Zgornja vas in Podoreh. Leì na jùnih in jugovzhodnih prisojnih pobo~jih Negastrnskega hriba, med dolinama re~ice Radomlje na severu in potoka Drtij{~ice na jugu. Pé~e (mestnik: v Pé~ah, pridevnik: pé{ki, prebivalci: Pé~ani, pokrajina: Pe{ko podolje) so gru~asto naselje z zaselkoma Gori~anami na zahodu in vi{je leè~o Tla~nico na severu. Stojijo ob vznòju Velikega vrha, ob stari cesti Morav~e–Zagorje ob Savi. V naselju je barokizirana ùpnijska cerkev sv. Jerneja. Plès (mestnik: na Plêsu, pridevnik: plê{ki, prebivalci: Ple{~áni, pokrajina: Pe{ko podolje) je razlo- èno naselje, ki ga sestavljajo zaselka Ples in Hleve ter okoli{ke samotne kmetije. Oba zaselka leìta na pobo~ju na desnem bregu potoka Drtij{~ice, jugozahodno od Pe~ in vzhodno od Morav~. Posamezne hi{e so tudi v dolini ob cesti Morav~e–Zagorje ob Savi. Samostojno naselje je od leta 1953, prej je bil kraj del Zgornje Dobrave. Podgoríca pri Pé~ah (mestnik: v Podgoríci, pridevnik: podgorí{ki, prebivalci: Podgorí~ani, pokrajina: Pe{ko podolje) je razloèno naselje na desnem bregu potoka Drtij{~ice. Sestavljajo ga trije zaselki: zaselka Muzga in Podgorica leìta na pobo~jih Muzgovske gorice, zaselek Vojni Dol pa pod Jer{~evo gorico na vzhodu, kjer je razvodje med potokoma Drtij{~ico in Kandr{~ico. Pódstran (mestnik: v Pódstrani, pridevnik: pódstranski, prebivalci: Pódstranci, pokrajina: Morav{- ko podolje) je razloèna vasica z zaselkom Sv. Mohorjem. Leì ob vznòju zakraselih pobo~ij Stola in Mohorjevega hriba, ob cesti Lukovica pri Domàlah–Morav~e. Baro~na cerkev sv. Mohorja pod vrhom Mohorjevega hriba je zaradi zanimive lege prvovrstno razgledi{~e. Pógled (mestnik: na Pógledu, pridevnik: pógle{ki, prebivalci: Pógled~ani, pokrajina: Hribovje svetega Mohorja) je gru~asta vasica nad zavojem potoka Drtij{~ice, na nìjih in zlònih neprepustnih pobo~jih Mohorjevega hriba. Samostojno naselje je od leta 1953, prej je bil kraj del Sv. Mohorja. Prétr` (mestnik: na Prétrù, pridevnik: prétr{ki, prebivalci: Prétràni, pokrajina: Pe{ko podolje) je naselje z gru~astim jedrom in samotnimi kmetijami. Leì ob stari cesti Morav~e–Zagorje ob Savi, na razgibanem terciarnem svetu, na vrhu pretr{kega klanca, pod pobo~ji apneni{kih hribov. Príkrnica (mestnik: v Príkrnici, pridevnik: príkrni{ki, prebivalci: Príkrni~ani, pokrajina: Hribovje svetega Mohorja) je gru~asta vasica z zaselkom. Leì zahodno od Mohorjevega hriba in zakraselega Stola, na kra{ki planoti severno od ceste Lukovica pri Domàlah–Morav~e. Rúdnik pri Moráv~ah (mestnik: v Rúdniku, pridevnik: rúdni{ki, prebivalci: Rúdni~ani, pokrajina: Morav{- ko podolje) je gru~asta vasica na robu valovite zakrasele terase zahodno od izvira potoka Rudni{ke Ra~e. Sêlce pri Moráv~ah (mestnik: v Sêlcah, pridevnik: sêl{ki, prebivalci: Sêl~ani, pokrajina: Pe{ko podolje) so gru~asta vasica z razloènim zaselkom Hribom. Leì na valovitem zakraselem svetu pod Limbarsko goro, severno od stare ceste Morav~e–Pe~e–Zagorje ob Savi. Samostojno naselje so od leta 1953, prej so bile del Zaloga pri Morav~ah. Sêlo pri Moráv~ah (mestnik: na Sêlu, pridevnik: seljánski, prebivalci: Seljáni, pokrajina: Vrhpoljsko podolje) je gru~asta vas severno od ceste @elodnik–Morav~e. Jùno od kraja te~e onstran ceste re~ica Ra~a, severno nad njim pa se razteza valovit zakrasel svet. Samostojno naselje je od leta 1953, prej je bil kraj del Sv. Andreja. Serjú~e (mestnik: v Serjú~ah, pridevnik: serjú{ki, prebivalci: Serjú~ani, pokrajina: Morav{ko podolje) so razloèna vasica z zaselkom Hrastjem. Hi{e so razme{~ene od doline potoka Drtij{~ice do zakraselih zahodnih pobo~ij Limbarske gore. Samostojno naselje so od leta 1953, prej so bile del Zaloga pri Morav~ah. Sotéska pri Moráv~ah (mestnik: v Sotéski, pridevnik: soté{ki, prebivalci: Soté{~ani, pokrajina: Morav{- ko podolje) je gru~asto vas na levem bregu potoka Drtij{~ice, ki se severovzhodno od vasi po ozki dolini prebija med zahodnimi obronki Limbarske gore in Mohorjevim hribom proti ^rnemu grabnu na severu. Spódnja Dobráva (mestnik: na Spódnji Dobrávi, pridevnik: spodnjedobrávski, prebivalci: Spódnjedobráv~ani, pokrajina: Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne) je razloèna vasica z zaselkom Podbrdom. Hi{e so raztresene po obeh bregovih potoka Drtij{~ice, vzhodno od Drtije. Po dolini pelje skozi vas cesta Morav~e–Zagorje ob Savi. 194 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Spódnja Jávor{ica (mestnik: v Spódnji Jávor{ici, pridevnik: spódnjejávorski, prebivalci: Spódnjejávor- ~ani, pokrajina: Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne) je gru~asta vas na severnih pobo~jih Murovice, okoli 200 m nad dnom Morav{kega podolja. Spódnji Prékar (mestnik: v Spódnjem Prékru, pridevnik: spódnjeprékrski, prebivalci: Spódnjeprékrci, pokrajina: Jùno podgorje Ciclja in Slivne) je razloèna vasica pod gozdnatimi strminami Sv. Miklav- à, dobrih 200 m nad dnom doline Save, zahodno od njenega okljuka pri Kresnicah. Samostojno naselje je od leta 1953, prej je bil kraj del Sv. Miklavà. Spódnji Tú{tanj (mestnik: v Spódnjem Tú{tanju, pridevnik: spódnjetú{tanjski, prebivalci: Spódnjetú{tanj~a-ni, pokrajina: Morav{ko podolje) je v jedru gru~asto naselje z zaselkoma Rjavko in Kolavdrijo. Leì jùno od soto~ja potokov Rudni{ke in ^e{nji{ke Ra~e, na valovitem planotastem svetu ob severnem vznòju Ciclja. Stègne (mestnik: v Stègnah, pridevnik: stègenski, prebivalci: Stègenci, pokrajina: Vrhpoljsko podolje) so gru~asto naselje z zaselkom Logom. Leìjo na kra{ki vrta~asti planoti jùno nad dolino re~ice Ra~e, ob vznòju Murovice. Samostojno naselje so od leta 1953, prej je bil kraj del naselja Dole pod Sv. Trojico. Stráà pri Moráv~ah (mestnik: v Stráì, pridevnik: strá{ki, prebivalci: Stràáni, pokrajina: Pe{ko podolje) je gru~asta vasica jùno od stare ceste Morav~e–Zagorje ob Savi. Med letoma 1952 in 1985 je bil kraj priklju~en k Drtiji. Svéti Andréj (mestnik: na Svétem Andréju, pridevnik: svetoandréjski, prebivalci: Svetoandréj~a-ni, pokrajina: Vrhpoljsko podolje) je gru~asto naselje na kra{kem svetu severno nad dolino pritoka re~ice Ra~e, jùno od ceste Dob–Morav~e. Okrog baro~ne cerkve sv. Andreja, ki ima obliko rotunde, so ostan-ki protitur{kega tabora. Med letoma 1953 in 1992 je bilo naselje del Dola pri Kra{cah. Vélika vás (mestnik: v Véliki vási, pridevnik: veliková{ki, prebivalci: Velikova{~áni, pokrajina: Jù- no podgorje Ciclja in Slivne) je gru~asto naselje s samotno kmetijo Mo~ilnikarjem. Leì na valoviti pobo~ni polici jùno od strmega kra{kega roba Ciclja in Vrha sv. Miklavà. Samostojno naselje je od leta 1953, prej je bil kraj del Sv. Miklavà. Vínje pri Moráv~ah (mestnik: v Vínjah, pridevnik: vínjski, prebivalci: Vinjáni, pokrajina: Hribovje svetega Mohorja) so gru~asta vas na prisojnih pobo~jih nad sotesko potoka Drtij{~ice, ki se jùno od naselja prebija proti ^rnemu grabnu, kjer se izliva v re~ico Radomljo. Na drugi strani Drtij{~ice so v vi{ini Vinj pod Stolom razvaline gradu Ròka. Do leta 1955 se je kraj imenoval Svinje. Vr´hpolje pri Moráv~ah (mestnik: na Vr´hpoljah, pridevnik: vr´hpoljski, prebivalci: Vr´hpoljci, pokrajina: Vrhpoljsko podolje) so gru~asto naselje na jùnem robu podolja pod Murovico in Cicljem, na robu {iroke zakrasele planote jùno od re~ice Ra~e. Barokizirana ùpnijska cerkev sv. Petra in Pavla se omenja è v 16. stoletju. V bliìni vasi je 40 m globoko Martin~evo brezno. Zálog pri Kresnícah (mestnik: v Zálogu, pridevnik: zálo{ki, prebivalci: Záloàni, pokrajina: Jùno podgorje Ciclja in Slivne) je razloèna vasica na pobo~ni polici vzhodno od strmega kra{kega roba pod Vrhom sv. Miklavà. Naselje je okoli 200 m nad dnom doline Save. Samostojno je od leta 1953. Zálog pri Moráv~ah (mestnik: v Zálogu, pridevnik: zálo{ki, prebivalci: Záloàni, pokrajina: Morav{- ko podolje) sestavljajo zaselki Zalog, Planina, U~ak in Vahtenberk, ki so raztreseni po nizkem gri~evju ob stari cesti Morav~e–Zagorje ob Savi in severno od nje. Prvotni Zalo{ki grad (nem{ko Wartenberg) se prvi~ omenja leta 1202, njegov naslednik iz 16. stoletja pa je bil med 2. svetovno vojno pògan. Zgórnja Dobráva (mestnik: na Zgórnji Dobrávi, pridevnik: zgórnjedobrávski, prebivalci: Zgórnjedobráv~ani, pokrajina: Pe{ko podolje) je strnjeno gru~asto naselje na razgibanem terciarnem gri~evju na desnem bregu potoka Drtij{~ice, severno od ceste Morav~e–Zagorje ob Savi. Vzhodno od naselja se v Drtij{~ico izliva potok Mo{eni{~nica. Samostojno naselje je od leta 1953, prej je bil kraj del Zgornjih Kosez. Zgórnja Jávor{ica (mestnik: v Zgórnji Jávor{ici, pridevnik: zgórnjejávor{i{ki, prebivalci: Zgórnjejávor- {i~ani, pokrajina: Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne) je gru~asta vas s posameznimi razloènimi. Leì na gozdni jasi na severnem pobo~ju Murovice. V okolici so {tevilne kra{ke jame in brezna. Zgórnje Koséze (mestnik: v Zgórnjih Kosézah, pridevnik: zgórnjekosé{ki, prebivalci: Zgórnjekoséà- ni, pokrajina: Pe{ko podolje) so gru~asta vas na severnem robu terciarnega gri~evja pod prisojnimi pobo~ji Velikega vrha, ob stari cesti Morav~e–Zagorje ob Savi. 195 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Zgórnji Prékar (mestnik: v Zgórnjem Prékru, pridevnik: zgórnjeprékrski, prebivalci: Zgórnjeprékrci, pokrajina: Jùno podgorje Ciclja in Slivne) je gru~asta vasica jùno od strmih gozdnatih pobo~ij Gori{- ce, skoraj 300 m nad dolino Save. Samostojno naselje je od leta 1953, prej je bil kraj del Sv. Miklavà. Zgórnji Tú{tanj (mestnik: v Zgórnjem Tú{tanju, pridevnik: zgórnjetú{tanjski, prebivalci: Zgórnjetú{tanj- ~ani, pokrajina: Vrhpoljsko podolje) je razloèna vasica z zaselkoma Podkrajem in Seli. Leì na razgibani planoti med dolino re~ice Ra~e na severu in severnim vznòjem Ciclja na jugu. Kraj se prvi~ omenja leta 1238, grad Tu{tanj pa je bil zgrajen leta 1490. V grajski kapeli so Jelov{kove freske. Grad je pomemben spomenik grajske arhitekture z arkadnim dvori{~em. 13.1 RAZPOREDITEV IN GOSTOTA NASELIJ Ob popisu leta 1991, ko je bilo na dana{njem ozemlju ob~ine Morav~e 47 naselij, je bila gostota naselij 76,7 naselja na 100 km2 oziroma 1,30 km2 povr{ine na naselje. Ob popisu 2002 pa je bilo 49 samostojnih naselij, zato se je gostota naselij pove~ala na 79,9 naselja na 100 km2, kar je skoraj trikrat toliko kot povpre~je za Slovenijo, oziroma 1,25 km2 povr{ine na naselje. Leta 1991 je najve~ naselij, 42,6 % leàlo v vi{inskem pasu med 350 in 400 m, najve~ja gostota naselij, 283,3 naselja na 100 km2 pa je bila v vi{inskem pasu med 300 in 350 m. Gostota naselij je z vi{ino razmeroma enakomerno padala. Izstopal je le vi{inski pas med 700 in 750 m, kjer je bila gostota naselij ve~ kot trikrat tolik{na kot v vi{inskem pasu med 650 in 700 m in priblìno enaka kot v vi{inskem pasu med 450 in 500 m. Mo~no nad ob~inskim povpre~jem sta bila le pasova med 300 in 350 m ter 350 in 400 m. [e bolj izrazito je gostota naselij padala z rastjo naklonov. V naklonskem razredu med 0 in 2° je bila z 138,4 naselja na 100 km2 ve~ kot dvakrat tolik{na kot v naklonskem razredu med 12 in 20° z 59,0 naselja na 100 km2. Preglednica 49: Naselja po nadmorskih vi{inah in naklonih povr{ja. nadmorska povr{ina delè povr{ine {tevilo naselij delè naselij {tevilo naselij {tevilo prebivalcev {tevilo prebivalcev vi{ina v m v ha pasu v % leta 1991 leta 1991 v % na 100 km2 leta 1991 na naselje leta 1991 250–299 1,50 0,02 0 0,00 0,00 0 – 300–349 176,50 2,88 3 6,38 283,29 143 47,67 350–399 1633,25 26,61 20 42,55 122,46 2585 129,25 400–449 1309,00 21,33 9 19,15 68,75 453 50,33 450–499 843,00 13,74 7 14,89 83,04 357 51,00 500–549 534,00 8,70 2 4,26 37,45 84 42,00 550–599 458,25 7,47 1 2,13 21,82 51 51,00 600–649 414,75 6,76 2 4,26 48,22 124 62,00 650–699 379,00 6,18 1 2,13 26,39 106 106,00 700–749 224,75 3,66 2 4,26 88,99 131 65,50 750–799 110,00 1,79 0 0,00 0,00 0 – 800–849 50,00 0,81 0 0,00 0,00 0 – 850–899 2,75 0,04 0 0,00 0,00 0 – skupaj 6136,75 100,00 47 100,00 79,85 4034 85,83 naklonski razred v stopinjah 0,0–1,9 72,25 1,18 1 2,13 138,41 71 71,00 2,0–5,9 921,50 15,02 13 27,66 151,93 2054 158,00 6,0–11,9 1906,00 31,06 20 42,55 110,18 1159 57,95 12,0–19,9 2203,50 35,91 13 27,66 59,00 750 57,69 20,0–29,9 883,00 14,39 0 0,00 0,00 0 – 30,0–89,9 150,50 2,45 0 0,00 0,00 0 – skupaj 6136,75 100,00 47 100,00 79,85 4034 85,83 196 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Radomlj a KRA[NJA LUKOVICA PRI DOM@ALAH Negastrn Limbarska Gora Pe~e Imenje Ra~a MORAV^E ~ica rtij{ D Vrhpolje pri Morav~ah De{en VA^E Velika vas KRESNICE Sava DOLSKO [tevilo prebivalcev 250 in ve~ 100 do 249 50 do 99 0 do 49 Tipi naselij gru~asto naselje gru~asto naselje z zaselki razloèno naselje 0 1 2 3 4 5 km © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2003 Slika 163: [tevilo prebivalcev in tipi naselij leta 2002. 197 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 13.2 VELIKOST NASELIJ [tevilo naselij in delè naselij po velikostnih razredih naselij se v zadnjem stoletju nista bistveno spre-menila. Najmanj{ih naselij, ki so imela manj kot 10 prebivalcev, ni bilo niti leta 1900 niti leta 1991. Ob vseh popisih so prevladovala naselja, ki so imela med 50 in 100 prebivalcev. Leta 1991 je imelo 40,4 % naselij v ob~ini Morav~e manj kot 50 prebivalcev, v Sloveniji 27,2 %, 38,3 % naselij med 50 in 100 prebivalcev, v Sloveniji 22,5 %, 17,0 % naselij med 100 in 200 prebivalcev, v Sloveniji 23,4 %, in samo 4,3 % naselij vsaj 200 prebivalcev, v Sloveniji 26,9. Velikostna sestava naselij je torej precej manj{a kot velja za Slovenijo, kar {e bolj potrjuje povpre~na velikost naselij, ki je bila leta 1991 v morav{ki ob~ini komaj 85,8 prebivalca na naselje, v Sloveniji pa 332,2 prebivalca na naselje, kar je skoraj {tirikratna razlika. Povpre~na velikost naselij je glede na vi{inske pasove dokaj enakomerna, {e najve~ja je v vi{inskem pasu med 350 in 400 m, kjer je leta 1991 v vsakem naselju v povpre~ju ìvelo 129,3 prebivalca. Glede na naklonske razrede je najve~ja povpre~na velikost naselja v naklonskem razredu med 2 in 6°, kjer je bilo leta 1991 158,0 prebivalca na naselje, v vi{jih naklonskih razredih pa povpre~na velikost naselja z ve~anjem naklona pada. Preglednica 50: Naselja po velikostnih razredih naselij. {tevilo prebivalcev naselja {tevilo leta delè v % leta 1900 1931 1961 1991 1900 193 1961 1991 0–9 0 0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 10–19 4 2 2 3 8,5 4,3 4,3 6,4 20–49 12 15 15 16 25,5 31,9 31,9 34,0 50–99 17 19 20 18 36,2 40,4 42,6 38,3 100–199 10 9 9 8 21,3 19,2 19,2 17,0 200–499 4 2 1 1 8,5 4,3 2,1 2,1 500–999 0 0 0 1 0,0 0,0 0,0 2,1 skupaj 47 47 47 47 100,0 100,0 100,0 100,0 13.3 PREBIVALSTVENI TIPI NASELIJ Zaradi razlik v spreminjanju {tevila prebivalcev, s ~imer je mo~no povezana sestava in z njo {tevilne zna~ilnosti prebivalstva, so se oblikovali razli~ni prebivalstveni (demografski) tipi naselij in obmo~ij. Prebivalstveni tipi naselij temeljijo na treh prebivalstvenih kazalcih: spreminjanju {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1991, po katerem so poimenovani, ter starostni sestavi prebivalstva leta 1991, izraè- ni z indeksom starosti, in deleù kme~kega prebivalstva istega leta. Naselja z nadpovpre~no rastjo {tevila prebivalcev, nadpovpre~no mladim prebivalstvom in nadpovpre~no nizkim deleèm kme~kega prebivalstva glede na razmere v vsej dràvi so naselja z mo~nim zgo{~anjem prebivalstva. V ob~ini Morav~e je eno samo tako naselje, in sicer Morav~e, to je 2 % vseh naselij v ob~ini, v Sloveniji pa 3 %. Naselja, kjer so vsi trije kazalci neugodni, so naselja z mo~nim red- ~enjem prebivalstva: takih je v ob~ini Morav~e 13 % in v Sloveniji 40 %. Preostala so naselja s {ibkim zgo{~anjem prebivalstva, teh je v ob~ini 38 % in v dràvi 9 %, naselja s {ibkim red~enjem prebivalstva, teh je v ob~ini 26 % in v dràvi 36 % ter vmesna naselja, ki jih je v ob~ini 26 % in v dràvi 12 %. Leta 1991 je bilo slovensko povpre~je pri indeksu spreminjanja {tevila prebivalcev 98,8 ± 20 %, pri deleù kme~kega prebivalstva 7,4 % ± 20 %, pri indeksu starosti pa 58,0 ± 20 %. Naselja, ki so imela leta 1991 vse tri kazalce pod povpre~jem dràve, so bila: Dole pod Sv. Trojico, Gora pri Pe~ah, Pe~e, Pogled, Selce pri Morav~ah in Velika vas. Vseh 6 naselij je prebivalstveno ogro-198 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Preglednica 51: Prebivalstveni tipi naselij. ime naselja delè kme~kega indeks spreminjanja {tevila indeks starosti prebivalstveni tip naselja prebivalstva leta 1991 prebivalcev med letoma 1961 in 1991 leta 1991 s prevladujo~im procesom Dole pod Sv. Trojico 60,00 52,63 – mo~no red~enje prebivalstva Dole pri Kra{cah 9,57 133,72 33,75 stagnacija prebivalstva Gori~ica pri Morav~ah 2,90 97,18 15,39 {ibko zgo{~anje prebivalstva Imenje 12,94 102,41 41,38 stagnacija prebivalstva Selo pri Morav~ah 0,00 123,08 44,99 {ibko zgo{~anje prebivalstva Stegne 9,18 132,43 45,73 stagnacija prebivalstva Vrhpolje pri Morav~ah 10,83 129,75 43,65 stagnacija prebivalstva Zgornji Tu{tanj 35,14 63,79 36,36 {ibko red~enje prebivalstva Vrhpoljsko podolje 10,67 115,38 38,74 stagnacija prebivalstva ^e{njice pri Morav~ah 11,92 126,97 30,14 stagnacija prebivalstva Drtija 11,49 110,13 42,61 stagnacija prebivalstva Gorica 6,19 209,26 30,22 {ibko zgo{~anje prebivalstva Kra{ce 7,14 141,77 33,34 {ibko zgo{~anje prebivalstva Morav~e 1,06 153,86 38,62 mo~no zgo{~anje prebivalstva Podstran 0,00 112,82 50,02 {ibko zgo{~anje prebivalstva Rudnik pri Morav~ah 20,00 125,00 100,00 {ibko red~enje prebivalstva Serju~e 5,77 80,00 45,01 {ibko zgo{~anje prebivalstva Soteska pri Morav~ah 5,63 122,41 47,60 {ibko zgo{~anje prebivalstva Spodnji Tu{tanj 18,89 92,78 58,34 {ibko red~enje prebivalstva Zalog pri Morav~ah 6,34 236,67 20,40 {ibko zgo{~anje prebivalstva Morav{ko podolje 5,79 139,26 38,08 {ibko zgo{~anje prebivalstva Kriàte 21,74 100,00 139,97 {ibko red~enje prebivalstva Mo{enik 14,06 88,89 39,12 {ibko red~enje prebivalstva Pe~e 15,13 91,57 71,09 mo~no red~enje prebivalstva Ples 12,50 128,57 24,99 stagnacija prebivalstva Podgorica pri Pe~ah 7,32 93,18 35,72 stagnacija prebivalstva Pretr` 32,26 77,50 54,54 {ibko red~enje prebivalstva Selce pri Morav~ah 15,79 55,88 79,98 mo~no red~enje prebivalstva Straà pri Morav~ah 5,00 111,11 63,64 {ibko zgo{~anje prebivalstva Zgornja Dobrava 4,35 200,00 46,67 {ibko zgo{~anje prebivalstva Zgornje Koseze 12,99 87,50 47,98 {ibko red~enje prebivalstva Pe{ko podolje 13,45 97,08 52,05 {ibko red~enje prebivalstva podolje 8,38 123,22 40,56 {ibko zgo{~anje prebivalstva Negastrn 9,57 96,91 36,11 {ibko red~enje prebivalstva Pogled 15,63 96,97 119,96 mo~no red~enje prebivalstva Prikrnica 18,03 82,43 49,99 {ibko red~enje prebivalstva Vinje pri Morav~ah 7,69 116,07 49,99 stagnacija prebivalstva Hribovje Svetega Mohorja 11,90 96,92 48,24 {ibko red~enje prebivalstva Gabrje pod Limbarsko Goro 3,03 110,00 36,36 {ibko zgo{~anje prebivalstva Hrastnik 32,43 82,22 66,67 {ibko red~enje prebivalstva Limbarska Gora 9,20 66,92 63,62 {ibko red~enje prebivalstva Hribovje Limbarske gore 13,38 76,59 57,78 {ibko red~enje prebivalstva Gora pri Pe~ah 9,43 74,13 81,25 mo~no red~enje prebivalstva Katarija 9,09 67,69 79,99 {ibko red~enje prebivalstva Spodnja Dobrava 3,33 71,43 100,00 {ibko red~enje prebivalstva Spodnja Javor{ica 23,08 106,12 38,88 stagnacija prebivalstva Zgornja Javor{ica 7,84 92,73 73,34 {ibko red~enje prebivalstva Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 10,95 79,94 72,09 {ibko red~enje prebivalstva De{en 26,44 85,29 49,98 {ibko red~enje prebivalstva Hrib nad Rib~ami 21,21 113,79 50,00 {ibko red~enje prebivalstva Spodnji Prekar 5,88 117,24 33,34 {ibko zgo{~anje prebivalstva Velika vas 18,97 55,77 130,79 mo~no red~enje prebivalstva Zalog pri Kresnicah 20,00 68,97 28,57 {ibko red~enje prebivalstva Zgornji Prekar 43,75 55,17 33,33 {ibko red~enje prebivalstva Jùno podgorje Ciclja in Slivne 34,46 71,08 55,56 {ibko red~enje prebivalstva hribovje 14,96 81,71 58,59 {ibko red~enje prebivalstva ob~ina Morav~e 9,94 109,98 44,60 stagnacija prebivalstva 199 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole ènih. Skupaj z 18 naselij s {ibkim red~enjem prebivalstva je to kar 51 % naselij. Naselij s {ibkim in mo~- nim zgo{~anjem prebivalstva je 13 ali 28 %. Ve~ina ogroènih naselij leì na hribovitem severovzhodnem in jùnem robu ob~ine, ve~ina naselij z ugodno prebivalstveno sestavo pa na gri~evnati sredini ob~ine. Glede na slovenske razmere je prebivalstvena sestava naselij v Moravski ob~ini kljub manj{im razlikam sorazmerno enotna. 13.4 GOSPODARSKI TIPI NASELIJ [e manj razlik kot pri prebivalstvenih tipih naselij je pri gospodarskih tipih naselij glede na zaposlenost po {tirih gospodarskih sektorjih, ki kaèjo gospodarsko usmeritev naselij. Leta 1961 je imela ve~ina naselij v ob~ini Morav~e ve~ kot pol zaposlenih v primarnem sektorju, torej kmetijstvu in gozdarstvu. Takih naselij je bilo kar 45. V nadaljnjih 2 naseljih, Morav~ah in Serju- ~ah, je bil delè zaposlenih v primarnem sektorju sicer nìji od 50 %, a {e vedno vi{ji kot v ostalih sektorjih. Tako je bilo kar 93,6 % naselij z absolutno prevlado zaposlenih v primarnem sektorju in 4,3 % naselij z relativno prevlado zaposlenih v primarnem sektorju. Samo v naselju Gori~ica pri Morav~ah je è leta 1961 prevladovala zaposlenost v sekundarnem sektorju, torej predvsem industriji. Leta 1991 je imelo samo naselje Dole pod Sv. Trojico nad 50 % zaposlenih v primarnem sektorju, za naselji De{en in Pretr` pa je bila zna~ilna relativna prevlada zaposlenih v tem sektorju. Za 30 ali 63,8 % naselij je bila zna~ilna absolutna prevlada zaposlenih v sekundarnih dejavnostih in za nadaljnjih 14 ali 29,8 % naselij relativna prevlada zaposlenih v sekundarnem sektorju. Ob~ina Morav~e je bila torej izrazito industrijsko usmerjeno obmo~je. Ve~ kot tri ~etrt zaposlenih v sekundarnih dejavnostih so imela naselja Podstran, Zgornja Dobrava, Selo pri Morav~ah in Spodnja Dobrava. Samo {e v Dolah pod Sv. Trojico je ve~ kot pol zaposlenih delalo v primarnih dejavnostih. Slika 164: Od gradu Belnek v Drtiji, ki je pogorel med drugo svetovno vojno, je ostal le grb. Tu je pri svojem stricu preìvel osnovno{olska leta kasnej{i misijonar Friderik Baraga in odtod O KAPUS leta 1808 od{el v ljubljanske {ole. MARK 200 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Preglednica 52: Delè zaposlenih v % po sektorjih po naseljih in pokrajinah. leto 1961 leto 1991 ime naselja primarni sekundarni terciarni kvartarni primarni sekundarni terciarni kvartarni sektor sektor sektor sektor sektor sektor sektor sektor Dole pod Sv. Trojico 60 33 7 0 57 43 0 0 Dole pri Kra{cah 53 34 13 0 19 40 28 13 Gori~ica pri Morav~ah 38 49 13 0 6 54 29 11 Imenje 62 19 17 2 21 48 21 10 Selo pri Morav~ah 55 32 13 0 3 78 13 6 Stegne 55 31 14 0 17 47 19 17 Vrhpolje pri Morav~ah 56 29 11 4 14 51 24 11 Zgornji Tu{tanj 64 21 15 0 29 56 5 10 Vrhpoljsko podolje 55 31 13 1 17 50 22 11 ^e{njice pri Morav~ah 78 14 8 0 14 51 27 8 Drtija 69 27 3 1 15 57 20 8 Gorica 67 29 4 0 9 59 19 13 Kra{ce 66 22 6 6 12 65 21 2 Morav~e 31 25 27 17 3 42 32 23 Podstran 53 41 6 0 0 81 14 5 Rudnik pri Morav~ah 67 33 0 0 20 60 20 0 Serju~e 39 40 21 0 11 52 26 11 Soteska pri Morav~ah 55 36 9 0 9 52 15 24 Spodnji Tu{tanj 65 20 13 2 29 49 12 10 Zalog pri Morav~ah 64 21 15 0 10 44 32 14 Morav{ko podolje 54 26 14 6 9 50 26 15 Kriàte 73 27 0 0 33 67 0 0 Mo{enik 75 21 4 0 23 74 0 3 Pe~e 73 17 5 5 21 45 24 10 Ples 64 8 28 0 17 70 10 3 Podgorica pri Pe~ah 86 14 0 0 6 41 24 29 Pretr` 100 0 0 0 48 2 21 5 Selce pri Morav~ah 92 4 4 0 43 57 0 0 Straà pri Morav~ah 72 28 0 0 10 56 24 10 Zgornja Dobrava 75 25 0 0 8 80 4 8 Zgornje Koseze 64 20 13 3 17 74 7 2 Pe{ko podolje 75 16 7 2 21 59 13 7 podolje 59 25 12 4 13 51 23 13 Negastrn 71 16 11 2 16 56 22 6 Pogled 63 37 0 0 14 49 14 23 Prikrnica 66 31 0 3 31 42 15 12 Vinje pri Morav~ah 63 30 7 0 15 64 18 3 Hribovje Svetega Mohorja 66 26 6 2 18 54 18 10 Gabrje pod Limbarsko Goro 71 29 0 0 14 72 14 0 Hrastnik 83 11 6 0 35 53 6 6 Limbarska Gora 93 4 3 0 16 54 23 7 Hribovje Limbarske gore 88 9 3 0 20 57 18 5 Gora pri Pe~ah 85 8 4 3 19 57 15 9 Katarija 72 20 8 0 24 29 29 18 Spodnja Dobrava 85 15 0 0 8 75 17 0 Spodnja Javor{ica 69 27 4 0 23 57 13 7 Zgornja Javor{ica 73 17 10 0 20 55 25 0 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne 79 15 5 1 20 55 18 7 De{en 51 37 12 0 37 25 23 15 Hrib nad Rib~ami 86 7 7 0 26 47 21 5 Spodnji Prekar 59 6 35 0 17 42 25 17 Velika vas 66 21 9 4 28 28 32 12 Zalog pri Kresnicah 68 19 13 0 21 43 36 0 Zgornji Prekar 53 12 35 0 47 13 40 0 Jùno podgorje Ciclja in Slivne 62 20 17 1 32 30 28 10 hribovje 72 18 9 1 23 48 21 8 ob~ina Morav~e 63 23 11 3 15 51 22 12 201 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole O KAPUS MARK Slika 165: Morav~e (379 m), so zrasle na dnu podolja, na rahlo vzpetem svetu med Drtij{~ico in Ra~o. Zadaj sta ob vznòju Limbarske gore naselji Serju~e (380 m) in Zalog pri Morav~ah (380 m). Slika 166: Farna cerkev svetega Martina ima sredi{~no lego v Morav~ah. Pred njo stoji OPOLE v parku spomenik rojaku matematiku Juriju Vegi A T (1754–1802). MAJ 202 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 O KAPUS MARK Slika 167: Gru~asto naselje Vrhpolje (375 m) ob severnem vznòju Murovice (740 m) je sredi{~na vas zahodnega dela morav{kega podolja. OPOLE A T Slika 168: Farna cerkev svetega Petra in Pavla MAJ v sredi{~u Vrhpolja pri Morav~ah. 203 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole O KAPUS MARK Slika 169: Pe~e (450 m), sredi{~na vas vzhodnga dela morav{kega podolja, so prislonjene ob vznòje Velikega hriba (763 m). Slika 170: Portal kme~ke hi{e v Pe~ah je izdelan iz doma~ega, tako imenovanega pe{kega O KAPUS marmorja. MARK 204 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 O KAPUS MARK Slika 171: Rudnik (350 m), manj{a vas v osrednjem delu podolja, naj bi dobil ime po blìnjem nahajali{~u èlezove rude. O KAPUS MARK Slika 172: Zgornja Javor{ica (550–600 m) je naselje, razloèno na zakraseli pobo~ni uravnavi na severni strani Murovice (740 m). 205 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 173: Negastrn (370–500 m) je pobo~no naselje s poljem na kulturnih terasah. 206 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 14 GOSPODARSTVO 14.1 RUDARSTVO IN INDUSTRIJA ^e izvzamemo starej{e zgodovinsko obdobje, predvsem hal{tatsko dobo, ko je v teh krajih cvete-lo èlezarstvo, se je pokrajina ve~inoma preìvljala s kmetijstvom. Pri tem je imela najpomembnej{o vlogo ìvinoreja, ob ~emer se je uveljavil ìtno-okopavinsko-krmni kmetijski sistem. Kot dopolnilna, nekmetijska dejavnost, se je zlasti v zadnji ~etrtini 19. stoletja raz{irilo slamnikarstvo, ki se je na sosednjem domàlskem obmo~ju razvilo celó v industrijo. Ponekod se je ohranilo do danes. Druga izstopajo~a nekmetijska dejavnost, ki vpliva tudi na izgled pokrajine, je izkori{~anje mineralnih surovin, najprej zalog kremenovega peska. Kot gradbeni material se je kremenov pesek uporabljal è stoletja, povpra{evanje po njem pa je posebno poraslo z uporabo v steklarstvu in èlezarstvu. V zadnjih desetletjih 19. stoletja so ga na primer dobavljali steklarni v Hrastnik ter èlezarnam na Jesenicah in v Gradcu. Z volovsko vprego so ga tovorili do Save in ga potem s splavom prevaàli prek nje do èlezni{ke postaje Laze. Koli~ine odpravljenega tovora so hitro rasle. Straàr, 1979, navaja, da so leta 1900 dnevno odpeljali iz Morav{ke doline 8 do 10 voz, kar pomeni 16 do 36 ton peska, leta 1935 pa è 50 do 100 in ve~ ton. [tevilo odjemalcev je neprestano raslo. Po prvi svetovni vojni so z morav{kim peskom oskrbovali ve~ino slovenskih èlezarn, strojnih tovarn, livarn in steklarn, prodajali pa so ga tudi na avstrij-sko [tajersko, v Trst in po Balkanu. Leta 1938 je bila proizvodnja 5400 ton in takoj po 2. svetovni vojni 11.520 ton. Leta 1947 je bilo ustanovljeno Okrajno podjetje Kremen Domàle, po letu 1950 pa je obrat peskokopov deloval v okviru Kerami~no-kemi~ne industrije Kamnik in kasneje Svita Kamnik. Izgradnja pralnice peska v Drtiji leta 1958 je pomenila konec odvoza neplemenitene surovine. Leta 1960 so se orav{ki peskokopi pridruìli novoustanovljenemu domàlskemu Termitu in v njegovi sestavi delujejo {e danes. Naprave in postopke za pranje, su{enje in sortiranje peska so ve~krat posodabljali. V letu 1975 so v Morav{ki dolini nakopali 115.230 ton peska, danes pa je proizvodna kapaciteta obrata Peskokopi v Morav~ah 350.000 ton kremenovih peskov letno. OPOLE A T MAJ Slika 174: @ivinoreja je najpomembnej{a kmetijska panoga Morav{ke doline. Prevladuje me{ani ìtno-okopavinsko-krmni kmetijski sistem. 207 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole O KAPUS MARK Slika 175: Poglavitna nekmetijska dejavnost v ob~ini, ki vpliva tudi na spreminjanje pokrajine, je pridobivanje mineralnih surovin. Na sliki je separacija kremenovih peskov Termitovega Obrata Peskokopi v Drtiji. Kremenov pesek je pran, klasiran, atriran, su{en, sejan, opla{~en in oljni. Proizvedeni kremenovi peski se uporabljajo v livarstvu, èlezarstvu, gradbeni{tvu, pri {portno rekreacijskih objektih in drugje. ^istost opranega kremenovega peska je nad 98 % SiO . 2 Druga pomembna tukaj{nja surovina je apnenec srednjetriasne starosti. Kamnolomi apnenca, ki ga predelujejo v tovarni apna v obsavskih Kresnicah, izstopajo v jùnem pobo~ju Slivne. 14.2 PROMET Morav{ka dolina je imela relativno najpomembnej{i prometni poloàj v hal{tatski dobi, ko je glavnina prometa potekala med vi{inskimi naselji. V severnem hribovitem pasu naj bi slemenska pot med drugimi povezovala: Gradi{~e nad Lukovico, Ferlevec nad Vinjami, Limbarsko goro, Gol~aj in Trojane, v jùnem pa Dol, Dobravo pri Ihanu, Sv. Trojico, Konfin, Murovico, Cicelj s Svetim Miklavèm, Grma- ~e, @erenk nad De{nom in Va~e (Straàr 1979). Pre~no vez med slemenskimi potmi je tvorila pot iz ^rnega grabna prek Negastrna in Grma~, 580 m, in naprej v dolino Save, domnevno je bila sestavni del jan-tarske poti med Baltikom in Sredozemljem. Tako je bilo obmo~je povezano tudi z ilirskimi sredi{~i na Dolenjskem. Sicer so bili za prehodnost med severom in jugom v preteklosti, ko je po Savi vodila plovna pot, od srede 19. stoletja pa ob njej {e èleznica, pomembni tudi prevali: Konfin pod Vrhom sv. Trojice, 535 m, Buveno med Murovico in Cicljem, 660 m, in Klanec pri Va~ah med Slivno in Zasavsko goro, 525 m. V rimski dobi so glavni prometni tokovi tekli po ^rnem grabnu, skozi Morav{ko dolino pa je bila speljana vzporednica, ki je bila z glavno cesto povezana prek Imenja. Ceste so omogo~ale trgovino na velike razdalje, med drugim tudi prodajo morav{kih izdelkov iz pe{kega »marmorja«, na primer sarkofagov. V srednjem veku je skozi dolino vodila pomembna tovorni{ka pot, ki so jo nadzirali gradovi na varnej{ih vzpetinah. Tovorni{tvo in splavarstvo sta pomenila Morav~anom pomemben dodaten zasluèk 208 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 vse do izgradnje obsavske èleznice sredi 19. stoletja. Tovorni{tvo je ponovno oìvelo na prelomu 19. v 20. stoletje in tudi po prvi svetovni vojni, ko so vozili morav{ki kremenov pesek do èlezni{ke postaje Domàle ali do broda na savskem bregu nasproti èlezni{ke postaje Laze ob Savi. Sicer je bilo glavno obsavsko pristani{~e za Morav{ko dolino v Rib~ah. Razcvet trgovine s kremenovim peskom je konec 19. stoletja zahteval gradnjo nove ceste skozi Morav{- ko dolino. Prometnica, ki se je od dunajske ceste odcepila pri @elodniku, je bila dograjena leta 1898. Zaradi mo~nih obremenitev oziroma hitro nara{~ajo~ega povpra{evanja po kremenovem pesku so jo med drugo svetovno vojno raz{irili in izravnali. @e pred drugo svetovno vojno so na~rtovali tudi izgradnjo nove ceste proti Zagorju, ki naj bi zamenjala dotedanjo glavno pot skozi vasi na severnem robu podolja. A cesto ob zgornji Drtij{~ici na jùni strani podolja, ki ima za prehodnost skozi dolino najve~ji pomen {e danes, so dogradili {ele leta 1964. Do nedavnega je bila Morav{ka dolina dokaj odmaknjena od prometnega ^rnega grabna in doline Save. Skoznjo je vodila le stranska cesta med Ljubljansko kotlino in Zasavjem. Z odprtjem novega avtocestnega odseka Ljubljana–Lukovica v letu 2002 pa se je prometni poloàj Morav{ke doline bistveno izbolj{al. Odprle so se nove gospodarske mònosti v sami dolini, hkrati pa je bilo zaposlenim v Ljubljani mo~no olaj{ano dnevno migriranje. 14.3 TURIZEM Morav{ko je bilo sicer è prej relativno blizu velikim izvornim obmo~jem potencialnih izletnikov, z avtocestno povezavo pa se je njegova dostopnost {e mo~no pove~ala. Njegov turisti~ni pomen ob nadaljnji prometni izgradnji in razvoju sosednjih urbaniziranih in industrializiranih obmo~ij le {e rase. Na obmo~ju morav{ke ob~ine se kriàjo {tevilne markirane poti (52 km dolga Morav{ka kròna pot, Evropska pe{pot, Badjurova, Rokovnja{ka in Valvazorjeva pot). Pohodniki in kolesarji lahko spoz-navajo tukaj{njo staro kulturno pokrajino in bogato ljudsko izro~ilo, se ustavijo na turisti~nih kmetijah ter odkrivajo naravne in kulturne zaklade: cerkvice, kozolce, starodavne doma~ije in znamenja, razvaline gradov in ostanke èleznodobnih gradi{~. Pot jih vodi mimo podzemnih jam, ribnikov (Zalog), s floro in favno bogatih mokri{~ ob Ra~i in Drtij{~ici ter njunih pritokih, ob umetno zajezenem jezercu na »Havajih«, mimo kra{kih izvirov ob vznòjih prevotljenih vzpetin, pa skozi gozdnata obmo~ja, ki prekrivajo nad polovico povr{in morav{ke ob~ine. ^love{ka bivali{~a so tu dokaj redka, toliko bolj pester pa je ìvalski svet, ki nam ga lahko priblià katera od {tevilnih lovskih opazovalnic. Posebno doìvetje nudi pot po najvi{jih robnih vzpetinah, ki se pona{a z ve~ izjemno lepimi razgledi{~i. Na takih mestih so doma~ini zgradili manj{e ali ve~je cerkve, ki so navadno postale tudi romarski cilj: Sveti Mohor (511 m) na Mohorjev hribu, Sveti Valentin (773 m) na Limbarski gori, Sveti Florijan (698 m) na Slivni, Sveti Miklav` (742 m) na Ciclju. Pot lahko nadaljujemo po grebenu v sosednje ob~ine, kjer se zvrstijo {e druge take privla~ne to~ke: na eni strani Sv. Trojica (530 m), na drugi pa Sveta Neà (826 m) na Slivni, Sveti Krì (680 m) na Slem{ku in Zasavska ali Sveta gora (849 m). Z umetnostnozgodovinskega stali{~a zasluì na{o pozornost najprej dvoje cerkva. Prva je podrùni~na cerkev svetega Valentina na Limbarski gori. Sveti{~e je verjetno stalo tu è v ~asu blìnje utrdbe limbarskih gospodov, imenovane Lilienberg. Ti so è v 15. stoletju izumrli. Kasneje je bila cerkev prvi~ omenjena leta 1667, a je zaradi razmaha romarstva kmalu postala premajhna. Ko je bila leta 1718 ustanovljena bratov{~ina svetega Valentina, ki je imela sedè na Limbarski gori, se je pokazala ugodna prilònost za novogradnjo. Baro~na cerkev, zasnovana leta 1735, je vrhunsko delo arhitekta Gregorja Ma~ka. V razpotegnjenem osmerokotnem osrednjem prostoru odseva lombardska tradicija 17. stoletja, sredi{~no oblikovan prezbiterij in stopnjevane scenske prvine v smeri glavnega oltarja kaèjo zna~ilnosti bene{ke procesijske cerkve, nekatere prvine v vhodnem delu pa è na priblièvanje srednjeevropski arhitekturi. Domnevno Jelov{kove freske je v 2. polovici 19. stoletja obnovil oziroma preslikal Matija Koèlj, sliki svetega Tilna in Marijinega kronanja s stranskih oltarjev pa sta delo V. J. Metzingerja. Kipi v zunanji vhodni lopi so verjetno ostanek glavnega oltarja prej{nje cerkve. 209 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole OPOLE A T MAJ Slika 176: Ob umetni strugi Drtij{~ice pod Drtijo je tudi njena prvotna struga s prvobitno floro. OPOLE A T MAJ Slika 177: Prvo sveti{~e na Limbarski gori je stalo è v zgodnjem srednjem veku. Dana{nja podrùni~na romarska cerkev svetega Valentina, eden najpomembnej{ih umetnostnozgodovinskih spomenikov na Morav{kem, pa izvira iz baroka. 210 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 OPOLE A T MAJ Slika 178: Povirje Rudni{ke Ra~e jugozahodno od Morav~. OPOLE A T MAJ Slika 179: Podrùni~na cerkev svetega Andreja v istoimenskem kraju v podolju zahodno od Morav~ izvira iz konca 15. stoletja. Strelne line v zvoniku kaèjo, da je imela v ~asu tur{kih vpadov obrambno funkcijo. V 18. stoletju je bila cerkev barokizirana. 211 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Slika 180: Notranja poslikava cerkve svetega Andreja je delo mojstra Leonarda iz za~etka 16. stoletja. Spada med najve~je srednjeve{ke stvaritve na Slovenskem in je med bogatej{imi O KAPUS celo v evropskem merilu. MARK O KAPUS MARK Slika 181: Edini dokaj ohranjeni grad Morav{ke doline je Tu{tanj/Tuffstein. Prvotni dvorec je bil zgrajen konec 16. stoletja, dana{njo obliko pa je dobil v 2. polovici 17. stoletja. 212 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 O KAPUS MARK Slika 182: Grad Tu{tanj ima {tiritraktno zasnovo. Pravokotno notranje dvori{~e z vodnjakom obdajajo krìnogrebenasto obokani arkadni hodniki. Del dvorca je bil v devetdesetih letih obnovljen in namenjen kulturnim prireditvam. OPOLE A T MAJ Slika 183: Lega Morav{ke doline v zati{ju glavnih prometnih tokov je pripomogla k ohranitvi mnogih prvin etnolo{ke dedi{~ine. Na sliki so gospodarska poslopja pri Roèku. 213 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Slika 184: Spomenik matematiku Juriju Vegi (1754–1802), ki stoji v sredi{~u Morav~, je delo kiparja Ivana Zajca. Rojstni dan svetovno znanega rojaka iz blìnje Zagorice pri Dolskem, 23. marec, je ob~ina Morav~e izbrala za svoj O KAPUS ob~inski praznik. MARK Cerkev {e danes obiskujejo {tevilni romarji, glavni romarski shodi pa so 14. februarja (na valenti-novo), na binko{ti, tretjo nedeljo v juniju (pred godom Janeza Krstnika) in prvo septembrsko, to je angelsko nedeljo. Druga je podrùni~na cerkev svetega Andreja v istoimenskem kraju v podolju zahodno od Morav~. Izvira iz konca 15. stoletja. Gradnjo je verjetno omogo~ila limbarska gospoda. Posebno vrednost ji daje notranja poslikava mojstra Leonarda iz za~etka 16. stoletja, ki je med najve~jimi in najbolje ohranjeni-mi srednjeve{kimi stvaritvami na Slovenskem in med bogatej{imi celo v evropskem merilu. Na freskah so prizori iz Jezusovega in Marijinega ìvljenja ter ìvljenja svetnikov, najve~jo pozornost pa zasluì monu-mentalna upodobitev lova na enoròca oziroma Zaprtega vrta. Misti~na tematika je zna~ilna za evropsko poznosrednjeve{ko umetnost. Mojstra Leonarda poznamo tudi po bogati poslikavi blìnje taborske cerkvice na Krtini, sorodnost s poslikavami v nekaterih cerkvah na avstrijskem Koro{kem pa si lahko razlagamo s skupno predlogo. V 18. stoletju je bila cerkvica svetega Andreja barokizirana. Med gradovi je ohranjen in obnovljen edino grad Tu{tanj/Tuffstein ob severnem vznòju Ciclja, jugozahodno od Morav~. Prvotni dvorec je bil zgrajen è konec 16. stoletja, dana{njo obliko pa je dobil v 2. polovici 17. stoletja. Tu so gospodarili plemeniti Lichtenbergi, od srede 19. stoletja pa pripada dru- ìni Pirnat, iz katere izvirata publicist Maks Pirnat (1875–1933) in njegov sin, slikar in kipar Nikolaj Pirnat (1903–1948). Grad ima {tiritraktno zasnovo. Pravokotno notranje dvori{~e z vodnjakom obdajajo krì- nogrebenasto obokani arkadni hodniki. Vhodni rusti~ni portal in nad njim vzidana heraldi~na plo{~a datirata iz renesanse. Zunaj grajske stavbe je bila v 17. stoletju zgrajena kapela svetega Janeza Nepomuka. V njej so dragocene freske Franca Jelov{ka iz leta 1725 in Layerjeva oltarna slika. V bliìni vhoda rase-ta tristoletna platana in {tiristoletna lipa. V delu dvorca je danes kmetija, del pa je obnovljen in v uporabi ob razli~nih kulturnih prilònostih. 214 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 15 SKLEP Ob~ina Morav~e, ena manj{ih slovenskih ob~in, leì v neposredni bliìni slovenskega geometri~nega sredi{~a. Ve~ina objavljenih strokovnih del o Morav{ki dolini se ukvarja z geologijo oziroma z rezultati raziskovanj njenega mineralnega bogastva, v regionalnih obravnavah pa je najve~krat vklju~ena v Osred-njo Slovenijo, Posavsko Slovenijo, v vzhodni slovenski predalpski svet oziroma v Posavsko hribovje. Pokrajina ima pomemben geografski poloàj, ki je mo~neje izstopal v preteklosti. V ilirski dobi je bilo v blìnjih Va~ah eno pomembnih slovenskih sredi{~ hal{tatske kulture. Prometna pot od severa proti jugu, domnevno »jantarska pot«, je pre~ila tudi Morav{ko dolino. V rimski dobi je bila pomembnej{a smer od zahoda proti vzhodu. Najbolj prometna tedanja cesta je potekala skozi ^rni graben, ob severnem robu Morav{ke doline, vzporedna stranska pot pa tudi skoznjo. Vàna prometnica je tekla tudi ob njenem jùnem robu. Vse do srede 19. stoletja je bila dolina Save pomembna zaradi plovne poti, tedaj pa je njen pomen povzdignila izgradnja dunajske èleznice. Kljub bliìni dveh tako pomembnih prometnih smeri je obmo~je ostalo odrezano in v zati{ju. V 20. stoletju je vseskozi izgubljalo prebivalce; trend se je obrnil {ele v osemdesetih letih prej{njega stoletja. Tako je bilo {tevil~no stanje prebivalstva na za~etku in ob koncu 20. stoletja priblìno enako. V pokrajini je l. 2002 ìvelo 4508 ljudi. Med 49 naselji ima ve~ sredi{~nih funkcij samo ob~insko sredi{~e Morav~e z 846 prebivalci. Sledi {e 11 naselij s 100 do 199 prebivalci, od katerih ve~ina spada v osrednji del podolja, ostala naselja pa {tejejo v povpre~ju le dobrih 50 ljudi. Gostota prebivalstva je nìja (74 ljudi na km2), kot v slovenskem merilu (98 na km2); v podolju je precej ve~ja (154 ljudi na km2), kot v hribovju (27 ljudi na km2). Kot prebivalstveno posebno ogroèni obmo~ji {tejemo obmo~je ob jù- nem vznòju Limbarske gore in Jùno podgorje Ciclja in Slivne. Vse do moderne dobe je pokrajini dajalo pe~at kmetijstvo. [e leta 1991 je bil delè kme~kega prebivalstva 9,9 % (v Sloveniji 7,4 %). Danes je tu od kmetijstva najpomembnej{a ìvinoreja, tej panogi pa je prilagojeno tudi poljedelstvo. Zaposlitvenih mònosti v nekmetijskih dejavnostih v dolini ni veliko; {e najve~ delovnih mest je povezanih z izkori{- ~anjem in predelavo mineralnih surovin (kremenovega peska in apnenca), nekaj jih je v upravnih, storitvenih, trgovskih, gostinskih in izobraèvalnih dejavnostih, sicer pa se prebivalci dnevno vozijo na delo v sosednje ob~ine, zlasti v Domàle in Zagorje ob Savi, pa tudi v Ljubljano. Dnevne migracije so z najnovej{o avtocestno izgradnjo mo~no olaj{ane. Mònost dnevnega migriranja je {e posebno pomembna za hribovske kmetije, ki brez dodatnega vira zaslùka in brez redne oskrbe v dolini ne bi preìvele. Zanje so zato klju~nega pomena tudi urejene cestne povezave nìjega ranga. Poleg teàvne dostopnosti so med najbolj pere~imi problemi hribovskih pokrajin pomanjkanje urav-nanega sveta, oteèna strojna obdelava in oskrba z vodo. Tu ne gre le za teàve zaradi vr{nih oziroma vi{inskih leg, ponekod tudi zaradi mo~ne zakraselosti in velike ekolo{ke ob~utljivosti pokrajine. V okviru regionalizacije obmo~ja lo~imo dve morfolo{ki enoti: hribovje, ki zavzema 63,6 in podolje, ki zavzema 36,4 % ob~inskih povr{in. Zaradi notranjih razlik smo te enote ~lenili {e naprej: znotraj hribovja smo lo~ili {tiri, znotraj podolja pa tri mikroregije. Ob~ina Morav~e v celoti spada v vzhodni slovenski predalpski svet, natan~neje v zahodno Posavsko hribovje. Oblikujejo ga zna~ilne gube, potekajo~e v alpski vzhodno–zahodni smeri, zato je pokrajina veliko làje prehodna v tej, kot v pre~ni smeri. Meje ob~ine te~ejo ve~inoma po hribovitem svetu: na severu v obmo~ju Trojanske antiklinale in ^rnega grabna, na jugu v obmo~ju Litijske antiklinale in vanjo vrezane savske doline. Vmes je 300 do 400 m nìje podolje, ki je prometno in poselitveno teì{~e ob~i-ne. Tla so tu nagnjena povpre~no 7°, medtem ko povpre~ni naklon hribovitega sveta je skoraj 17°. Severno hribovje je nìje in manj enotno; na sever, v Radomljo teko~a Drtij{~ica, ga deli na dva dela. Na jug narinjeni hriboviti pas je vi{ji; tu je izmerjena najve~ja absolutna vi{ina ob~ine, ki je 880 m. Hribovje je làje prehodno le prek prevalov Buveno, Grma~e in Klanec pri Va~ah. Na jùni, savski strani, je pomembna do pol kilometra {iroka pobo~na terasa na vi{ini 400 do 600 m, ki omogo~a poselitev in obdelavo, a je prometno dokaj odrezana. Pod njo je namre~ nad dolino Save pas izjemno raz~lenje-nega sveta. 215 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Povpre~na nadmorska vi{ina ob~ine Morav~e je nekaj manj kot 500 m, povpre~na vi{inska razlika v okviru enega kvadratnega kilometra pa 181 m, kar je nekoliko manj, kot je slovensko povpre~je (215 m). Povr{je sestavljajo kamnine razli~ne starosti, od karbona dalje, ve~ kot polovica je triasnih. Dobri dve tretjini povr{ja gradijo bolj ali manj prepustne kamnine, tako se je lahko razvil celo popolni kras s kra{- kimi jamami vred. Na ta obmo~ja so vezane rjave karbonatne prsti in na ve~jih nagibih rendzine. Na drugi strani na obmo~ju Hribovja svetega Mohorja, Jùnega podgorja Ciclja in Slivne ter osrednjega in vzhodnega dela podolja prevladuje neprepustna podlaga z razli~nimi distri~nimi prstmi in rankerjem. Le tu je razvita povr{inska re~na mreà, drugje voda izginja v kra{ko notranjost in na meji z nepre-pustnim svetom prihaja na dan v obliki kra{kih izvirov. Gostota vodotokov v ob~ini je nekoliko manj{a (1139 m na km2) od slovenskega povpre~ja (1330 m na km2). Vodotoki tukaj{njega zmernega celinskega podnebja imajo alpsko-snèni preto~ni reìm z vodnima vi{koma ob aprilskem in novembrskem deèvju, njihovo kolebanje v toku leta pa je zaradi majhnega zaledja med najbolj umirjenimi v Sloveniji. Celotna ob~ina spada v pore~je Save, a nekatere vode opravijo do nje zelo dolgo, kròno pot. Po osrednjem podolju te~eta Drtij{~ica in Ra~a proti zahodu, to je v nasprotni smeri, kot Sava. Drtij{~ica se obrne celo na sever, prereè antiklinalni svod in se pridruì Radomlji. V Drtij{~ico se odmaka polovica vsega povr{ja ob~ine, pore~ju Ra~e pa ga pripada 30 %, ostala obmo~ja teìjo proti Radomlji na sever ali neposredno proti Savi na jug. Dno dolin je marsikje poplavnega zna~aja in zasuto z re~no napla-vino. Tam so se razvili razli~no globoko oglejene obre~ne prsti in hipogleji. Re~no-akumulacijski tip reliefa ima najve~ji obseg ob Drtij{~ici vzhodno od Morav~, po izgradnji razbremenilne cevi iz ^rnega grabna tudi pod Roèkom, manj{a poplavi{~a pa so {e ob zgornjem toku Drtij{~ice. Poplavlja tudi Ra~a, a le na dnu v apnenec vrezane ozke doline. Skupaj je v ob~ini 2,3 km2 ali slabe 4 % poplavnih povr{in. Podnebje Morav{ke doline ima podobne zna~ilnosti kot ljubljansko, le da ima nekoliko bolj poudarjene celinske poteze. Letna koli~ina padavin (1220 mm) je okrog 170 mm nìja kot v Ljubljani, s padavinskim vi{kom poleti in nìkom v januarju in februarju. Morav{ka dolina, zlasti hriboviti pas, je pozimi precej manj izpostavljena toplotnemu obratu, kot dno Ljubljanske kotline. Julijska temperatura je 18,7, januarska –0,8° C, letna temperaturna amplituda pa 19,5° C. Letna koli~ina prejete energije son~- nega obsevanja (4007 MJ na km2) je zelo blizu slovenskemu povpre~ju (4012 MJ na km2). Morav{ka dolina spada v predalpsko rastlinsko zemljepisno obmo~je. 47 % povr{in je izkr~enih in izkori{~enih za kmetijstvo in pozidavo, ali pa na njih pridobivajo mineralne surovine. 53 % je gozdnih povr{in; tu najdemo devet razli~nih rastlinskih zdrùb, ki so se razvile predvsem pod vplivom reliefa, kamninske podlage, prsti in vodnih razmer. Skoraj 91 % vsega gozda zavzemajo razli~ne bukove zdrù- be. Gozd je vezan predvsem na ve~je naklone, na osojne lege in na kislo ali skeletno podlago. Sliko o sedanji rabi tal v ob~ini smo dobili z analizo letalskih posnetkov v merilu 1 : 17.500 iz leta 1998. 380 ha (6,2 %) tal je pozidanih, 874 ha (14,2 %) zoranih, le 24 ha (niti pol odstotka) je sadovnjakov, 1046 ha (17%) je travnatih, kar 509ha (8,3%) povr{in se zara{~a, celih 3221ha (52,5% vseh povr{in) pa je gozdnatih. S posebno metodo smo potem ugotavljali primernost povr{in za posamezne tipe rabe tal ali druga~e: vrednotili smo mikroregije z vidika razli~nih tipov rabe tal. Metoda je bila prvi~ uporabljena v primeru Mirnske doline. Pri njej sta pomembna izbor kriterijev ali geoekolo{kih dejavnikov in njihova »teà« v posameznih primerih. Kot kriterije smo v primeru ob~ine Morav~e upo{tevali: nadmorsko vi{ino, naklone, reliefno energijo, nosilnost tal oziroma kamninsko podlago, tip prsti, na~in vodnega odtoka, koli~ino prejete energije son~nega obsevanja, toplotni pas in poplavne razmere. Stopnjo pomembnosti geofaktorjev v primerih razli~nih tipov rabe tal smo dolo~ili s pomo~jo korelacijskih koeficientov, ki kaèjo stopnjo povezanosti med geoekolo{kimi dejavniki in posameznimi tipi rabe tal. Tokrat se je pokazalo, da so v primeru pozidave najpomembnej{i dejavniki: nosilnost tal, toplotni pas, poplavne razmere in vi{inska razlika; pri njivah: toplotni pas, poplavne razmere, vodne razmere v prsti in naklon povr{ja; pri sadovnjakih vodne razmere v prsti, toplotni pas, oson~enost in naklon, pri travnikih pa toplotni pas in poplavne razmere. Pomagali smo si z matemati~nimi in statisti~nimi metodami ter metodami prekrivanja tematskih kart v merilu 1 : 25.000. Vse karte in matemati~no-statisti~ne obdelave temeljijo na uporabi geograf-216 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 skega informacijskega sistema. Kot osnovo smo uporabili digitalni model reliefa (DMR) 25 krat 25 m in zemljevid celotne pokrajine prekrili z mreò 24.547 celic. Tematske karte so izdelane s programom Idrisi. Metoda omogo~a izdelavo sintetske karte primernosti tal za vsak posamezen tip rabe tal, izdelavo karte optimalne rabe tal, karte obmo~ij z neprimerno dejansko rabo tal, karte predlagane nove rabe tal, karte prednostnih posegov v prostor ter po potrebi {tevilnih kart vmesnih faz. Podatke smo kolikor mogo- ~e kvantificirali in posku{ali razloìti povezave med geoekolo{kimi in drùbenimi sestavinami pokrajine. ^e bi v ob~ini Morav~e prevladala optimalna raba negozdnih tal, bi se povr{ine z njivami mo~- no skr~ile; zavzemale bi le 10 % njihovih povr{in. Najpomembnej{a njivska obmo~ja bi bila v okolici Pe~, Mo{enika in Negastrna, v okolici Morav~ pa le na vzpetem svetu. Primerjava kart dejanske in optimalne rabe negozdnih tal je pokazala, da so povr{ine, ki so najprimernej{e za njive, rabljene takole: 31 % jih je dejansko preoranih, 13 % jih je pozidanih, 1 % jih pora{~a sadno drevje, kar 37 % jih je pod travniki, zara{~a pa se jih 14 %. 4 % jih je neizkoristljivih, ker so v obmo~- ju peskokopov. Precej slab{e so izkori{~ene povr{ine, ki so zelo primerne za sadovnjake. Najve~ jih je v pasu med Zgornjimi Kosezami in Kandr{ami, na jùni podgorski terasi pod Cicljem in Slivno ter v obmo~ju Negastrna in Vinj. Le dobre 3 % teh tal je zares izkori{~enih za sadovnjake, 13 % jih je pozidanih, ~etrtina je pod njivami slab{e kakovosti, 28 % jih je travnatih, kar 30 % pa se jih zara{~a. Na dobri polovici odstotka teh povr{in kopljejo pesek. Sadjarstvo ima torej v ob~ini precej slab{e mesto, kot bi mu pripadalo glede na ugodne razmere. V prvi polovici 19. stoletja je è imelo precej{njo teò. Razvoj je spodbujal pe{ki ùpnik Franc Pirc, ki je dolo~ena obmo~ja Morav{ke doline è tedaj prepoznal kot perspektivna. Za pozidavo najugodnej{e lege so v prisojnih nìjih delih Hribovja svetega Mohorja, v celotnem zahodnem podolju severno od Ra~e, na nekaterih vzpetih delih severno od Vrhpolja in vzhodno od Drtij{- ~ice pri Morav~ah. Priporo~ene povr{ine so le na 19 % dejansko pozidane. 39 % jih je pod njivami slab{e kakovosti, 34 % teh povr{in je travnatih, zara{~a pa se jih 8 %. Povr{ine, priporo~ene za travnike (dale~ najve~ jih je v osrednjem in vzhodnem delu podolja) so dejansko travnate na 40 %. 12 % jih je pozidanih, 33 % jih prekrivajo slab{e njive, neznaten del jih pora{~a sadno drevje, 13 % se jih zara{~a, na dobrih 2 % pa pridobivajo pesek. Ker smo v pokrajini ugotovili velik pomen ìvinoreje, je najprej smiselno poiskati mònosti za {irjenje travni{kih in pa{ni{kih povr{in. Z vrednotenjem sedanjih gozdnih povr{in smo ugotovili, da bi na ra~un gozda lahko pridobili {e 9,3 ha njiv drugega razreda, 44 ha sadovnjakov najvi{jega in 85 ha sadovnjakov drugega kakovostnega razreda, 30 ha zazidalnih povr{in prvega oziroma 84 ha drugega kakovostnega razreda ter 2,5 oziroma 184 ha travnikov. Trenutno se zara{~a 8,3 % celotne ob~ine. Vendar stihijsko zara{~anje nikakor ni smiselno. ^etrtina povr{in v zara{~anju ne ustreza nobeni od intenzivnej{ih oblik rabe, zato predlagamo njihovo na~rtno pogozditev. Priblìno 10 % zara{~ajo~ih povr{in bi lahko spremenili v njive. ^etrtina povr{in, ki se zara{- ~ajo, ima ugodne razmere za sadjarstvo. Skoraj 9 % povr{in v zara{~anju ustreza vi{jim kakovostnim razredom z vidika pozidave. To so predvsem obmo~ja na stiku podolja in hribovja na severu. Kar tretjino zara{~ajo~ih povr{in bi morali o~istiti in si prizadevati za ohranitev travnikov. Skupaj je v slab{ih kakovostnih razredih (v petem, {estem in osmem razredu) z vidika primernosti rabe tal 319 ha sedanjih negozdnih povr{in. To pomeni 5 % vseh povr{in v ob~ini. Osmi kakovostni razred je lahko precej ugodnej{i od sedmega, ker z dolo~enimi posegi (na primer z zavarovanjem pred poplavami) lahko celo odpravimo razlog, zaradi katerega je obmo~je za neko rabo trenutno absolutno neprimerno. Velika ve~ina neracionalno rabljenih tal odpade na hriboviti del ob~ine. To so najpogosteje strma, sen~na in kamnita obmo~ja. V slab{e kakovostne razrede spada med drugim tudi 47,8 ha sedanjih pozidanih povr{in; teh objektov zaenkrat ne bomo ru{ili. Za ostale povr{ine (271 ha) pa predlagamo spremenjeno rabo in sicer: na dobri polovici uvedbo travnikov, na 44 % pogozditev, na 5 ha pozidavo, dobrih 5 ha teh tal pa bo poplavljenih zaradi zgraditve vodnega zadrèvalnika. Za dokon~no odlo~anje o na~inu rabe posameznih povr{in bo seveda treba poleg naravnogeografskih upo{tevati {e drùbenogeografske, to je gravitacijske, ekonomske, socialne, okoljevarstvene in druge kriterije. 217 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 16 IMENSKO IN STVARNO KAZALO A ^ aconalna gozdna zdrùba 98 ~elo nariva 39 akumulacijska ravnica 23, 65 ^em{eni{ka planina, vrh 20 akumulacijski relief, tip reliefa 27, 30, 32 ^e{njice pri Morav~ah, naselje 26–27, 52, 64, 77, akumulacijsko jezero 77 168, 173 akumulacijsko-denudacijski relief, tip reliefa 19, 65, 68 ^e{njice/Liechteneck, grad 170 antiklinala 11, 15, 27, 30, 32, 35, 36, 39, 46, 47, 65, 215 ^e{nji{ka Ra~a, potok 27, 70, 77–78, 193, 195 antiklinalni 11, 15, 216 ^rni graben, dolina 4, 11, 15–16, 24, 27, 32, 34–36, apnen~ev pobo~ni gru{~, kamninska podlaga 50 168, 170–171, 173, 194–195, 208–209, 215–216 apneni{ki kra{ki relief, tip reliefa 20, 23, 65, 98 apno 50, 52, 115, 208 D arheolo{ko najdi{~e 16, 42, 45, 91, 103, 168, 170, 196 denudacija, geomorfolo{ki proces 15 B Depala vas, padavinska postaja 81, 86 destrukcijski re~no-denudacijski relief, tip reliefa 19–20, Babja jama, kra{ka jama, arheol{ko najdi{~e 168 27, 30, 32, 45, 65, 67–69, 98 bakrena doba, eneolitik 168 De{en, naselje 16, 39, 45, 47, 50, 52, 65, 67, 91,103, Baltik 15, 168, 208 115, 168, 173, 177, 181, 187, 189, 191–192, 199, bazoljubni gozd rde~ega bora in trirobe ko{eni~ice, 200–201, 208 gozdna zdrùba 38, 101, 103 De{enski potok, potok 11, 43–44, 53, 59 Belnek/Wildeneck, grad 168, 200 dèno-snèni preto~ni reìm 77 bobovec, èlezova ruda 16, 168 bre~a, kamninska podlaga 45, 50, 65 digitalni model reliefa, DMR 14, 61, 86, 217 brezno 39, 67, 195 Dinarski kras 46 Brinje, zaselek 192 distri~ne rjave prsti in distri~ni ranker, tip prsti 19, 27, 30, bukev z rebrenja~o, gozdna zdrùba 32, 38, 89, 114 32, 93, 95, 98, 120–121 Buveno, preval 42, 101, 169, 172, 208, 215 distri~ne rjave prsti in ranker, tip prsti 30, 45, 93, 95, 97–98, 101, 109, 110, 112 C distri~ne rjave prsti, tip prsti 45, 93, 95, 103, 110, 113 Celostni razvoj podeèlja in obnova vasi/CRPOV, projekti dnevno migriranje 19, 35, 37, 209, 215 Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 9 Dob pri Domàlah, naselje 173 cerkev Marijinega oznanjenja, podrùni~na cerkev, Dobrava, peskokop 114 Drtija 192 Dol pri Ljubljani, ob~ina 11, 15, 20, 22, 91, 174–175, cerkev sv. Florijana, Gora pri Pe~ah, podrùni~na cerkev 192–194, 208 101, 168, 193 Dole pod Sv. Trojico, naselje 20, 23, 77, 177, 180, 186, cerkev sv. Jerneja, Pe~e, farna cerkev 194 189–190, 192, 195, 198–201 cerkev sv. Martina, Morav~e, farna cerkev 25, 173, 202 Dole pri Kra{cah, naselje 21, 23, 177, 180, 186, 190, cerkev sv. Mihaela, Kriàte, podrùni~na cerkev 72, 193 192, 195, 199, 201 cerkev sv. Miklavà, Katarija, podrùni~na cerkev 41, dolec, geomorfolo{ka oblika 72 91, 170–171, 193, 195–196 dolina Save, savska dolina 15–16, 27, 43–44, 53, 61, cerkev sv. Mohorja, Pogled, podrùni~na cerkev 194 81, 115, 168–169, 171, 193, 195–196, 208–209, cerkev sv. Petra in Pavla, Vrhpolje, farna cerkev 195 215 cerkev sv. Valentina, Limbarska Gora, podrùni~na cerkev 36, 193, 209–210 Dolina, zaselek 5, 9–10, 15–16, 22, 27, 33, 67, 70–71, 74, 78, 80–81, 84, 98, 168, 170, 173, 193, 208–209, Cicelj, vrh 11, 14, 26, 39, 42–43, 45–47, 50, 53, 55, 59, 61, 64–65, 73, 91, 93, 101, 111, 169–172, 177, 192, 215–216 195–196, 209, 214, 217 dolomitni kra{ki relief, tip reliefa 30, 65, 67–68, 98, 101, conalna gozdna zdrùba 38, 98 103 CRPOV, Celostni razvoj podeèlja in obnova vasi, projekt Domàle, naselje 15–16, 19, 173, 193–194 Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 9–10 Dravinja, reka 173 Cvetè, zaselek 43, 103, 192 drenàni jarek 73 218 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Drtija, naselje 19, 25–27, 42, 52, 61, 65, 73, 77, 91, 97, Gori{ca, vrh, arheolo{ko najdi{~e 42, 45, 91, 103, 168, 101, 116, 123, 173, 180, 186, 190, 192, 194–195, 170, 196 199–201, 207–208, 210 Gorju{a, naselje 168 Drtij{~ica, re~ica 4, 11, 15, 19, 22–25, 27–28, 30–35, gozd bukve in rebrenja~e, gozdna zdrùba 23, 27, 30, 38, 42–43, 47, 53, 65, 70, 73, 75–78, 91, 93, 97–98, 98, 100, 102 116, 170, 173, 192–195, 202, 209–210, 215–217 gozd bukve in velike mrtve koprive, gozdna zdrùba 38, Dunaj, naselje 171 42, 91, 101, 114 Dunaj, zaselek 168, 192 gozd rde~ega bora in borovni~evja, gozdna Dvorje, naselje 23, 74, 173, 192 zdrùba 27, 101 gozd bukve, kostanja in hrastov, gozdna zdrùba 23, 42, E 86, 91, 98 Ein{kovo gradi{~e, arheolo{ko najdi{~e 168 Grad, zaselek 193 eneolitik, bakrena doba 168 gradbeni{tvo 52, 208 erozijska baza 20, 45 Gradec/Graz, naselje 207 evtri~na rjava prst, tip prsti 32 Gradi{~e nad De{nom, arheolo{ko najdi{~e 168 evtri~ne rjave prsti in evtri~ni rankerji, tip prsti 95, 97 Grma~e, preval 14, 16, 26–27, 32, 42–43, 103, evtri~ni ranker, tip prsti 95 168–170, 192–193, 208, 215 grmi{~e gabrovca in hrastov, gozdna zdrùba 42, 91, 103 F gru~asto naselje 23, 27, 30, 32, 171, 192–196, 203 Ferlevec, vrh 11, 91, 168, 208 gru{~, kamninska podlaga 50, 65 fizi~nogeografske prvine 9, 121 fluviokra{ki relief, tip reliefa 11 H Fran Pirc, ùpnik in strokovni pisec 109, 217 Hallstatt, naselje 168 franciscejski kataster 116 hal{tatska doba, èlezna doba 168, 170, 207–208 francoska okupacija 171 hal{tatska skupnost 168 Havaji, jezerce 27, 116, 209 G higrofilno rastlinstvo 20, 32 Gabrje pod Limbarsko Goro, naselje 38, 52, 175, 177, Hleve, zaselek 194 181, 187, 191, 193, 199, 201 holocen, geolo{ko obdobje 65 Ga{pirjevo gradi{~e 168 Hrastnik, naselje 35, 38, 67, 71, 81, 181, 184, 187, 191, geografski informacijski sistem, GIS 9 193, 199, 201, 207 geografski poloàj 215 Hrib nad Rib~ami, naselje 45, 181, 187, 191, 193, 199, 201 geometri~no sredi{~e Slovenije, GEOSS 5, 9, 215 Hribce, vzpetina 20, 26–27, 98, 101–102, 171, 192 glina, kamninska podlaga 19, 27, 30, 47, 51, 69, 93, Hribce-Gorica, peskokop 114 97–98, 101, 107, 109–110, 112, 114, 116 Hribovje Limbarske gore, mikroregija 7, 9, 17, 29–30, 35, glinovec, kamninska podlaga 30, 32, 45, 47, 49, 51, 93, 38, 45, 47, 51, 56–57, 60, 63, 67–68, 71, 78, 86, 88, 98, 110 92, 95, 100, 106, 109, 113, 123, 125, 127, 129, 132, Globo~ica, zaselek 193 134, 136–137, 140, 142, 144, 147, 149, 151, 158, 161, globoko oglejene nekarbonate obre~ne prsti, tip prsti 27, 164, 181, 183, 187, 191, 193, 199, 201 30, 95, 97, 101, 112, 120, 216 Hribovje Murovice, Ciclja in Slivne, mikroregija 7, 9, 17, Gol~aj, zaselek 168, 208 27, 30, 38–39, 47, 51, 56–57, 60, 63, 65, 68, 78, 86, Golezen, zaselek 43, 192 88, 91–92, 95, 98, 100, 106, 113, 115, 125, 127, Gora pri Pe~ah, naselje 31, 40, 43, 53, 78, 98, 181, 187, 129–130, 132, 134, 136–137, 140, 142, 144, 147, 191, 193, 199, 201 149, 151, 158, 161, 164, 168, 181, 187, 191, Gora Sv. Florjana, nekdanje ime naselja 101, 168, 193 193–195, 199, 201 Gora, zaselek 20, 35–36, 43, 78, 168, 177, 181, 187, Hribovje svetega Mohorja, mikroregija 7, 9, 17, 21, 24, 191, 193, 199, 201, 209 30, 32, 35, 47, 51, 53, 56–57, 60–61, 63, 65, 67–68, gorenj{~ina, nare~je 16 77–78, 86, 88, 92–93, 95, 100, 104, 106, 108, 111, Gorica, naselje 15, 19, 21, 27, 29–30, 65, 69, 91, 97, 113, 123, 125, 127, 129–130, 132, 134, 136, 140, 168, 177, 180, 186, 190, 192–194, 199, 201 142, 144, 147, 149, 151, 158, 161, 164, 181, 187, Gori~ane, zaselek 194 191, 194–195, 199, 201, 216–217 Gori~ica pri Morav~ah, naselje 23, 78, 80, 97, 168, 180, Hru{evje, zaselek 193 186, 190, 193, 199–201 Hru{ke, zaselek 193 219 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Hudej, zaselek 50, 115 Katarija, naselje 41, 43, 175, 177, 181, 187, 191, 193, Hudej-Ples, peskokop 50, 115 199, 201 katastrska ob~ina Velika vas 116–117 I keltska doba 16, 168 ilirska doba 15, 215 Kerami~no-kemi~na industrija Kamnik 207 Ilirske province 170 Kilovec, vrh 91 Imenje, naselje 23, 47, 65, 98, 161, 180, 186, 190, 193, kisloljubni gozd bukve in rebrenja~e, gozdna 199, 201, 208 zdrùba 30, 98 industrija 8, 200, 207 kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov, gozdna industrijski obrat 52 zdrùba 23, 42, 86, 91, 98 intenzifikacija (raba tal) 116–117 Klen, zaselek 192 inverzni relief 65 Klenik pri Va~ah, naselje 81, 83–84, 86 izkr~en svet, kr~evina 40, 53, 101–102, 113, 117, 121, 123 kme~ki sadovnjaki 110 izseljevanje 171, 174 kme~ki upori 168, 170 kme~ko prebivalstvo 16, 19, 23, 27, 30, 32, 35, 39, 43, J 45, 188–190, 198, 215 Jamarska zveza Slovenije 67 kmetijski sistem 207 Janko Kersnik, pisatelj 170 Koko{nje, naselje 80 jantar 15, 168, 208, 215 Komovec, vrh 97, 193 jantarska pot 15, 215 Konfin nad Sv. Trojico, preval 168, 208 Jer~eva gorica, vzpetina, osamelec 15, 19, 30, 65, 69, Koprivnik/Tovorov grad, grad 168 91, 97 korelacijski koeficient, statistika 9, 118–121, 216 Jesenice, naselje 207 Kova~ija, zaselek 192 Josip Jur~i~, pisatelj 170 Kra{ce, naselje 21, 23, 27, 74, 77–78, 171, 177, 180, Jugovzhodne Alpe, gorovje 16 186, 190, 192–193, 195, 199, 201 Jùne Alpe, gorovje 46 kra{ka jama, podzemna jama 11, 20, 22–23, 39, 41, 67, Jùno podgorje Ciclja in Slivne, mikroregija 9, 17, 30, 77, 168, 170, 195, 209, 216 47, 51, 53, 56–57, 60, 63, 65, 68–69, 77–78, 86, kra{ka uravnava 38 88–89, 92–93, 95, 100, 106, 109–110, 113, 125, kra{ka votlina, kra{ka jama 67 127, 129, 132, 134, 136, 140, 142, 144–145, 147, kra{ki relief, tip reliefa 19–20, 23, 30, 65, 67, 71, 98 149, 151, 158, 161, 164, 181, 187, 191–193, Kra{nja, naselje 35, 77, 168 195–196, 199, 201, 215–216 Kremen Domàle, obrat 207 jùno podgorje 9, 17, 30, 43, 46–47, 51, 53, 56–57, 60, kremenov konglomerat, kamninska podlaga 32, 45, 49, 63, 65, 68–69, 77–78, 86, 88–89, 92–93, 95, 100, 51, 98, 110 106, 109–110, 113, 125, 127, 129, 132, 134, 136, kremenov pesek 9, 27, 50, 52, 77, 114–116, 171, 140, 142, 144–145, 147, 149, 151, 158, 161, 164, 207–209, 215 181, 187, 191–193, 195–196, 199, 201, 215–216 Kresnice, naselje 11, 27, 43, 45, 50, 52, 59, 115, 161, 177, 181, 187, 191–192, 195, 199, 201, 208 K Kriàte, naselje 29–30, 77, 170, 177, 180, 186, 190, Kal, zaselek 37, 193 193, 199, 201 Kalnik, hribovje (Hrv.) 46 Kriàte/Creuzdorf, grad 170 Kamni{ka Bistrica, reka 15, 77 Krièvska vas, naselje 168 Kamni{kobistri{ka ravan 11, 14–16, 19–21, 27, 173 kr{~anstvo 168 Kamni{ko-Savinjske Alpe, gorovje 4, 46 Kuga, zaselek 192 kamnolom apnenca 52, 115, 173, 208 kulturne terase 108, 112, 206 kamnolom dolomita 35 Kurja vas, zaselek 193 kamnolom 32, 35, 49–50, 52, 114–115, 155, 173, 208 kvartarne re~ne naplavine 19, 27, 30, 32, 45, 47, 97, Kandr{~ica, re~ica 11, 15, 19, 194 101, 107, 109, 112 Kandr{e, preval 11, 15, 19, 30, 42, 53, 75, 77, 98, 152, 217 kvartarno pobo~no gradivo, kamninska podlaga 30, 45, kandr{ko razvodje 15, 152, 170 47, 93, 103, 110, 113 kapnica 38, 42 kvartarni sektor 16, 201 karbonatne kamnine 11, 20, 30, 32, 35, 43, 45, 77, 96 kvaziglobalno son~no obsevanje 89 220 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 L mlaj{a kamena doba 168 La{ka/Morav{ko-Zagorska sinklinala 46 Mohorjev hrib, vzpetina 24, 32, 35, 53, 55, 67, 76, 91, Laze ob Savi, naselje 171, 209 93, 97–98, 115, 194, 209 Laze, samotna kmetija 193 Morav~e, naselje 15, 19–20, 24, 27, 43, 52, 97–98, 114, 116, 168, 170, 173, 177, 180, 186, 189, 190, ledenodobni ~lovek 168 193–195, 198–202, 211, 214–217 letalski posnetki 9, 104–105, 112–113, 216 Morav~e/Moräutsch, grad 170 limbar, lilija 193 Morav{ka sinklinala, geomorfolo{ka oblika 11, 15, 19, Limbarska Gora, naselje 36, 39, 193 27, 46 Limbarska gora, vrh 11, 20, 24, 30–31, 35–38, 49, 71, 76, morav{ki govor 16 91–93, 95, 98, 101, 108, 115, 177, 183 morav{ki osameli kras 11, 65 Limberk/Lilienberg, grad 168 morav{ki/gov{ki kremenovo-apnen~ev pe{~enjak 52 Linz, naselje 168 morav{ko jezerce, »Havaji« 19, 27 Lipoglav, meteorolo{ka postaja 89 Morav{ko-La{ka sinklinala, geomorfolo{ka oblika 11, Litija, naselje 11, 77, 219 15, 19, 46 Litija, ob~ina 10, 11, 174–175 Morav{ko-Zagorska/La{ka sinklinala, geomorfolo{ka Litija, padavinska postaja 81, 86 oblika 46 Litijska antiklinala, tektonska enota 11, 15, 30, 39, 46, Mo{enik, naselje 30, 180, 186, 190, 193, 199, 201 65, 215 Mo{eni{nica, potok 77–78 Litijska kotlina 42 Mrzlica, vrh 173 Litijski nariv 14, 46 Mrzlica, zaselek 36, 193, 224 livarstvo 52, 208 Murovica, vrh 11, 14–15, 20, 23, 39–40, 42–43, 45–47, Ljubljana Beìgrad, meteorolo{ka postaja 81 53, 61, 64, 67, 93, 195, 203, 205, 208 Ljubljana, naselje 3–4, 16, 19, 81, 83–84, 86, 98, 168, Muzga, zaselek 194 170, 173, 209, 215–216 Muzgo{ka gorica, vzpetina, osamelec 19, 29–30, 65, Ljubljanska kotlina 11, 14–15, 46, 81, 173, 209, 216 69, 91, 97, 168 Ljubljansko polje 53 Log, zaselek 193, 195 N Lukovica, ob~ina 11, 15, 116, 174–175, 192–194, 208–209 najnìja nadmorska vi{ina 11 najvi{ji vrh 11 M naravni kamen 52 Ma~kovca, preval 42 naravni prirastek 174–175, 184 Magdalenska gora pri [marju, arheolo{ko najdi{~e 168 nariv, geomorfolo{ka oblika 14, 39, 46, 59 magistralna cesta 19 Negastrn, naselje 16, 27, 31–32, 34–35, 47, 91, 98, Maj~eva jama, kra{ka jama 39 158, 168, 177, 181, 187, 191, 194, 199, 201, 206, Maj~evo brezno, kra{ka jama 67 208, 217 Mali Cicelj, vzpetina 49, 98 neotektonski 65 markirane poti 209 nerodovitne povr{ine 32, 114 Martin~evo brezno, kra{ka jama 195 nerodovitni svet 7, 27, 104, 114 Medija, re~ica 11, 193 nizki gozd ali grmi{~e gabrovca in hrastov, gozdna medíjsko nare~je 16 zdrùba 42, 91, 103 Medvednica, hribovje (Hrv.) 46 nosilnost tal 107, 118–119, 121–123, 130, 216 meli{~e, geomorfolo{ka oblika 65, 130 O melj, kamninska podlaga 19, 27, 30, 47, 51, 69, 98, 107, 110 Obrat Peskokopi, Termit 26, 207–208 meteorolo{ka postaja 81, 83, 86, 230 obre~na prst, tip prsti 20, 27, 30, 32, 95, 97, 120–121, 216 mineralne surovine 52, 93, 115, 173, 207–208, 215–216 odseljevanje, emigracija 175 miocenske kamnine 32 ognjevzdr`ni material 52 miocenske usedline 47 ogozdovanje 116 miocenski pesek 19, 27, 30, 69, 97–98, 101, 107, oligocenski konglomerat 42, 101 109–110, 112, 116 osamelec, geomorfolo{ka oblika 15, 19, 65, 69 miocenski peski, melj, glina, prod in pe{~enjak, oskrba z vodo 35, 168, 215 kamninska podlaga 97–98, 101, 112, 116 Osoletova jama, kra{ka jama 39, 41, 67 221 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole oson~enost 5, 17, 104, 118–123, 130, 137, 145, 168, Podgorica pri Pe~ah, zaselek 30, 70, 91, 175, 177, 180, 216 186, 190, 194, 199, 201 Osrednje ali Morav{ko podolje, mikroregija 9, 11, 17, Podoreh, zaselek 194 20, 23–24, 26–27, 39, 47, 51, 56–57, 60, 63, 65, 68, Podre~je, vodomerna postaja 194 78, 86, 88, 92, 95, 100, 104, 106, 108, 113–114, Podstran, naselje 21, 27, 168, 180, 186, 189–190, 194, 116, 125, 127, 129–130, 132, 134, 136, 140, 142, 199–201 144, 147, 149, 151, 158, 164, 171, 180, 183, 186, podzemna jama, kra{ka jama 11, 20, 22–23, 39, 41, 67, 190, 192–195, 199, 201, 203–204 77, 168, 170, 195, 209, 216 ozelenjevanje 112, 116 Pogled, naselje 4, 15, 20, 26, 31–32, 40, 44, 81, 177, P 181, 187, 191, 194, 199, 201 Poljane, zaselek 193 paleolitska postojanka 168 poljedelska sezona 84 parcelacija 8, 171, 173 poljska razdelitev 171, 173 Partizanski vrh 20 ponder, statistika 119, 121 pa{nik 40 Pearsonov korelacijski koeficient, statistika 118 poplava 20, 77–78, 80, 119, 121, 123, 137, 164, 217 Pe~e, naselje 16, 28, 30–31, 38, 40, 43, 52–53, 75, poplavi{~e 78, 216 77–78, 98, 109, 168, 173, 175, 177, 180–181, poplavna dolina 22, 33, 70 186–187, 190–191, 193–194, 199, 201, 204, 217 poplavna ravan/ravnica 24–25, 65, 73, 76–78, 97 Pelinovec, gradi{~e 168 poplavni svet 7, 78, 121 periglacialna bre~a, kamninska podlaga 45 poplavno obmo~je 78 periglacialni gru{~, kamninska podlaga 45, 65 pore~je Save 15, 73, 216 permo-karbonski glinovci, kamninska podlaga 30, 32, Posavske gube, tektonska enota 9, 19, 21, 46 45, 47, 93 Posavsko hribovje 5, 9, 11, 53, 61, 65, 168, 215 permo-karbonski kremenov konglomerat 32, 45, 49, 51, postaja, meteorolo{ka 81, 83, 86 98, 110 postaja, padavinska 81 permo-karbonski pe{~enjak, kamninska podlaga 19, 27, postaja, temperaturna 81 30, 32, 45, 47, 51–52, 69, 98, 101, 107, 110, 168 postaja, vodomerna 77 permo-karbonski skrilavci, kamninska podlaga 32, 113 postaja, zdravstvena 173 permokarbonski skrilavi glinovci, kamninska podlaga 45, postaja, èlezni{ka 171, 207, 209 47, 49, 98, 225 povpre~na letna temperatura 15, 81 peskokop 26–27, 36, 50, 77, 114, 155, 158, 192, povpre~na nadmorska vi{ina 11, 17, 53, 216 207–208, 217 povpre~na oson~enost 17, 89 Peskokopi, obrat 26, 50, 192, 207–208 pe{~enjak, kamninska podlaga 19, 27, 30, 32, 45, 47, povpre~ni naklon 15, 17, 19, 27, 30, 32, 45, 215 51–52, 69, 98, 101, 107, 110, 168 povpre~ni re~ni pretok 77 Pe{ke Kandr{e, zaselek 72, 193 povr{insko spiranje, denudacija, geomorfolo{ka proces 19 pe{ki marmor 52 Poàrnica, zaselek 192 Pivkelj turn, vrh 11, 39, 53, 59 prazgodovina 168 Planina, zaselek 20, 192, 195 praùpnija Morav~e 168 Planjava, zaselek 192–193 prebojna dolina 24, 31 pleistocen, geolo{ka doba 65 pre~ni prerez 42, 53, 55 Ples, naselje 30, 50, 115, 177, 180, 186, 190, 194, 199, predalpski gozd belega gabra in ~rnega teloha, gozdna 201 zdrùba 23, 27, 30, 38, 89, 98, 114 Plesko, temperaturna postaja 81, 83 predalpski gozd bukve in navadnega tevja, gozdna pliokvartarna glina, melj in ilovica, kamninska podlaga zdrùba 32 podlaga 47 predalpski podgorski gozd bukve in navadnega tevja, plovna pot (re~na) 168, 208 gozdna zdrùba 38, 91, 98, 114 pobo~na terasa 32, 39, 43, 45, 50, 59, 161, 215 predalpski svet 215 pobo~na uravnava 36 premog 52 pobo~ni gru{~ 50 prepaden 39, 130, 224 pobo~no naselje 32, 34, 206 Pretr`, naselje 29–30, 175, 180, 186, 190, 194, Podbrdo, zaselek 192, 194 199–201 222 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 preval 11, 14, 19, 21, 26–27, 29–30, 32, 42–43, 53, 77, Sava, reka 11, 15–16, 27, 32, 39, 42–46, 53, 55, 59, 61, 98, 168–170, 172, 193, 208, 215 65, 73, 77, 81, 115, 168–169, 171, 173, 192–193, Prikrnica, naselje 21, 32–33, 35, 40, 161, 177, 181, 187, 195–196, 207–209, 215–216 191, 194, 199, 201 Savinja, reka 4, 46, 77, 173 primarni sektor 16 savska plovna pot 168 priseljevanje, imigracija 175 sedimentacijski bazen 77 Pristava, zaselek 193 sedimentacijsko jezerce 24, 27 prod, kamninska podlaga podlaga 19, 27, 30, 47, 51, 69, sekundarni sektor 16, 23, 27, 30, 35, 39, 43, 45, 200, 201 97–98, 101, 107, 109–110, 112, 116, 207–208 Selce pri Morav~ah, naselje 30, 177, 180, 186, 190, prometni poloàj 27, 34, 123, 173, 208–209 194, 199, 201 protitur{ka postojanka 170 selektivna erozija 69 Seli{e, zaselek 193 R selitveni prirastek 174–175 Ra~a, re~ica 15, 20–21, 27, 77–78, 193–194, 216 Selo pri Morav~ah, naselje 21–23, 65, 78, 91, 97, 177, Radomlja, re~ica 11, 15, 24, 32, 34–36, 53, 55, 65, 73, 180, 186, 189–190, 194, 199–201 76–77, 168, 194–195, 215–216 separacija peska 173 ranker, tip prsti 20, 30, 32, 95, 97–98, 101, 109, 112 Serju~e, naselje 27, 180, 186, 190, 194, 199, 201–202 razbremenilna vodna cev 34 Sevni{ka kotlinica 53 razbremenilni vodni jarek 27 silikatne kamnine 11, 27, 30, 32, 39 razgledi{~e 194, 209 sinklinala 46 razloèno naselje 23, 27, 30, 42, 71, 192–196, 205 sinklinalni 11, 173 razvodje 4, 10–11, 15, 77, 152, 170, 193–194 situla 168 Reber, zaselek 65, 193 skupni prirastek 174–175 re~na erozija 15, 19 slamnikarstvo 207 re~ni pretok 77 slemenasto-dolinasti relief 69 re~no-akumulacijski relief, tip reliefa 15, 216 Slivna, vzpetina 11, 25–26, 30–31, 38–47, 53, 56, 59, regionalizacija 9, 215 61, 67, 73, 75, 77, 98, 110, 113, 161, 192–193, regionalna cesta 19 208–209, 217 regulirana struga 24 slovenska kolonizacija 171 Reka, zaselek 78, 193 son~na energija 9, 20, 27, 32, 38, 42, 45, 86, 89, 91, 98, rendzina, tip prsti 30, 35, 93, 95–96, 98, 101, 103, 113 104, 112, 120, 123, 137, 145 Rib~e, naselje 45, 168, 171, 181, 187, 191, 193, 199, Soteska pri Morav~ah, naselje 27, 65, 180, 186, 190, 201, 209 194, 199, 201 Rigel, zaselek 192 soteska 32, 65, 76–77 rimska doba 16, 52, 109, 168, 208, 215 Sotla, reka 173 rjava pokarbonatna prst in rendzina 20, 30, 35, 93, 98, specifi~ni odtok 77 110, 112–113, 120 splavarstvo 171, 208 rjava pokarbonatna prst 30, 35, 96, 98, 113 Spodnja Dobrava, naselje 43, 177, 181, 187, 191, 194, rodnost, nataliteta 174 199–201 Rokovnja~i, roman 170 Spodnja Gori~ica, zaselek 193 rokovnja{tvo 170 Spodnja Javor{ica, naselje 43, 98, 168, 181, 187, 191, romarska cerkev 36, 210 195, 199, 201 Rota, zaselek 193 Spodnja vas, zaselek 194 Roèk/Rudolfseck, grad 33, 76, 170 Spodnji Hoti~ ob Savi, naselje 53 Rudnik pri Morav~ah, naselje 27, 52, 175, 177, 180, Spodnji Prekar, naselje 43, 45, 175, 177, 181, 187, 191, 186, 190, 194, 199, 201 195, 199, 201 Rudni{ka Ra~a, potok 74, 77, 193–194 Spodnji Tu{tanj, naselje 26–27, 180, 184, 186, 190, 195, 199, 201 S srednje globoko oglejena nekarbonatna obre~na prst, tip sadjarstvo 20, 30, 45, 109, 118, 145, 152, 161, 217 prsti 32 samotna kmetija 31, 37, 192–195 srednje mo~an evtri~ni mineralni hipoglej, tip prsti 27, sarkofag 52, 168, 208 32, 97, 112, 120 223 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole srednjetriasni apnenec, kamninska podlaga 19–20, 23, 30, terasa, jùna podgorska 45, 64, 93, 98 32, 35, 39, 45, 47, 98, 101, 103, 109, 112–113 terasa, kulturna 108, 112, 206 srednji vek 16, 168, 170, 208, 210 terasa, pobo~na 32, 39, 43, 45, 50, 59, 161, 215 Stane Straàr, krajepisec 9 terciarni sektor 16, 23 Stegne, naselje 23, 177, 180, 186, 190, 195, 199, 201 termalni pas 120, 123, 137 steklarna 207 Termit, rudarsko podjetje 24, 26, 207–208 steklarstvo 52, 207 tip kme~ke hi{e 171 stihijsko zara{~anje 161, 217 Tla~nica, zaselek 16, 38 Stol, vzpetina 15, 25, 27, 32, 52, 77–78, 168, 170–171, Tomc-Soteska, peskokop 114 177, 183, 192–195, 198, 207–209, 211–212, toploljubni gozd bukve in gabrovca, gozdna zdrùba 32, 214–215, 217 42, 45, 89, 91, 98, 102, 114 Straà pri Morav~ah, naselje 30, 180, 184, 186, 190, toplotni obrat 23, 84 195, 199, 201 tovarna apna 115, 208 Stràca, potok 77, 116 tovorni{ka pot 16, 170, 208 strukturni relief 65 tovorni{tvo 171, 208–209 suha dolina 38, 67, 71 Travnarjevo gradi{~e 168 suhi dol 22, 38, 67, 71 triasni apnenec, kamninska podlaga 50 Sv. Andrej, Sveti Andrej, podrùni~na cerkev 194–195, triasni dolomit, kamninska podlaga 49 211, 214 Sv. Florijan, Gora pri Pe~ah, podrùni~na cerkev 42 Trojane, preval 168 Sv. Jernej, Pe~e, farna cerkev 194 Trojanska antiklinala, geomorfolo{ka oblika 11, 15, 27, 30, 32, 35–36, 46–47, 215 Sv. Krì, Klenik, podrùni~na cerkev 209 Trst, naselje 171, 207 Sv. Martin, Morav~e, farna cerkev 25, 173, 202 Tuhinjsko-Motni{ka sinklinala 46 Sv. Mihael, Kriàte, podrùni~na cerkev 72, 193 Sv. Miklav`, Katarija, romar. podrùni~na cerkev 44, 59, Turki, 15.–17. stol. 170 209 tur{ki vpadi 168, 170, 211 Sv. Mohor, Pogled, romar. podrùni~na cerkev 168, 209 Tu{tanj/Tuffstein, grad 170, 212–214 Sv. Neà, Zgornja Slivna, podrùni~na cerkev 209 U Sv. Peter in Pavel, Vrhpolje, farna cerkev 195 Sv. Trojica, Sveta Trojica, podrùni~na cerkev 209 umrljivost, mortaliteta 174 Sv. Valentin, Limbarska Gora, romaska podrùni~na uravnava, geomorfolo{ka oblika 36, 38, 41, 43–44, 71, cerkev 53, 193, 209 91, 205 Sveta gora, Zasavska 209 U{eni{~e, zaselek 115, 192 Sveti Andrej, naselje 21–23, 170, 192, 195, 211–212, utrjeno naselje 16, 39, 168, 170 214 utrjena postojanka 168 Sveti Mohor, vrh 31–32, 46, 53, 209 V Svit Kamnik 207 V lesu, ledinsko ime 91 [ Va~e, naselje 16, 39, 42, 81, 168, 208, 215 [entgotard pri Trojanah, meteorolo{ka postaja 81–83, 86 Vahtenberk, vzpetina 27, 52, 195 [ija, zaselek 193 vegetacijska doba 84 [irje, 173 Velika Gorica, zaselek 193 [tampeh, vzpetina 32 Velika planina, ~em{eni{ka 173 [tance Laze, zaselek 42, 192 Velika vas, kat. ob~ina 116–117 [tebalija, zaselek 192 Velika vas, naselje 45, 64, 177, 181, 184, 187, 191, 195, [tefin, zaselek 91, 98 199, 201 [torovje, zaselek 192 Velika voda, potok 75, 77 Veliki hrib/Veliki vrh 11, 20, 28, 30, 35, 37–38, 53, 55, T 61, 67, 91, 93, 98, 101, 115, 171, 204 tabor, protitur{ki 170, 195, 214 Vinje pri Morav~ah, naselje 22, 32–33, 35, 77, 97, 168, 181, temperaturni obrat 15, 30, 81, 84 184, 187, 191, 195, 199, 201, 208, 217 temperaturni prag 84 vinska trta 109 224 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Virsko mesto, zgodovinsko naselje, arheolo{ko Zgornje Dole, zaselek 192 najdi{~e 168 Zgornje Koseze, naselje 28, 30, 67, 109, 171, 175, 181, vi{inska razlika 9, 11, 23, 57–61, 118–123, 216 186, 190, 195, 199, 201, 217 Vodice, zaselek 35, 193 zgornjekredni fli{, kamninska podlaga 42, 47 vodomerna postaja 77 zgornjekredni rudistni apnenec, kamninska podlaga 20, Vojni Dol, zaselek 91, 194 47, 97–98 Vol~ji Potok, meteorolo{ka postaja 81, 83, 86 zgornjemiocenski pe{~enjak, konglomerat in prod, Vranja pe~/Rabensberk, grad 168 kamninska podlaga 27 vrednotenje zemlji{~ 9 zgornjetriasni apnenec, kamninska podlaga 19, 30, 32, Vrh sv. Miklavà 193, 195 35, 47, 101, 109 Vrh Sv. Trojice 42, 168, 208 zgornjetriasni fli{, kamninska podlaga 32, 35 Vrhpolje pri Morav~ah, naselje 23, 40, 64, 180, 186, Zgornji Prekar, naselje 45, 177, 181, 187, 189, 191, 190, 192, 199, 201, 203 199, 201 vr{na uravnava 36, 38 Zgornji Tuhinj, padavinska postaja 81, 86 vrta~a 20, 23, 35, 38–39, 43, 65, 67, 71, 108, 195 Zgornji Tu{tanj, naselje 23, 177, 180, 184, 186, 189–190, 196, 199, 201 vrta~a, delana 38, 108 Zmrzlica, zaselek 193 Vzhodno ali Pe{ko podolje, mikroregija 9, 17, 27–28, 30, Zore, zaselek 193 35–36, 47, 50–51, 56–57, 60, 63, 68, 78, 86, 88, 92, 95, 97, 100, 104, 106, 109, 113, 115, 123, 125, 127, Zunanji Dinaridi, tektonska enota 46 129–130, 132, 134, 136, 140, 142, 144–145, 147, @ 149, 151–152, 158, 161, 164, 181, 183, 187, 190, 193–195, 199, 201 èlezarna 207 èlezarstvo 16, 207–208 Z èlezna doba 16, 32, 39, 168 Zabritof, peskokop 114 èlezni{ka proga/èleznica 15, 52, 171, 208–209, 215 zadrèvalnik Drtij{~ica 77 èlezova ruda, bobovec 16, 52, 168, 205 Zagorje ob Savi, naselje 171, 193–196, 209, 215 @elodnik, naselje 19, 192–194, 209 Zagorje ob Savi, ob~ina 11, 19, 174–175, 193–195 @erenk, zaselek 192 Zahodno ali Vrhpoljsko podolje, mikroregija 7, 9, 17, ì~nica, tovorna 50 20–21, 23, 27, 30, 47, 51, 56–57, 60, 63, 65, 68, 78, ìvinoreja 15, 207, 215, 217 86, 88, 92–93, 95, 100, 104, 106, 108, 125, 127, ùpnijska cerkev 173, 194–195 129–130, 132, 134, 136, 140, 142, 144, 147, 149, @virca, potok 77–78 151, 158, 161, 164, 180, 183, 186, 190, 192–196, 199, 201 Zalog pri Kresnicah, naselje 43, 45, 50, 161, 177, 181, 187, 191, 195, 199, 201 Zalog pri Morav~ah, naselje 27, 52, 177, 180, 186, 190, 194–195, 199, 201–202 Zalog/Warttenberg, grad 170 Zalo{ki potok, potok 45 Zapodje, zaselek 115 zara{~anje 30, 38, 91, 93, 104, 106, 112–113, 116–117, 156–157, 161, 163, 217 Zasavje 15–16, 52, 173, 209 Zasavska gora 42, 46 zaselek 27, 30, 32, 36–38, 43, 45, 52–53, 78, 161, 173, 192–196 Zgornja Dobrava, naselje 30, 177, 181, 184, 186, 190, 194–195, 199–201 Zgornja Gori~ica, zaselek 193 Zgornja Javor{ica, naselje 42, 67, 98, 168, 181, 187, 191, 195, 199, 201, 205 Zgornja vas, zaselek 194 225 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 17 VIRI IN LITERATURA Adobe Photoshop, ina~ica 5, ra~unalni{ki program. Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. Ljubljana, 868 str. Ciglene~ki, S. 1987: Katarija. Varstvo spomenikov 29. Ljubljana, str. 291–292. Ciglene~ki, S. 1991: Va~e. Varstvo spomenikov 33. Ljubljana, str. 209. Cunder, T. 1992: Kmetijstvo v razvoju podeèlja. Pristop k razvoju podeèlja, zbornik seminarja za kmetijske svetovalce. Ljubljana, str. 51–60. Damjan, V. 1974: Vodnik po Badjurovi kròni poti. Litija, 64 str. Dozet, S. 1996: Lithostratigraphy and biostratigraphy of the Upper Oligocene and Miocene beds from the central Sava Folds (Slovenia). Rudarsko-metalur{ki zbornik 43, {t. 1–2. Ljubljana, str 11–22. Drovenik, B. 1971: O jamski flori Domàl in Morav~. Na{e jame 13. Ljubljana, str. 41–44. Dràvna topografska karta Republike Slovenije, merilo 1 : 25.000. Sekcije Morav~e, Zgornji Tuhinj, Dolsko in Litija. Ljubljana. Franciscejski kataster 1825: Mape katastrskega na~rta iz franciscejskega katastra za katastrsko ob~ino Velika vas. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana. Furlan, D. 1961: Padavine v Sloveniji. Geografski zbornik 6. Ljubljana, str. 5–160. Furlan, D. 1965: Temperature v Sloveniji. Dela/Opera 15, SAZU, 4. razred. Ljubljana, 166 str. Furlan, D. 1967: Ugotavljanje evapotranspiracije s pomo~jo normalnih klimatskih pokazateljev. Letno poro~ilo meteorolo{ke slùbe za leto 1966. Ljubljana, 78 str. Gabrovec, M. 1996: Son~no obsevanje v reliefno razgibani Sloveniji. Geografski zbornik 36. Ljubljana, str. 47–68. Gabrovec, M., Kladnik, D. 1997: Some new aspects of land use in Slovenia. Geografski zbornik 37. Ljubljana, str. 55–57. Gams, I. 1972: Prispevek h klimatogeografski delitvi Slovenije. Geografski obzornik 19, {t. 1. Ljubljana, str. 1–9. Gams, I. 1973: Prispevek h klasifikaciji poplav v Sloveniji. Geografski obzornik 20, {t. 1–2. Ljubljana, str. 8–13. Gams, I. 2003: Kras v Sloveniji. Ljubljana, str. 448–449. Gams, I. 1975: Problemi geografskega raziskovanja ekotopov in ekologije Slovenije. Geografski vestnik 47. Ljubljana, str. 133–140. Gams, I. 1983: Geografske zna~ilnosti Slovenije. Ljubljana, 49 str. Gams, I. 1986a: Kontaktni fluviokras. Acta Carsologica 14–15. Ljubljana, str. 73–87. Gams, I. 1986b: Osnove pokrajinske ekologije. Ljubljana, 175 str. Gams, I. 1998: Posavsko hribovje. Enciklopedija Slovenije 9. Ljubljana, str. 157–158. Germov{ek, C. 1955: O geolo{kih razmerah na prehodu posavskih gub v Dolenjski kras med Sti~no in [entrupertom. Geologija 3. Ljubljana, str. 116–135. Habe, F. 1971: Nekatere speleolo{ke zna~ilnosti osamljenega Krasa Slovenije. Na{e jame 13. Ljubljana, str. 45–53. Ho~evar, A. 1971: Agrometeorologija. Ljubljana, 193 str. Ho~evar, A. 1980: Razporeditev potenciala son~ne energije v Sloveniji. Biotehni{ka fakulteta. Ljubljana, 495. str. Höfler, J. 1986: O prvih cerkvah in praùpnijah na Slovenskem. Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana, 71 str. Hrvatin, M. 1998: Posavsko hribovje. Slovenija, pokrajine in ljudje. Ljubljana, str. 178–190. Hrvatin, M., Perko, D., Topole, M. 1999: Ob~ina Morav~e, Geografske podlage za ugotavljanje optimalne rabe tal. Elaborat na Geografskem in{titutu A. Melika, ZRC SAZU. Ljubljana, 91 str. Idrisi, ina~ica 2.00.000, Sistem programskih modulov za obdelavo geografskih podatkov in kart. Worcester (ZDA), 1992. 226 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Ile{i~, S. 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela/Opera 2, SAZU, 4. razred. Ljubljana, 120 str. Ile{i~, S. 1979: Slovenske pokrajine. Geografski obzornik 26, {t. 3–4. Ljubljana, str. 1–17. Ile{i~, S. 1933: Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem. Geografski vestnik 9. Ljubljana, str. 3–94. Inventar najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije. 2. del: osrednja Slovenija. Ljubljana, 1991. Ivankovi}, J. 1973: Hidrogeolo{ke raziskave Dolomitnih masivov v Posavskih gubah v letih 1972–1973. Ljubljana. Jaki~, I. 1997: Vsi slovenski gradovi. Ljubljana, 416 str. Klimatografija Slovenije, Koli~ina padavin, obdobje 1961–1990. Ljubljana, 1995. Klimatografija Slovenije, Temperatura zraka, obdobje 1961–1990, Ljubljana, 1995. Kostrowicki, J. 1990: Agricultural classifications: a review of methodology. Warszawa. Ku{~er, D. 1962: Terciar Posavskih gub. Ljubljana, 99 str. Ku{~er, D. 1964: Terciar Posavskih gub, 2. del. Ljubljana, 80 str. Ku{~er, D. 1966: Terciar Posavskih gub, 3. del. Ljubljana, 67 str. Ku{~er, D. 1967: Zagorski terciar. Geologija 10. Ljubljana, str. 5–85. Ku{~er, D. 1975: Ali so Posavske gube zgrajene iz krovnih narivov? Geologija. Ljubljana18, str. 215–222. Lapajne, V. 1973: Zgornjekredni sedimenti na obmo~ju Posavskih gub. Geologija 16. Ljubljana, str. 237–244. Lapajne, V. 1974: Raziskave livarskih peskov v okolici Morav~. Geologija 17. Ljubljana, str. 528–530. Lapajne, V. 1993: Geolo{ke raziskave kremenovih peskov v okolici Morav~. Kon~no poro~ilo o delu 1992–1993. In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko. Nekovinske mineralne surovine. Ljubljana. Lapajne, V. 1993: Geolo{ke raziskave kremenovih peskov v okolici Morav~: lokalnost Vahtenberk-Gabrje – vzhodni del. Poro~ilo za leto 1993, In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko. Nekovinske mineralne surovine. Ljubljana, 25 str. Lapajne, V. 2000: Raziskave kremenovih peskov v okolici Morav~. In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko. Nekovinske mineralne surovine. Ljubljana. Lavra~, L. 1993: Domàlsko-morav{ki kras in njegova pokrajinska zna~ilnost. Diplomska naloga na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 64 str. Leksikon ob~in za Kranjsko, izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Dunaj, 1906. Letalski posnetki ob~ine Morav~e 21. 7. 1998 v M 1 : 17.500, kontaktne kopije. Geodetski zavod Slovenije. Ljubljana. Logar, T. 1967: Dialektolo{ke {tudije 13, Vokalizem morav{kega govora. Slavisti~na revija 15. Ljubljana, str. 108–113. Marin~ek, L. 1975: Gozdna vegetacija Morav{ke doline na miocenskih kamninah. Razprave 18/1. Ljubljana, 28 str. Marin~ek, L. 1987: Prispevek k poznavanju acidofilnih gozdov belega gabra Slovenije. Razprave 27, SAZU, 4. razred. Ljubljana, str. 65–99. Melik, A. 1959: Posavska Slovenija 3. Ljubljana, str. 145–147. Melik, A. 1963: Slovenija. Ljubljana. Mihevc, P. 1992: Vpra{anja usklajenosti planov in razvojnih programov v podeèlskem prostoru, Pris-pevki k nacionalni strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana, str. 125–126. Mirti~, B., Mladenovi~, A., Ramov{, A., Senega~nik, A., Vesel, J., Viìntin, N. 1999: Slovenski naravni kamen. Ljubljana, 131 str. Mlakar, I. 1987: Prispevek k poznavanju geolo{ke zgradbe Posavskih gub in njihovega jùnega obrobja. Geologija 28–29. Ljubljana, str 157–182. Osole, F. 1971: Babja jama, zato~i{~e ledenodobnih lovcev. Na{e jame 13. Ljubljana, str. 35–40. Osole, F. 1991: Paleolitska zapu{~ina v Babji jami. Poro~ilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 19. Ljubljana, str. 25–41. 227 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000, list Ljubljana. Geolo{ki zavod Ljubljana. Ljubljana, 1978. Osnovna pedolo{ka karta SFRJ v M 1 : 50.000, list Ljubljana. Katedra za pedologijo, prehrano rastlin in ekologijo, Biotehni{ka fakulteta v Ljubljani. Ljubljana, 1985. Pekolj, S. 1994: Zahodni del Posavskega hribovja s poudarkom na prsti in rastju. Diplomska naloga na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 77 str. Perko, D. 1992: Pokrajinski odnosi med reliefom in prebivalstvom med letoma 1880 in 1981 v Sloveniji. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, doktorska disertacija. Ljubljana, 183 str. Perko, D. 1999: Prebivalstvo. Geografija Slovenije 4. Ljubljana, str. 270–309. Petek, F. 2000: Zna~ilnosti spremembe rabe tal v katastrski ob~ini Velika vas glede na optimalno rabo tal. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, 18 str. Placer, L. 1999: Strukturni pomen Posavskih gub. Geologija 41. Ljubljana, str. 191–221. Pleni~ar, M. 1978: Mezozoik v Sloveniji: kredni skladi Posavskih gub in [tajerske. 2. faza, dosedanje raziskave. Ljubljana, 45 str. Pleni~ar, M. 1980: Mezozoik v Sloveniji: biostratigrafske in tektonske raziskave Sloveniji: vsklajevanje tektonskih interpretacij Slovenije. Ljubljana, 23 str. Podatki padavinskih postaj Ljubljana Beìgrad, Depala vas, Vol~ji Potok, Zgornji Tuhinj, Litija, [entgotard. Padavine, Klimatografija Slovenije 1961–1991. Hidrometeorolo{ki zavod Slovenije. Lubljana. Podatki temperaturnih postaj Ljubljana Beìgrad, Vol~ji Potok, Plesko, [entgotard. Temperature, Klimatografija Slovenije 1961–1991. Hidrometeorolo{ki zavod Slovenije. Ljubljana. Popisi prebivalstva na ozemlju dana{nje Republike Slovenije. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Posavsko hribovje, M 1 : 50.000. In{titut za geodezijo in fotogrametrijo. Ljubljana, 1986. Povr{inski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Hidrometeorolo{ki zavod Republike Slovenije. Ljubljana, 1998, 98 str. Premru, U. 1974: Triadni skladi v zgradbi osrednjega dela Posavskih gub. Geologija 17. Ljubljana, str. 261–297. Premru, U. 1975: Posavske gube so zgrajene iz narivov. Geologija 18. Ljubljana, str. 223–229. Premru, U. 1980: Geolo{ka zgradba osrednje Slovenije. Geologija 23/2. Ljubljana, str. 227–278. Premru, U. 1983: Tolma~ za list Ljubljana L 33–66 Osnovne geolo{ke karte 1 : 100.000. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd. Prosen, A. 1988: Zakonodaja in planiranje podeèlskega prostora. Urejanje prostora. Ljubljana. Prosen, A. 1992: Planiranje in urejanje podeèlskega prostora. Pristop k razvoju podeèlja, zbornik seminarja za kmetijske svetovalce. Ljubljana. Radinja, D., [ifrer, M., Lovren~ak, F., Kolbezen, M. in Natek, M. 1974: Geografsko prou~evanje poplavnih podro~ij v Sloveniji. Geografski vestnik 56. Ljubljana, str. 131–146. Raj{p, V., Ficko, M. 1995: Slovensko ozemlje na voja{kem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja, zvezek 2, 4. Ljubljana. Rakovec, I. 1931: Morfolo{ki razvoj v obmo~ju Posavskih gub. Geografski. Ljubljana vestnik 7, str. 3–66. Razvoj elektrifikacije Slovenije do leta 1945. Ljubljana, 1976. Ribari~, Vladimir 1983: Potresna nevarnost v Sloveniji. Naravne nesre~e v Sloveniji, str. 18–26. Ljubljana. Rijavec, Lija 1996: Lithostratigraphy and biostratigraphy of the Upper Oligocene and Miocene beds from the central Sava Folds (Slovenia). Rudarsko-metalur{ki zbornik 43, {t. 1/2, str. 11–22. Ljubljana, 218 str. Savnik, R. 1971: Krajevni leksikon Slovenije, 2. knjiga, Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del. Ljubljana, str. 69–114. Seizmi~na karta Slovenije. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Ljubljana, 1982. Slabe, M. 1985: Naselbinska struktura 5. in 6. stoletja v jugovzhodnem predalpskem prostoru. Zgodovinski ~asopis 39, {t. 3. Ljubljana, str. 185–191. Statisti~ni letopis Slovenije 1998 in 2002. Ljubljana. Stopar, I. 1997: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 1, Gorenjska. Knjiga 2, Obmo~je Kamnika in Kamni{ke Bistrice. Ljubljana, 191 str. 228 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Straàr, H. 1995: Arhitekturna dedi{~ina Morav{ke doline. Diplomska naloga na Fakulteti za arhitekturo. Ljubljana. Straàr, S. 1979: Morav{ka dolina, @ivljenje pod Limbarsko goro. Morav~e, 877 str. Stritar, A. 1990: I. Krajina, krajinski sistemi, II, Raba in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana, 175 str. [ifrer, M. 1983: Vzroki in u~inki re~nih poplav na Slovenskem. Naravne nesre~e v Sloveniji. Ljubljana, str. 41–49. [ifrer, M. 1995: Povr{je Slovenije. Elaborat na Geografskem in{titutu Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. [krinjar, P. 1998: Slovenski miti in legende. Ljubljana, 140 str. [lebinger, C. 1967: Fosilna tla in morfogeneza na dolenjskem in notranjskem krasu. Zbornik Biotehni~ne fakultete I. Ljubljana, str. 21–24. Tarman, K. 1990: Ekolo{ke osnove varstva okolja. Zelena tribuna, Ekolo{ke teme. Ljubljana, str. 32–52. Topole, M. 1995: Geoekolo{ki pogoji za kmetijstvo in poselitev v Mirnski dolini. Doktorska naloga na Oddelku za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 194 str. Topole, M. 1996: [entruperska mikroregija, Geoekolo{ke razmere v pokrajini. Celostni razvoj podeèlja in obnove vasi. [entrupert, 38 str. Topole, M. 1998: Mirnska dolina, Regionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem. Ljubljana, 175 str. Topole, M. 2000a: Geografsko preu~evanje ob~ine Morav~e: Vrednotenje zemlji{~ za razli~ne tipe rabe tal. Elaborat na Geografskem in{titutu A. Melika, ZRC SAZU. Ljubljana, 58 str. Topole, M. 2000b: Pokrajinske enote Ob~ine Morav~e. Geografski obzornik 47, {t. Ljubljana. 3, str. 3–9. Topole, M. 2002: Fizi~nogeografsko vrednotenje podeèlskega prostora za kmetijstvo in pozidavo. Geografija in njene aplikativne mònosti, II. Melikovi dnevi. Dela. Ljubljana18, str. 243–266. Vavpeti~, A. 1996: Morav~e skozi zgodovino, diplomsko delo. Morav~e, 111 str. Vegetacijska karta Slovenije v M 1 : 50.000 iz let 1973–1974, lista Ljubljana in Celje. Rokopisna karta Biolo{kega in{tituta Jovana Hadìja ZRC SAZU. Ljubljana. Vodnik po Morav{ki planinski poti. Morav~e, 1996, 24 str. Vodnik po Posavskem hribovju. Ljubljana, 1978, 315 str. Wraber, M. 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17, 1–6. Haag, str. 176–199. Zupan~i~, M., @ontar, M. 1979: Gradovi na domàlskem in morav{kem obmo~ju. Kulturni in naravni spo-meniki Slovenije 95. Ljubljana, 30 str. 229 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole 18 SEZNAM SLIK Slika 1: Ob~ina Morav~e in njen poloàj (zemljevid). 11 Slika 2: Pregledni zemljevid. 12–13 Slika 3: Digitalni model reliefa. 14 Slika 4: Prehod s Kamni{kobistri{ke ravni oziroma Ljubljanske kotline v Morav{ko dolino. Desno so polòna severna pobo~ja Murovice (740 m) in Ciclja (825 m), preval Grma~e (587 m) in v ozadju Slivna (880 m). Obmo~je poznamo tudi pod imenom Litijski nariv; gmote so bile narinjene od severa proti jugu. 14 Slika 5: Pogled z Zasavske gore vzdol` Morav{ko-La{ke sinklinale proti Ljubljanski kotlini: spredaj je pore~je Kandr{~ice, sledi kandr{ko razvodje (476 m) z osamelcem Jer~evo gorico (586 m) na sredi. Za njo je Morav{ka dolina, ob straneh pa hriboviti svet: na levi Litijska, na desni pa Trojanska antiklinala. 15 Slika 6: Velikost posameznih pokrajin (graf). 17 Slika 7: Pokrajine (zemljevid). 18 Slika 8: Zahodna polovica Morav{ke doline je najgosteje poseljeni del morav{ke ob~ine. 19 Slika 9: Pogled s severnih pobo~ij Murovice na vzhodni del Morav{ke doline. Na dnu podolja so gozdnate Hribce (388 m), na levi Limbarska gora (770 m) in Veliki hrib (753 m), na desni pa planotasta Slivna (880 m). V ozadju se dvigata ^em{eni{ka planina (1204 m) in Partizanski vrh (1011 m). 20 Slika 10: Zahodni del podolja, kjer se Ra~a med Stegnami in Dolami (360 m) ter Selom pri Morav~ah (340 m), tik pred vstopom na Kamni{kobistri{ko ravan zajeda do 45 m globoko v apnenec. Ra~a je edini povr{inski vodotok na tem zakraselem obmo~ju. 21 Slika 11: Sistem posavskih gub z Vrhpoljskim podoljem in Hribovjem svetega Mohorja. Pod gozdnim robom spredaj so Vrhpolje (380–420 m), onstran globoko zajedene doline Ra~e se od leve vrstijo naselja Sveti Andrej (350 m), Kra{ce (365 m) in Gorica pri Morav~ah (360 m), zadaj pa Dole pri Kra{cah (380 m), Podstran (400 m) in na prevalu Prikrnica (430 m). 21 Slika 12: Naselje Sveti Andrej (350 m) je zgrajeno na mo~no prevotljenem kra{kem svetu. Ob vi{jih vodostajih iz podzemne jame pod cerkvijo izteka voda v sicer suhi dol, nekoliko niè pa v Ra~o. Dokazan je obstoj obsènih podzemnih zvez z dolino Drtij{~ice pri Vinjah. 22 Slika 13: Poplavna dolina Ra~e pod Selom pri Morav~ah. 22 Slika 14: Zahodno ali Vrhpoljsko podolje sestavljajo predvsem srednjetriasni in zgornjetriasni apnenci, zato tu prevladuje apneni{ki kra{ki relief. Tu so plitve, v vodoravni smeri razvite podzemne jame, na povr{ju pa {tevilne vrta~e. V okolici Imenj jih na enem km2 na{tejemo nad 40. 23 Slika 15: Osrednje ali Morav{ko podolje s Hribovjem svetega Mohorja ter Kamni{kimi in Julijskimi Alpami. Pred Morav~ami je poplavna ravnica z regulirano strugo Drtij{~ice, desno pa sedimentacijsko jezerce ob Termitovi separaciji. 24 Slika 16: Tok Drtij{~ice med Morav~ami in Zalogom tik pred vstopom v prebojno dolino med Mohorjevim hribom (523 m) levo in Limbarsko goro (770 m) desno. Tod poteka stara povezava med Morav{ko dolino in dolino Radomlje oziroma ^rnim grabnom. 24 Slika 17: Sredi{~e Morav~ s cerkvijo svetega Martina, obdano s parkom in kròno cesto. Sem se steka {est krajevnih cest, ob katerih se vrsté poslopja z oskrbnimi funkcijami in stare tr{ke hi{e. 25 Slika 18: Drtija (380 m) s poplavno ravnico Drtij{~ice ob severozahodnem vznòju Slivne (880 m). Ob robu vodi osrednja cesta skozi Morav{ko dolino, zgrajena v 60. letih 20. stoletja. Prej je glavnina prometa tekla po severni strani podolja. 25 Slika 19: Morav{ko podolje ob severnem vznòju Ciclja in Slivne. Pogled od ^e{njic pri Morav~ah (365 m) proti Termitovemu obratu Peskokopi v Drtiji (380 m). 26 230 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Slika 20: Gozdnate Hribce (388 m) in Spodnji Tu{tanj (360 m) v podolju, zadaj pa preval Grma~e (587 m) med Slivno (levo) in Cicljem (desno). 26 Slika 21: Zgornje Koseze (460 m) in Pe~e (440 m) ob vznòju Velikega hriba (753 m) sta najve~ji naselji vzhodnega dela Morav{ke doline. 28 Slika 22: Razgibano, precej gozdnato Pe{ko podolje iznad Zgornjih Kosez. Pokrajino ~lenijo kratki potoki, ki izvirajo pod Limbarsko goro in se izlivajo v Drtij{~ico. 28 Slika 23: Kriàte (455 m) in Pretr` (506 m). Zgornje naselje ima zgovorno ime. Stoji na prevalu, na manj odpornih tleh med Muzgo{ko gorico (556 m) in Hribovjem Limbarske gore (Vol~je jame, 722 m). 29 Slika 24: Gospodarsko poslopje v Pretrù. 29 Slika 25: Pogled s Svetega Mohorja (511 m) na Limbarsko goro (770 m) in prebojno dolino Drtij{~ice pod Negastrnom. 31 Slika 26: Samotna kmetija v Gori pri Pe~ah na severnem vznòju Slivne. 31 Slika 27: Raz{irjena poplavna dolina Drtij{~ice med razvalino gradu Roèk (415 m) levo in Vinjami (380–430 m) desno. 33 Slika 28: Mokrotno dno ob spodnji Drtij{~ici (345 m) severno od Prikrnice. 33 Slika 29: Razbremenilna cev odvaja vodne vi{ke iz doline Radomlje v dolino spodnje Drtij{~ice in povzro~a v enem delu stalno, v drugem pa ob~asno ojezerjenost. 34 Slika 30: Pobo~no naselje Negastrn (360–500 m) ima eno najbolj ugodnih leg v hribovitem delu ob~ine. Zaradi neposredne cestne povezave s ^rnim grabnom ima tudi dober prometni poloàj. 34 Slika 31: Hribovje Svetega Mohorja je svet nasprotij. Obmo~je Negastrna in Vinj sestavljajo stare neprepustne, manj odporne kamnine; son~ne terase so kmetijsko izkori{~ene. Na levi strani Drtij{~ice prevladujejo karbonatne kamnine, zato je Mohorjev hrib bolj strm in gozdnat. Na njegovi severni strani je velik kamnolom dolomita. 35 Slika 32: Pe{ko podolje s peskokopi in Limbarska gora (770 m) iz zraka. V hribovju so izkr~ene in poseljene son~ne pobo~ne in vr{ne uravnave. 36 Slika 33: Mrzlica, zaselek Limbarske Gore (550–770 m), in romarska cerkev svetega Valentina (770 m) na zakraseli vr{ni uravnavi istoimenske vzpetine. Zadaj je ^rni graben, ki ga je v sleme Trojanske antiklinale vrezala Radomlja. 36 Slika 34: Pobo~ni zaselek v spodnjem delu Limbarske gore. 37 Slika 35: Kal (725 m), hrastni{ki zaselek na slemenu zahodno od Velikega hriba (753 m). Obstoj samotnih kmetij v hribovju je odvisen od njihove dostopnosti oziroma urejenih cestnih povezav nìjega ranga, ki omogo~ajo dnevno migriranje. 37 Slika 36: Doma~ija v zaselku Tla~nici (700 m), tik pod Velikim hribom (753 m). 38 Slika 37: Hribovje Murovice (740 m), Ciclja (825 m) in Slivne (880 m) je proti jugu narinjena gmota. ^elo tako imenovanega Litijskega nariva je strma stopnja, ki se kaè v obliki prepadnih apnen~evih sten ali zelo strmih neraz~lenjenih gozdnatih pobo~ij. Sega do {iroke pobo~ne terase iz silikatnih kamnin na vi{ini 600–500 m. 39 Slika 38: Skalnato povr{je kaè na apnen~evo kamninsko podlago. Ljudje so gozd izkr~ili in povr{ino izkoristili za pa{nik. Primer je iz Gore pri Pe~ah na severnem pobo~ju Slivne. 40 Slika 39: Polòna severna pobo~ja Murovice (740 m) so kljub zakraselosti precej poseljena. Pogled na Spodnjo (510 m) in Zgornjo Javor{ico (550 m) ter Vrhpolje pri Morav~ah (375 m) iz Prikrnice. 40 Slika 40: Katarija (700 m) je najvi{je leè~e naselje v ob~ini Morav~e. Domovi so razporejeni okrog kra{ke kotanje na uravnavi tik pod vrhom Svetega Miklavà (742 m). 41 Slika 41: 378 m dolga in 260 m globoka Osoletova jama v planoti Slivne je najve~ja znana podzemna jama morav{kega osamelega krasa. Sega vse do neprepustne podlage. 41 231 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Slika 42: Prerez v jùnem pobo~ju Ciclja nad Krièvsko vasjo na vi{ini 650 m razkriva apnenec, narinjen na neprepustno silikatno podlago. Tu se za~enja {iroka podgorska naseljena in obdelana terasa. 42 Slika 43: Naselja Jùnega podgorja se drè notranjega roba do 500 m {iroke pobo~ne terase pod strminami Slivne in Ciclja. Na sliki so od leve: Zalog pri Kresnicah (440 m), Spodnji Prekar (455 m) in Hrib (475 m) pod Svetim Miklavèm (742 m). 43 Slika 44: Pogled na povirje De{enskega potoka in dolino Save z vrha Slivne. Desno zadaj je Sveti Miklav` z uravnavo na Katariji. 44 Slika 45: V hribovitem svetu je poseljen in obdelan uravnan svet v son~nih legah. Njiv in sadovnjakov je malo; prevladujejo travniki, ki se pogosto zara{~ajo. 44 Slika 46: Litijska antiklinala, Morav{ko-La{ka sinklinala in Trojanska antiklinala z Zasavske ali Svete gore. Ljubljansko kotlino zadaj pokriva megla. 46 Slika 47: Permokarbonski skrilavi glinovec Trojanske antiklinale, razkrit v cestnem vseku nad Negastrnom, spada med najstarej{e kamnine v ob~ini Morav~e. 47 Slika 48: Kamninska sestava (zemljevid). 48 Slika 49: Permokarbonski kremenov konglomerat na pobo~ju Malega Ciclja. 49 Slika 50: Permokarbonski skrilavi glinovec pri Veliki vasi. 49 Slika 51: Kamnolom triasnega dolomita na Limbarski gori. 49 Slika 52: Kamnolom triasnega apnenca na Slivni s pomo~jo ì~nice oskrbuje obsavski obrat apna pri Kresnicah. Spredaj se na podgorski terasi son~i vasica De{en (525 m). 50 Slika 53: Apnen~ev pobo~ni gru{~ se je marsikje tik nad pobo~no teraso pod Cicljem in Slivno sprijel v bre~o (Zalog pri Kresnicah, 455 m). 50 Slika 54: Peskokop Hudej-Ples v Pe{kem podolju, kjer kopljejo kremenov pesek miocenske starosti. 50 Slika 55: Kamninska sestava (graf). 52 Slika 56: Sveti Valentin vrh Limbarske gore (770 m) je najvi{ja to~ka v severnem hribovju. V ozadju je jùno hribovje s prevalom (600 m) med Zasavsko goro (852 m) in Slivno (880 m), prek katerega vodi cesta s Kandr{ (475 m) v Spodnji Hoti~ ob Savi (253 m). Na severnem pobo~ju Slivne so kr~evine z zaselki Gore pri Pe~ah (430–660 m). 53 Slika 57: Nadmorske vi{ine povr{ja (zemljevid). 54 Slika 58: Prerez povr{ja med dolinama Radomlje in Save prek Mohorjevega hriba in Ciclja. 55 Slika 59: Prerez povr{ja med dolinama Radomlje in Save prek Velikega hriba in Slivne. 55 Slika 60: Nadmorske vi{ine povr{ja (graf). 57 Slika 61: Vi{inske razlike povr{ja (zemljevid). 58 Slika 62: Na savski strani, nasproti Kresnic, so najve~je vi{inske razlike: Pivkelj turn v planoti Slivne seè 880 m visoko, De{enski potok pa se izliva v Savo na vi{ini 247 m. Na desni vidimo del Ciclja (Sveti Miklav`, 742 m), strmo stopnjo, ki je ~elo Litijskega nariva, poseljeno pobo~no teraso (400–500 m), strmo, raz~lenjeno gozdnato pobo~je (300–350 m) in najniè {iroke obsavske terase. 59 Slika 63: Vi{inske razlike povr{ja (graf). 59 Slika 64: Nakloni povr{ja (graf). 61 Slika 65: Nakloni povr{ja (zemljevid). 62 Slika 66: Polòna severna pobo~ja Ciclja (825 m) in Murovice (740 m) s ^e{njicami (370 m) in Vrhpoljem pri Morav~ah (375 m). 64 Slika 67: Naklon zgornjega dela jùnih pobo~ij Hribovja Murovice (743 m), Ciclja (736 m) in Slivne (880 m) presega 30°, zato se tu menjajo gozdnate, skalnate in gru{~nate povr{ine. Sledi podgorska terasa, ki z nakloni 12 do 20° in manj omogo~a poselitev in obdelavo. Pobo~ja pod njo so spet nagnjena bolj kot 20°, zato so pokrita z gozdom. Na sliki je Velika vas (480–550 m) pod Cicljem. 64 232 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Slika 68: Razvojni tipi reliefa (zemljevid). 66 Slika 69: Razvojni tipi reliefa (graf). 67 Slika 70: Primer selektivne erozije: osamelca Muzgo{ka (556 m) in Jer~eva gorica (586 m) iz zgornjemiocenskega pe{~enjaka sta ve~ kot 80 m vi{ji od sosedstva. Okoli{ki manj odporni miocenski pesek, melj, glina, prod in pe{~enjak so bili odne{eni. 69 Slika 71: Destrukcijski re~no-denudacijski, slemenasto-dolinasti relief v Jùnem podgorju Ciclja in Slivne. Obmo~je spada med najbolj raz~lenjene dele morav{ke ob~ine. 69 Slika 72: Ob~asni pritok ^e{nji{ke Ra~e se je pri Vrhpolju zarezal v debelo plast s pobo~ja nane{ene preperine. 70 Slika 73: Ozka poplavna dolina ob zgornjem toku Drtij{~ice pod Podgorico je primer akumulacijskega tipa reliefa. 70 Slika 74: Kra{ki relief Hribovja Limbarske gore. Hrastnik (620 m) je razloèno naselje med vrta~ami na pobo~ni uravnavi. 71 Slika 75: Obvisela suha dolina, kakr{no opazimo pod Limbarsko goro pri Hrastniku, je zna~ilna reliefna oblika dolomitnega krasa. Izdelala jo je nekdaj povr{insko teko~a voda. 71 Slika 76: Dolec oziroma obdelana zatrepna dolinica pri svetem Mihaelu pod Pe{kimi Kandr{ami. 72 Slika 77: Hidrografske enote ob~ine Morav~e (graf). 73 Slika 78: Mokrotni svet pod soto~jem ^e{nji{ke in Rudni{ke Ra~e pri Kra{cah. 74 Slika 79: V apnenec vrezana ozka dolina Ra~e pod Dvorjami z opu{~enim peri{~em. 74 Slika 80: Povirje Drtij{~ice pod severnimi pobo~ji Slivne pri Kandr{ah. 75 Slika 81: Velika voda, desni pritok zgornje Drtij{~ice pri Pe~ah je eden {tevilnih vodotokov s kra{kim izvirom, ki po ve~jih nalivih hitro narasejo in poplavljajo. 76 Slika 82: Drtij{~ica v soteski med Mohorjevim hribom in Limbarsko goro. 76 Slika 83: Regulirana Drtij{~ica na poplavni ravnici pod razvalino gradu Roèk. Z desne se ji pridruùje vodna cev, speljana iz doline Radomlje. Sem usmerjeni vodni vi{ek iz doline Radomlje bo povzro~il ob~asno ojezeritev spodnjega dela doline Drtij{~ice. 76 Slika 84: Poplavne povr{ine (zemljevid). 79 Slika 85: Ob dalj{em ali mo~nej{em deèvju in ob topljenju snega nastanejo ob Ra~i kratkotrajne poplave. Na sliki je ob jesenskem deèvju poplavljena dolina med Koko{njami in Gori~ico. 80 Slika 86: Ko v ~asu temperaturnega obrata kotline in doline pokriva megla, se vrhnji deli morav{kega hribovja skoraj zagotovo kopljejo v soncu. Pogled z jùne podgorske terase v dolino Save. 81 Slika 87: Mese~ne in letne temperature (graf). 82 Slika 88: Povpre~ne maksimalne temperature (graf). 82 Slika 89: Povpre~ne minimalne temperature (graf). 84 Slika 90: Letna koli~ina padavin (1961–1990) (graf). 85 Slika 91: Letna razporeditev padavin po postajah (graf). 85 Slika 92: Ekspozicije povr{ja (zemljevid). 87 Slika 93: Ekspozicije povr{ja (graf). 89 Slika 94: Letna koli~ina son~nega obsevanja (zemljevid). 90 Slika 95: Letna koli~ina son~nega obsevanja (graf). 91 Slika 96: Tipi prsti (graf). 93 Slika 97: Tipi prsti (zemljevid). 94 Slika 98: Na ravni in manj nagnjeni karbonatni kamninski podlagi se je razvila precej debela rjava pokarbonatna prst. 96 Slika 99: ^e gre za ve~je naklone, pokriva karbonatna tla plitva rendzina. 96 Slika 100: Rjava distri~na prst je vezana na silikatno podlago in povr{je z blagimi nakloni. 96 233 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Slika 101: Raven talne vode na poplavni ravnici ob Drtij{~ici pod Morav~ami je pogosto zelo visoka. Zato se je tam razvil mo~an, na rahlo nagnjenih tleh pa srednje mo~an evtri~ni mineralni hipoglej. 97 Slika 102: Rastlinstvo (zemljevid). 99 Slika 103: Rastlinstvo. 101 Slika 104: Terasasta jùna pobo~ja Limbarske gore (770 m) so precej izkr~ena in poseljena. Obratno se je v podolju kljub majhnim naklonom zaradi kisle podlage marsikje obdràl gozd (na primer gozd bukve in rebrenja~e na Hribcah, 388 m). 102 Slika 105: Toploljubni gozd bukve in gabrovca zavzema dobro petino vseh morav{kih gozdnih povr{in. Pora{~a vi{je, prisojne dele hribovitega sveta. 102 Slika 106: Bazoljubni gozd rde~ega bora in trirobe ko{eni~ice je zna~ilen za dolomitni kra{ki svet, za nadmorske vi{ine nad 550 m, velike strmine, najpogosteje plitve rendzine ter son~ne pobo~ne lege. 103 Slika 107: Raba tal (podlaga: letalski posnetki leta 1998) (graf). 104 Slika 108: Raba tal po letalskih posnetkih leta 1998 (zemljevid). 105 Slika 109: Obseg pozidanih povr{in po pokrajinah (graf). 107 Slika 110: Pozidane povr{ine zavzemajo v podolju skoraj 11, v hribovju pa pod 4 % povr{in. Najbolj pozidan je zahodni in osrednji del podolja. 107 Slika 111: Obseg njiv po pokrajinah (graf). 108 Slika 112: V hribovitem svetu so orne povr{ine vezane na kulturne terase in na kra{ke kotanje, kjer se je nabralo nekaj ve~ prsti. Na sliki sta »delani« vrta~i na Limbarski gori. 108 Slika 113: [ir{e obmo~je Zgornjih Kosez in Pe~ ima ugodne razmere za njive in sadovnjake. 109 Slika 114: Obseg sadovnjakov po pokrajinah (graf). 110 Slika 115: ^eprav so son~ne lege v Jùnem podgorju Ciclja in Slivne zelo primerne za sadno drevje, tam prevladujejo manj{i kme~ki sadovnjaki. 110 Slika 116: Obseg travnikov po pokrajinah (graf). 111 Slika 117: Severna pobo~ja Ciclja so gozdnata, razgiban svet v povirju Ra~e ob vznòju pa prekrivajo predvsem travniki. 111 Slika 118: Obseg zara{~ajo~ih povr{in po pokrajinah (graf). 112 Slika 119: Neko~ skrbno obdelane kulturne terase je zajel proces ozelenjevanja. ^e se opusti {e ko{nja, sledi zara{~anje. 112 Slika 120: V hribovitem svetu se kr~evine marsikje zara{~ajo. Gozdno drevje najhitreje napreduje po grapah, v zatrepih in strminah. 113 Slika 121: Obseg gozdnih povr{in po pokrajinah (graf). 114 Slika 122: Obseg nerodovitnih povr{in po pokrajinah (graf). 114 Slika 123: Hudej-Ples je {e delujo~ kop kremenovega peska v Pe{kem podolju. Velike, {e neiz~rpane zaloge te mineralne surovine pa obstajajo nekoliko severneje, ob vznòju Limbarske gore. 115 Slika 124: Obseg vodnih povr{in po pokrajinah (graf). 115 Slika 125: 7 ha veliko jezerce pri Drtiji, znano pod imenom »Havaji«, je nastalo s prepoglobitvijo terena v miocenski podlagi. Sluì za izpiranje kremenovega peska, zato je vzhodna tretjina è zasuta. 116 Slika 126: Spremembe v rabi tal med letoma 1825 in 1998 v k. o. Velika vas (graf). 117 Slika 127: Upo{tevani geoekolo{ki dejavniki in njihovi ponderji pri razli~nih tipih rabe tal (graf). 118 Slika 128: Oson~enost, varnost pred poplavami, primeren naklon in dober prometni poloàj so kriteriji, ki najbolj prispevajo k privla~nosti za pozidavo. Na sliki je Drtija (370–400 m). 123 Slika 129: Primernost povr{in za pozidavo (ne glede na dejansko rabo) (zemljevid). 124 Slika 130: Primernost negozdnih povr{in za pozidavo (zemljevid). 126 Slika 131: Kakovostni razred sedanjih pozidanih povr{in (zemljevid). 128 234 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 Slika 132: Primernost povr{in za njive (ne glede na dejansko rabo) (zemljevid). 131 Slika 133: Primernost negozdnih povr{in za njive (zemljevid). 133 Slika 134: Kakovostni razred sedanjih njiv (zemljevid). 135 Slika 135: Na kakovost ornih povr{in najbolj vplivajo talne vodne razmere, varnost pred poplavami in meglo, primerna oson~enost in ne prevelik naklon. 137 Slika 136: Sadnemu drevju najbolj ustreza son~na lega nad pasom kotlinske megle. 138 Slika 137: Primernost povr{in za sadovnjake, ne glede na dejansko rabo (zemljevid). 139 Slika 138: Primernost negozdnih povr{in za sadovnjake (zemljevid). 141 Slika 139: Kakovostni razred sedanjih sadovnjakov (zemljevid). 143 Slika 140: Primernost povr{in za travnike, ne glede na dejansko rabo (zemljevid). 146 Slika 141: Primernost negozdnih povr{in za travnike (zemljevid). 148 Slika 142: Kakovostni razred sedanjih travnikov (zemljevid). 150 Slika 143: Travniki navadno zavzemajo povr{ine, ki niso primerne za intenzivnej{o rabo in niso prestrme. Na sliki je kandr{ko razvodje (476 m) z zasavsko Sveto goro (849 m) v ozadju. 152 Slika 144: Optimalna raba negozdnih in nepozidanih tal (zemljevid). 153 Slika 145: Optimalna raba tal, upo{tevane so vse povr{ine (zemljevid). 154 Slika 146: Sedanje gozdne povr{ine in mòna druga raba (zemljevid). 159 Slika 147: Sedanje njive in primernost za druge rabe (zemljevid). 160 Slika 148: Sedanji travniki in primernost za druge rabe (zemljevid). 162 Slika 149: Sedanje povr{ine v zara{~anju in primernost za druge rabe (zemljevid). 163 Slika 150: Slab{i kakovostni razredi sedanje rabe (zemljevid). 165 Slika 151: Predlog spremembe rabe v primeru neracionalnosti (zemljevid). 166 Slika 152: ^ez preval Grma~e (587 m) med Cicljem (825 m) in Slivno (880 m) je najlàji prehod iz Morav{ke doline v dolino Save. V vseh ~asih najpomembnej{a pot od severa proti jugu je danes prevozna tudi z avtomobili. 169 Slika 153: Kùno znamenje na prevalu Buveno (660 m), ob nekdanji prometni poti med Morav{ko dolino in dolino Save. 169 Slika 154: Na Gori{ci (698 m) so sledovi utrjenega naselja iz hal{tatske dobe. Za njegov nastanek je bila pomembna varna lega in bliìna prevala Grma~e s pomembno povezavo med severom in jugom. 170 Slika 155: Gru~asto naselje Zgornje Koseze (440–480 m) ima pripadajo~e zemlji{~e deloma na polònem spodnjem delu Velikega hriba, deloma v podolju. Polje je razdeljeno na grude in grudaste delce. 171 Slika 156: Doma~ija ob nekdanji prometni poti na prevalu Buveno (660 m) med Murovico (743 m) in Cicljem (736 m). 172 Slika 157: Kme~ko hi{o Morav{kega uvr{~amo v osrednjeslovenski tip z zna~ilnostmi alpske in panonske hi{e, a alpske prvine so bolj poudarjene. 172 Slika 158: Indeks spreminjanja {tevila prebivalcev med letoma 1961 in 1991 (zemljevid). 176 Slika 159: Spreminjanje deleà prebivalcev po pokrajinah (graf). 182 Slika 160: Spreminjanje {tevila prebivalcev v podolju in hribovju (graf). 182 Slika 161: Indeks starosti leta 1991 (zemljevid). 185 Slika 162: Delè kme~kega prebivalstva leta 1991 (zemljevid). 188 Slika 163: [tevilo prebivalcev in tipi naselij leta 2002 (zemljevid). 197 Slika 164: Od gradu Belnek v Drtiji, ki je pogorel med drugo svetovno vojno, je ostal le grb. Tu je pri svojem stricu preìvel osnovno{olska leta kasnej{i misijonar Friderik Baraga in odtod leta 1808 od{el v ljubljanske {ole. 200 Slika 165: Morav~e (379 m), so zrasle na dnu podolja, na rahlo vzpetem svetu med Drtij{~ico in Ra~o. Zadaj sta ob vznòju Limbarske gore naselji Serju~e (380 m) in Zalog pri Morav~ah (380 m). 202 235 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Slika 166: Farna cerkev svetega Martina ima sredi{~no lego v Morav~ah. Pred njo stoji v parku spomenik rojaku matematiku Juriju Vegi (1754–1802). 202 Slika 167: Gru~asto naselje Vrhpolje (375 m) ob severnem vznòju Murovice (740 m) je sredi{~na vas zahodnega dela morav{kega podolja. 203 Slika 168: Farna cerkev svetega Petra in Pavla v sredi{~u Vrhpolja pri Morav~ah. 203 Slika 169: Pe~e (450 m), sredi{~na vas vzhodnga dela morav{kega podolja, so prislonjene ob vznòje Velikega hriba (753 m). 204 Slika 170: Portal kme~ke hi{e v Pe~ah je izdelan iz doma~ega, tako imenovanega pe{kega marmorja. 204 Slika 171: Rudnik (350 m), manj{a vas v osrednjem delu podolja, naj bi dobil ime po blìnjem nahajali{~u èlezove rude. 205 Slika 172: Zgornja Javor{ica (550–600 m) je naselje, razloèno na zakraseli pobo~ni uravnavi na severni strani Murovice (740 m). 205 Slika 173: Negastrn (370–500 m) je pobo~no naselje s poljem na kulturnih terasah. 206 Slika 174: @ivinoreja je najpomembnej{a kmetijska panoga Morav{ke doline. Prevladuje me{ani ìtno-okopavinsko-krmni kmetijski sistem. 207 Slika 175: Poglavitna nekmetijska dejavnost v ob~ini, ki vpliva tudi na spreminjanje pokrajine, je pridobivanje mineralnih surovin. Na sliki je separacija kremenovih peskov Termitovega Obrata Peskokopi v Drtiji. 208 Slika 176: Ob umetni strugi Drtij{~ice pod Drtijo je tudi njena prvotna struga s prvobitno floro. 210 Slika 177: Prvo sveti{~e na Limbarski gori je stalo è v zgodnjem srednjem veku. Dana{nja podrùni~na romarska cerkev svetega Valentina, eden najpomembnej{ih umetnostnozgodovinskih spomenikov na Morav{kem, pa izvira iz baroka. 210 Slika 178: Povirje Rudni{ke Ra~e jugozahodno od Morav~. 211 Slika 179: Podrùni~na cerkev svetega Andreja v istoimenskem kraju v podolju zahodno od Morav~ izvira iz konca 15. stoletja. Strelne line v zvoniku kaèjo, da je imela v ~asu tur{kih vpadov obrambno funkcijo. V 18. stoletju je bila cerkev barokizirana. 211 Slika 180: Notranja poslikava cerkve svetega Andreja je delo mojstra Leonarda iz za~etka 16. stoletja. Spada med najve~je srednjeve{ke stvaritve na Slovenskem in je med bogatej{imi celo v evropskem merilu. 212 Slika 181: Edini dokaj ohranjeni grad Morav{ke doline je Tu{tanj/Tuffstein. Prvotni dvorec je bil zgrajen konec 16. stoletja, dana{njo obliko pa je dobil v 2. polovici 17. stoletja. 212 Slika 182: Grad Tu{tanj ima {tiritraktno zasnovo. Pravokotno notranje dvori{~e z vodnjakom obdajajo krìnogrebenasto obokani arkadni hodniki. Del dvorca je bil v devetdesetih letih obnovljen in namenjen kulturnim prireditvam. 213 Slika 183: Lega Morav{ke doline v zati{ju glavnih prometnih tokov je pripomogla k ohranitvi mnogih prvin etnolo{ke dedi{~ine. Na sliki so gospodarska poslopja pri Roèku. 213 Slika 184: Spomenik matematiku Juriju Vegi (1754–1802), ki stoji v sredi{~u Morav~, je delo kiparja Ivana Zajca. Rojstni dan svetovno znanega rojaka iz blìnje Zagorice pri Dolskem, 23. marec, je ob~ina Morav~e izbrala za svoj ob~inski praznik. 214 236 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 19 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Temeljni podatki po pokrajinah. 17 Preglednica 2: Kamninska sestava. 51 Preglednica 3: Nadmorske vi{ine povr{ja. 56 Preglednica 4: Nadmorska vi{ina. 57 Preglednica 5: Vi{inske razlike povr{ja. 60 Preglednica 6: Nakloni povr{ja. 63 Preglednica 7: Razvojni tipi reliefa. 68 Preglednica 8: Re~na mreà. 73 Preglednica 9: Poplavne povr{ine. 78 Preglednica 10: Mese~ne in letne temperature na blìnjih meteorolo{kih postajah v ° C (obdobje 1961–1990). 83 Preglednica 11: Mese~na in letna vi{ina padavin v Morav~ah in na blìnjih meteorolo{kih postajah v mm (obdobje 1961–1990). 86 Preglednica 12: Ekspozicije povr{ja. 88 Preglednica 13: Letna koli~ina son~nega obsevanja (povr{ine). 92 Preglednica 14: Tipi prsti. 95 Preglednica 15: Tipi rastlinstva. 100 Preglednica 16: Raba tal leta 1998. 106 Preglednica 17: Spremembe rabe tal v katastrski ob~ini Velika vas med letoma 1825 in 1998. 117 Preglednica 18: Korelacijski koeficienti, ponderji in to~kovanje po upo{tevanih geoekolo{kih dejavnikih in po tipih rabe tal. 119 Preglednica 19: Primernost povr{in za pozidavo. 122 Preglednica 20: Primernost povr{in za pozidavo po pokrajinah (upo{tevane so tudi gozdne povr{ine). 125 Preglednica 21: Primernost negozdnih povr{in za pozidavo po pokrajinah. 127 Preglednica 22: Kakovostni razred sedanjih pozidanih povr{in po pokrajinah. 129 Preglednica 23: Primernost povr{in za njive. 130 Preglednica 24: Primernost povr{in za njive po pokrajinah. 132 Preglednica 25: Primernost negozdnih povr{in za njive po pokrajinah. 134 Preglednica 26: Kakovostni razred sedanjih njivskih povr{in po pokrajinah. 136 Preglednica 27: Primernost povr{in za sadovnjake. 138 Preglednica 28: Primernost povr{in za sadovnjake po pokrajinah. 140 Preglednica 29: Primernost negozdnih povr{in za sadovnjake po pokrajinah. 142 Preglednica 30: Kakovostni razred sedanjih sadovnjakov po pokrajinah. 144 Preglednica 31: Primernost povr{in za travnike. 145 Preglednica 32: Primernost povr{in za travnike po pokrajinah. 147 Preglednica 33: Primernost negozdnih povr{in za travnike po pokrajinah. 149 Preglednica 34: Kakovostni razred sedanjih travnikov po pokrajinah. 151 Preglednica 35: Povr{ina in delè priporo~ene rabe tal v okviru negozdnih tal (è pozidane, eksploatacijske in vodne povr{ine so izlo~ene). 155 Preglednica 36: Ujemanje priporo~ene in dejanske rabe tal (upo{tevane so le negozdne povr{ine, sen~ene so celice, kjer se priporo~ena in dejanska raba ujemata). 156 Preglednica 37: Ujemanje priporo~ene in dejanske rabe tal (upo{tevane so tudi gozdne povr{ine, sen~ene so celice, kjer se priporo~ena in dejanska raba ujemata). 157 Preglednica 38: Predlog druga~ne rabe sedanjih gozdnih povr{in. 158 Preglednica 39: Predlog druga~ne rabe sedanjih njivskih povr{in. 158 Preglednica 40: Predlog druga~ne rabe sedanjih travnih povr{in. 161 237 Geografija ob~ine Morav~e Maja Topole Preglednica 41: Predlog rabe povr{in v zara{~anju. 161 Preglednica 42: Neracionalna sedanja raba tal po pokrajinah. 164 Preglednica 43: Predlog nove rabe sedanjih neracionalno rabljenih tal. 164 Preglednica 44: Primernost povr{in za posamezne tipe rabe tal in kakovostni razred dejanske rabe. 167 Preglednica 45: Prebivalstvo po nadmorskih vi{inah in naklonih povr{ja. 178–179 Preglednica 46: Prebivalstvo po naseljih in pokrajinah. 180–181 Preglednica 47: Spolna in starostna sestava prebivalstva po naseljih in pokrajinah leta 1991. 186–187 Preglednica 48: Kme~ko prebivalstvo po naseljih in pokrajinah. 190–191 Preglednica 49: Naselja po nadmorskih vi{inah in naklonih povr{ja. 196 Preglednica 50: Naselja po velikostnih razredih naselij. 198 Preglednica 51: Prebivalstveni tipi naselij. 199 Preglednica 52: Delè zaposlenih v % po sektorjih po naseljih in pokrajinah. 201 238 pred_zalist.qxd 5.2.2009 12:25 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, Zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. pred_zalist.qxd 5.2.2009 12:25 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti in 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku. Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, knjìnico, Zemljepisni muzej, geografske zbirke in kartografsko zbirko ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik in znanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je za znanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. geo7 OVITEK.qxd 5.2.2009 12:24 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 7 V^E GEOGRAFIJA OB^INE MORA MAJA TOPOLE GEOGRAFIJA ISBN 961-6500-06-6 OB^INE 7 MORAV^E 9 6 1 6 9 8 7 7 6 0 0 0 5 MAJA TOPOLE