Č
lovek s svojimi dejavnostmi vpliva na naravne 
procese tako rekoč vseh ekosistemov, jih spre-
minja in sooblikuje. Tudi težje dostopni eko-
sistemi, kot so na primer gorski, so zaradi podnebnih 
sprememb in vse pogostejših neposrednih interakcij 
živalskih in rastlinskih vrst s človekom v zadnjem 
času pod vse večjim pritiskom. Za učinkovito varstvo 
vrst na območjih, ki so njihov naravni dom, je te in-
terakcije in njihov vpliv treba preučiti in ovrednotiti.
NA SAMEM ALI V DRUŽBI LJUDI
Znanstveniki Univerze v Torinu so se v svoji študiji 
osredotočili na vpliv navzočnosti človeka in njego-
vih dejavnosti na vedenjske vzorce planinskih kavk 
(Pyrrhocorax graculus). Zanimalo jih je predvsem, ali 
obstajajo razlike med populacijami, ki so vajene člo-
vekove navzočnosti, in populacijami, ki s človekom 
nimajo stika oz. ga imajo zelo malo. V ta namen so 
v poletnih mescih opazovali jate planinskih kavk 
na dveh alpskih območjih severozahodne Italije: v 
okolici turističnega središča, popularnega smučišča 
Cervinia, s celoletno navzočnostjo človeka, in na 
območju nacionalnega parka Mont Avic, kjer je stik 
ptic z ljudmi omejen.
PREHRANSKI OPORTUNISTI
Med opazovanjem vedenja obeh populacij pla-
ninskih kavk so raziskovalci prišli do zanimivih 
zaključkov. Ugotovili so, da človekova navzočnost 
negativno vpliva na naravne prehranjevalne vzorce 
planinskih kavk, saj so bile ptice med iskanjem 
primarnega plena – kobilic, manj uspešne od ptic 
v nacionalnem parku. V celoti so namreč zaužile 
manj kobilic, prav tako pa so se prehranjevale v 
krajših časovnih intervalih. Pomembno je poudari-
ti, da je bilo zaradi urejenih smukaških prog kobilic 
na območju smučišča sicer že v osnovi manj kot v 
neokrnjenem habitatu nacionalnega parka, kar bi 
lahko botrovalo spremembi vedenja kavk. 
Po drugi strani so bile ptice na območju smučišča 
manj plašne od ptic v nacionalnem parku, kar se je 
kazalo v višji toleranci do bližine človeka in krajših 
preletenih razdaljah pri umikih pred motnjami. 
Planinske kavke so se na območju smučišča naučile 
izrabljati nov prehranski vir – ostanke hrane, ki so 
jih zavrgli turisti. Ta vir je, v nasprotju z naravnim 
plenom, pticam dostopen prek celotnega leta in jim 
omogoča, da na smučišču ostanejo tudi v zimskem 
času. Ptice v nacionalnem parku se ob prvem snegu 
namreč umaknejo v nižja območja parka.
PRILOŽNOST ALI PAST? 
Raziskava kaže na to, da človekova navzočnost 
potencialno spremeni vedenjske vzorce planinskih 
kavk, spremembe pa so lahko zanje tako pozitivne 
kot negativne. Po eni strani ptice težje izkoriščajo 
naravne vire hrane in porabljajo dodatno energijo 
zaradi umikanja pred potencialnimi grožnjami. 
Energetski primanjkljaj pa nadoknadijo z novim 
prehranskim virom, ki je dostopen prek celotnega 
leta. Na novo odkrita »prehranska varnost« in po-
stopno privajanje na človekovo navzočnost, pticam 
na smučišču omogočata, da tam tudi gnezdijo.  
Raziskav o tem, kako nov tip hrane vpliva na fizio-
logijo planinskih kavk, še ni opravil nihče. Iz študij 
na drugih pticah pa lahko sklepamo, da je vpliv ver-
jetno negativen. Za dolgoročno spremljanje vrste 
raziskovalci priporočajo sistematičen večletni 
monitoring, ki bi orisal celokupen vpliv človekove 
navzočnosti na populacije teh karizmatičnih ptic.
ČLOVEKOVA NAVZOČNOST 
OBLIKUJE VEDENJSKE VZORCE 
PLANINSKIH KAVK
/ / Rok Janža
PLANINSKE KAVKE 
(Pyrrhocorax graculus) so 
se na območju smučišča 
naučile izrabljati nov 
prehranski vir – ostanke 
hrane, ki so jih zavrgli 
turisti. 
foto: Simon Kovačič
VIR
Vallino , C. in sod 
(2019): Behavioural 
responses to human 
disturbance in an 
alpine bird. – Journal 
of Ornithology 160, 
763-772. 
IZ TUJEGA TISKA
Svet ptic 02, junij 2022 11