Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, dne 29. novembra 1934. Leto VII. — Številka 46. pei«***« Glasilo Krščanskega delovnega Ijjudtstva MiinimwinB uruniii i i" i 'n um mn i'nr~rr~*~TT-r~T~*T~*~~~*~~*~*^~~~*~~*^~'^~*~‘~~*,*~~*~**~~,,‘~^~T~~riTiiiirr~~‘r^*~~*~~,*'~'~~~~~~TrBir«iimrTirrMrirT»TrMMMiMi»n«BaMi Uhaja v*ak četrtek pop.; » slučaju praznika || Posamezna številka Din 1’—. ~ Cena: za 1 mesec ll Oglasi, reklamacije in naročnina na uprar* ian poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- II Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20'—; za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. 4*va c. — Netrankirana pisma se n« sprejemajo II inozemstvo Din 7’— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265.— Štev. čekovnega računa 14.900 Naš rudar na poti za vsakdanf£ kruh (Misli ob izseljenski nedelji.) Usoda — da se ne izrazim drugače — me je postavila v Kos. Mi travico v Zetski banovini — Zvečan, Trepča, Stari trg — je velik angleški rudnik svinca in raznih drugih kovin. Pa sem se napotil tja gori proti glavnemu rovu, iz katerega prihaja po rednih presledkih voziček za vozičkom rude. Iz rova je prihajal čudno soparčen in dušeč zrak. Ravno so odšli v rov rudarji na izmeno; že prihajajo drugi iz rova z dela, vsak s svojo lučjo v roki. Kar prestrašil sem se jih; prvič v življenju sem videl tak prizor. Sivkasto črni obrazi in roke; enake barve tudi obleka in rudarska čelada na glavi. S trudnim korakom so stopali proti kopališču, da odvržejo obleko, ki je obtežena s svinčenim prahom, in da v vodi osvežijo izmučeno telo. Pa me je ta in oni z veselim nasmehom pozdravil. Nekaj posebnega je bil ta pozdrav moji duhovski obleki, zakaj kot človek sem bil tujec; pozdrav zdravih zob in rdečih ustnic svineenosivega obraza ... V mešanici drugih ver je tu mnogo katoličanov in med njimi mnogo Slovencev. Iz ko- pališča so se razkropili po prijazni delavski naselbini. Nekateri so si postavili že tudi svoje hišice. Vstopil sem v eno takih hišic in našel tam slovenskega rudarja z ženo in tremi otročički. Kmalu smo bili v živahnem razgovoru. Dvajset let že dela v Jami; ko je bil star 15 let, je napravil prvi »šiht« tam gori nekje v Nemčiji. Pa je romal iz rova v rov po Nemčiji, Franciji, Belgiji in Holandiji. Končno sc je zatekel tu doli, kjer dela že nekaj let. »Kako se tu zasluži?« sem povprašal. »Navadni delavci zaslužijo od 25 Din naprej dnevno, mi rudarji 40—60 Din.« »Potem se pa da živeti, če se redno dela.« »Res je, kruha ne stradamo, hvala Bogu, a vendar grem takoj domov in pustim tu svojo kočico, če bi vedel, da dobim delo, pa naj bo plačano mnogo manj kot tu.« »Pa kako to, saj tu se vendar ceneje živi!« »Veste kuj,« mi je odgovoril, »m dovolj, da imam delo in da sem sit; človek potrebuje tudi .še kaj drugega. Na vsakih nadaljnjih 50 delavcev se voli po eden zaupnik več, vendar pa v nobenem podjetju ne sme biti več kot 16 zaupnikov. Aktivno in pasivno volivno pravico ima vsak delavec in delavka z dovršenim 18 letom, ki je na dan volitev zaposlenci) v dotičnem podjetju. Delavski obratni zaupniki so za delavstvo zelo velikega pomena. Ti zaupniki so zakoniti posredovalci med podjetjem in delavstvom in to v vseh zadevah, ki zadevajo gmotne, socialne in kulturne interese delavstva. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo posebna navodila (poslovnik), v katerem so določene naloge obratnih zaupnikov. Zakon o zaščiti delavcev v § 118 pa določa, da noben delodajalec ne sme preganjati ali odpuščati izvoljene zaupnike radi njihovega pravilnega delovanja. Opozarjamo delavstvo vseh podjetij na te važne volitve že sedaj in ga pozivamo, da takoj prične s pripravami za izvedbo volitev. Potrebni volivni material bo dala Delavska zbornica in sicer za ona podjetja, kjer že obstojajo obratni zaupniki, bodo prejeli volivni material starešine oziroma predsedniki zaupnikov, ki so obenem že tudi predsedniki votivnih odborov. Ti predsedniki naj se pravočasno obrnejo na Delavsko zbornico, da jim DZ izroči, oziroma dostavi potrebne volivne tiskovine. Starešine obratnih zaupnikov, oziroma predsedniki vo ivnih odborov bodo prejeli ves potrebni material za detično podjetja, zato naj se v lakih podjetjih, kjer bosta predložili kandidatno listo dve ali celo' tri strokovne oiganizacije, obračajo predstavniki list na predsednika vclivnega odbora, ki jim mora izročiti ves potrebni volivni material. Za podjetja, kjer do sedaj še ne obstojajo Gbratni zaupniki, bo zbornica volivni material izročila strokovnim organizacijam, v kolikor bodo izvedle volitve v teh obratih. Torej vsi sedanji predsedniki obratnih zaupnikov naj se obrnejo za volivni material na Delavsko zbornico. Tam pa, kjer ni zaupnikov, naj se eni, ki bodo hoteli izvesti volitve, obrnejo za volivni material na svojo strokovno organizacijo. Po celjski akademiji Tovariši in tovarišice so v nedeljo, ko so prisostvovali akademiji, dokazali, da so jo razumeli. Vsein točkam so tako pazljivo sledili in tudi v dvorani je bil tak mir kot že dolgo ne. Vsak, kdor jc bil navzoč, ju na odru resnično videl vso bedo in krivico, ki se godi proletariatu. Ne gre ipa tovariši in tovarišice, da bi bilo to dovolj, kar smo videli na odru in kar smo slišali na dopoldanskem sestanku. Akademija ni bila samo zato pripravljena, da se spomnimo 40letnega gibanja naše organizacije. Ne! Naša organizacija je priredila akademijo /.ato, da poikaže, da smo zreli in dorasli svoji nalogi ter da razumemo čas, v katerem živimo, da to vidijo tudi naši tovariši, ki so drugega svetovnega nazora in vsi tisti, ki se prištevajo h krščanskemu svetovnemu nazoru, pa stojijo izven naše organizacije in ne vejo, da je rešitev le v strokovni organizaciji. Drugič pa zato, da smo dobili novega navdušenja za delo v naši strokovni organizaciji. Ni dovolj, če smo videli na odru, kako se tepe in tepta v blato pravica p roleta rij ata, ni dovolj, če samo gledamo, ne storimo ipa ničesar, da bi se proleta-rijat dvignil telesno in duševno. Tovariši, mi sami smo poklicani, da rešimo sami sebe, ker sc zavedamo, da smo vsi proletarci in da nas nihče drugi ne ho rešil. Naša prireditev nam je pokazala, da mora imeti proletarijat silno vero, da bo gotovo zmagal, ker pravica je njegova! — Zato, tovariši, pojdimo na delo za Nove volitve delavskih obratnih zaupnikov Glasom ministrskih navodil za volitve delavskih obratnih zaupnikov se morajo te volitve obnoviti vsako leto v mesecu januarju. S tem je dana delavstvu možnost, da po svoji volji izmenja dosedaj izvoljene zaupnike in jih izvoli tudi v onih podjetjih, kjer dosedaj zaupnikov ni bilo. Koliko in kako se izvolijo obratni zaupniki nam povedo določila pravil, katera je izdalo ministrstvo za socialno politiko meseca decembra 1927. Delavska zbornica je na podlagi ministrskih navodil izdala »Kratka navodila« v beli brošurici in vse potrebne tiskovine za izvedbo volitev. Rok za izvedbo volitev obratnih delavskih zaupnikov je z orizom na komplicirani postopek zelo kratek. Prav zato je treba, da se delavstvo že sedaj prične zanimati oziroma pripravljati, da bo možnost takoj v začetku meseca januarja 1934 uvesti uradni postopek za izvedbo volitev. V -vsakem obratu (podjetju) se volijo obratni delavski zaupniki posebej. Volitve izvedejo volivni odbori. V onih obratih, kjer že sedaj obstojajo obratni zaupniki, tvorijo ti zaupniki volivni odbor. V onih podjetjih, kjer dosedaj ne obstojajo obratni zaupniki, tvorijo volivni odbor najdalje zaposleni delavci v dotičnem podjetju, katerih pa mora biti toliko, kolikor se v dotičnem podjetju voli obratnih zaupnikov. Število delavskih zaupnikov se ravna po številu delavcev, ki so zaposleni v dotičnem: podjetju in sicer v podjetju, v katerem je zaposlenih do 20 delavcev, volijo enega zaupnika. Od 21 do 50 delavcev, volijo tri zaupnike. Od 51 do 100 delavcev volijo 4 zaupnike. Od 101 do 150 delavcev volijo 5 zaupnikov. Od 151 do 450 delavcev volijo največ 6 zaupnikov. Obvestilo Tem potom obveščamo ceni. občinstvo, da smo ponovno znižali naše cene, kakor tudi vsled današnjih denarnih zaprek izdati ugodnejše plačilne pogoje. Vsled tega upamo, da nas sedaj, ko smo se preseliti z našo delavnico, ne bodete zapustili, ampak obratno še z večjim veseljem naročali pri nas, ker smo cenejši. S spoštovanjem JAKOB FL1GL ded. KLEPARSTVO IN VODOVODNA INSTALACIJA (LJUBLJANA - IG&iŠKA ULICA lO Važna razsodba Odtok iupravnega sodišča za dravsko banovino v Celju v pogledu zavezanosti plačevanju i°/0 izrednega doprinosa k uslužbenskemu davku na podlagi fin. zakona za le So 1934/35 Po § 16., toč. 4, stavek prvi finančnega zakona za leto 1934/35 plačajo 1% izredni prispevek vsi zavezanci uslužbenskega davka od prejemkov, ki so temu davku zavezani. Po čl. ‘X), toč. 5, zakona o neposrednih davkih po niso zavezani uslužbenskemu davku dohodki nekvalificiranih delavcev-dninarjev, na hitro roko najetih za posel.ob izrednih in muj-nih javnih potrebah. Torej že po načelih, izraženih v prvem stavku S 16., toč. 4., finančnega zakona za leto 1934/35, niso zavezani izrednemu prispevku nekvalificirani delavci dninarji, najeti na hitro roiko, ker sploh niso zavezani uslužbenskemu davku. Zato določila drugega stavka navedenega določila, da izrednega prispevka ne plačujejo delavci in dninarji, .ni mogoče razumeti v tem smislu, da so tega prispevka oproščeni samo oni delavci in dninarji, ki so nekvalificirani in na hitro roko najeti za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah ('glej razpis ministrstva financ, ki je citiran v dejanskem stanju te sodbe). Kajti- ob taki interpretaciji bi bilo določilo, da so izrednega prispevka oproščeni delavci in dninarji, popolnoma odveč. Radi tega se mora pojem »delavci in dninarji« interpretirati s splošnega narodnogospodarskega stališča. Za delavca v tem smislu se smatra vsakdo, brez razlike spola, 'ki daje svojo telesno delovno moč stalno ali začasno v službo tretjim osebam, bodisi za nagrado, bodisi radi lastne- fa izučevanja. Delavec v tem smislu je lahko valificiran (kvalificiran obrtnik, ki se je po redni poti izučil obrta po predpisih svoje stroke, in dovršen učenec obrtnih šol, odnosno pomočnik), 'polkvalificiran (delavec, ki opravlja obrtne posle, ki pa se obrta ni po redni poti izučil) in navaden fizični delavec (oseba, ki opravlja navadna fizična dela). Nameščenec ne izgubi značaja delavca, če sam opravlja fizična dela in le postransko nadzoruje druge, enakovrstno zaposlene delavce (preddelavec) ali če samo šteje in zalbeležuje ponavljajoča se enakovrstna delovna opravila drugih, ne da bi mogel z delovno močjo teh osen razpolagati. Pač pa se ne more več smatrati za delavca tisti, ki nadzoruje delovanje drugih nameščencev, da se vrši v tehničnem ali gospodarskem oziru pravilno in še postransko sam opravlja fizična dela (obratovodja, delovodja, polir itd.) (glej §§ 3 in 36 zakona o zaščiti delavcev, §§ 1 in la zakona o pokojninskem zavarovainju nameščencev v obliki ces. naredbe z dne 25. junija 1914 iu čl. .1 in 6—12 pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov). Z obrazloženega vidika je potemtakem postopati po presoji vprašanja, kateri zavezanci uslužbenskega davika so z ozirom na oprostilno določbo za delavce in dninarje oproščeni izrednega prispevka in kateri ne. V predmetnem primeru pa še ni ugotovljeno, če je tožitelja smatrati za delavca v gornjem smislu ali 'ne. Zato je moralo upravno sodišče tožbi ugoditi in izpodbijani akt razveljaviti radi nedo-statnega postopanja v smislu čl. 26. upravno-sodnega zakona, ne da bi pozvalo stranke. Celje, dne 30. oktobra 1934. Upravno sodišče F 485/34-5. za dravsko banovino v Celju. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Upravno sodišče v Celju je i]kk1 predsedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Bedekoviča Janka, v prisotnosti upravnih sodnikov: I. dr. Bavdika Jožeta, 2. dr. Kržišnika Antona, <1 a 1 j o zapisnikarja dr. Turnška Viktorja, na tožbo Podgornika Ludvika, pomožnega delavca v Ljubljani, zastopanega ipo dr. Korunu Milanu iu dr. Jelencu Celestinu, advokatih v Ljubljani, zoper odločbo finančne direkcije v Ljubljani z dne 14. septembra 1934, št. 56/41-III ex 1934, radi povračila t%nega izrednega doprinosa k uslužbenskemu davku, brez javnega naroka, v smislu čl. 26. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, v nejavni seji razsodilo tako-le: Tožlbi se ugodi in se izpodbijani upravni akt razveljavi radi nedostatnega postopanja s tem, da se postopa v smislu pripomb upravnega sodišča. Razlogi: Davčna uprava Ljubljana mesto je z odločbo z dne 27. julija 1934, št. 22705/1. zavrnila tožiteljevo prošnjo za povračilo \% izrednega doprinosa v znesku 1.62 Din, ker so v smislu § 16., toč. 4., finančnega zaikona za leto 1934/35 oproščeni izrednega prispevka samo nekvalificirani ročni delavci— dninarji, na hitro roko najeti za poisel ob izrednih in nujnih potrebah. Pritožbo zoper to odločbo je dravska finančna direkcija v Ljubljani z odločbo z dne 14. septembra 1934, št. 56/41-111 ex 1934 zavrnila z razlogi davčne uprave, iki se naslanjajo na interpretacijo ministrstva financ z dne 4. junija 1934, br. 36156. Zoper to odločbo, ki je bila tožitelju dostavljena dne 22. septembra 1934, je le-ta dne 5. oktobra 1934, tedaj pravočasno, vložil tožbo na upravno sodišče. V tožbi uveljavlja tožitelj, 1. da je trditev") da so oproščeni izrednega prispevka samo delavci, ki sploh ne plačujejo uslužbenskega davkiU-V protislovju z besedilom zakona, ki nalaga plačilo izrednega prispevka samo gotovim zavezancem uslužbenskega davka, da je gornja trditev tudi nesmiselna, ker je pač jasno, da tisti, ki ne plačujejo uslužben-skega davka, tudi ne plačujejo izrednega do- firinosu; da bi bil zakonodajalec pojem »de-avci« točneje označil, če bi bil mislil le na kvalificirane delavce; in da so potemtakem oproščeni plačevanja izrednega prispevka vsi delavci, bodisi izučeni, bodisi priučeni; 2. da je postopanje ostalo nedostatno, ker toženo oblastvo ni ugotovilo dejstva, da spada tožitelj v kategorijo oseb, ki so oproščene plačila izrednega prispevka. Tožitelj predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi. Upravno sodišče je o tožbi na/slednje raz-motrivalo: našo organizacijo od delavca do delavca, povejmo jim, kdo smo in 'kaj hočemo! Nikar se ne ustrašimo vsalke malenkostne zapreke, ki se nam stavi na pot. Bodimo sami pošteni, odločni in vztrajni, da bo delavstvo že po naših dejanjih sodilo, kdo smo. Vsak zaveden član JSZ. mora biti odločen borec za delavske pravice in prav tako odločen nasprotnik kapitalizma in , njegovih trabantov. Le če bomo delavstvu pokazali, da smo res njegovi, da nismo kompro-misarji katoliških kapitalistov in da smo tovariši vsem ter vsak čas pripravljeni, boriti se za pravico vsega proletarijata, bo ta spoznal, da smo njegovi in da bijemo boj za njega. Zato, celjski tovariši, zavihajte rokave in na delo za našo Jugoslovansko strokovno zvezo. Kjerkoli si, ali v pisarni, v tovarni ali delavnici, stori svojo dolžnost, le tako bo naša organizacija močna, tebi in vsem proletarcem v korist. Celjan. Predsednik: dr. Bedekovič 1. r. Zapisnikar: dr. Turnšek 1. r. Gornja razsodba je vsekakor načelne važnosti za vse delavce. Proti tej razsodbi je možna pritožba na državni svet, ki bo konč-noveljavno razsodbo upravnega sodišča potrdil ali razveljavil. Če se finančna direkcija v določenem roku ne bo pritožila, bo razsodba postala pravomočna in davčna uprava ne bo smela od delavca zahtevati 1% doprinos na usluž-benski davek po fin. zakonu za 1934/35. Razumljivo je, da bo v tem slučaju razsodba upravnega sodišča načelno veljala za Pokojninski zavod Že v zadnji številki »Del. Pravice« smo sporočili članstvu o nameri SUZORA, ki hoče, da se ukine samostojnost našega Pokojninskega zavoda in izvede nekaka centralizacija, oziroma pravilno povedano^ da se polasti premoženja, ki so ga v teku povojnih let spravili skupaj slovenski nameščenci. Zdi se nam, da je ta igra nekako podobna oni glede univerze: od časa do časa so se pojavljali ljudje, ki so hoteli univerzo odpraviti, tako da je bila v vednem boju za svoj obstanek. Isto je s Poikojninskim zavodom. Njegovo- premoženje je ono, kar diši raznim ljudem, in že ponovno smo imeli priliko svariti našo javnost pred sličnimi poizkusi. Naša zahteva je, naj se raje ukine SUZOR, ki ni drugega, nogo nepotreben balast, iki ga mora vzdrževati delavstvo in nameščenstvo, mesto, da bi se oni denar raje porabil za zdravila. Glede 1 okojninskega zavoda pa izjavljamo v imenu našega članstva, da smo najodločnejše proti omenjeni nameri ter ne bomo dopustili, da bi se ista uresničila. Mislimo, da je predvsem članstvo ona kompetenca, ki naj odločil o Pokojninskem zavodu, ne pa nekaj gospodov, ki niso za Pokojninski zavod ničesar žrtvovali. Lesno delavstvo Slovenjgradec. Na zadnjem sestanku, ki se je vršil 4. t. m„ je poročal tov. Kugovnik Jurij iz Prevalj o delavski stanovski zavednosti, o delavski strokovni organizaciji, potom katere si delavstvo pribori zares pravično socialno zaiko-nodajo, seveda če sloni organizacija na poštenih katoliških načelih, kakor je to ravno naša krščanska strokovna organizacija JSZ. Udeležita je bila radi slabega vremena pičla. Prihodnji sestanek se lu> vršil v začetku meseca januarja prihodnjega leta. Kovinarji Na notico v št. 43 od 8. nov. t. I. pod Javornik in gornjim naslovom smo prejeli popravek, katerega v celoti in ). Kristus v presvetem Rešnjem Telesu je naše življenje. Iz njega zajemamo pogum v težavah, veselje v preskusu j ali, upanje v brezupu, veliko vse premagujočo ljubezen do Boga in do bližnjega. Iz takšne ljubezni vzklije mir v narodu in med narodi. Iz takšne ljubezni se bo našla prava pomoč v tolikeri bedi in prava rešitev zamotanih vprašanj. Moramo in hočemo pripomagati, vsak po svojih močeh, da se svetovna stiska olajša vsaj v našem narodu in to po Jezusu, našem edinem Rešitelju. Zato pridite vsi, ki verujete v Jezusa, v presvetem Rešnjem Telesu med nami živečega. Vabimo vse stanove, pred vsem vse delovne stanove, ki jih je ježa naših dni najbolj zadela, da v Jezusu najdejo pot iz stiske. Vabimo katoliško inteligenco, da v Jezusu najde resnico sredi sedanjih zmot. Vabimo zlasti mladino, da v Jezusu najde življenje, pravo, lepo in osrečujoče. Pridite, poklonimo se v molitvi in ljubezni našemu Bogu, ki ima svoje bivališče med nami! Pridite, združimo se z Jezusom, ki je kruh življenja, zedinimo se po Njem v medsebojni ljubezni in v trajnem miru! Že sedaj pa pripravljajmo svoja srca z. molitvijo, sv. daritvijo in žrtvami na velike dni kongresa, da bodo res dnevi, ki po presv. Evharistiji odprejo našemu narodu^ vire nadnaravnega življenja v blagoslov naši domovini. VLjubljani, na praznik Kristusa Kralja. t Dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski, t Josip dr. Srebrnič, škof krški, predsednik stalnega odbora za evliar. kongrese. Konferenca za sanacijo bratovskih skladnic. Na predlog glavne bratovske skladuice v Ljubljani se 1)0 vršila 11. decembra 1934 v ministrstvu za gozdove in rudnike v Belgradu konferenca, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju sanacije pok. zavarovanja naše bratovske sklad-nice. Stanje pokoj, zavarovanja naše bratovske skladnice ne bo preneslo prav veliko konferenc. Naj bi se to vprašanje rešilo tako, da se uzakoni predlog zakona, s katerim^ se obdavčijo vse domu producirane in uvožene rudnine. Predlog je izdelan in predložen, skrajni ča« je, da se tudi izvede. Štiridesetletnica zebli arske obrtne zadruge v "ele zo- rni V soboto, dne 24. novembra je praznovala Kropa štiridesetletnico obstoja zadruge. Ta slavnost je bila prava slavnost ikroparsko-kam-nogoriškega delavstva. Kropa je bila praznično razpoložena. Na obrazih delavcev se je blestel ponos v zavestnem zanosu, da je gospodarski napredek in otetoj Krope v prvi vrsti njihovo delo. V tem znamenju se je vršila vsa slovesnost. Ob 10 je bila v kapelici služba božja. Cerkveni govor je imel g. Gabrovšek, sv. mašo je pa daroval domači župnik č. g. Kanduč. Po službi božji se je vršil slavnostni občni zbor v zadružni hiši, kjer sta podala predsednik tovariš Šolar in ravnatelj g. Gašperšič poslovna poročila ter poročila o spremembi pravil. Predsednik nadzorstva, domači g. župniik pa je predlagal, da se računski zaključetk in bilanca sprejmeta in da načelstvu od resnica. Dalje je podal načelnik nadzorstva zgodovinski pregled k roparske žebljarske industrije in žebljarske zadruge. To poročilo je bilo na podlagi^ dejstev mojstersko sestavljeno. Računski zaključek je bil sprejet in odo-bron, istotako tudi predlog načelstva, da se povišajo deleži za moške člane na 3().(X)0, za ženske pa na I5.(KM) Din. Za vplačilo deležev se je določila l()-letna doba. S tem sklepom so kroparski in kamnogoriški delavci pokazali zavednost o pomenu njihove kolektivistične zadruge, v kateri so oni sami gospodarji. Nato je bilo skupno kosilo. Po kosilu je pa fotograf slikal vse članstvo^ vodstvo in goste v dveh skupinah, v- eni ženske, v drugi moške. Nato se je nadaljeval slavnostni občni zbor. Moški zbor je zapel Krekovo »Naša pesem«, zatem je bila deklamacija Kovači« od Župančiča, ter deklamacija dr. Joža Lovrenčiča »Ol) štiridesetletnici zadružnega dela v Kropi in Kamni gorici.« Nato so se vršili pozdravi raznih zadružnih in drugih zastopnikov. V imenu »Zadružne zveze« dr. J. Basaj, v imenu »Zveze industrijcev« g. tajnik te zveze, v imenu sreskega poglavarstva g. tajnik, ki se je pohvalno izrekel o delu zadruge; v imenu JSZ tov. Jože Gostinčar in v imenu k atol. časopisja g. Fran Kremžar. Navzočih je bilo še mnogo drugih gostov, izmed katerih je vzbudil g. prof. Arh veliko pozornost. On je domačin, Kamnogoričan, ki se je za ondotno delavstvo vedno živo zanimal. Da so kroparski delavci in farani z največjim veseljem pozdravljali svojega dolgoletnega učitel ja, izobraževalca, upravnega pomagača in njih bivšega župnika g. Oblaka, ni potrebno posebej poudarjati. Hvaležni delavci ga ne morejo pozabiti. Ker je pa vsako slavlje brez pomena, če nima vzpodbude za delo v bodočnosti, moramo poudariti, da je štiridesetletno slavlje kropars-ke zadruge z ozirom na sklepe za bodočnost ogrom' nega pomena. Sa j ima v vidu gospodarstko neodvisnost od raznih denarnih zavodov. Bog blagoslovi delo prve kolektivne delavske industrijske zadruge za Kropo in Kamno gorico! I. G. Okrog borbe za uveljavljen e odškodnin Jugoslovanska strokovna zveza je vsled tega, ker še do danes ni rešeno vprašanje odškodnin za delo vajencev po § 267 novega obrtnega zakona, poslala Delavski zbornici vlogo, katero dobesedno priobčujemo: P. n. Delavska zbornica, Ljubljana. Od različnih strani prejemamo vprašanja, kako je glede uredb, ki imajo iziti na podlagi § 257 in 267 novega obrtnega zakona. Z ozirom na to naprošamo naslovljeno zbornico, naj bi za izvedbo gorenjih odredb podvzela primerne ukrepe. Mnenja smo namreč, ako se to dvoje za našo mladino tako važnih vprašanj reši, bo brezdvoma koristilo to tudi ostalemu delavstvu. Danes se posebno od strani obrtnikov vajence zelo izrablja. Posamezni mojstri imajo zaposlenih več, kot bi jih sicer smeli imeti. Vsled tega se brez vsakega pravega razmerja veča število pomočnikov. Leti ostajajo brezposelni vsled tega, ker se takoj, čim so izučeni, vržejo na cesto in na njih mesto zaposli brezplačna delovna moč — vajenec. V tesni zvezi s tem vprašanjem so odškodnine. Danes imajo delodajalci cenene učne moči v vajencih, zato je treba na vsak način doseči, da se doseže izvedba odškodnin, do katerih imajo vajenci glasom obrtnega zakona že danes pravico Zato predlagamo, naj bi Delavska zbornica sklicala anketo skupno s strokovnimi organizacijami, javne borze, inšpekcije dela, OUZD, kjer bi se gornji problemi proučili in sklenili primerni ukrepi, da se to na kak način uredi. Zbornico naprošamo, da se za to važno vprašanje zavzame, kar je v njenih močeh. O ukrepih, ki bi se v tem primeru podvzetnali, prosimo obvestila. Delavska zbornica je z ozirom na to poslala ministrstvu za trgovino in industrijo, v Belgradu dopis, v katerem zahteva, da se to v najkrajšem času izvede. Tudi to vlogo v informacijo priobčujemo: Ministrstvu trgovine in industrije v Belgradu. Prejeli smo od Jugoslovanske strokovne zveze vlogo, ki jo prilagamo. Centralni sekretarijat radničkih komora je predložil naslovnemu ministrstvu izdelane tekste uredb, ki naj bi rešile vprašanja, o katerih govori vloga. Povodom te vloge ponovno opozarjamo, kako važne so uredbe o določitvi števila vajencev, zlasti pa o najmanji odškodnini, ki jo imajo prejemati vajenci od prvega leta učne dobe dalje, in prosimo ponovno, da se te uredbe čimprej izdajo. Zlasti obračamo pažnjo na dejstvo, da vajencu po čl. 267 ne pripada odškodnina samo pod pogojem, ako se določi minimalna odškodnina po ministrstvu, temveč brezpogojno. Ako se uredba o odškodnini ne bo izdala, bodo delojemalske organizacije pač prisiljene, da določijo njeno višino po civilno-sodni praksi. Četudi bo ta pot za obrtnike draga, jo bodo zastopniki delojemalcev morali nastopiti, ako se za odškodnino ne bodo dule smernice ipo administrativni poti. Ljubljana, dne 16. novembra 1934. Preds.: L. Sedej, 1. r. — Tajnik F. Uratnik, lr. r. Delavska kultura Mladinski odsek JSZ v Zagorju bo letos priredil Miklavžev večer in sicer 5. decembra ob 5 popoldne v Zadružnem domu. Za uvod bo kratka igrica enodejanka: sv. Miklavža večer. Prosijo se vsi, ki nameravajo, da jih sv. Miklavž obdari, da pravočasno oddajo darila v Zadružnem domu. Vstopnina malenkostna, zato vsi vljudno vabljeni! Fante opozarjamo, da se rednih tedenskih sestankov kar najbolj pridno in točno udeležujejo, zlasti velja to za one, ki se učijo glasbeno teorijo. V soboto smo imeli skioptično predavanje o »svetovni vojni«. Udeležba je bila razveseljiva. Naslednjo soboto bo zanimivo pre- davanje tov. Guna Franceta. Pridite in pripeljite še novih, ki so našega duha in misli. Kranj. Strokovna skupina delavstva in na-meščenstva uprizori v soboto I. decembra ob 8 zvečer in v nedeljo ob 4 popoldne v Ljudskem domu v Kranju Vombergarjevo dramo »Vrnitev«. Vsi člani si bodo gotovo šteli v dolžnost, da se prireditve svojih sotovarišev udeleže. Opozarjamo, da imajo člani znižano vstopnino. Začaran krog. Učiteljica: »Sram te bodi, Ja-i nezek, vedno hodiš v šolo nepočesan.« »Nimam glavnika.« »Pa si ga izposodi od očeta.« »Oče pa las nima.« Vmičarshi vestnih Otvarjaino boj za pravico! Po stoletnem robovanju viničarjev za koristi posestniških magnatov, ki je zasužnjilo delavski stan gospodarsko i]i 'kulturno tako, da se že viničarji sami niso vpč prištevali med enakovredne ljudi, je z odločnim nastopom strokovne organizacije nastopilo prebujenje. Po več kot desetletnem tveganju, vzigoji za samozavest in neprestani 'borbi za pravico viničarskega prole-tarijata na vse strani in pred vsakomur, je lisnelo, da je naš viničar dobil zaupanje v moč zakona in v silo svoje strokovne organizacije. Korak za korakom, tedeiii za tednom, vsaki dan, stopajo tu na površje novi vidni in nevidni uspehi. Kakor mogočen val, ki podere vse iprer! seboj, vstaja v množicah viničarskega ljudstva prepričanje, da nismo samo zato tukaj, da se nas preganja in izkorišča, marveč da smo tukaj, kot delovni stan, tudi zato, da zahtevamo sadove svojega dela tudi zase, ker to je naša pravica. Tovariši, ne klonite v tem ibojti, povsod širite strokovno Organizacijo in našo »Delavsko Pravico«. 7.a vsalk očitek naj bo novih članov in nove borbe. Kar bomo sejali, to bomo želi. Sejmo tedaj 'odpor proti krivicam in proti salbotaži naše scijalne delavske zakonodaje po kapitali-zirani meščanski družbi, da bomo kdaj želi vsaj zadosten kos kruha zase in svoje družine. Svoje pravice so dosegli. V Gornji Radgoni so bile dne 19. t. m. štiri razprave viničarskih razsodišč. Prva razprava je obravnavala spor viničarke tov. Borovič Marije z Orehovskega vrha proti Margareti Si-monitsch, vinogradnici iz Radkersburga (Avstrija). Moiž viničarke je moral iti služiti svoj ka" derski rok. To je dalo povod za službeno odpoved viničarke, katera se je tudi izvršila ob zakonitem roku po Uredbi o viničarskem redu. Viničarka ima dvoje majhnih otročičev, ima živino in razen gospodarski inventar. Postavila se je na stališče, da ji gre zaščita, ker je mož pri vojakih. Na njeno mesto pa je bil najet še drugi viničar s sedmerimi otroki, ki se pa potemtakem ni imel kam vseliti .Razprava je trajala 2 uri. Viničarko je zastopal tov. P. Rozman, strokovni tajnik, ki je vztrajal izrecno na stališču, da se vkljub pravilni službeni odpovedi viničarka ne sme metati iz stanovanja in jo s tem gospodarsko uničiti. Ne sme se dopustiti, da bi inozemci tu na naši zemlji delali, kar ibi hoteli, celo z družinami naših delavcev in vojakov. Žene delavcev, ki služijo kaderski rok, morajo biti dovolj zaščitene. Vinogradnico pa je zastopal advokat dr. Lenart Boezio, predsednik občine trga Gor. Radgona. Po odločnem prizadevanju viničarskega zastopnika je bil uspeh dosežen. Viničarka se s t. decembrom sicer izseli, dobi pa povrnjene vse selitvene stroške: 100 Din odpravnine, 250 Din nagrade, vrnjenih 40 kg semen posejane pšenice ter plačane stroške za oranje njive; njen viničar naslednik pa mora njeno kravo tako dolgo držati v vsej oskrbi v dosedanjem hlevu, dokler to viničarka hoče. Pri razpravi viničarja Fridan Alojza proti Neubauer Antonu pa se je razsodim, da ta mora tekom osem dni plačati viničarju 734 Din za dolgujoče dnine, 242 Din kot odškodnino za manjkajočo deputatno zemljo in 900 Din nagrade za obdelovanje trioralnega vinograda zadnjih treh let. — V zadevi viničarja Ilamer Petra v Zbigovcih še je tudi razsodilo, da mora Groller Marija, posestnica v Črešnjevcih, plačati v roku osmih dni "559.75 Din neplačane dnine ili 500 Din nagrade za dve leti nazaj. Ljutomer. Prepir nasprotujočih si strank pri razpravi viničarskega razsodišča radi nagrade viničarja tov. Stajnka, iki se je vršila v občinskem uradu Ljutomer-okolica, dne 20. t. m. med 9—II, je vzbudil pozornost pri mimoidočih. Ob oknih in pri vratih obč. pisarne se e nabralo precej poslušavcev tega zanimivega judskega procesa, ko je'šlo za načelno stališče, ali bo grofica Kodolitsch Lidija tildi morala priznati zakonitost in obveznost Uredbe o viničarskem redu, plačati viničarjem nagrado, ali ne, ko se je tolikokrat že reklo, da za viničarje pri »Herrschaft von Kodolitsch« obče viničarski red ne velja in da se nagrada ne plača. Viničarja je zastopal tov. Rozman Peter, grofico Kodolitsch pa njen oskrbnik g. Pučnik, ki je navajal, da tov. Stajnko Splob ni bil najet kot viničar, ampak le kot Tvlapfec, da ni Sam ob- deloval šest-oralnega vinograda in razno. Viničarjev zastopnik pa je spodbijal te trditve prav-noveljavno, češ, ako je viničarju bila od občine izdana njegova službena viničarska knjižica, je ta, potem uradno priznan po občinski oblasti, da je viničar ter sploh nima nihče več pravice o tem razpravljati. Zato inu gre nagrada in vse po viničarskem redu. Po dolgi, mestoma jako hrupni debati se je nasprotna stran, kjer so bili kar trije (Pučnik, Kikec Franc iz Ljutomera, Konig iz Slov. Bistrice), raje vdala, kot pa da bi šla zadeva preti sodišče. Takoj je bilo izplačanih viničarju tov. Stajnkotu 800 Din nagrade in 94 Din za mleko. Tako je zopet zmagala naša borba. — Sledila je bila druga razprava, pri kateri je viničarka Golob Neža tudi odnesla uspeh. Od svojega delodajalca Žnidarič Alojza dobi: 90.75 Din kot neplačane dnine, 100 kg krompirja in 1 CM) kg koruze po pogodbi, in 4 mernike koruze in I mernik ajde, namesto nagrade v denarju. Sv. Miklavž pri Ormožu. Tu se je doseglo, da je tov. Hedžet Bolfenk dobil izplačanih 366 Din od Dogša Jakoba iz Ormoža in se je razsodilo v drugi razpravi, da mora vinogradnik Kumer Jakob plačati viničarju tov. Miklošič Ivanu dolgujoči zaslužek in nagrado v znesku 1045 Din. Viničarje je zastopal tov. Kosič Janez. Fram: Viničarska komisija je razsodila, da uiOra vinogradnik Petek Ivan plačati viničarju Verhovšek Karlu 5040 Din. — Oskrbnik Kolar Franc pa mora vzeti v službo viničarja Majhna Franca, mu plačati škode 200 Din zato, ker ga ni maral pravočasno sprejeti v službo. Kolar sc je zavezal, da viničarja ne bo šikaniral. Plačati mora tudi viničarju štuberger Francu 260 Din za nagrado in drugo. Oba viničarja sta dobila takoj vse izplačano, zadevo tov. Verhovšek Karla pa bo dobilo še sodišče v izterjatev. Posmrtninski sklad. Umrli so: tov. Zupanič Jožef, član skupine Fram in Levanič Alojzija od skupine Svetinje. Svojcem pokojnikov gre po pravilniku posmrtninskega sklada vsakemu po 1000 Din podpore, ki se tudi izplača. — Tovariško sožalje! Fram pri Mariboru. Umrl je član naše skupine, tov. Zupanič Jožef, iz Ogljenščaka pri Zg. Polskavi. Rajni je bil zvest naš član ter pokre-taš, katerega je spoštovalo vse, daleč naokoli. Kako priljubljen je bil, je pokazal njegov lep pogreb, katerega sta se udeležili poleg mnogega občinstvu tudi požarne brambe iz Zg. in Sp. Polskave, kakor tudi godba požarne brambe iz Sp. Polskave, katere član je bil od njene ustanovitve in katere zastopnik se je v imenu vseh poslovil od pokojnega Zupanič ob odprtem grobu. Dragi tovariš Zupanič! Tudi mi Te bomo ohranili v hvaležnem spominu. Poslavljamo se od Tebe z zaupanjem, da si šel po plačilo k iNaj-večjemu in Najpravičnejšemu gospodarju, kateri naj Ti da večni mir in pokoj. Žalujočim ostalim pa naše tovariško sožalje! — Tovariši viničarji. ★ Vsi tuji delavci bodo morali zapustiti Francijo. Vsled velike brezposelnosti, ki je zajela v zadnjem času tudi Francijo, sc bavi francoska vlada z načrtom, kako dobiti zaposlitev svojim delavcem. Sklenili so, da se imajo izseliti vsi tuji delavci. Že doslej se je število tujih delavcev zmanjšalo od 1.5 inilij. v 1. 1932, na 8l4r.000 v 1. 1934, toda tudi ti bodo morali slejkoprej zapustiti Francijo. Ali se ne bi mogli iz tega tudi mi kaj učiti. Koliko je pri nas tujih delavcev, ki so tu samo zato, da naše delavstvo izrabljajo in večajo tuji industriji mastne dobičke. F. J. Goričar Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 priporoča veliko izbiro manufakturnega blaga i iz tu in inozemskih tovarn, perila za gospod« in dame, razne modne in športne potrebščine, dežnike, rodne torbica, aktovke, potna kov-čege itd. Poseben oddelek za damiko In otrolko konfekcijo. , Velika izbira, celo nizke cene. Oglejte si vtalaj pri nas pred nakupom. Borba čevljarskih pomočmhov za obstanek Čevljarskemu delavstvu v Novem mestu, katero je zaposleno v čevljarni Grilc, se gode precejšnje krivice. Delavcem se izplačujejo tako malenkostni zneski za njihovo tlelo, da z njimi v večini ne morejo izhajati. Pomočnikom, ki delajo spodnje dele, je delo plačano od 11 — 13 Din za par navadnih moških čevljev. Da je ta plača absolutno prenizka, če računamo, da izdela srednje dober delavec 6 do 8 parov čevljev na teden in tako zaslužijo povprečno 1.80 Din na uro. more vedeti vsakdo. Da bi si delavstvo vsaj malo uredilo delovno razmerje s kolektivno pogodbo, se je včlanilo \ Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani. Vodstvo organizacije je takoj hotelo stopiti v '■ delotlajalcem g. Grilcem ter mu je predložilo osnutek kolektivne pogodbe in mu stavilo tridnevni rok za določitev dneva pogajanj. iri- dpišejo, če hočejo delati naprej, da sc bodo pogajali sann nierl seboj brez kake organizacije. Kdor to ne podpiše, lahko pobere svoje stvari in gre. Seveda so delavci listino podpisali v straliu, da jih Grilc ne bi postavil na cesto. Torla. kaj’ bo na to reklo vodstvo organizacije, je vprašanje, in še ni s tem izrečena zadnja beseda. Postopanje g. Grilca je popolnoma razumljivo, ker se v vsem sklada z reakcionarnimi metodami sodobnega kapitalizma. Nerazumljivo pa je zadržanje delavstva, ki je radi strahu za izgubo skorjice kruha vrglo puško v koruzo in se predalo absolutni samovolji g. delodajalca. i izključeno, da ima še neki tretji nekaj zaslug, da je delavstvo moralo odstopiti od svojih upravičenih zahtev in se izročiti na milost in nemilost g. delodajalca. Pregovor pravi: da ene vrste ptiči vedno skupaj lete. Razno Zagorje. Zima trka na vrata, skoro. da jih že odpira. S stkrbjo gleda vsak v ta lepi, a tudi težki zimski čas. Po rudarskih revirjih še nadalje veje isti 'veter, kakor že več zadnjih let Nič se ni spremenilo na bolje, ampak še poslabšale so se razmere našega rudarja trpina. In kaj se le občutijo oni, ki jih ni malo, ki so po-stali žrtev nenasitnega kapitala, ki so že nekaj let brezposelni in brez sredstev za vsakdanji borni kruh. Njih obupno življenje je podobno životarjenju, njih tolažba je upanje na boljše čase. Vendar ti 1 judje-rudarji, ki imajo številne družine, ki so plačali lep davek državi s tem, ne morejo iti živi pod zemljo, a so kljub temu prepuščeni na milost in nemilost. Poleti so za?, posleni pri gradbenih delili, pozimi pa niti teh ni in tako so brez dela in jelu. Po naših rudarskih borbah, ki so bile krušnega značaja in tudi zadnjih nastopih obrtništva in trgovcev, se je videlo, da so res težki in obupni časi za preživljanje. Treba bo reševati krizo od spodaj navzeor. Ljudem je treba dati dela in poštenega zaslužka, ker obupna in moreča je zavest, da je človek odvisen od dobrodelnosti drugih. Je pa z dobrodelnostjo in podporami tako, tla te mnoigo ne odpomorejo, ker mora človek trikrat jesti in to vsak dan, s podporami se pa to ne da, polog tega pa še težjka zavest — odvisnosti. Vendar pa je boljše nekaj kot nič. Zato so je naša Vincencijeva družba z vso evangeljsko l jubeznijo zavzela za uboge in pomoči potrebne. Pričela je trkati na vrata usmiljenih ljudi in toliko nabrala pri malih ljudeh, ki poznajo težo in trpljenje brezposelnih, da ji bo omogočeno t. decembra odpreti kuhinjo za brezposelne in njih družine, ki bodo dobivali dnevno enkrat toplo in tečno kosilo. Zato Vain vsem, ki ste toliko žrtvovali od svojega, iskrena hvala. Posebno pa se zahvaljujemo vam, vrli rudarji v Hudi jami, ki ste darovali II. skupini zadr. v Zagorju lep znesek za podporo najrevnejšim in od česar je dobila tudi Vinc. konferenca 1000 Din. iPrav tako se zahvaljujemo karitativni zvezi v Ljubljani, ki nam je velikodušno vseskozi pomagala, če bi mogel še kdo kaj darovati, naj pošlje na naslov: Vincencijeva konferenca v Zagorju ob Savi. Širite „Delavsko Pravico“! Več luči/ Mogočna proslava 40 letnice hršč. soc. gibanja v Ge\\u Celje, 26. novembra 1934. Proslava štiridesetletnice krščansko-soc. gibanja v' Sloveniji ni bila proslava, kakor smo jih navajeni ob vsaki priliki, temveč je bila ta prireditev dostojna manifestacija za ideje, ki jih je pred 40 leti začel sejati med slovenskim narodom Janez Evangelist Krek in ki so rodile obilo sadu. Program proslave in potek je bil tako skrbno izibran in naštudiran, da lahiko prištevamo to akademijo, če smemo proslavo tako imenovati, po globokosti in izpeljavi med najlepše prireditve, kar jih je Celje videlo. Kot uvod v proslavo so se zjutraj krščansko socialistični delavci in delavke ob 8 udeležili sv. maše v opatijski cerkvi. Po sveti maši je bil običajni vsakomesečni sestanek Jugoslovanske strokovne zveze v Delavski zbornici, katerega so se posebno ob tej priliki udeležili člani in članice v zelo častnem številu. Pripravljali smo se na to proslavo že dlje časa in je umljivo, tla je bilo v nedeljo veselje na vrhuncu. Naše članstvo je pokazalo ves čas mnogo razumevanja in le rediti so, ki so vse pripravljanje gledali od daleč, ali, kar je še bolj žalostno, se celo odmeknili. Prvim gre priznanje, drugim prezir. Ko smo dobili sredi tedna zelo pomnoženo naklado Delavske Pravice, smo isto takoj razdelili med zavedne člane in tako se nam je posrečilo z njihovo, pomočjo prodati okoli 500 izvodov. Končno je to h: majhno število spričo prebivalstva, a vendar moramo pri tem računati na različne okolnosti, od katerih je ena najbolj žalostnih, še več, celo obsojanja vredno dejstvo, da so se našli ljudje, ki so jo odklanjali. Naša številka je bila vseskozi pisana v duhu delavskega gibanja in prav radi tega ne moremo razumeti skrajno nezavednost in to celo pri ljudeh, od katerih bi pričakovali podporo pri odkriti borbi za pravico. V nedeljo se je članstvo najprej udeležilo »kupne sv. maše. Po sveti maši se je vršil sestanek vsega članstva v prostorih JSZ. Da bi bili naši sestamki vedno tako dobro oibiskani. To pot je namreč članstvo napolnilo lokal in z zanimanjem poslušulo svoje tovariše. Predsednik tov. Krajnc je v začetku v strnjenih besedah otvoril sestanek. Ob pogledu nazaj je s ponosom ugotovil, da se je miselnost našega gibanja učvrstila tudi tam, kjer pred .nedavnim časom ni imela tal. Za njim je v lepih besedah govoril tov. Mikeln. Organizacija, .ki je bila ustanovljena za pravico delavskega razreda in je to borbo dosledno izvajala, pač ne more drugače živeti, če ni bila v rokah mož, ki so značaji in borci. In teh smo se spomnili pri sv. maši. Umrlih in živih, Kreka in Gostinčarja in vseh onih, ki bijejo še nadalje boj. Nato je govoril tov. Hočevar. Njegove tehtne besede o notranji prerojenosti so vžgale. Da, notranja prerojenost. In ostati krepak, če si tudi tepen in .bičan za delo, ki ga vršiš za bedne in izkoriščane. Tov. Debeljak, ki že leta vodi kulturno udejstvovunje članstva, je kljub temu poudaril prvo in edino nalogo, ki je nad vsei ostati delavec v delavski organizaciji, pa pravice delavstva, vse drugo naj stopi v ozadje. Kot četrti je podal dvoje misli tov. Jurač. Borba in mir. Danes, ko so na delu skrivne sile, ri katerih igra glavno vlogo kapital, mora iti delavstvo združeno v borbi proti njim. še več, delavstvo mora budno čuvati, da ne postane orodje za izrabljanje in mora proti temu uporabiti vse svoje sile. In prav v tem je naša borba, katere se naj oklene mlado in staro. Ob tej priliki pa se moramo spomniti tudi onih borcev za pravico, katerim je bil zadet udarec prav radi njihovega nesebičnega dela. Tedaj so vstopili v društvene prostore tovariši iz Hu-dejame in tov. Marinček iz Ljubljane, članstvo jih je toplo pozdravilo. K besedi sta se oglasila še dva stara borca tov. Prelog in Kos. Kot zadnji je še govoril tov. Marinček, ki nam je izročil pozdrave naše centrale in je obenem razvil nekatere zdrave misli, na katerih stoji vse članstvo naše organizacije. Med .sestankom je tov. predsednik tudi prebral dva dopisa in sicer od Grafične organizacije in Zveze privatnih nameščencev, ki so izročili svoje čestitke. Članstvo je čestitke z veseljem vzelo na znanje. Glavni del proslave je bil popoldne. Pod vodstvom tov. Jurača in tov. Debeljaika so Celjani in delavci iz Hudejame naštudirali lep program, ki nam po svoji globokosti kaže, kaj vse zmore tvorna delavska sila. Program je otvoril odlomek iz Hlapca Jerneja »Oče naš«, ki ga je v zboru vestno in temeljito naštudiral tov. Debeljak, ki je tudi to pot igral glavno vlogo. Zbor mogoče včasih ni bil popolnoma na mestu, vendar to ni motilo celotnega vtisa, ki ga je ta točka napravila na občinstvo.. Pri dru.gi točki je nastopil kot govornik tov. Jože Langus iz Ljubljane. Imel je globoko zasnovan programatičen govor, v katerem je podal sliko našega gibanja od leta 1894 naprej, ko je začel med Slovenci orati ledino Krek v širokih potezah do današnjih dni. Trd je bil boj, nasprotnikov na vse strani dovolj, a slovensko krščansko soc. delavstvo je tudi v tem boju vzdržalo in znalo vedno najti pravo pot za pravice tistih, za katere se je borilo. V današnjem času, ko svet ne ve ne kod ne kam, ko se križajo duhovi in duhovna revolucija še ni končana, stoji krščansko soc. delavstvo prav budno na straži za pravice zatiranega delavstva. Govornik je v glavnem poudaril načelo, na katerem slovni vse naše gioanje, z naslednjimi besedami: »Dr. Krek je svoje delo naslonil na papeževo delavsko okrožnico »Rerum 110-varum*. Mi hočemo svoj program postaviti na široka načela, ki jih je podal sedanji papež o družbi v okrožnici »Quadragesimo anno«. Svoj program bomo gradili postopoma. A ne bomo samo teoretizirali in čakali, da bo pravica sama prišla k delavcem, anvpak bomo za pravico in svobodo delavstva tudi praktično delali v prvih vrstah delavske fronte. Sledila je nova točka: Krekova knjižnica. Iz vseh knjig, ki jih je dosedaj izdala Delavska založba, je tov. Jurač izbral najbistvenejše odlomke, katere so nato člani in članice recitirali. Ta točka mogoče ni bila popolnoma tako izvedena, kakor je bila zamišljena, zdi se nam, da je bila malo predolga in utrudljiva. Vsekakor je hotel tov. Jurač s tem delom pokazati, kako misli in kaj hoče čitati delavstvo. Najlepši je bil pač 'zadnji del proslave. Tov. Jurač je v svoji tvorni umetniški sili hotel podati vso bedo in gorje današnjega delavstva, ki iz dneva v dan v potu in znoju dela za košček svojega kruha, ne vedoč, če bo jutri še lahko šel na delo, da bo. preskrbljena njegova družina, ki še ne vedo, kaj je življenje, pa že morajo občutiti vso silo gorja, kateremu je podvrženo delavstvo. Pred našimi očmi so se odigravali na odru, lahko rečemo, naravnost mojstrsko podani dogodki današnje dobe, o kateri vsak dan čitamo po časopisih. Svet pa gre mimo tega, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo. Avtor tega dela, ki ga je tudi sam vodil, je znal v to delo vplesti toliko duha, da moramo reči, da kaj takega na celjskem odru se nismo videli. Mogoče je (kaka malenkost, ki bi je bilo treba izpustiti ali malo spremeniti, kar pa ne kvari popolnega vtisa, ki ga celotno delo napravi na gledalca, če omenimo, da pri podajanju tega dela, avtor ga je naslovil Reportaža, ni bilo v dvorani suho nobeno oko, mislimo, da smo povedali dovolj. Tako je celjsko delavstvo svečano in dostojno proslavilo ta lepi jubilej. Proslava sama je bila na višku in je bila tudi vredna očeta vsega krščansko soc. gibanja med Slovenci, dr. Janeza Evangelista Kreka. G Tekstilno delavstvo Kranj. Strokovna skupina delavstva in na-meščenstva v Kranju bo imela svoj redni mesečni sestanek v nedeljo 2. decembra ob 9 dopoldne v dvorani Ljudskega doma. Obravnavali bomo zelo važne delavske zadeve in naloge, ki nas čakajo ob novem letu, zato naj se vsi člani sestanka zanesljivo udeleže. Posebno opozarjamo organizacijske zaupnike, da store svojo dolžnost, kakor jim bo pismeno spoj ročeno. — Na sestanek pride zastopnik cen-trale iz Ljubljane.________________________ Naročajte „Del. Pravico“! Ta naslov sem našel na ovitku v eni zadnjih številk fantovskega lista po imenu »Kres«. Čudno se mi zdi, da se člankar sploh ni podpisal. Ne maram odgovarjati na vse. Za danes nočem odgovoriti le na zadevo, ki se tiče naše Del. Pravice. Že od svoje zgodnje mladosti sem čitatelj lista, ki zastopa interese gibanja krščanskih strokovničarjev. Če hočem biti odkrit, moram priznati, da ne najdem v Sloveniji niti enega lista, ki bi tako odkrito zagovarjal delavsko stališče, kot Delavska Pravica. Znano mi je, da gotovim gospodom ni vse všeč (tudi v kutoliškili krogih), kar se obravnava v tem listu. Nikjer pa ne more pisec omenjenega članka ugotoviti, da prinaša Delavska Pravica« članke, ki nasprotujejo naši krščanski veri. Pisec članka primerja borbo nas krščan-. škili socialistov z borbo z našimi nasprotniki marksisti, oziroma komunisti, kot jih imenuje. Poznam predobro vse to liamigavanje. Poznam dobo, ki smo jo preživeli po svetovni vojni. Kje je bil omenjeni člankar, ko je bilo treiba stati na straži noč in dan? Kje so bili takrat vsi ti gospodje, ko je bilo treba nekaj storiti v korist delavstva? Kdo je bil, ki je znal braniti delavske interese in delavsko socialno zakonodajo? Pogledati je treba samo delo, ki ga je v tem pogledu storila JSZ in njeno glasilo Delavska Pravica. Kje je vendar bil tedaj omenjeni člankar, ko so se vršili boji za izboljšanje delavskega stanu? Kje je bil, ko je krščansko socialistično delavstvo vodilo dolgotrajna pogajanja za svoje kolektivne pogodbe? Kje je danes, ko se to delo vrši v največjem razmahu? Vprašam Vas, dopisniki »Kresa«, kje ste bili takrat, ko so marksisti metali naše krščansko misleče delavce iz tovarn? Kdo je bil, ki je ta val ustavil v razburkanih povojnih letih? V čast si štejem, da sem pripadal krščansko soc. gibanju, ki je ves naval ustavilo. Več luči delavstvu, več spoznanja delavstvu, da bo spoznalo, kdo je njegov sovražnik. Vsa ta dela vrši JSZ in njeno glasilo v polni meri. Vsak čitatelj, ki redno prebira svoje glasilo, ve, da je Delavska Pravica na pravi poti. Kar se pa tiče J. G. v omenjenem članku »Kresa«, pa ni vredno, da odgovarjam. Gostinčar je učenec dr. J. E. Kreka. To vemo vsi, ki smo že občevali z njim, vse drugo je stvar politike, ki jo vsi dobro poznamo. Takih, kot je naš J. Gostinčar, bi potreboval slovenski narod še več, posebno pa še slovenski dela.vec. Moje prepričanje je, da brez strokovne organizacije, ki jo ima danes slovenski delavec v okviru JSZ, ni mogoče več misliti krščanskega pokre-ta. Tako pisanje, kot ga je prinesel zadnji »Kres«, ni vredno, da ga sploh pogleda delavec, ki se zaveda svoje strokovne organizacije v okviru JSZ. Zavedajmo se, da smo borci za nov družabni red v okviru pravičnosti in reda. V našem poštenem delu je naša bodočnost. Tovariš urednik! Zdi se mi pametno in pošteno, da na članek v »Kresu« odgovorim, in to radi tega, da ne bodo gospodje ciki*og »Kresa« mislili, da delavec na deželi ne pojmuje dela. Prosim Te, da to priobčiš v prvi številki »Delavske Pravice«. — Gorenjski kovinar. Pozor! Pozori Pozor! i . . . ' i • f Za nakup zimskega parila, trikotaž«, pletenin, nogavic, rokavic, volne, snežk, galoš, domačih čevljev, lepih mlhlavZevlh daril st c«nj. občinstvu toplo priporoča tvrdka r. n. scimitt Lfublfana Pred Shoillo 2 Llngerjeva 4 Poaor na izložba ia nedeljska razstava! V tovarni K. I. D. na Javorniku se je 12. novembra pri delu onesvestil pomožni delavec na planem Hireš Vinko, doma iz Gorij pri Bledu. Ko so ga prinesli na rešilno postajo je že izdihnil. Družini in ostalim iskreno sožalje! Doma in po svetu Prvi kraljev namestnik knez Pavle je odpotoval v London na poroko angleškega princa Jurija z grško princeso Marino, ki bo 29. t. m. Pri tej priliki bo naš knez namestnik Pavel imel tudi važne politične razgovore z pri poroki navzočimi vladarji in državniki z ozirom na obstoječe razmere, kar zna ugodno vplivati na dušeče ozračje, v katerem se nahaja Kvropa. Na ljubljansko univerzo se je v zimskem polletju vpisalo 1785 slušateljev in slušateljic. Z naknadnimi vpisi bo doseženo število 180(). S skrbjo se polnijo duše, kam z vsemi, ko končajo študije. Vrste inteligenčnega proletarijata se iz dneva v dan večajo. Zgradba univerzitetne knjižnice v Ljubljani je zagotovljena. Država bo prispevala 7,500.000 Din, za kar najame posojilo pri 1 fipotek rni banki, a ostanek 3,000.000 Din bo krila »anovina. Jugoslovanski zunanji minister Jevtič je vložil pri tajništvu Zveze narodov v Ženevi ostro protestno noto zoper Madjarsko, ker je po temeljitih preiskavah ugotovljeno, da so imeli marsejski atentatorji in njdi pomočniki največjo zaščito v tej državi. Podprla sta našega zunanjega ministra s posebnimi notami tudi češkoslovaški in romunski zunanji minister. Madjarska vlada se zvija na vse načine iz škripcev in v svojo obrambo navaja izmišljene in gorostasne obdolžitve naipram Jugoslaviji. Njej oib strani stoji Italija, ki skuša ublažiti porazen vtis jugoslovanske note med svetovno diplomacijo. Mussolini ne pusti na cedilu inad-jarske aristokracije, ki bi v primeru poraza na diplomatskem polju, bila poražena tudi doma in bi mogoče vendar že vzela v roke krmilo države stiskana madjarsku raja, ki ji ne pri- jajo avanture vladajoče aristokracije. Mussolini ve, da bi z zmago tlačenih v Madjarski prenehal njegov imperialistični vpliv in bi izgubil veliko oporo za svoje akcije na Balkanu. Avstrijski ministrski predsednik Schusch-nigg je hodil z ozirom na zadnje dogodke ipo navodila v Rim. To se je opazilo takoj v pisanju avstrijskega časopisja, ki je po njegovem povratku pričelo zvesto sekundirati Madjarski in Italiji v napadih na našo državo, Mislimo, da to za državo, ki bi naj bila osnovana na krščanskih načelih in ki se proglaša za branilko katolicizma v Srednji Evropi, ni najlepše spričevalo. Paveliča, Kvaternika, Perčevica in drugih, ki so označeni za početnike atentata na pok. kralja Aleksandra, Italija in Avstrija po medsebojnem sporazumu z Madjarsko, ne bosta izročili. To je bilo pa itak že od začetka pričakovati, ker zgloda, da ni sama Madjarska tako močno udeležena na atentatu,^ in bi krivci po ipredaji izdali še druge udeležnike in podpornike. ________________________________ Ne samo v Afriki. »Gospod učitelj, oče nam je pravil, da žive v Afriki narodi, kjer spoznajo možje žene šele po poroki.« »Ne samo v Afriki, dragi moj, marveč je tako tudi v Evropi.« ★ On in ona sta se voizila po morju, ko je njega napadla morska bolezen. Pravi ona: »Poglej, poglej. Janez, tamle je videti velik parnik.« »On: »Pufiti me, parnikov imain za enkrat dovolj, pokliči me, kadar iboš videla avtobus.« Mariborska ekspozitura Maribor. V nedeljo, dne 25. t. m., je sklicala JSZ sestanek za tekstilno delavstvo v mariborskih tekstilnih tovarnah, ki je bil zadovoljivo obiskan. Na sestanku je v daljšem govoru poročal tov. Kores o delavski zaščiti in zakonodaji. Za tem je orisal pomen strokovnih organizacij tov. P. Rozman. Navajal je tudi, da vlada ponekod v tektsilnih tovarnah neznosno stanje. Ljudje šikanirajo in jih gotovi mojstri iz inozemstva psujejo s svinjami in drugimi sličnimi priimki. V drugem obratu še plačujejo delavce tako mizerno, da je družinski oče zaslužil v dveh dneh 5 Dih, reci in piši pet dinarjev. Da vladajo take razmere v tovarnah, leži krivda tudi na delavstvu, ki je danes popolnoma raZibito in neorganizirano. V precejšnji meri so pa krive tega stanja delavstva tildi organizacije, ki so dosedaj vodile delavstvo samo s frazami, namesto da bi se posvetile resnemu in podrobnemu delu. Zato ni čuda, da je delavstvo postalo neprijazno do strokovnih organizacij. Rešitev bi bila samo v tem, da se delavstvo zopet organizira ipri naši strokovni organizaciji, katere dolžnost bi bila, da se z vso močjo posveti vprašanju izboljšanju položaja in da se izvolijo po obratih zaupniki, ki bodo pošteno in vztrajno vršili svoje dolžnosti in z njeno pomočjo dosežejo, da se uvede v vse obrate red in zakonitost in izboljša skrajno mizerni položaj tekstilnega delavstva. Na policiji. Policijski uradnik zapisuje osebne podatke aretiranega berača in ga vpraša: »Kake vere ste?« — Aretiranec: »Gospod komisar, prihranite si pisanje'in napišite kar naenkrat z velikimi črkami ,brcz‘. Sem namreč brez konfesije, brez stuliiega bivališča, brez poklica, brez žene, brez otrok, zlasti pa brez denarja. Kaj hi torej toliko pisarili!« Rplatlf i ? ^ kupite IICIOv Vf * dobro in poceni nogavice, rokavice, zimsko petifo m pletenine pri MilO .) (isrniCfiik, modna trgovina L|ubl|ana, Start trg ‘tev. 8 'o popusta od cela zaloga Vam nudi pri nakupu različnega manufakturnega blaga za Nihlovža in DožiC tvrdka Žlender Ljubljana, Mestni irg 22 Kronico peči patent Kuri se s promouom, drvmi in vsakovrstnim drugim gorivom. Gori od zgoral nav7dol in razgreva vso prosior<* z enkratnim naloženjeru 10 do 40 ur neprestano Ne kadi in ne smrdi, Je dosledno i-konomUna, zato najcenejša peč Tovarniška zalogo za dravsko banovino v Ljubljani Hoiodvorshu ulica $1. 26 Zuhtevujlo prospekt in obisk zustopnika Rado Niptf, Ltubliana, raihlošiCeva 13 Uredba o znižanju režijskih stroškov v podjeiph Izšla je nova naredba, po kateri morejo ona podjetja, ki ne zmorejo dosedanje režije, znižati prejemke svojim nameščencem. V glavnem ne prinaša nobenih znatnejših izpre-memb ter ima menda samo ta namen, da bi za državo, ki je prva pričela z znižanjem plač svojih nastavljencev, prišla tudi privatna podjetja. Na podlagi nove uredbe bodo seveda podjetja hitela z znižanjem prejemkov svojih nameščencev, pa naj si bo to potrebno, ali ne. Saj bi_storilo to že sedaj marsikatero podjetje, toda imelo je strah pred javnostjo. Zopet dokaz, da ozdravljamo krizo po napačni poti in ravno narobe nego v Ameriki: Tam plače zvišujejo, da bo potrošnja večja, pri nas pa jih na vseh koncih znižujemo, da bo potrošnja manjša. Zavezujemo sami sebi žile dovodnice! Naredba sama v glavnem razlikuje dvoje vrst nameščencev in sicer upravljajoče uradnike ter v splošnem vse nameščence. Prva .grupa za nas ni važna, ker kot upravljajoče uradnike je smatrati one, ki jim je poverjeno vodstvo vseh poslov, posameznih skupin ali podružnic, todaj na kratko rečeno ravnateljev, dirigentov itd. To osebje pa zavzema že itak tako dominanten položaj, da more samo o sebi odločati ter ni verjetno, da bi si hotelo samo svoj položaj poslabšati. O tem imamo nameščenci dokuzov dovolj. V kateremkoli podjetju šobile izvedene redukcije plač, kakor tudi osebja, gospodje ravnatelji niso bili prizadeti. Vsled tega nas bolj zanimajo določbe, ki se tičejo ostalega dela na-meščenstva. Predvsem ugotavlja naredba, da se morejo znižati plače, odpravnina in odpovedni rok le sporazumno z nameščencem, v nasprotnem slučaju se je treba obrniti na posebno sodišče, ki ga določa čl. 5 uredbe. To pa velja po našem mnenju predvsem za nameščence, ki imajo posebne ali pa kolektivne pogodbe, po katerih imajo izgovorjeno boljšo odpravnino ali pa daljši odpovedni rok, kakor ga pa določa zakon. Sklepati je to iz tega, ker uredba v čl. 7, toč. 2, točno ugotavlja, da se odpovedni rok ne sme določiti izpod najnižjega, z obrtnim zakonom za dotični primer določenega odpovednega roka. Predlog o znižanju plače, odpravnine ali odpovednega roka mora vedno vložiti podjetje, ki se ni moglo pogoditi z nameščen-I ci. Pač lahko pri sodišču zahteva nov sklep tudi ! nameščenec, ako se razmere izpremene ter bi jih bilo treba revidirati. Posebno sodišče se nahaja pri trgovskem, oziroma če tega ni, pri okrajnem sodišču. I vo-rijo ga predsednik, ki ga imenuje sodišče iz vrst sodnikov, in dva članu, eden od strani podjetja, drugi pa od nameščencev. Lastnik podjetja mora predsedniku izročiti svoj predlog, v katerem mora dokazati, da potreba glede znižanja res obstoja. Ta dokaz menda ni težko nikomur doprinesti. En izvod tega predloga dobi nato nameščenec, ki mora v roku petnajst dni imenovati svojega člana. Zanimivo je, da tam, kjer so sklenjene kolektivne 'pogodbe, dobi kopijo tega predloga predsednik nameščenskih strokovnih organizacij, ki zastopa nato delojemalca. Na podlagi tega predloga skuša nato doseči sodišče med strankama sporazum. V slučaju, da stranke na sporazum ne pristanejo, odloči ipotem sodišče samo o višini plače itd. Proti tej odločitvi ni priziva. Pri izreku razsodbe pa je treba paziti, da se nameščencu ohrani eksistenčni minimum. Po indeksu zagrebške Delavske zbornice znaša za nameščenca, ki je oženjen ter ima dva otroka, Din 23(X).—. Čo se bo sodišče ravnalo po tem indeksu, ibi moral marsiikak nameščenec dobiti povišanje plače in ne znižanje. Pri razsodbi glede plače pa mora sodišče na eni strani upoštevati finančno stran podjetja, na drugi strani pa_ t- strokovno izobrazbo nameščenca, 2. čas službovanja in 3. razmerje s plačami drugih nameščencev v istem podjetju. Koliko ima ta uredba praktičnega pomena za nameščence? Po našem mnenju zelo mulo in to samo za one nameščence, ki imajo kolektivne pogodbe, uli ki so organizirani, ikujti le-ti se bodo mogli upreti zahtevi podjetnika glede znižanja, dočim se posameznik ne more, sicer tvega, da bo zletel na cesto. Na vsak način bo moral sprejeti pogoje, ki mn jih diktira delojemalec in menda posebna sodišča ne bodo imela prilike pogosto posredovati med nameščencem m podjetnikom, kajti slednji bo Smatral to kot povod za prekinitev službenega razmerja. Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskarno: K. Geč. - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice*: Srečko Žumer.