KNJIŽEVNA POROČILA Krek, Janez Ev.: Izbrani spisi. I. zvezek. Mlada leta (1865.—1892.). Uredil Ivan Dolenec. V Ljubljani, 1923. 188 str. Razsežnost in mnogostranost Krekovega delovanja je izdajatelju njegovih izbranih spisov stavila posebno težavne naloge: pri izbiranju je moral pre* mišljevati, kaj naj kot še danes zanimivo sprejme v zbirko, posebne težave pa mora delati izdajatelju ureditev tega gradiva. Prof. Dolenec. sam učenec in gojenec Kreka in stalni član njegove ožje družbe, je pametno sklenil, ko se je odločil, da nam pokaže v posameznih zvezkih Kre= ikovih izbranih del posamezna časovna razdobja njegovega življenja in delovanja. V vrsti takih zbornikov bo potem lahko dobiti prostora za samostojna, večja dela, kakor so n. pr. «Črne bukve» ali pa «Socijalizem». To glavno pravilo, da se izdajo Krekovi spisi v kronološkem redu in ne sistematično urejeni, je mogoče brez pridržkov sprejeti in izvesti. Vprašanje je seveda, kako_Jreba, urediti posamezne zvezke, da bodo ustrezali svojemu na* menu. Prvi zvezek v tem pogledu rnVjavjrio uspel, kar je škoda. Že a priori je bila publikacija zgrešena zaradi popolnoma slučajnega, zunanjega vzroka: namenjena je bila najširšim krogom in po njih duševnih zmožnostih je urednik uravnal ne samo i z b e r o gradiva, ampak tudi njega razlago in okvir. Krek pa ni last samo našega preprostega človeka, za katerega je v prvi vrsti skrbel, ampak n. pr. tudi našega razumnika, ki ima vso pravico, da spozna Kreka tudi z onih strani, ki ga baš kot razumnika označujejo. Urednik se je s tako omejitvijo v , neki meri celo pregrešil nad slovensko univerzalnostjo Ki-eka, pregrešil nad J Krekom kot historično slovensko osebo, katere duh je oplodil pri nas najraz* v ličnejša področja, ne samo ona, ki so dostopna in umljiva n. pr. kakemu * običajnemu članu kakega izobraževalnega društva na deželi,j^gjrno «kmetom in delavcem«, kakor pravi urednik sam. Sicer je zgodaj spoznal, da se to načelo ne bo dalo vseskozi izvesti, toda na celotni ureditvi tega prvega zvezka se poznajo njegove posledice. Knjiga^ je zaradi tega težko pregledna, neenotna in nam ne kaže prave, t. j. popolne slike Kreka v njegovih mladih letih. Očividno je, da si urednik ni bil na jasnem glede tehnike take edicije; sledovi te nejasnosti se poznajo tako na razdelbi celotnega zvezka, kakor na posameznostih. Usodna metoda izbiranja je temu kajpada v prvi vrsti precej •kriva. Neenotnost se vidi že na tem, da govori o načinu svoje izdaje kar na dveh' mestih, v*?«predgovoru» in posebno2pbširno na str. 58 in 59, pa tudi sicer še večkrat^ tekstu ali mod črto. In vendar imamo danes že nekaj dobrih zgledov, po katerih bi se bil urednik lahko pri tej izdaji ravnal. " Izhajati bi bil moral pri takem delu najprej od «corpusa» spisov, ki jih je nameraval v zbirko sprejeti. Če je zbirka časovno urejena in so spisi razno« avstrijski episkopat ob priliki njegovega zborovanja, pisma, ki se Dolencu ne zdi primerno za knjigo, namenjeno «širšim krogom». O ti «širši krogi», kako dolgo nam bodo še predpisovali naše kulturne potrebe! Pismo bi res da ne zanimalo\4J|k>lenčevih «kmetov in delavcev« — takih si Krek menda sam ni mislil! — pač pa vse nas druge, ki vemo, da je imel Krek v duhpvskih in cerkvenih vprašanjih večkrat,-P_nay svoje.....lastne in posebne nazore. Ali se mu niso porodili šele takrat, ko je iz skromne Ljubljane prišel v dunajski Avguštine j? Marsikje zazveni ta misel ob stavkih priobčenih pisem. Dolenec misli, da nas IV., V., XI. in XII. poglavje Krekovega «Mozaika» ne zanima, in čuti celo nekako potrebo, da Kreka opravičuje. Popolnoma po nepotrebnem! Mi bi ta poglavja radi brali — in bi jih smeli brati! — kot zanimive historične dokumente, ki pa jih nam urednik žal ne privošči. Deloma je tega kriva menda tudi ona gromozanskafLphihost, ki se pri nas tako 'strašno boji vsake krepkejše besede, vsake ostrejše barve. Urednik, ki s svojim avtorjem ravna tako, je na las podoben naravoslovcu, ki bi n. pr. srakoperju izpulil vse pisano perje, preden bi ga postavil v svojo zbirko ptičev, izpulil menda zato, da bi ne kvaril barvne harmonije raznih vrabcev. Krek, ki se krepkih primer ni bal, arflE^k_JiihJie naravnost ljubil — za to imamo v tem zvezku samem dovolj dokazov! — bLi&kj} ravnanje pač sam kotgboječe inaprotinaturno s kako «primerno» odklonil! — V«^* V tretji del take publikacije bi trebalo sprejeti račun o urednikovem »hiše* vanju« in vse potrebne opazke k priobčenim spisom. Tam bi n. pr. bilo pravo mesto za vse to, kar stoji v tem prvem zvezku na str. 38. do 59. v sredi Krekovega življenjepisa! Tamkaj ta dolga biblijografija samo moti. Tudi bo prihodn.e zvezke treba opremiti s skrbnimi registri imen in stvari, če naj dajejo ono korist, ki se od take publikacije sme in mora pričakovati. -. 4 Delo, ki se ga je Dolenec lotil z nenavadno vnemo in ljubeznijo, bo, enkya*t dovršeno, stalo v vrsti naših «Monumenta historica». Na to, in ne na potrebe in zmožnosti našikj^kmetov in delavcev, mora njegov urednik misliti. Potem bo v nadaljnjih zvezkih dal nekaj več in nekaj višjega, boljšega, nego se mu je s prvim zvezkom posrečilo. /. A. Gf^-*,^ Hermann Wendel: Kreuz und quer durch den slawischen Siiden. (Von Mar-burg bis Monastir. — Von Belgrad bis Buccari. — Krainer Tage.) Frankfurter SozietatssDruckerei, G. m. b. H., Frankfurt a. M. 1922. 54