Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.b.b. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasomeiergasse 10, telefon 36-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. _____ Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Ceiovec-Klagenfurt ?, Postfach 124. Letnik XV. Celorec, petek. 8. januar 1960 Štev. 2 (921) 5Vevtn?nosž, fei je ne hi smeli podcenjevati 2 upravičeno zaskrbljenostjo spremlja svetovna javnost najnovejši val naestičnih in protižidovskih izpadov, ki je, izhajajoč Iz Zahodne Nemčije, za'el že mnoge države širom sveta. Kljukasti križi in drugi nacistični znaki ter grozilna gesla proti Židom so se pojavili skoroda v vseh zahodnotiem-ških mestih, pozneie pa tudi v številnih krajih Anglije, Amerike, Danske, Italije, švedske, Švice in Avstrije. Zaskrbljenost vsega demokratično nastrojenega človeštva je še toliko bolj uprcv -čena, ker je današnja generacna že enkrat doživela podobne oblike porajanja najhujšega nasilja — zločinskega nacizma. Neodgovorna malomarnost takratnih oblasti, ki re iim ni zdelo vredno, da bi takoj od začetka nastopile proti „poba!instvu peščice nezadovoljni", je zakrivila, da se je v nekoi letih iz »nezadovoljnih pobalinov" razvil vladajoči režim, ki je v času svojega »tisočletnega rajha" zakrivil grozne zločine nad človeštvom ter pahnil takorekoč ves svet v najhujše klanje, ki ga pozna zgodovina. Tudi tokrat govorijo na merodain h mestih o pobalinstvu maloštevilnih nepoboljšljivih elemetnov, v kolikor sploh ne skušajo zvaliti krivdo na komuniste, češ da hoče Vzhod s tem spraviti zahodnonemško vlado ob ugled in ii škodovati pri bližnjih po-gojcniih o nemškem vprašan>u. fOb takem poimovanju je vsekakor čudno, da se ie zahodnonemška vlada po svojih diplome! rkih predstavnikih oprostila zaradi protižidovskih Izgredov!) Toda stvar je preveč resna, krivda pa dovolj očitna, zato pomeni vsako izbegavanje pred odgovornostjo le kopičenie nadaljnje krivde na lastna ramena! Tistih nekai mazačev kliukastih križev in protižidovskih gesel, ki so lih doslej Izsledili v Nemčiji, pripada namreč neonacistični »Deutsche Reichspartei", katerih fi-rerji se še danes javno ponašajo s svojimi visokim' položaji v dobi nacizma, ter neonacistični „National|ugend Dsutschlands", ki se odkrito navdušuje za nacistično miselnost. In bivši visoki SA-funkcionar Ober-l&nder ni ed ni, ki danes kot minister Ade-nauerjeve vlade odločilno vpliva na razvoj v Zahodni Nemčiii, medtem ko je ista Ade-nauerjeva vlada izsilila prepoved zveze protifašističnih žrtev prav zaradi tega, ker je imenovana zveza z neizpodbitnimi dokumenti opozorila na številne visoke nacistične funkcionarje v državni, policijski in sodni upravi današnje Nemčije, kater'h roke so krvave od nedolžno prelite krvi deset In sto tisočev Židov in drugih žrtev nacističnega nasilja. Krivda za sedanje izgrede pade v polni meri na Esfe, ki ščitijo nacistične zločince ter hkrati dopuščajo, da se nacistična miselnost nemoteno razvija in širi do raznih voiaških zvezah in »nacionalnih' mladin sklh organizacijah, še prav posebno pa po številnih nacističnih listih in kniigah, ki po-vellčuieio delanja nemško-nacističnega »nadčloveka" ter javno ščuvalo na narodnostno plemensko In versko nestrpnost. V enaki mer kot za Nemčijo pa velia to tudi za Avstrijo! Sedanja protižldovska akcija na Dunaiu, v Grazu, Celovcu In drugih krajih naše države nikakor ni osamllen pojav nacističnega izzivanja, marveč le le člen v dolal vrsti nac;stlino-nacionaIističnega rovarjenja proti državi in nienim zakonom ter — kar velja posebei za Koroško — proti mirnemu sožitju obeh narodov. Zato krivcev tudi tukaj ni treba šele iskati, nai gre potem za obnavljanje velikonemške in nacistične miselnosti ter rovarjenje proti nevtralnosti Avstrije, ali za atentate In napade na slovenske ustanove In ljudi ter hujskanje proti koroškim Slovencem In njihovim pravicam, ali pa za sedanje izpade proti Zidom in mazanje nacističnih znakov — duh in nameni so vedno isti! V se je, začenši v Zahodni Nemčiji, razširila na mnoge države v vseh delih sveta Kakor smo v zadnji številki poročali, so nacistični izzivači v božični noči oskrunili židovsko sinagogo ter spomenik žrtvam nacizma v zahodnonemškem mestu Koln. Toda ta akcija, ki je izzvala silno ogorčenje po vsem svetu, je bila le začetek š:roko zasnovane gonje, kajti dnevno prihajajo poročila o novih izgredih in je val nacističnih ter protižidovskih akcij zajel že celo vrsto držav v vseh delih sveta. Tako poročajo o podobnih izzivanjih ne le iz skoroda vseh zahodnonemških mest, marveč tudi iz Anglije, Amerike, Avstralije, Kanade, Francije, Belgije, Finske, Švedske, Danske, Grčije, Italije, Izraela in drugih dežel, pa tudi na Dunaju, v Grazu, Celovcu in drugih krajh Avstrije je prišlo do dejanj, ki kažejo, da gre pri sedanji gonji za široko zasnovano in organizirano početje. (O najnovejšem nacističnem izzivanju glej tudi današnji uvodnik!) V različnih mestih so neznani storilci pomazali zlasti poslopja in ustanove Židov z grozilnimi pozivi »Juden hinaus!” ter kliuka-stimi križi in SS-znaki, ponekod pa tudi z gesli „Heil Hitler”. Poleg tega so v podobni obliki oskrunili številne Spomen ke protifašističnih žrtev ter, kakor poročajo na primer iz italijanskega mesta Milano, razobesili zastavo s kljukastim križem, medtem ko so na Dunaju oskrunili židovsko cerkev in zagrozili, da jo bodo razstrelili v zrak. V bližini izraelskega mesta Tel Aviv pa so našli večjo količino letakov, katerih protiži- Državniki se spet pripravljajo na obsežna potovanja V novoletnih po lanicih ro državniki vseh držav najbolj poudari i važnost borbe za mir ter nakazah tudi številne probleme, ki jih bo v tej zvezi treba reševati v bližnji bodočnosti. Problemi so seveda različni, kakor so različni tudi pogledi po ameznih politikov na pot, ki jo bo treba ubrati; vsi pa so si edini v tem, da ie naibolj oomemben korak na tej poti za 16. maj predvidena vrhunska konferenca v Parizu, kateri naj bi pozneje sledilo še več srečanj najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda. Medtem so priprave za prvo srečanic Že v polnem teku, kar se kaže tud' v dejstvu, da imajo vodilni državniki za prihodnje mesece predvidena številna potovanja po vseh delih sveta. Največjo pozornost posvečajo seveda potovanjem predstavnikov štirih velesil, med katerimi se britarvki premier Macmillan že mudi na daljšem obisku v afriških deželah. ki so pod britansko upravo. Ameriški predsednik Eisenhower namerava v kratkem nadaljevati svoje svetovno potovanje, katerega prva etapa ga ie pred decembrskim srečanjem zahodnih velesil vodila po deželah Bližnjega vzhoda in Evrope, medtem ko bo zdaj obiskal Srednfi in Daljnji vzhod. Podobno smer bo ubral tudi predsednik sovjetske vlade Hru-ščev, ki bo še pred svojim za čas od 15. do 29. marca predvidenim obiskom v Franciji odpotoval v Indonezijo in se ob tej priložnosti po vsej verjetnosti ustavil tudi v Indiji in morda tudi na Kitajskem. Francoski predsednik De Gaulle pa se že dalj časa pripravlja za obisk v Ameriki. Hkrati s temi potovanji pa se odvijajo tudi medsebojni obiski državnikov malih, držav, med katerimi se avstrijski prezident Scharf pripravi >a na obisk v skandinavske dežele. Tržaški Slovenci imajo nov Dijaški Dom S pričetkom novege leta so tržaški Slovenci zabeležili lep uspeh požrtvovalnega prizadevanja, ko so slovesno odprli novi Dijaški dom. Slovesnost je bila povezana s pestro kulturno prireditviio, ki so jo pripravili sedanji gojenci Dijaškega doma ter tako izpričali hvaležnost vsem, ki so pomagali uresničti lepi načrt in tako omoqočili, da je dobila slovenska Šolska mladina v Trstu res ustrezno in moderno urejeno bivališče. Ob slovesni otvoritvi je ravnatelj Drago Pahor poudaril veliki pomen novega Dijaškega doma in dejal, da fa dan ni pomemben datum le za tržaške Slovence, marveč za Slovence v Italiji sploh. Ko je nakazal dolgo težavno pot do končne izgradnje doma, je govorn-k izrekel zahvalo vsem dobrotnikom ter dejal: V novih pogoiih se nam nudijo široke možnosti nadajnjega razvoja in vzpona; to smo dolžni sebi, dolžni smo to našim staršem, ki so nam zaupali vzgojo svojih otrok, predvsem pa smo dolžni vsemu slovenskemu ljudstvu, ki z neprestanim in učinkovitim podpiranjem naše Dijaške Matice izpričuje veliko vero v doraščajoče generacije, ki nai se z dobrim študiiem in s pravilno socialno in nacionalno vzgojo pripravijo, da bodo sprejeli v dediščino in nadalje razvijali vso našo slovensko bifnost, vse naše slovensko duhovno bogastvo. Na dan uradne otvoritve so si novi dom ogledali starši dijakov, dan poprej pa so ga obiskali tudi v:soki predstavniki šolske oblasti v Trstu ter zastopniki organizacij in ustanov tržaških Slovencev. Koroški Slovenci se skupno s tržaškimi brati veselimo velikega uspeha ter jim želimo, da bi novi Dijaški dom res postal žarišče slovenske kulture in s tem mogočen branik v borbi za ohranitev slovenske narodnosti v Italiji. Z vso odločnostjo pa je treba poudariti, da je do najnovejših izzivanj moglo priti pač samo zato, ker so odgovorne oblasti vsa zadnja leta mirne duše qledale, kako se spet bohoti nacistični plevel, kako neodgovorni krogi, zlorabljajoč načela demokracije, teptajo zakone In delajo proti Interesom domovine. Kolikokrat smo koroški Slovenci opozarjali na nevarnost In škodljivost tega početja, pa smo vedno naleteli le na gluha ušesa, kar je nacionalistične in nacistične elemente le še bolj opogumilo ter jim dajalo novo pobudo za izpodkopavanje temeljev demokrac' na Koroškem Za danes popoldne je sklicano za- f sedanje koroškega deželnega zbora. ki bo med drugim sklepal tudi o pred- f logu pravnega in ustavnega odbora \ glede predčasnega razpusta sedanje- f ga deželnega zbora. Ta predlog je bil v odboru sprejet na željo sociali-st čne frakcije proti glasovom UVP in FPd. Po vsej verjetnosti bo deželni zbor izglasoval sklep o razpustu kliub nasprotovanju obeh desničarskih f strank, ker manjka rocialistom le en glas do potrebne večine in je pričakovati, da se bo komunistični poslanec pridružil frakciji SP'G. Hkrati je za danes sklicana tudi seja deželne vlade, ki bo po vsej verjetnosti določila za dan volitev v novi deželni zbor 6. marec 1960. Čeprav poteče delavna doba sedanjega deželnega zbora šele meseca maja, razne okclnostl govorijo za preložitev volitev na prejšnji termn. Poleg vsega drugega se bo s tem bistveno skrčil čas volilne borbe, kor bo le koristno vplivalo na nadaljnje sodelovanje v deželni politiki. = f borbe, kar ^ a nadaljnje ^ 'litiki. ( ge, med njimi Hitlerjev »Mein Kampf" in Rcsenbergov mitos 20. stoletja, torej spise. k! so veljali za sveto pismo in katekizem nacizma. Iz zahodnega Be-lina poročajo, da je lamka:šnje sodišče enega izmed krivcev ob: sodile na 10 mesecev zapora, zahodnonemška vlada pa je predložila parlamentu sklep, naj bi le-ta čim prej sprejel poseben zakon, k: bi določal stroge kazni za ščuvanje na narodnostno in plemensko mržnio. Tudi avstrijski notranji minister Afritsch je delegaciji dunajskih Zidov zagotovil, da ima policija navodilo, naj z ustrezn mi ukrepi prepreči nadaljnje izgrede, proti krivcem pa bodo nastopili najostreje, ker — kakor je dejal — avstrijsko prebivalstvo odločno odklanja protižidovske akcije. Posebno odločno se za sirogo zasledova-, nje krivcev sedanjih izgredov zavzemajo mednarodna ždovska združenja, katerih zastopnik bo v ia namen obiskal tudi za-hodnonemškega kanclerja Adenauerja, da mu predloži poseben načrt, kako bi v bodoče preprečili podobne akcije. Občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško V torek, dne 29. decembra je pred zaključkom leta 1959 še zasedal občni zbor v sejni dvorani zbornične palače v Celovcu, Muzejska ulica 5. Svetniki vseh frakcij so bili navzoči v polnem številu, zbralo pa se je tudi večje število zborničnih referentov in uradnikov, zastopniki koroškega tiska, uradne tiskovne službe ter radia Celovec, ki so vztrajno sledili živahnemu zborovanju. Koroško deželno vlado je zastopal namestnik deželnega glavarja H. Ferlitsch (Bauernbund), ki je naglašal pomembne prispevke, ki jih soglasno odobreni proračun dežele predvideva za razne namene kmetijstva in gozdarstva ter kmetijske zbornice v letu 1960 na Koroškem. Posebno pomembna je postavka, ki je namenjena podpiranju in nadaljnji izgradnji kmetijskega šolstva. (To vprašanje bomo Spremembe v vodstvu koroške varnostne službe Ker je dosedanji varnostni d rektor na Koroškem dvorni svetnik dr. Odlasek s koncem minulega leta stopil v pokoj, je bil s 1. januarjem 1960 imenovan za novega varnostnega direktorja dosedanji policijski direktor v Celovcu dvorni svetnik dr. Arthur P a y e r. Za novega policijskega direktorja v Celovcu pa je bil hkrati imenovan policijski svetnik dr. Anton S t r a k a z Dunaja. Ob spremembah v vodstvih koroške varnostne službe je potrebno, da ponovno opozorimo na dolgo vrsto zločinskih izpadov proti koroškim Slovencem in njihovim ustanovam, ki so se dogodili v zadnjih letih in katerih krivcev vse do danes niso izsledili oziroma kaznovali. Da navedemo le najvažnejše primere: Leta 1953 * razstrelitev partizanskega spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu; * napad na takrat 66-letnega Franca Prašnika Iz Lobnika pri Železni Kapli. Leta 1955 * odstranitev slovenskega napisa z Breznikove gostilne v Pliberku. Leta 1956 * napad na 80-letnega kanonika dr. Arnej-ca ter s tem v zvezi na Krumplovo domačijo v Žrelcu; * dvakratna odstranitev slovenskega napi- sa Hranilnice in posojilnice v Železni Kapli; , * skrunitev partizanskega grobišča v Borovljah. Letal 957 * odstranitev slovenskih oziroma dvojezič nih napisov slovenskih organ!zacij in ustanov v Celovcu; odstranitev dvojezičnega napisa Hranilnice in posojilnice v Velikovcu. Leta 1958 * odstranitev slovenskega dela napisa na ljudski šoli v St. Janžu v Rožu; * poškodba in odstranitev slovenskega dela napisa na uradnih kažipotih v občini Blato pri Pliberku. Leta 1959 * izzivalna in proti Slovencem naperjena hujskaška napisna akcija v št. Rupertu pri Velikovcu; * ponovni atentat na sedež slovenskih organizacij v Celovcu. Koroški Slovenci smo pristojne oblasti vedno znova opozarjali na nevarnost, ki jo za mir in demokracijo v deželi predstavijo zločinsko početje nacionalistični elementov. Opozarjali smo, da je to divjanje plod neodgovornega hujskanja proti slovenski narodnostni skupini ter zahtevali, da se končno v sm slu § 5 člena 7 onemogoči ščuvanje na narodnostno mržnjo. Hujskanje na narodnostno sovraštvo velja tudi po mednarodnem pravu za kaznivo dejanje in se posebej omenja tudi v Ustanovni listini OZN ter v Deklaraciji o človekovih pravicah. Kako strogo obsoia-jo tako početje v sosedni Jugoslaviji, je razvidno iz člena 119 kazenskega zakonika, kjer se glasi: Kdor t propagando ali kako drugače zbuja ali razpihuje narodnostno, plemensko ali versko sovraflvo ali raz-dot med narodi in narodnostmi, ki živijo v Jugoslaviji, se kaznuje s strogim zaporom do 12 let. te je storilec dejanje vršil sistematično ali na ta način, do je izrabljal položaj ali poklic, ali če je zaradi posebej obravnavali v eni izmed naslednjih številk .Slovenskega vestnika".) Znatna bo tudi pomoč, ki jo je sprostila v znesku milijona šilingov pristojna uprava .Fonda za pobijanje živinskih kug", da omogoči nadaljevanje akcije proti tuberkulozi, ki bi sicer vsled pomanjkanja sredstev popolnoma zastala. Predrednik zbornice, nar. poslanec Hermann Gruber (Bauernbund) je podal nato obširno poročilo o delovanju in uspehih Kmetijske zbornice za Koroško v minulem letu ter dodal kratek pregled splošnega položaja kmetijstva v sedanjem gospodarstvu in nekaj svojih pogledov na bodoči pričakovani gospodarski razvoj v državi in v Evropi. Poročilo je bilo posebno izčrpno v pogledu izrednih naporov zbornice za strokovno šolanje in splošno izobraževanje kmečkih ljudi in posebno še kmečke mladine na Koroškem. Število raznih tečajev ter številke udeležbe so brez dvoma razveseljive, vendar samo za nemškega kmeta. Izrecno moramo namreč na tem mestu žal ugotoviti, da je poročilo potrdilo strahotno krivico, ki jo leto za letom delajo koroškim Slovencem javnopravne ustanove: Med vsemi naštetimi tečaji in strokovnimi zborovanji poročilo ni moglo navesti niti enega samega, ki bi ga bila Kmetijska zbornica izvedla v krajih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom v slovenskem jeziku! Nič boljše ni bilo s strokovnimi izpiti za kmetijske vajence, ki so bili izključno v nemškem jeziku — tudi za slovenske vajence. Prav tako ni bilo niti brige niti groša sredstev Kmetijske zbornice za prepotrebno slovensko kmetijsko šolstvo, medtem ko je izgradnja zadevnega nemškega šolstva na prvem mestu v Avstriji. Tudi od ogromnih sredstev, ki jih je zbornica izdala za zbornično glasilo, za prispevke raznim organizacijam, za izobraževalni dom v Hrastovicah ter — poleg mnogih drugih izdatkov na tem področju delovanja — za „razne prispevke in darove" za strokovno izobrazbo in prosveto v slovenskem jeziku ni bilo v letu 1959 niti počenega groša! S tem še nikakor ni rečeno, da bi bili naši slovenski kmetje zapostavljeni samo na Zadnje dni preteklega leta so imeli v inštitutu za jedrska raziskovanja .Boris Kidrič" v Vinči pri Beogradu veliko slavnost, ko so izročali svojemu namenu nov raziskovalni jedrski reaktor, ki s svojo jakostjo 6,5 do 10 megavatov sodi med osem največjih reaktorjev na svetu. Reaktor so na podlagi jugoslovansko-sovjetskega sporazuma o sodelovanju na področju jedrskih znanosti in uporabe jedrske energije v miroljubne namene projektirali, zgradili in montirali jugoslovanski in sovjetski znanstveniki ter podjetja iz obeh držav. Slavnosti v Vinči so se udeležili predsednik FLRJ maršal Tito, podpredsednika zvezne vlade Kardelj in Rankovič ter številni visoki predstavniki jugoslovanskega polfič-nega življenja in znanosti, poleg njih pa tudi sovjetska delegacija pod vodstvom prvega namestnika načelnika Glavne uprave za miroljubno izkor ščanje atomske energije Aleksejeviča in delegacija Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki sta jo vodila direktorja dr. Snizek in Te th. V pozdravnem govoru je direktor Teith v imenu Mednarodne agencije za atomsko energijo čestital Jugoslaviji k novemu uspehu ter želel, naj bi bilo prihodnje leto srečno in uspešno za jugoslovanski program razvoja atomske energije v službi miru. »okeon r!c:nnia pršilo do nereda, drun.h .Hudih posledic, 5e 'Jarilcc kaznuje % žnporom rio 15 le!. *(«?or c 'drfnvifriuov ali kako dpMogtče ^buja narodnostno. o‘emen5*sc* n\5 vckio nestrpno*se katnuje l zaporam od J dni do 3 let. Tako v Jugoslaviji! In pr: nas v Avstriji ler posebej na Koroškem? Zgoraj navedeni primeri zločinskih atentatov na koroške Slovence n nj hove ustanove, katerih storilci in krivci so vse do danes ostali .neznani" in nekaznovan , zlasti pa nebrzdana hujskaška gonja proti slovenski manjšini govorijo dovolj jasno. Koroški Slovenci si niče- strokovno-prosvetnem področju delovanja Kmetijske zbornice za Koroško. Kajti poročilo o delovanju zbornice in njenih oddelkov in ustanov, ki ga je podal njen predsednik, ni razčlenjeno na dejavnost po posameznih okrajih, zaradi česar enostranost m vidna na prvi pogled. Dejstvo je, da je zbornica v preteklih letih tudi zelo bogata sredstva za ustanovitev semenarske zadruge s prostornimi skladišči in dragimi tehničnimi napravami, pomembne denarje za poskusno pitališče svinj, visoke prispevke za žitna sklad’šča in za predelavo mleka v prašek dala in posredovala izključno nemškim kmetijskim zadrugam, v katerih denarni centrali so tudi skoraj v celoti naloženi pomembni milijonski zneski zbornice. Mimo teh dejstev ne pridemo ob sicer priznano stvarnem poročilu, ki je navajalo široko razpredeno dejavnost obratnega in statističnega oddelka, oddelkov za rastlinstvo, za živinorejo, za gozdarstvo, za agrarno tehniko in za socialna vprašanja. Posebej je predsednik naglasil važnost uvedbe redne menjave semena pri krompirju, povečanja izvoza plemenske živine ter razširjanja in izboljšanja perutninarstva na manjših obratih, kar je označil vse za nalogo bližnje bodočnosti. Del poročila, ki je veljal splošnemu položaju kmetijstva Avstrije v sedanjosti, je veljal pretežno dokazovanju potrebe .zakona o kmetijstvu", o katerem se v Avstriji že leta razpravlja med političnimi strankami. Očitno je prišlo po zamenjavi na pristojnem ministrskem sedežu na Dunaju do stvarnejšega kontakta med vladnima strankama tudi na tem področju, ki je rodM posebno študijsko potovanje zastopnikov vseh strank državnega zbora v Zahodno Nemčijo in Dansko, da se spoznajo tamošnje izkušnje s sličnimi zakoni v zaščito kmetijstva. Drugi del občnega zbora je veljal obravnavanju predlaganega proračuna s skupno 6,456.000 šil. prejemkov in izdatkov kmečkega poklicnega zastopstva za leto 1960. Za pokritje izdatkov je potrebno zvišanje zbornične doklade od dosedanjih 150 % na 175 % davčne osnove. (Nadaljevanje na B. strani) Prav tako je izrekel čestitke in želje za uspešno delo vodja sovjetske delegacije Aleksejevič. Podpredsednik zvezne vlade Rankovič pa je kot predsedn k komisije za jedrsko energijo poudaril veliki pomen novega reaktorja za bodoče znanstveno delo in dejal, da so jugoslovanski inštituti v razliko od mnogih drugih inštitutov v svetu inštituti odprtega tipa, .kajti mi nimamo razlogov, da skrivamo rezultate svojega dela, ki je usmerjeno samo na dvig naše znanstvene In strokovne zmogljivosti in na ustvarjanje pogojev za koristno uporabo jedrske energije." Maršal Tito, ki je ob izgradnji novega reaktorja odlikoval z visokimi odlikovanji vrsto jugoslovanskih in sovjetskih znanstvenikov in strokovnjakov, kateri so sodelovali pri projektiranju in izgradnji reaktorja, je kolektivu inštituta „Bors Kidrič' poslal pozdravno pismo, v katerem je med drugim rečeno: Jugoslavija je že večkrat nastopila proti uporabi jedrske energije kot sredstvu uničevanja in naloga jugoslovanskih znan-stven'kov je, da dajo svoj prispevek splošnim jugoslovanskim naporom, da bi jedrska energija postala močno orožje v borbi človeštvo za premagovanje zaostalosti in siromaštva, za srečnejše in bogatejše življenje v trajnem miru. sar ne želimo bolj iskreno kot pomiritev v dere!! ter enakopravno sožitje med obema naredomsi, zato slej ko pte; zahtevamo ir pričakujemo, da bodo p/islojne oblasti končno v smislu veljavnih zakonov in določil državne pogodbe cnemogoč le nadaij nje zastrupi »nje odnosov med slovensko in nemško govorečimi deželeni skupne domovine. Kajti v vzdušju dinomilskih atentatov, fizičnih napadov, nevarnih groženj in hujskanja ni mogoče pravično reševati narodnostnega vprašanja, še manj pa govoriti o enakopravnosti manjšine! Dunaj — Kot največji socialnopolitični napredek v letu 1959 je imenoval socialni minister Proksch uvedbo 45-urnega delovnega tedna. Kljub temu pa je naglasil potrebo po posebnem zakonu o delovnem času, ker je bila sedanja ureditev sklenjena le s kolektivno pogodbo in poleg tega tudi ne velja za vse delojemalce. Poleg tega je minister navedel kot posebne uspehe na socialnem področju izboljšanje pokojninskega zakona ter zakona o vojnih žrtvah. Madrid. — Nekaj dni pred koncem minulega leta je v nemški bolnišnici v Modi idu umrl Ante Pavelič, kateri je kot vodja hrvatskih ustašev in predsednik s pcmočjo nae stov ustanovljene neodvisne Hrvatske spadal med največje jugoslovanske vojne zločince. Leta 1945 je pribežal najprej na Koroško, pozneje pa so mu angleške zasedbene oblasti omogočile beg v Južno Ameriko. Tokio. — Po uradnih podatkih šteje Japonska trenutno okoli 93 milijonov prebivalcev. Afhen (Ohio). — Zastopnik Nigerije na svetovni konferenci v ameriški državi Ohio Boal Ige je izjavil, da je doba kolonializma dokončno mimo in Afr ka stopa v obdobje neodvisnega razvoja. Dejal je, da črni kontinent ni za kapitalizem' in tudi ne za komunizem, on posebno pa želi Afrki in vsemu svetu, da bi postal socialističen, ko bi lahko vsaka dežela zastopala svoje upravičene lastne koristi. Ziirich. — V noči od 1. na 2. januar je v 81 letu starosti umrl dr. Friedrich Adler, bivši poslanec v avstrijskem parlamentu ter sekretar Socialistične internacionale. Friedrich Adler je bil sin Viktorja Adlerja, enega najbolj znanih voditeljev avstriiske-ga delavskega g banja. Prav tako kot njegov oče, se je tudi Friedrich Adler po končanem študiju posvetil politiki ter delavskem gibanju in je aktivno sodeloval pri izgradnji prve republike. Bruselj. — Belgijski kralj Boudouin se je vrnil s svojega obiska v Afriki, kjer je bival v belgijskih posestvih Ruanda-Urundi in Belgijski Kongo. Njegov obisk v Afriki zanj ni bil preveč razveseljiv, saj so mu v raznih krajih pripravili zelo neljube sprejeme ter ga obsuli z zahtevami po neodvisnosti za imenovane dežele. Vientian. — Ko je odstopila dosedanja laoška vlada, je oblast v deželi prevzela vojska ter sestavila vlado generalov in drugih oficirjev. Hkrati so močni odredi vojske zasedli poslopje radia in več drugih javnih poslopij in ustanov. Sodijo, da je prejšnja vlada odstopila zaradi ostrih političnih trenj. Peking. — Vlada LR Kitajske je odgovor la na najnovejšo noto indijske vlade ter ponovno izrazila upanje, da se bosta v bližnji bodočnosti sestala ministrska predsednika obeh dežel in da bo obmejni spor poravnan na prijateljskih razgovorih. New York. — Svetovna zdravstvena organizacija bo v začetku tega leta uveljavila obširen program zdravstvenih raziskav, pri čemer bo svoje delo usmerila predvsem na raka in bolezni srca ter druga obolenja, ki čedalje bolj ogrožajo zdravje človeštva. Proučevali bodo tudi posledice radioakt vnega sevanja. Posebno skrb bodo posvetili mednarodnemu sodelovanju na področju raziskav. Pariz. — S 1. januarjem je dosedanji francoski frank zamenjal tako imenovani »težki frank”, katerega vrednostno razmerje v prmerjavi s starim frankom znaša 1:100. V vseh prodajalnah in restavracijah so razobesili cenike, v katerih je cena izražena v starih in novih frankih. Oblasti hočejo na ta način preprečiti mo-reb tno podražitev posameznih proizvodov. Jugoslavija je dobila nov jedrski reaktor Številni narodi reformirajo svoje pisave Arabska pisava sodi med najtežje na svetu, ker ima vsaka črka posebno obliko glede na položaj v besed1, to se pravi, če je v sredi, na začetku ali na koncu. Posebne težave so zaradi tega v tiskarnah, kjer morajo imeti črkovniki vsaj po 400 predalčkov za različne tiskarske znake. 2e pred dvajsetimi leti je egiptovska je-z kovna akademija menila, da je treba prenoviti arabsko pisavo, češ da bi takšna reforma pospeševala arabsko kulturo. Vendar člani akademije takrat niso mogli pro- dreti s svojim predlogom, da bi arabske pismenke nadomestili z lat nico. Pred kratkim pa sta egiptovska pisatelja Taha Hussein in Mahmud Timor ponovno načela to vprašanje. Egiptovsko prosvetno ministrstvo je sestav lo posebno komis jo, ki je prejela doslej nekaj nad dve sto predlogov. Večina zagovornikov reforme predlaga, naj bi doslej vezane arabske pismenke ločili, tako da bo mogoče uporabljati iste znake za določeno pismenko ne glede na njen položaj v besedi, torej tako kot v naši pisavi. Vendar imajo pri izvedbi načrtov za reformo arabske pisave velike težave in je tudi egiptovski prosvetni min ster opozoril na štev lne ovire, ki bodo nastale zlasti zaradi tega, ker bo treba za reformo pridobiti vse arabske dežele, tako tudi Saudsko Arab:jo in Jemen, ki se odločno zavzemata za prvotno arabsko pisavo, s kakršno je napisan koran. Nekaj podobnega so poskušali pred leti tudi Izraelci s svojo psavo, vendar ni bilo uspeha. 2e pred desetletji pa je to uspelo Turčiji in potem vzhodnoazijskim deželam, ki so tako odprle z latinico p:sočim deželam vrata v svojo kulturno zakladnico. Trenutno se z obsežno reformo psave bavijo fudi na Kitajskem, kjer je pričakovat', da bo v nekaj letih vsaj mlajši generaciji s pomočjo nove pisave odprta prosta prot v svetovno kulturo. Na Japonskem pa je s 1. januarjem stopila v veljavo posebna vlodna odredba, ki pomeni prvi korak na poti k splošni reformi japonske pisave. Sedanji predpis, ki velja bolj ali manj za uradne objave, sicer spreminja le obl'ko pisania (doslej so Japonci pisali od zgoraj navzdol, po novem pa bodo kot mi pisal ' od leve proti desni), vendar je pričakovati, da bo v prihodnjih-letih sledila tudi splošna reforma pisave, japonski jezikoslovci pa sploh govorijo o potrebi p>o novem jeziku. Prof. Anton Melik 70-letnik Na novega leta dan je obhajal svoi 70-letni jubilej akademik prof. dr. Anton Melik, ki zavzema vidno mesto med slovenskimi znanstveniki ter kulturnmi delavci. Posebno pomembno je njegovo delo na zgodovinskem :n geografskem področju, kjer je napisal dolgo vrsto priznanih znanstvenih razprav in knjig. Zlasti slovjo njegova dela »Jugoslavija' in »Slovenija', za katere je dvakrat prejel Prešernovo nagrado. Ob 70-letnici ie predsednik FLRJ maršal Tito odlikoval jubilanta z Redom zasluge za narod I. stopnje. Slovenska prosvetna zveza vabi na tradicionalni Slovenski ples v soboto, dne 23. januarja s pričetkom ob 20. uri v prostorih Delavske zbornice v Celovcu Cetinje se vedno bolj spreminja v mesto muzejev Za ples igrata: Ljubljanski JAZZ-ansambel Pojejo: Marjana Deržaj Avsen;kov kvintet Beti Jurkovič Danica Filipčič France Koren Vsfopn'ce v predprodaji po 15 šilingov p>ri krajevnih Slovenskih prosvetnh društvih ter v Celovcu v knjigarni »Naša knjiga', pri vratarju Delavske zbornice in v Karntner Reiseburo. — Po 20 šTingov pri večern blagajni. Ben Hur ir novem veleli!mu Doslej sta veljala za izrazta velet Ima le dva: Deset zapovedi in V vrtincu, zdaj pa se jima je pridružil tretji film »Ben Hur', ki presega vse dosedanje rekorde v filmski industriji. Pravijo, da je to najdražji film, kar so jih doslej sploh izdelali, hkrati pa spada tudi med najdaljše, saj traja predvajamo dobre tri in pol ure. Film »Ben Hur" je izdelala hollyvoodska filmska družba MGM. Priprave za izdelavo tega filma so traiale več kot pet let, snemal' pa so ga dobrih šest mesecev v Italiji ter ga devet mesecev montirali v Hol-Ivvoodu. Izdelava filma je po zagotovilih družbe stala 15 milijonov dolarjev, to je približne 375,000.000 šilingov. Družba na- Zgodovina slovenskega naroda Zgodovina slovenskega naroda, ki jo piše prof. dr. Bogo Grafenauer, je doslej izšla v treh zvezkih v okviru knjižne zbirke pri Kmečki kn'g v Ljubljani. Naslednji zvezek obširnega dela bo izšel leta 1960 pri oddelku za tisk in propagando Glavne zadružne zveze LRS. ki bo v prihcdn ih letih izdal tud še ostale zvezke, kafer h skupno število bo predv doma znašalo osem. Vse tiste, ki se zanimajo za poljudno pisano delo o zgodovini slovenskega naroda, vabimo, da vse doslej iz šle in tudi naslednje zvezke naročijo v knj gami »Naša knjiga" v Celovcu. dalje zagotavlja, da ima f Im več ko 400 govornih vlog, v filmu je okoli 10.000 spe-cialnih efektov, zanj so potrebovali 100.000 kostumov in kakih 300 prizorišč. Eden največjih efektov je gotovo dirka bojnih vozov v c rkusu, za katero so izdelali prizorišče v rimskem filmskem mestu Cinecitta. Pravijo, da je bilo prizorišče za snemanje dirke največje filmsko prizorišče vseh časov; zanj so potrebovali 18 oralov zemlje ter 40.000 ton peska, nastopalo pa je v c'r-kusu 10.000 ljud1. Čeprav so to prizorišče urejali celo leto in je stalo milijon dolarjev ter so dirko samo snemali tri mesece, kar je stalo še en milijon, pa traia dirka v filmu samo devet m nut. Za celotno izdelavo „Ben Hurja" pa so v londonskih laborator-jih hollyvocdske družbe MGM obdelali (po ceni 3 delarje za meter) okoli 400.000 m specialnega 65 mm širokega Eastmanove-ga barvnega filma. Po krstn; predstavi novega filma, v katerem igtc glavno vlogo Charlton Hesfon so posebno hvalil' rež'seria Williama Vilerja, o katerem sodijo, da se je z uspehom opriiel režiranja velefilmov. Scenarij pa ie ob sodelovanju znanih dramatikov napisa! Karl Tunberg. Ob zgornj h številkah seveda ni čudno da je tri mesece pred koncem snemanja dobi d rektor snemanja Henry Henigson hud srčni napad, 14 dni kasneje pa še hujšega producent Sam Zimbalist. Nekdanja prestolnica Črne gore Cetinje je kljub prenosu upravnih oblasti v Titograd ostalo kulturno-zgodovinsko središče republike in se vedno bolj spreminja v pravo mesto muzejev ter kulturno-zgodov n-skih spomenikov, zato so mu že dal' naslov »mesto — muzej'. Mesto je ustanovil Ivan Crnojevič leta 1485, ko se je umaknil pred Turki. Ker je bilo mesto v težko dostopnem kraju sredi kraškega hribovja do-kai varno, se je v njem uspešno razvijala kultura in umetnost, katere spomenik! še danes pr tegujejo neštete tujce, ki obiskujejo tudi bližnji rojstni kraj največiega črnogorskega pesnika in slavnega voditela Petra Petroviča Njegoša. V Cetinju ie poleg večjega števTa šol, arhiva in knhžn'ce tud' velik relief Črne gore, posebno pa slovi mesto po svojih muzejih, ki hranijo spomenike starodavne črnogorske umetnosti in kulture. Trenutno pri- pravljajo v znanem cetinjskem samostanu zanmv muzej ikon in fresk, v kcrtenm bodo zbrane kopije naibolj znanih fresk iz sfarih črnogorskih cerkva in samostanov. Ko bo muzej urejen, bo obiskovalec mogel spremljati razvoj črnogorskega fresko-slikor-stva od 8. do 19. sfoletja, kar bo nedvomno edinstvena zbirka, ki bo vzbujala zanimanje daleč po svetu. Freske bodo v mu-ze'u razporejene po kronološkem redu, poleg tega pa bo v vsakem prostoru razstavljena tudi maketa samostana ali cerkve, kjer se nahajajo originalne freske in ikone. Razen fresk in ikon bodo v muzeju razstavljeni tudi mala plastika, dragocene obredne posede ter zanimivi rokops', ki spadajo med največje redkosti te vrste. Piedvidevaio, da bo novi muzei odprt že tekom letošnjega leta, skrb za ureditev razstave pa ima cetinjska Umetniška galerija. Prešernov „Krst pri Savici” v esperantu Svetovni jezk esperanto prdobiva v svetu vedno večji krog pristašev in posebno med mladino je opaziti veliko zanimanje zanj, saj omogoča sporazumevanj pre-1| ko vseh državnih, narodnih in jezikovn h meja. Med države, v kater h je esperanto j| najbolj razširjen, spada fudi Jugoslavija, kjer imajo v šolah reden pouk esperanta ter | neštete krožke esperantistov, ki se uspešno udejstvujejo tudi s pravimi kulturn'mi pri-\ reditvami. H V začetku tega leta bo v Ljublian1 gostovala skupina beograjskih esperantistov, ki bo nastopila z zanimivim kulturn'm programom. S tem bo vrnila obisk kulturne skupine ljubljanskih esperantistov, k' so lani novembra gostovali v jugoslovanski pre-stoln'ci ter v počastitev stoletnice rojstva dr. Zamenhofa, začetnika esperantskega gibanja, priredT samostojen kulturni program. Na sporedu prireditve v Beogradu so bile številne recitacije, večii del programa pa je izvajal mlad'nski esperantski pevski zbor. Za stolefn co začetnika esperantskega gibanja pa je newyorška založba »KB* pripravila ponatis Prešernovega »Krsta pri Savici', ki ga je v esperantski jezik prevedel Danvan Vahen. To je že treba izdaja Prešernovega dela v esperantu. Retoromanska manjšina \ Švici (PO »PRIMORSKEM DNEVNIKU”) Odkar je šv carsko ljudstvo s splošnim, glasovanjem 20. februarja 1938. leta priznalo retoromanščino za četrti deželni jezik (poleg nemščine, francoščine in italijanščine), se je zanimanje zanj močno dvignilo. Prznanje je podprlo 574.991 volivcev, le 52.827 mu je nasprotovalo. ZnačTno je, do so poleg Retoromanov objavili obširne razprave o retoromanščini mnogi nemško govoreči Švicarji, t.j. predstavniki jezika, ki je zadnja stoletja najbolj ogrožal ( n še ogroža) retoromanski živelj. To naj bi bil poleg rezultatov glasovanja dokaz, da se tudi Nemci zavzemajo za ohranitev jezika, ki so ga nekateri že obsodili na pogin. Vsak narod se s ponosom spominja svo-j h prvih pisanih virov. Kakor Slovencem, je dala tudi Retoromanom reformacija prvo obsežnejše pisano delo. Leta 1560 je Gia-chem Bifrun izdal Novi zakon v gornjeenga-dinskem narečju, narečju Ladinov. Dve leti pozneje je izšla prva knjiga napisana v spodnjeengadinskem narečju ;zpod peresa Duri Champella. Leta 1611 je reformator Stiafen udaril temelje poznejšemu surselv-škemu kniiževnemu jeziku. Kakor kaže etnografska karta Grischuna, največjega in obenem najmanj razvitega švicarskega kantona, je nemški živelj z naseljevanjem pred stoletji nekako prereza! strnjeno retoromansko ozemlje na dva dela, ponekod pa ustvaril močne nemške otoke. Toda razvoj je šel še dalje. Na posa-meznh območjih, ločenih z v sokimi gorami, se je sčasoma razvilo kar pet književnih jezikov: surselvški na vzhodu, sutselvški in surmeirski na jezikovno ogroženem ozemlju »nekje na sredi* ter ladinski, ki se spet deli v spodnjeengadinski in gornjeengadin-ski. Skoraj povsod na svetu skušajo posamezna narečja; strniti v enotni književni je-z k -s tem, da enega od vodilnih priznava- jo za splošnoveljavnega ali pa ga »umetno’ ustvarijo. Razvoj retoromanščine je krenil po drugi poti. Domačini-jezikoslovci pojasnjujejo ta poiav z naslednjim: • Z neprehodnostjo ozemlja. Posamezna jezikovna območja so bila ločena med seboj s planinskimi verigami, ki so bile nekoč težko prstopne in tudi zimske mesece neprehodne. ® S pomanikanjem pravega nacionalnega središča. V času, ko je retoromanščino dobila svoje prve pisane vire, je Chur, naravno središče celotnega kantona, že podlegel germanizaciji. Pozneje se je eno kulturno središče pričelo razvijati v Engadinu, drugo pa v renski dolini, na dveh krajih, ki sta močno oddaljena drug od drugega. ® Z lokalisfičn mi težnjami. Preb valsfvo je v duhu švicarskega čuta do demokracije »do dno" zavračalo enotni jezik, ker b' se moralo odreči priljubljenega narečja. Razlike med surselvškim in ladinskim narečjem pa so sčasoma postale tako vel ke, da se ljudje obeh območij praktično niso več razumeli med seboj. Vsi dosedanji poizkusi, da bi nekako odpravili bistvene razlike ter ustvarili skupen jezik, so ostali brez uspeha in ne kaže, da bi bilo kaj bolje v prihodnosti. Ker so razen tega vse doline, ki jih naseljujejo Retoromani, že stoletja odprte prav proti strnjenemu ozemlju šv;-carskih Nemcev, so krajevni voditelji videli edino rešitev proti nemškemu vdoru v tem, da so ljudi še bolj navezovali na narečje, Ta oblika samoobrambe se je v bistvu ohranja tudi do današnjih dni. Kol'ko je pravzaprav Retoromanov, sorodnikov Furlanov v Ital ji, na švicarskem ozemlju? Ob zadnjem ljudskem štetju I. 1950 so jih našteli 48.862, deset let poprej pa 46.456. številke govore o tem, da ta narod ne izumira. Vendar nas preprosta primerjava s tem, koliko je v istem obdobju napredoval nemški ž'velj, opozaria na čudno nesorazmerje. Leta 1880 je bilo v vsej Švici 1,4 odst. vsega preb valstva retoromanske-ga, leta 1950 pa samo 1 odst. V kantonu Graubuenden (Grischun) so te številke ie bolj zgovorne. Od I. 1880 do leta 1950 se je nemški živelj povzpel od 46 odst. vsega prebivalstva na 56,3 odst., v absolutnih številkah pa znašo ta prirastek od 43.664 do 77 tisoč 96. Nemštvo torej očitno spodriva (Nadaljevanje sledi) IZ BILČOVSA , Kulturna prireditev. — Naša kulturna pri-red tev na Štefanovo, dne 26. decembra 1959, je bila znova lepo doživetje za vse številne obiskovalce, ki so napolnili dvorano pri M klavžu. Uvodoma sta bili na sporedu dve zelo dobro podani deklamaciji, njim pa sta sledili po dve pesmi ženskega in moškega dueta, spremljani z gitaro, kar je prireditev zelo poživelo. Glavni del prireditve pa je bila uprizoritev igre „Na poljani". Avtor te igre je naš koroški rojak Jaka Špicar, ki je spisal vrsto razn h krajših in daljših iger. V minulem letu je obhajal svoj 75-letni življenjski jubilej, zaradi tega se je naše Slovensko prosvetno društvo „B;!ka' odločilo, da v njegovo počastitev in majhno priznanje njegovih zaslug za slovensko prosveto igra eno izmed njegovih del. S tem mu tudi izrekamo za njegovo prizadevanje v službi naroda prisrčno zahvalo, združeno z željo, da bi doživel še mnogo let čil in zdrav. Naši igralci so podali igro zares izvrstno. Brez izjeme vsi so vložili v dejanja vse svoje znanje in sposobnosti. Uspeh nastopa je bil takšen, kakor so se mnogi udeleženci ob koncu navdušeni izražali, da je bilo igre prekmalu konec. Lep uspeh naše zaključne lanske kulturne prireditve naj bo igralcem društva lepo zadoščenje in ponovna vzpodbuda, da nas kmalu spet povab jo na kakšno prireditev. — Ljudsko gibanje. — V preteklem letu je bilo pri nas rojenih 19 otrok, med temi 10 fantov in 9 deklet, od teh 6 nezakonskih. Umrlo pa je 7 oseb in sicer 4 ženske in 3 moški. Med umrlimi je bil en otrok pod 14 leti, najstarejša umrla oseba našega kraja pa je bila 91-letna Terezija Šernagel v Velinji vasi. Poročilo se je 7 parov doma, 3 osebe pa izven domačega kraja. Med večjimi nesrečami zaznamujemo v letu 1959 dva požara, namreč pri Tinjaku na Mali gori in pri Jakopiču v Pugradu. Oba požara je povzročila strela. Požarne nesreče so bile tudi pobuda, da si je večje število kmetov po naših vaseh pustilo napra-v'ti strelovode. Drugih večjih katastrof smo bili še obvarovani. Naša želja ob vstopu v novo leto je, da b! bilo srečno in zadovoljno, da bi prineslo izpolnitev vseh dobrih želja in voščil, ki so si jih ob novem letu medsebojno iz-ražali prijatelji, znanci, sosedje in sorodniki. Predvsem pa želimo lepo medsebojno zasfopnost ter mir v deželi in v svetu. SELE — KOT Spet nekaj malega iz našega kraja. V prvi polovici decembra minulega leta smo imeli zdravniški pregled šolskih otrok. Vabila je razposlal g. učitelj in starši so se lahko prepričali o važnosti ter koristi zdravniške pre:skave šoloobveznih otrok. Med drugim je preiskava pokazala, da so zdravniške preglede šolarjev uvedli v spoznanju, da današnja mladina raste pod povsem drugačnimi pogoji kot pred desetletji ter je izpostavljena veliko večjim zdravstvenim nevarnostim. Naloga šolskega zdravnika je, da ugotovi morebitne telesne hibe in opozori na nevarnosti obolenj, da se lahko pravočasno ukrenejo protiukrepi. Zaradi tega je važno, da je pri preiskavi navzoča odrasla oseba, v prvi vrsti otrokova mati. Vabilu so se odzvali skorai vsi, nekaj tudi zaradi tega, ker v tem letnem času ni toliko nujnega in neodložljivega dela. Zdravniški pregled otrok je v našem kraju važen in velike vrednosti tudi zaradi tega, ker smo daleč od zdravn:ka. Zdravnica dr. Sacher iz Celovca je v več primerih ugotovila kakšno nastajajočo telesno hibo. Vsi, ki bodo njene nasvete izpolnjevali, bodo storili brez dvoma zelo pametno. Skrb za zdravje naših otrok nam mora biti prvenstvena, kajti vedno velja: Le v zdravem telesu lahko vlada tudi zdrav duh! Z zadoščenjem pripomnimo, da je bila zdravnica gospa dr. Sacher med nami zelo prijazna in je rada odgovarjala na vsa naša. vprašanja. Slovenščine sicer ne obvlada, kar je bilo za nekatere matere bolj težavno. Z dobro voljo in s pomočjo učitelja, kj je razgovore tolmačil, pa smo se lahko in mirno zmenili vse potrebno, kar nas veseli tem bolj, ker smo pred nekaj časom brali, da to ni povsod tako. Po končani preiskavi smo se vrnili na domove zado- Poslovili smo se od Frlinove matere Prvi dan novega leta, ko si ljudje vsevprek voščijo veselje, srečo in zadovoljstvo, se je pomikal od Frlina v Dvoru pri Pliberku sprevod žalnih gostov, ki so spremili nad vse dobro in spoštovano mater na šmihel-sko pokopaTšče k večnemu počitku. Po daljšem bolehanju je mati Marija Krištof umrla tik pred Novim letom. Kljub temu, da je pokojna dosegla visoko starost, mati ni nikdar prestara ter je vedno prekmalu ločena iz središča svojcev, posebno iz vzorne družine, kakor je Frlinova, kjer med družinskimi člani, otroci in ostalimi sorodniki vlada najlepše in najboljše soglasje. Pokojna je prehodila življenjsko pot slovenske matere, polne ljubezni, žrtev, nenehnega dela in skrbi ter tudi trpljenja. Bila je srečna, ko so se rodili otroci, ko so rasli in se razvijali obdarovani na umu in telesu. Rodilo se jih je sedem, pet sinov in dve hčeri. Živahno mlado življenje je zaplapolalo v prijazni in prijetni domačiji. Toda kaplja bridkosti je kanila v srca vseh, ko je pred mnogimi leti prekmalu umrl oče in je vsa skrb za dom in družino padla na rame matere. Mati je krepko in z vso materinsko ljubeznijo zmagovala vse težkoče, predvsem pa je nadaljevala vzgojo otrok v vzorne in koristne člane narodnega občestva in družbe. Žalostni dogodki pa tudi pozneje niso izostali. Sin Emil je umrl tragične smrti pri izpolnjevanju svojih poklicnih dolžnosti, kmalu potem pa hčerka Marica, mlada žena šolskega ravnatelja Franca Aichholzerja, kratko po porodu hčerke Vide iz tega zakona. Vida ni imela nenadomestljive sreče otroka, da bi preživela svoja detinska leta ob toplem žaru materinske ljubezni in zrla v oči matere, ki so za otroka raj na zemlji. Po smrti mlade matere in žene pa je hudo prizadeti oče v polni meri storil svojo roditeljsko in vzgojiteljsko nalogo. V ostalem je Marica v mnogih naših krajih v dobrem spominu kot zelo sposobna voditeljica gospodinjskih tečajev in vzgojiteljica slovenskega ženskega naraščaja. Tudi vsi drugi otroci Frlinove matere so si priborili eksistence, med temi delujeta dva s'nova na našem zadružnem področju, prosti čas pa posvečata tudi drugim našim skupnim prizadevanjem. Nacistično nasilje tudi tej značajni, narodno zavedni in protifašistični družini ni prizaneslo. Tudi Frlinova mati je med mnogimi prestala neizrecno žalost in trpljenje ter doprinesla v izseljeniškem taborišču Hes-selberg veliko in plemenito žrtev slovenske žene-matere za preganjano ljudstvo in teptano krvavečo domovino. Pogrebnim svečanostim je poleg sorodnikov prisostvovala velika množica in tako izkazala pokojni blagi materi zadnjo čast in spoštovanje. Cerkveni pevski zbor je odpel ganljive žalosfinke, g. dekan Srienc je spregovoril nagrobne poslovilne besede, v katerih je očrtal vrline in življenjsko pot pokojnice. Za zvezo slovenskih izseljencev se je od sotrpinke-izseljenke poslovil predsednik Lovro Kramer, nato pa je sveta domača zemlja zagrnila telesne ostanke nepozabne Frlinove matere. K mnogim drugim je položila na svežo gomilo venec tudi ZSI. Blaga mati naj počiva v miru, žalujočim sorodnikom pa naj bo v tolažbo nedeljeno sočustvovanje vseh številnih znancev in prijateljev Frlinove družine, sočustvovanje, ki ga izražajo od blizu in daleč. Obirska Pred nedavnim je v celovški bolnišnici umrl Ciril Martinjak iz Obirske. Pokojni je bil napredno in socialno usmerjen človek, ki se ie že v mladih letih vključil v socialdemokratsko stranko, v kateri je videl pobornico za pravice delovnega človeka, kar je bil tudi sam vse življenje. Vsakdanji kruh si je služil s svojimi rokami v napornem delu. Za časa nacističnega nasilja se je dobro zavedal, da mora vsak do-bromisleči človek storiti svojo dolžnost v osvobodilni borbi. Zato je tudi zavestno in požrtvovalno sodeloval s partizani kot zanesljiv obveščevalec. S tem je storil svojo veliko domovnsko, družbeno Jn narodno dolžnost. Blagega pokojnika so pokopali v Trnji vasi pri Celovcu, ker kot proletarec ni imel sredstev, da bi ga prepeljali na domače pokopališče k trajnemu počitku. Cirila bomo ohran ii v lepem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. V občini Libuče so preteklo soboto izročili svojemu namenu transformator in električne vode triindvajsetim hišam v vaseh Senčni kraj, Grablje in Borovje. Več o elektrifikaciji v tem kraju v prihodnji številki. ■BflBflflBBBBBBBBBBB!gBBBBBBBBBBKSHBBBIHBBEnS£&£giZa3i3l9B9SaBB!3K!BHRBB3 AVSENIKOV KVINTET gostuje na Koroškem od 14. do 23. januarja 1960 Koncerti bodo v naslednjih krajih: V četrtek, 14. januarja ob 20.00 uri na Bistrici v Rožu v gostilni Barenvvirt, v petek, 15. januarja, ob 20.00 uri v Borovljah v kinodvorani, (Vstopnice v predprodaji v trafiki Outschar in pisarni Drava) v soboto, 16. januarja, ob 20.00 uri v Kotmari vasi v gostilni Plajer, v nedeljo, 17. januarja, ob 11.30 uri v Železni Kapli v kinodvorani ob 15.00 uri v Pliberku v telovadnici glavne šole, ob 19.30 uri v Št. Primožu v Podjuni v gostilni pri Voglu, v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.00 uri na Radišah v gostilni pri Potoku v Dvorcu, v torek, 19. januarja, ob 20.00 uri na Bistrici na Zilji v gostilni pri Nečmanu (Janach), v sredo, 20. januarja, ob 20.00 uri v Maloščah v gostilni Galob, v četrtek, 21. januarja, ob 20.00 uri na Reki pri Št. Jakobu v gostilni Primik, v petek, 22. januarja, ob 20.00 uri v Logi vasi v gostilni Marica, 23. januarja pa sodeluje Avsenikov kvintet na Slovenskem plesu v Celovcu. Koncertne prireditve v domovini in inozemstvu znanega in priznanega Avsenikovega kvinteta bodo poseben dogodek tudi za naše kraje in ljudi. Zato nihče ne bo zamudil redke priložnosti ter si bo privoščil izredni glasbeni užitek v neposrednem stiku s prvovrstnim ansamblom. IBBBBB.BBBBBBBBiiBBBBBBEBBSEnflBBBBBBBBBBBEiaBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBB Dravograjski prošt Matija Munda umrl Ob številni udeležbi prebivalstva, predstavnikov ljudske oblasti in družbenega življenja so predzadnji dan minulega leta pokopali v Dravogradu prošta Matijo Mundo , ki so ga poznali mnogi koroški slovenski priporniki, ki so z njim skupno pretrpeli usodo v gestapovskih zaporih v Celovcu in dachauskem koncentracijskem taborišču. Vsi se ga spominjajo kot odkritega tovariša in vzora nesebičnega človeka, ki je tudi v najhujših razmerah kolikor je le mogel pomagal, bodril in tolažil ter vzbujal vero v zmago resnice in pravice. V Dachau-u je zgubil tudi desno roko, toda dalje je blagoslavljal in delil dobrote z levo roko. Po vrnitvi je krepko sodeloval pri obnovi osvobojene domovine. Predsednik FLRJ ga je pred nedavnim med drugimi zaslužnimi du- hovniki odlikoval z visokim redom za zasluge za državo. Tudi prošt Munda se je vedno spominjal koroških slovenskih sotrpinov iz temnih dni nacističnega nasilja. Tik pred božičem, datirano 18. 12., je pisal sotrpinu iz Dachaua naslednje preproste in prisrčne besede: „Prav srečne in blagoslovljene božične praznike in obilo žegna v novem letu želim Tvoji družini in ostalim dachauskim prijateljem na Koroškem! Spomladi Vas obiščem! Lepo pozdravlja Munda Matija, prošt". Namero, di bi obiskal koroške tovariše, s katerimi je skupaj veliko trpel in žrtvoval za visoke ideale, mu je prekinila smrt, izpolnila pa se mu je ena želja, da njegovi telesni ostanki počivajo v osvobojeni domači zemlji. voljni in v prepričanju, da smo izpolnili eno izmed neštetih dolžnosti do svojih otrok. Znova naglašamo, da dolžnost staršev ni samo v tem, da skrbijo za telesno zdravje svojih otrok, temveč tudi za zdrav duševni razvoj. V ta namen pošiljamo otroke tu-i di v šolo. Dolžnost in pravica staršev pa je, da se zanimajo, kako se otroci v šoli učijo in napredujejo, skorajda kako je z njihovo vzgojo. Pri domačih nalogah potrebujejo otroci večkrat pomoč in nasvete ter jih je treba vedno navajati k učenju. Predvsem pa naj starši skrb jo, da otroci dobro čitajo tudi slovenski tisk. Kdor veliko bere, bo tudi veliko vedel. Za lepo branje v materinskem jeziku je treba tudi nekoliko žrtvovati. Radi kupujmo za naše otroke Mladi rod in druge lepe mladinske knjige, ki jih dobimo v knjigarni Naša knjiga v Celovcu! Za odrasle in mladino nam nudi tudi Slovenska prosvetna zveza s svojim letošnjim knjižnm darom zanimive in lepe slovenske knj ge. Cena teh knjig je tako ugodna, da jih res lahko vsak kupi. 2e koledar sam vsebuje toliko zanimivega branja, da bi ga morala imeti vsaka slovenska družina. Vas tukaj seveda še posebno zanima obširno poročilo o selskem prosvetnem delu ter članek ..Fevdalci in kap talisti so uničevali naše gorske kmete", ki ga je napisal dr. Josip Šašel. V članku beremo, kako je padla prva in največja kmetija v Selah, p. d. Ma-jerjeva, v tuje roke in kako je prišlo Hajn-ževo posestvo v roke veleposestmka Vo gta in še marsikaj drugega. Že zaradi tega ne bomo zamud li, da dobimo zgodovinski opis naše ožje domovine v roke. Prav tako nam bo tudi branje ostalih knjig samo koristilo, nam širilo obzorje in prineslo prijetno in plemenito razvedr lo. Dopolnimo in izpopolnimo svoje domače knjižnice z lepimi knjigami, ker dobra knjiga je še vedno najboljši prijatelj. Slovenska prosvetna zveza naznanja: Slovensko prosvetno društvo „Peca" v Šmihelu nad Pliberkom vljudno vab: na zanimivo skioptično predavanje Moja pot po Bosni, Črni gori in Dalmaciji v nedeljo, dne 10. januarja 1960, ob V2 3. uri v dvorani pri Šercerju. Predaval in slike predvajal bo naš rojak Hanzej Weiss iz Št. Janža v Rožu. Za spremljavo predavanja boste na gramofonskih ploščah slišali slovenske, dalmatinske in makedonske narodne pesmi. K številni udeležbi vabi Slovensko prosvetno društvo »Danica" v št. V:du v Podjuni bo priredilo v nedeljo, dne 10. januarja 1960 ob 11.00 uri dopoldne igro .DOMEN" v Železni Kapli. Isti dan ob 3.00 uri popoldne bo društvo ponovilo igro v Št. Primožu pri Voglu. Vabljeni v obeh krajih od blizu in daleč! 1IQQQ[1QQQ|| Petek, 8. januar: Severin Sobota, 9. januar: Julijan Nedelja, 10. januar: Pavel Ponedoljek, 11. januar: Higin Torek, 12. januar: Alfred Sreda. 13. januar: Veronika Četrtek, 14. januar: Hilarij DIAMANTI DIAMANTI DIAMANTI DIAMANTI DIAMANTI DIAMANTI DIAMANTI DIAMANTI DIAMANTI DIAMANTI DIAMANTI DIAMANT Jutrišnji vojak Najdražje kamenje sveta Že tri tisoč let privlačijo ti koščki stekla ljudi v globoke rudn ke ali v dnevne kope. Diamant je zdravilo za nečimrnost ženskega sveta in nepogrešljivo sredstvo pri obdelavi trdih snovi. Diamante najdemo predvsem v vulkanskih tleh in v aluvijalnlh plasteh gramoza, kamor jih je nanesla voda iz prvotnih nahajališč. Vsi diamanti imajo isto kristalno zgradbo, vendar je to edina skupna lastnost. sEnaki" diamanti se razlikujejo med seboj po velikosti, obliki, čistoči, barvi, trdoti, stopnji kristalne strukture in celo v električnih lastnostih. Kamni so ne glede na njihov izvor vsestransko uporabni. Najbolj cenijo modrikaste diamante. Pogoj je, da nimajo nobenih razpok, zarez ali vdrtin, ki bi bile vidne z desetkratno povečavo. Kamne, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, pa uporablja Industrije pri obdelavi trdih snovi. Večina preostalih diamantov je slabše kakovosti in je uporabna le za brusilne kamne ter pri strojih za poliranje. Sovjetski znanstvenik za astronavtiko A. Šternteld je opisal, kako si zamišlja prve korake v vsemirje preko interplanetarnih postaj. Take postaje, podobne tisti, ki je prvikrat v zgodovini poletela okrog Meseca, toda mnogo večje, bodo opravljale stalne polete v vesolje, tako da bodo na določen čas vedno zelo blizu Zemlje. Ta umetna nebesna telesa bodo služila kot prva vez med našim planetom in Me- Po velikosti so diamanti res pisana druščina. Mikroskopsko majhni imajo komaj desetino milimetra, kamni velikani, ki so silno redki, pa tehtajo tudi več sto karatov. Industrija diamantov ni tako redka, kot mislimo, in tudi ni verjetno, da bomo zaloge kmalu izčrpali. Povprečna letna proizvodnja se giblje okoli 15 milijonov karatov ali okrog tri in pol tone diamantov Dragi kamni so zato tako dragi, ker so silno raztreseni v vulkanskih tleh ali v aluvalnih naplavinah ter moramo prebrati velike količine sten in gramoza, dokler pridemo do teh majhnih koščkov, do enega karata. Bolj zgovoren bo primer. V Premieru, zelo bogatem rudniku, morajo izkopati okoli 20 milijonov ton kamenja, da dob jo kilogram diamantov. Zato tudi ni čudno, da je resnica, kar nekateri pripovedujejo, namreč, da so delali vse življenje v diamantnem rudniku, vendar še niso videli diamantov. Industrije si brez diamantov ne moremo predstavljati. Stroje, ki obdelujejo trde snovi, kot je fungstenov karbid, je možno ob- sečem. Če bo raketa dosegla takšno postajo ali ladjo — ki bo krožila po svojem krogu — bodo astronavti prestopili na to ladjo in na nji nadaljevali pot. Ko se bodo približali Mesecu, Se bodo potniki ponovno vkrcali v svojo raketo, ki jih bo privedla do Meseca, kjer se bodo izkrcali. Na inferplanetarni postaji se bodo astronavti v enem letu 13 do 14-krat približali Mesecu, ki se bo vsakokrat nahajal v dru- Najtrša snov je hrati med najdražjimi. Kemija govori o inačici ogljika, nepoznavalci o dragem kamnu, strokovnjaki pa o diamantih likovati samo z brusnimi kamni, katerih sestavni deli so d'amanti. Natančna obdelava posameznih strojnih delov je spet stvar brusilnih koles. Ta kolesa so sicer iz sTicijevega karbida, vendar se sčasoma obrabijo. Točnost zahteva, da jih obrusimo z diamantnim orodjem, katerega lahko oblikujemo edino z diamantnim prahom. Nadvse natančna obdelava delov reakcijskih motorjev, osi in prestav je samo nekaj primerov, kjer so botrovali diamanti. Podobno je s tungstenovimi žarilnimi nitkami za žarn ce, katere moramo vleči skozi diamantne kalupe. Izvrtine v kalupih so spet delo diamantnega prahu. Čudo elektronike — tranzistor, oziroma njegove sestavne dele germanij in silicij, odrežejo od večj h kristalov s posebnimi diamantnimi koleščki. Safirna ležišča za ure pravtako odrežejo od umetno raščenega kristala, jih izoblikujejo, vrtajo in dokončno obdelajo z diamantnimi žag cami ter prahom. Z diamantnimi kolesi in žogicami lahko režemo steklo in keramiko, omeniti pa moramo tud: obdelavo optičnih leč in avtomobilskega stekla. Eno svojih osnovnih nalog opravlja diamant pri vrtanju naftinih vrelcev in mineraloških raziskav. Na vrtalno krono svedrov je namreč pritrjeno precejšnje število diamantov. Kakovostne gramotonske igle, ki omogočajo verno reprodukcijo in deli preciznih laboratorijskih instrumentov so tudi izdelani iz diamantov. Rezalci stekla ne bi mogli opravljati svojega dela brez teh tako nujno potrebnih dragih kamnov. Tudi diamante obdelujemo le z diamanti. Tako obdelamo tudi žensko nečimrnost ali točneje njen okras. Ameriška vojska je razstavila v Washing-tonu lutko jutrišnjega vojaka. G bije se na letečem krožniku. Okoli pasu ima rakete, ki ga odženejo preko reke, hriba ali podobno, ali pa mu omogočijo varen spust ob globoki prepadni steni. V čeladi ima rad jski sprejemnik in oddajnik. Gleda ž daljnogledom nainfrardeče žarke, da lahko vidi tudi ponoči. Ima tudi pripravo, s katero zaznava, če ga tudi sovražnik opazuje z enakim daljnogledom. Posebna maska, rokavice in škornji ga varujejo pred valom vročine v primeru atomskega napada. Oblečen je v lahek oklep iz nylona (12 plasti). Ta obleka je vendar tako močna, da lahko zadrži krogle in izstrelke granat. S seboj nosi naboj razstreliva, s katerim si lahko hitro izkoplje obrambni jarek. Ta jutrišnji vojak je torej praktično neranljiv, zato pa ne preveč nevaren, saj mu zaupajo le eno puško, dokler pač ne bo dobil slovite .pištole na žarke”, ki bo pometla med staro železo vse dosedanje orožje. AN EK D O TI Govorili so o peklu in paradižu. Mnenja so bila bolj ali manj originalna. „ln vi, monsieur Tristian Bernard," je vprašala gospod'nja, .ali si o teh stvareh niste ustvarili lastnega mnenja?" .spričo podnebja bi mi bila nebesa nedvomno ljubša. Toda veste — v peklu bi našel pa vse svoje prijatelje .. .* * * O ljudeh, ki se jim zdi življenje vse prekratko, zraven pa ne vedo, kaj bi s časom, je rekel Richard Steele: .Ljudje bi radi življenje podaljšali na debelo, toda skrajšali na drobno." INTERPLANETARNE POSTAJE Tzol začefel? tzczmičnih poletov Razvoj človeka v bodočnosti 0000000000000000 Sonce postaja svetlejše 0 V zadnjih petih letih je sonce po- Q stalo svetlejše za dva odstotka. To Q so ugotovili znanstveniki ameriškega 0 observatorija Lowell v Arizoni, ki me- 0 rijo svetlobo sonca v odnosu na Uran, 0 Neptun in 16 zvezd. Prepričani so, da 6 povečanje svetlobe narašča soraz- 0 merno s povečanjem sončne toplote. 0 Po mnenju znanstvenikov observa- Q torija s povečanjem svetlobe sonca 0 nebo več ledenih dob. Ta pojav ute- 0 gne prav tako vplivati na klimatske 0 razmere, zaradi katerih je včasih pri- 0 šlo do tega, da se je polarni led na- 0 glo topil in poplavil prostrana pod- 0 ročja zemeljske krogle. 0 Do sedaj so bili prepričani, da je 0 toplota sonca vedno enaka, zato so 0 tudi Imenovali .sončna konstanta". Q gačni fazi. Vsaka dva tedna se bodo astronavti lahko spuščali z interplanetarne postaje na Zemljo. V istem času bodo z Zemlje poslali na postajo razen hrane tudi ves potreben material. Šternteld meni, da bi bTa interplanetar-na ladja najboljša, če bi se premikala v krogu na višini nekaj tisoč kilometrov od površine Meseca. V tem primeru bi imela relativno majhno brzino, pa tudi Mesec bi bilo lažje doseči. Medtem ko bi bil polet okrog Meseca samo enkrat v dveh mesecih, bi v istem času vesoljska postaja obšla Zemljo petkrat. Kroženje take vsemirske ladje bi se lahko usmerjalo s pomočjo majhnega raketnega motorja, stokrat slabšega od motorja sodobnih reaktivnih letal. Popolnoma mogoče je, pravi znanstvenik Šternteld, da se bodo rakete na avtomatski interplanetarni postaji brez posadke, namenjene v velike daljave, oskrbovale z gorivom brez človeške pomoči. Pred nami raste rod vedno večje mladine. Današnji dvanajstletn ki so že za polnih 10 cm višji od svojih prednikov pred 50 leti, tako ugotavlja angleški zdravnik. Biologi gredo še dalje: oni že danes računajo, kakšen bo človek čez 100 ali 200 let. Naslanjajo se na precej izčrpna merjenja in opazovanja z vsega sveta. ■ Naša zemlja postaja vedno ožja. Razvita prometna sredstva so zbližala ljudi iz najbolj oddaljenih kontinentov. Znanstveniki domnevajo, da bodo kaj kmalu padle tudi ljubosumno varovane pregrade med raso. In kakšna bo ta? Človek iz prihodnosti bo imel .mlečno-kavnato" barvo kože. Lasje bodo pretežno temni in gladki. Po vsej verjetnosti bo imel večjo glavo kot danes, ker je treba računati na nadaljnji razvoj možgan. Hkrati s postopnim razvijanjem gornjega dela glave pa se bo zmanjševala čeljust in tudi zob bo imel vedno manj. Vse kaže tudi, da bodo po zemlji hodili zelo veliki ljudje. 2e ohranjene viteške oprave iz srednjega veka pričajo, da so bili naši predniki pred nekaj sto leti precej manjši od nas, saj ne more tiste obleke danes obleči noben normalno raščen Evropejec ali Američan, ker mu je premajhna. Podoba je, da so našli razlago tudi za to skrivnost. Gre za učinkovanje tako imenovanih .zakonov na daleč". To je, da se ženijo ljudje iz krajev in dežel, ki so zelo daleč vsaksebi. In genetiki so opazovali tudi pri živalih in rastlinah, da so potomci radi večji, če se križajo posamezniki iz zelo oddaljenih krajev. Ipi:rp^liFi!lpli" K/e ste, w 1 €>amu.tovi ? Anton Ingolič I Ne, še ne, Marko. Naj preživim še enkrat današnji dan. To ni bil navaden dan, se ti ne zdi? Bi) je dan, kakršnega ni bilo in ne bp, Popustil sem nekol ko desnico, s katero sem jo prižemal k sebi. .Hudo mi je,, da najinih mater nisva mogla povabiti," je spregovorila naglas. .Sama veš, da ni bilo mogoče." .Vem." .Jutri bova pisala tvojim in mojim. Moja mati bo razumela, tudi tvoja bo. Potem ju bova obiskala; tvojo mater že prihodnjo nedeljo, za Merlevvald pa si bom vzel dopust." .Nekol,ko mi bo nerodno. Tvoja mati bo videla mene, mislila pa na mojo mater." .Vsaka rana se enkrat zaceli. Vesela te bo, ko bo v dela, da sva drug za drugega." .Misliš, da sva res?" je ponagajala. .Leziva!" sem zaprosil. Legla je. Ali niso njene ustnice še bolj sočne in slajše, kot so bile tistih nekaj nedeljskih večerov, ko sem se prikradel v njeno so- b'co? Niso njene prsi še bolj bele in jedre? Ne samo dlani, lice sem moral položiti nanje in moral sem jih znova in znova poljubiti. Minilo je nekaj dobrega časa; ne bi mogel reči, koliko ga je pokazala ura; medtem se je zunaj popolnoma znočilo, na okno je še vedno trkal dež, radio pa je pel nekje daleč, zelo daleč. „Se ne bi slekla?" .Pomagaj mi, tako sem trudna . . ." Prihodnjo nedeljo sva se odpeljala v Triel. Moram reči, da mi ta pot ni bila prijetna. Molanka je bila zame še vedno ženska, ki je bila kriva materinega gorja, a tudi očetu ni bila zgolj v srečo. To sem vedel zdaj bolj kot kdaj prej. Toda šel sem zaradi Marte in ker se je res spodobilo, da se ji pokažem kot njen zet. .O, Marko!" se me je razveselila. Brž ko mi je segla v roko, se je razblinila moja nejevolja. Marta je bila v poročni obleki. .Ali gresta k poroki?" je vprašala Molanka, ko je segla še njej v roko. „Od poroke prihajava, mati!" je povedala Marta. Molanka je vedela, da sem zahajal v Lille. .Sta nazadnje le prišla skupaj?" V njenem vzkliku je bil žalosten spomin. Potem sva pozdravila otroke. Vsi so naju bili veseli, čeprav sem jim bil jaz prav- zaprav tuj, tudi Nejčku. Čutil sem, da se ne bomo nikoli zbližali, da pa tudi ne bo med nami nič nevšečnega. Z Marto sva si ustvarila svoj dom, v njem sva začela svoje, od nikogar odvisno življenje. Pri obedu, pravi gostiji, smo obujali spomine na Podlog, seveda nismo omenjali ne očeta ne matere, čeprav sta bila ves čas prisotna, ter govorili o krizi, ki je bila za nami. Videl sem, da je Molanka, ki je spet hodila v separacijo, samo še mati; na njej ni bilo nič več tistega ženskega, mikavnega kot v Podlogu In še v Merlewaldu. Ostali so ji samo otroci in skrb, kako jih bo čim-prej spravila h kruhu. Ko sva za nekaj minut ostala sama v kuhinji, me je po kratkem molku vprašala: .Kako, da je očeta vzelo tako hitro?" .Silikoza, trdo delo in nekaj tudi vino." .Tako čudno je na svetu," je rekla zamišljeno. .Vse bi bilo drugače, če se ne bi bila srečala ali če bi se bila srečala, preden je šel na Motnik. Klambos in tudi Molan nista bila slaba človeka, takšna kot tvoj oče pa le nista bila.” Rad bi ji rekel, da je oče ni pozabil prav do konca, vendar nisem mogel. Nekaj tednov pozneje sva se z Marto odpeljala v Merlevvald. Tudi ta pot mi ni bila prijetna. Toda tudi s te poti sem se vračal pomirjen, zadovoljen. .Dobra je tvoja mati,” je Marta ponovila že petič ali šestič. .Vso pot v Merlevvald sem si želela samo to, da bi se že peljala v nasprotno smer. Zdaj mi je žal, da nisva mogla ostati dalje pri vas." Marta se je znala približati materi. .Dajte mi predpasnik, da olupim krompir!" je rekla, ko sva obsedela brez besed za mizo, mati pa se je lotila kuhe. „Ti vendar ne boš ..." se je branila mati. .Zakaj ne, mat'? Če delava obe, bo obed prej na mizi." Mati je snela z žeblja sveže opran predpasnik. „Če res hočeš, tu ga imaš, tu, Marta." Samo da sta bili izgovorjeni ti dve besedi: mati, Marta! Vsem je bilo hudo, ko sva se poslovila. .Imej jo rad," mi je dejala mati, ko je Marta bila že na dvorišču, .in . . . in bodita srečna!" Kako ne bi bila srečna? Da, srečna sva bila, čeprav so se tedaj v svetu pripravljale hude reči. Hitler in Mussolini sta čedalje glasneje in predrzneje rožljala z orožjem, Angleži in Amerikanci pa so ju gledali prekrižanih rok. Le na Francoskem so se spametovali. Pri majskih volitvah je odnesla zmago Ljudska fronta in nova vlada je začela uresničevati to, za kar smo se s francoskimi delavci borili tudi mi priseljenci. S stavkami, ki jim je bila naklonjena sama vlada, smo prisilili kapitaliste, da so nam zvišali mezde in izpolnili tudi druge naše zahteve. Dobili smo štirinajstdnevni plačan dopust in uveden je bil štrideseturnik brez znižanja mezd. Vsak 8. januar 1960 Vitamini - sovražniki staranja Po ustaljenem mišljenju naj bi bil človek, ko stari, že zrel za „penzion“ in — konec. Izvržen naj bi bil iz ustvarjalne skupnosti. Po novih odkritjih in izkušnjah pa ni tako. Zdravniki so odkrili sredstva, ki lahko tudi starost spremene v razdobje dejavnega živ I jen ja. Po mnenju mnogih znanstvenikov, med drugimi tudi slavnega bakteriologa in pisatelja Paula de Kruifa, so ta sredstva — sintetični vitamini. Samo nekaj primerov, ki jih navaja de Kruif: neki industrialec, ki mu nikoli ni šlo slabo in je pazil na zdravje, je začutil, da mu pojemajo moči in da se stara, čeprav še ni bil v takšnih letih. Te težave je spremljalo hudo živčno vnetje, ki mu je jemalo zmožnost za delo. Zdravnik mu je vbrizgal določeno količino B vitamina (tiamin) in ga vrnil delu. — Neko žensko srednjih let so že hoteli poslati v dom za onemogle. Nekaj krepkih doz niacina (tudi iz vrste B vitaminov) ji je povrnilo razsodnost. — Neki profesor medicine je dobro vedel, kako se je treba prehranjevati in se je tega tudi držal, vendar pa se ni mogel znebiti revmatičnega vnetja oči; bal se je, da bo oslepel. Spet je bil B vitamin, zdaj riboflavin, ki mu je vrnil vid. Celo najpopolnejša, kar pomeni: najbolje vsklajena prehrana vsebuje le omejeno količino vitaminov. Organizem nekaterih liudi pa terja več vitaminov, kot je navadno povprečje. Pri drugih spet se pokaže to pomanjkanje z leti, ko telo ne more več vsrkavati hrane tako kot prej. Tedaj je treba pač dati * ’ < » < ► i . Drobni nasveti 4 > * 1 , , < 1 Torbice, pasove in čevlje iz laka i ;; lepo očistimo in jim vrnemo prvoten ;; i; sijaj s tem, da jih podrgnemo s krpi- !i ;; co, namočeno v mleku in j'h nato ;; zbrišemo z mehko krpo. ii Jeklene predmete bomo lepo oči-;; stili s tem, da jih posujemo s sodo ;; i ikarbono in podrgnemo s krpo, na- II ;; lo po zbrišemo s koščkom jelenove ;; II kože. Drugi postopek pa je naslednji: ji ;; zamešamo malo saj z jedilnim oljem, ;; 1! v to zmes pomočimo volneno krpico i :: m z njo drgnemo jeklene predmete. j; nato jih splaknemo z vročo vodo in '11 ;; na koncu zbrišemo z jelenovo kožo. < > Male srebrne okraske očistimo ta- j; ;; ko, da jih čez noč pomočimo v 90-II odstotnem alkoholu, nato pa zbriše- j; j; mo in osušimo z žaganjem. i! Predmete Iz slonove kosti, ki so po- $ I! rumeneli, dobro obrišemo z mehko I j; krpo in jih nato zdrgnemo z limono- t II vim sokom ali 20-odstotnim vodiko- Z j; vim superoksidom. t mesec je prinesel kaj novega. Sestankov ni bilo treba več skrivati, žandarji so bili po-nižnejši, človek je lahko spregovoril odkrito. Bila je zares lepa pomlad, ne samo v pritličju velike delovske kasarne na Rue de Balzac v Mensu, marveč po vsei Franciji. Tudi delo v našem društvu je oživelo. »Slavček", tako se je imenovalo slovensko društvo v Mensu, je prirejal izlete v okolico, naučili smo se več pesmi, organiziral tam-buraški zbor in pripravili našim ljudem nekaj lepih nedelj. In vsak čas smo bili na ulicah. Zdai smo stavkali zaradi mezd, zdai demonstrirali proti Italiji, ki je v Abesiniji morila z bombami in plini, zdoj proti Nemčiji, ki je z angleškim dovoljenjem začela graditi vojno ladjevje, potem proti generalu Francu, ki je začel poleti v Maroku kontrarevolucijo proti vladi ljudske tronte, jeseni pa prenesel ob nemški in italijanski pomoči boje v samo Španijo. Tako močnega in sproščenega se še nisem čutil. Kakor da je ves svet moj. Dobre volje sem prihajal iz jame. Marta me je vselej objela, kot da se nisva videla že mesec dn:. „Da s: le prišel!* .Zakaj ne bi prišel?’ .Bojim se, saj veš, da se bojim.’ .Norček! Nič se mi ne more zgoditi.’ Pripovedoval sem ji šaljive zgodbe iz jame, ona pa mi je povedala, kaj se je zgo- človeku vitamine na drug način, s pilulami ali injekcijami. Naj navedemo prav poučen primer iz Alabame (Severna Amerika). Dvajset let je opazovala skupina zdravnikov pet tisoč sedem sto kroničnih bolnikov. Od teh je bilo 893 tako bolnih, da že več let niso mogli delati, čeprav niso imeli ne jetike ne bolnega srca ali kakšne druge izmed »standardnih" bolezni. (To so soglasno ugotovili različni specialisti in inštituti.) Bolniki so se pritoževali predvsem zaradi prebavnih, živčnih in duševnih motenj, ki so jih telesno in duševno že docela izčrpale, tako da so bili pri tridesetih letih že starci. Zdravniki so zaslutili in pozneje tudi ugotovili, da so bili vsi ti ljudje napačno prehranjevani. Manjkalo jim je vitaminov. To ugotovitev so zdravniki dokazali, ko so bolezenski simptoni drug za drugim izginjali, kakor so pač dobivali bolniki dodatke ustreznih vitaminov. Zdravniki so se odločili vrniti življenju vseh 893 bolnikov. Dajali so jim hrano, bogato proteinov, vitaminov v naravni obliki, mineralnih snovi in velikih količin sintetičnih vitaminov. Hrani so dodajali posušen prah pivskega kvasa in jetrni ekstrakt, da bi jo obogatili tudi z vitamini, ki jih še ne poznamo. Strokovnjaki za prehrano so v tem boju z boleznijo zmagali. Vsi bolniki so ozdraveli in se vrnili vsak k svojemu delu — kot rudarji, pristaniški delavci, gospodinje, kmetovalci. Čudež? Nikakor ne. Po mnenju mnogih zdravnikov so vitamini osnova normalne dejavnosti celic. Jetra, ta čudežni laboratorij, ki vodi delovanje organizma, so zdrava le, če jim dovajamo dovolj vitaminov, predvsem pa vitaminov iz vrste B, imenovanih holinov. Dr. Charles Best, eden izmed sodelavcev pri odkritju insulina, je že pred vojno krmil pitance s krmo, ki ji je primanjkovalo teh vitaminov. Jetra teh živali so se zamastila — maščoba pa je prvi sovražnik pravilnega kemičnega delovanja tega organa. Posledica takšne nepravilne prehrane je bila huda poškodba jeter in včasih tudi ledvic. Potem pa je eksperimentator odstranil z organa maščo-bo. jn sicer s tem, da je dodajal krmi velike količine holina. Živalim, ki jim je pomagal še pravi čas, je s tem tudi vrnil zdravje. Zdaj pa se vprašajmo: zakaj ne dodajamo naši vsakdanji prehrani velikih količin vitaminov, da bi tako vnaprej preprečevali obolenja in predčasno staranie? Zdravniki redno predpisujejo nosečnicam in dojenčkom vitamine, da bi bili novi rodovi bolj zdravi, kakor so bili prejšnji. Ali je v poznejšem življenju to nepotrebno? Predvsem prevladuje mnenje, da je naša hrana dovolj vsklajena in torej vsebuje dovolj vitaminov. Mnogi laiki, pa tudi nekateri zdravniki se celo posmehujejo — tako pravi dr. Kruif — zdravljenju z vitamini, češ da je vse to domišljija. Poglejte, pravijo, stare korenine, ki so še pri osemdesetih letih mladeniči. Poglejte stoletnike, ki niso nikoli použili niti enega sintetičnega vitamina! Ti neverneži nač ne pomislijo, da sodijo omenjeni srečniki med ljudi s takšnim orga- dlo novega doma; Madelon je tako dolgo prosjačila, da sem jo moral vzeti na kolena. »Kako je, punčka? Si bila pridna?" „0.ui, mon onele.* „Nič: oui, mon onele; da, moj stric, se reče!’ »Je ne sais pas!* »Boš že znala. No, ponovi: Bila sem pridna.’ Dekletce je našobilo ustnice, že se je hotelo 'zmuzniti, a sem jo zadržal. »No, ponovi!’ »Bila sem prrridna...” »Kaj si delala? Qu‘est-ce tu as fait? Igrala sem se. J‘ai joue!" »Ig .. .grrr* Obtičala je sredi besede. »Reci: Igrala sem se!" Tako sem jo učil našega jezika, dokler ni Marta pogrnila mize. Po obedu je Madelon prhnila na dvorišče, tam je bilo več širine, a tudi šole ni bilo, jaz sem sedel na zofo in vzel časopis v roke, Marta pa se je lotila pomivanja posode in pospravljanja. Vsak čas je stopila k meni. »Marko, me imaš še vedno rad?" »Seveda te imam.* »Kakor prvi dan?’ »Ne!’ »Zakaj ne?’ se je ustrašila. »Ker te imam še rajši, z vsakim dnem raiši.* Sele na zimo so se porodile prve skrbi. nizmom, ki dobro izkorišča vse, kar pojedo. Domišljija? Zakaj potem dodajajo napredni kmetovalci rednim obrokom svoje živine tudi vitamine, minerale in hormone? Zato, ker ti dodatki živali okrepe, zboljšajo jim zdravje, jim pomagajo pri rasti. Kajpak ne moremo živeti le od pilul; dopolnjevanje hrane z vitamini ne more preprečiti vseh bolezni. Lahko pa telesu pomaga, da bo odpornejše proti boleznim in da se bo prej pozdravilo in okrepilo. Vitamini spodbujajo naše telo k celovitosti, k enotnosti delovanja. Še nekaj naj omenimo, kar je po mnenju prav vseh zdravnikov na moč koristno; pitje mleka, ki je poglavitni izvir proteina. Vendar pa mnogi bolniki ne smejo zauživati polnomastnega mleka. Zato se dogaja, da posnetega mleka ponekod ne cenijo kot hrano, čeprav tudi to mleko vsebuje protein. Nemastno mleko v prahu je ozdravilo že tisoče otrok, ker je bogato vitaminov, kalcija in tudi okusno, če je prah prav narejen in tudi prav raztopljen. A ko smo že začeli tale pogovor z vprašanjem o staranju, naj ga s tem tudi končamo. »Zdravila proti staranju ni," je zapisal neki newyorški zdravnik. »Samo tisti, ki zgodaj pomro, se staranju umaknejo. Ampak mi zdaj vemo, kako je mogoče življenju dodajati leta, in vemo tudi, kako je mogoče dodajati letom — življenje." Nekaj za naše zdravje Vaše oči bodo ohranile svoj blesk in ostrino vida do pozne starosti, če jim boste s hrano dovajali dovolj potrebnih snovi. Vitamini A, B2 in C so glavni »lepotni" vitamini za oči. Največ jih je v presni zele-niav, surovem maslu, smetani, korenju, jetrih, ribjem olju, jajcih, siru, 1'monah in pomarančah. Ce primanjkuje očem potrebnih vitaminov, lahko resno obolijo. Pri jedi ne bodite prenagli! — Hrano te-meli to prežvečite, ker je dobro prežvečena hrana že na pol prebavljena. Pred vsa-k>m obrokom malo počivajte. Okusno pripravljene jedi želodec dobro prebavi. Ce čitafe pri kosilu časopise ali detektivske romane, bo prebava znatno slabša. Skuta vsebuje malo maščob in daje malo kalorij, zato je odlična sestavina moderne d etne hrane. Je poceni, vzbuja občutek sitosti in vsebuje dragocene proteine. S skuto premazane manjše rane se hitreje zacelijo. Vse bolj se uveljavlja skuta tudi kot zdravilo za želodčne bolezni. Zobe si moramo sicer vsak dan temeljito očistiti, predvsem pred spanjem toda pretirano drgnjenie s trdimi (zlasti nylon-skimi) ščetkami lahko poškoduje zobno sklenino. Jabolko, ki ga dobro prežvečimo »Ali se bova večno tako ljubila?" je vprašala neke noči, ko je zunaj divjala zimska burja, pod odejo pa je bilo prijetno toplo. »Ti ni prav?" Marta je vzela roko z mojih prsi. »Ne vem, zakaj še ni nič." Položil sem si njeno roko nazaj na prsi. »Ni treba, da je že prvo leto. Pri teti Jeri je bilo zelo pozno, pa vendar imata tri otroke. Bo že prišlo, n'č ne skrbi!" Pa sem bolj in bolj čutil, da Marto tare, čemu ne zanosi. Otroci bodo prišli, dovolj jih še bo, sem govoril niej in sebi, čeprav bi tudi jaz poleg Madelon rad videl svojega otroka. Madelon je bila včas h trmasta, s svojimi črnimi očmi me je pogledala tuie, če sem ji hotel vsiliti svojo voljo. Moral sem se premagati, da je nisem ostro zavrnil ali celo udaril. Vendar vse to ni kalilo najine sreče; vedel sem, da je bil Martin porod težak, da so jo morali prepeljati v bolnišnico, zato mi je bilo prav, kakor je bilo. Na pomlad nisva na široki zakonski postelji bila več sama. »Vidiš, pa si se bala, da ne bo nič." Položil sem dlan na njen rahlo napeti trebuh. »Kaj če bosta dvojčka?" »Ne straši me, saj veš .. .* »Ne, ne, samo eden bo in naglo bo prišel na svet." »Bi rajši dečka ali deklico?* »Meni je vseeno. Ce bo deček, bo ru- Kahsna naj bo gospodinja Nič kaj prijetno ni gospodinji, če jo preseneti obisk, stanovanje pa ima se neurejeno in povsod nered. Še bolj nerodno pa je, če je tudi sama še kot „čarovnica“. Ker pa vsaka žena teži za tem, da bi bila najboljša v vseh ozirih in vedno prikupna, bo tudi skrbela za red ne le v svojem stanovanju, temveč ■ tudi za lastni videz ter bo zjutraj najprej uredila sebe in potem še svojo okolico. Vsaka sodobna žena in gospodinja mora čutiti, da tudi s svojo prijetno in urejeno zunanjostjo dobro vpliva na vse, ki so okoli nje, pa naj bo to moz ali otroci. Vsekakor ni možu prijetno pri srcu, ko se vrne z dela domov in ne najde svoje žene takšne, kakršno si je želel. Razumljivo je, da je gospodinja po napornem gospodinjskem delu utrujena in se ji večkrat ne ljubi, da bi se mislila nase, vendar to ni izgovor, saj mora prav njena zunanjost povzročiti prepir. Kaj naj torej gospodinja nosi doma pri svojem delu, da bo videti vedno čedna in nego-vana? Najboljše so obleke iz pralnega blaga, ki jih zavaruje še s predpasnikom. Oboje bo lahko oprala brez velikega truda. Če pa ima obleko iz boljšega blaga, potem je dobro, da ima predpasnik tako ukrojen, da obleko povsem zakrije in jo s tem zaščiti. Pretoplih oblek doma ne bo nosila, saj se v kuhinji, pri čiščenju stanovanja in pri kuhanju preveč segreje in nevarnost za prehlad je večja. Bolje je, ce je v stanovanju manj oblečena in ko gre ven, se raje ogrne s toplo jopico. Z lepo krojenimi predpasniki lahko olepša svojo zunanjost. Seveda je pa najvažnejše, da so vedno čisti in lepo zlikani. Važni so tudi čevlji. Ves dan ne sme hoditi v copatah. Gospodinjsko delo zelo utruja noge, copate pa nogam ne dajo nobene opore. Zato imajo gospodinje, ki so vedno v copatah, ploske noge in čim starejše so, teže hodijo, večkrat tudi zato, ker so premalo pazile na svojo obutev. Potrebno je, da nosi doma nizke čevlje z nizkimi petami, kajti v teh se noge najmanj utrudijo. Copate služijo le zato, da se noge v njih odpočijejo, ne pa da smo v njih ves dan. K obleki spada tudi, urejena pričeska. Na človeka napravi nedvomno slab vtis kuharica, ki se sklanja nad loncem, lasje pa ji štrlijo nvav vse strani. Nehote imaš občutek, da vlečeš iz ust las, ki si ga pojedel z rezanci, vred. Res je, poslu primerna mora biti tudi pričeska. Lasje morajo biti lepo speti, pri kuhanju ima mo ruto na glavi. Tako ne bo nevarnosti, da bi lase našli povsod tam, kjer jih sploh ne bi smelo biti. Tako urejene in ciste gospodinje bo vsak vesel in tudi sama se bo vedno dobro počutila. takoj po kosilu ali po večerji, pravtako dobro odstrani ostanke hrane izmed zob. Občutek lakote, ki nekatere kar naprej muči, ni isto kot zdrav apet;t. Kdor se je navadil mnogo jesti, bo ob začetku shujševalne kure ta občutek zelo težko premagal. Če ste lačni, počasi zgrizite jabolko, ir» to bo za nekaj časa zaposlilo zobe in želodec. Varujte se sladkosnednosti — ta mimogrede spravi v telo stofne nepotrebnih kalorij. Če že ne morete zdržati, pojejte raje kos rženega kruha. dar, če deklica, pa rudarjeva žena. Je med njima kaka razlika?" V liubezni se nisva več tako izgubljala kot prej. Nisva smela, zato sva se več pogovarjala in delala načrte. »Tvoja mati ima prav: še kako leto in gremo domov. Ti boš hodil dol v Podlog, medve z materjo pa bova delali na Strmcu. Seveda bomo kočo popravili, pobelili, olepšali." »Najbolje bi bilo," sem razpredal Martine načrte, »da bi jo podrli in sez:dali drugo; za naju sobo, za mater sobo in skupno sobo, kjer bi spali otroci. Kuhinia bo tudi nova, s štedilnikom. Izvirek bom poglobil in po ceveh napeljal vodo v kuhinjo, poleg bo kopalnica, brez kopalnice ne bo šlo." »Tudi pralnica bi bila potrebna." »Seveda, tudi praln:co bomo naprav li. Nekaj denarja bo imela mati, nekaj ga bova prihranila midva. Rajši kupimo manjši travnik in manjši kos gozda: prvo ie dom Ce bosta teta Jera in stric Ivan ostala na Strmcu, bomo pod streho napravi! sobo in kuhinjo za njiju. Zakaj ne bi živeli skupaj? Boš videla, kakšna imenitna žensko je Jera. Sem ti že povedal, kako sem ob prihodu v Nemčijo iz svojega kovčka, ki ga nisem imel, vzel novo obleko in čevlje, srajco in kup prepotrebnih drobnorij?* »Tega mi nisi povedal.* (Nadaljevanje sledi) 8. januar 1960 1933—1939 EVROPA PRED VIHARJEM II. Razmajani mejniki Družinska zadeva Besede in dejstva ..Nemčija nima niti namena niti želje, da bi se vmešavala v avstrijske notranje zadeve, da bi Avstrijo morda anektirala ali si jo priključila." Te besede je spregovoril Adolf Hitler pred Reichstagom dne 21. maja 1935. Toda dejstva sp govorila drugače. ..Brž ko so nacisti januarja 1933 prišli v Nemčiji na oblast, so mi najvišji vladni uradniki Nemčije pogos o izjavili, da je priključitev Avstrije politična in gospodarska nujnost, je izjavil pred niirnberškim sodiščem proti glavnim nacističnim vojnim zločincem bivši ameriški generalni konzul v Berlinu George Messersmith, „in da bodo to priključitev izvedli ne glede na to, kakšna sredstva bi bila za to potrebna. Edino, v čemer si nacisti tedaj še niso bili na jasnem, je bilo vprašanje, kdaj in kako. Med mojim bivanjem v Avs riji pa so mi Kancler Dollfuss, predsednik Miklas in drugi visoki uradniki vedno znova poročali, da izvaja nemška vlada neprestan pritisk na avstrijsko vlado.“ V čem je bil ta pritisk? Agenti prepovedane nacistične stranke so neprestano napadali avstrijske urade in ustanove, polagali bombe pod železniške mostove ter terorizirali prebivalstvo. ,.V tistem obdobju," nadaljuje George Mes-sersmith svojo izjavo, „so mi visoki nacistični funkcionarji večkrat izjavili, da vso to teroristično dejavnost v Avstriji vodijo iz Nemčije. V teh razgovorih predstavniki nemške vlade niso skrivali dejstva, da so oni odgovorni za to dejavnost v Avstriji." Na čelu Avstrije je s al tedaj mož, katerega energija in častihlepnost nista bila v nobenem pravem sorazmerju z njegovo velikostjo. Dr. Engelbert Dollfuss je bil po postavi izredno majhen mož in prav zato je bil cilj mnogih šal, ki so jih na njegov račun zbijali v Avstriji in izven nje. Dollfuss je sam zbiral te šale in se zabaval nad njimi. Priznati mu je treba, da je bil spreten diplomat, toda kljub temu ni bil kos problemom, pred katerimi je stala tedanja Avstrija. Storil je marsikatero politično napako. Ko se 4. marca 1933 poslanci v avstrijskem parlamentu niso mogli zediniti o nekaterih vprašanjih avstrijskih železnic, je kancler Dollfuss poslal poslance enos avno domov in jih ni več klical. Ko se je pozneje skušal parlament znova sestati, je stala pred parlamentom policija. Dollfuss je postal krščansko-socialni diktator. In ta mali avstrijski diktator je hodil v šolo pri svojem velikem bratu Benitu Mussoliniju. Oba diktatorja sta se večkrat sestala in veliki diktator je dajal malemu nasvete, ki jih je ta zvesto izpolnjeval. Mussolini tedaj še ni bil Hitlerjev prijatelj. Nasprotno, tedaj se je še bal, da ne bi postal Hitlerjev vpliv v Evropi premočan. Hotel je, da bi bila Avs'rija fašistična in je spodbujal Dollfussa k odločnemu boju zoper socialiste in naciste. Dollfuss je sledil nasvetom iz Rima. Februarja 1934, ko so socialisti zagrozili s stavko, je streljal celo s topovi na delavske četrti Dunaja. Prepovedal je socialdemokratsko stranko, prepovedal je nacistično stranko. Zato je moral hodi i po stopinjah vseh diktatorjev: vladal je s silo, moral je zatirati, cenzurirati, prepovedovati — in moral je ustanavljati koncentracijska taborišča. Tudi Hitler je bil tedaj še v težavnejšem položaju. Priključiti je želel Avstrijo, toda obenem je želel tudi tesnejše sodelovanje z Mussolinijem. Zato je v zgoraj omenjenem govoru pred Reichstagom Hitler zagotovil, da se ne bo dotaknil avstrijske samostojnosti. S to izjavo je hotel pomiriti Mussolinija. Na drugi strani pa je bil Hitler tedaj še prepričan, da mu bodo dogodki v Avstriji rami pripeljali to deželo v naročje, ne da bi se uradna Nemčija javno vmešavala v avstrijsko vprašanje. Zavedal pa se je, da tega ne bo mogel doseči, ne da bi organiziral v Avstriji podtalno delovanje svojih agentov. In tako je nastala v Avstriji mreža nacističnih agentov, ki je dobivala navodila za svoje podtalno teroristično delovanje iz centrale v Berlinu. Policijski inšpektor se kesa 25 kusa junija 1934 nacističnega je prišlo do prvega poiz-prevrata, pri katerem je kancler Dollfuss izgubil življenje. Tega dne je popoldne pozvonil na Dunaju telefon pri rajniku Domovinske fronte, edine dovoljene politične organizacije v tedanji Avstriji. ,,Nujno moram govoriti z vami," je zaslišal tajnik Domovinske fronte neznan razburjen glas. ,.Ne morem vam povedati svojega imena. Čez četrt ure bom stal pred kavarno Weghuber. Prosim, pošljite tja zaupnega č.-oveka. Nujno je!“ Tajnik je poslal zaupnika Karla Mahrerja na označeno mesto. Tam je stal mož v policijski un’formi. S opila sta v kavarno. Mož sc je legitimiral: bil je policijski komisar Johann Dobler, ki je bil eden od zarotnikov, toda v zadnjem trenutku ga je pričela peči vest. „Danes popoldne nameravajo umoriti Doll-fussa," je hlastno govoril Dobler Karlu Mah-rerju. „Na vsak način ga morate opozoriti. Bil sem vključen v zarotniško organizacijo ...“ Nekaj minut pozneje je Mahrer poklical državnega sekretarja Emila Freya, ki je bil po rangu drugi mož za Dollfussom. Dr. Engelbert Dollfuss je imel prav tedaj sejo vlade. Odpravljal se je namreč k Mussoliniju in je hotel pred odhodom urediti še vse potrebno. Major Frey je prekinil sejo kabineta in opozoril Dollfussa na nevarnost, ki mu grozi. Dollfuss spočetka vse zgodbe ni vzel resno. Že mereče so pod vplivom nacističnih terorističnih dejanj in bombnih napadov govorili o prevratu — toda vesti o prevratu so se vedno izkazale kot brez podlage. „Ne, zdaj gre zares," vztraja Frey. Dolgo mora prigovarjati Dollfussu, preden se ta odloči, da bo nekaj s'bril. Končno je Dollfuss vendar prekinil sejo, pojasnil ministrom, kaj pripravljajo nacisti, in jih prosil, naj odidejo v svoje urade in počakajo nadaljnjih navodil. „Če bo vse mirno," je dejal, „se dobimo tukaj ob petih popoldne." S tem je Dollfuss nehote onemogočil glavni namen zarotnikov, ki so hoteli aretirati vso vlado na skupni seji. Morilci v avstrijskih uniformah Toda policijski ukrepi, ki sta jih storila Dollfuss in Frev, so se izkazali kot nezadostni- V neki telovadnici v mestu so se tedaj preoblačili esesovski zarotniki v avstrijske vojaške uniforme in oboroženi do zob poskakali na pripravljene kamione. Dva kamiona z. esesovci v uniformah avstrijske vojske se pojavita pred vladno palačo. Pred vrati palače stoji le častna straža, ki nič hudega sluteč odnre na stežaj vrata preoblečenim nacistom. Imela jih je za avstrijske vladne vojake, ki so prišli zamenjat stražo. Ura kaže 12. uro in 53 minut. Na dvorišču poskačejo e-esovci s kamiona. Nekaj s ražarjev, ki bi naj varovali vhode, so kar kmalu brez težav obvladali. Nato so zarotniki zdirjali v palačo. da bi si zavaroval glavo, morda da bi izbil napadalcu pištolo iz rok. Iz razdalje pol metra je Planetta sprožil. Dollfuss je zadet v rame in se opoteka. Planetta ustreli drugič. Krogla zadene kanclerja v vrat. Obrne se in se zgrudi na tla. „Vstani!" se zadere morilec nanj. „Ne morem," zamrmra Dollfuss. Nato izgubi zavest. Dva atentatorja sta pograbila nezavestnega kanclerja in ga položila na ozek divan ob steni. Ob istem času je prispel drugi kamion z zarotniki pred radijsko postajo. Esesovci razbijejo šipe v pritličju, pobijejo stražarje in si utrejo pot k mikrofonom. Tehniki morajo takoj prekiniti opoldanski koncert, napovedovalca pa prisilijo s pištolami, da prečita po radiu naslednjo vest: »Dollfussova vlada je odstopila. Vladne posle je prevzel dr. Rintelen." Stari zaskrbljeni nacist dr. Anton Rintelen sedi medtem v hotelu Imperial in čaka. Po končanem prevratu bi naj sestavil nacistično vlado, ki bi seveda takoj pozvala nemške čete, naj bi „poskrbele za red in mir v deželi". Toda dr. Rintelen čaka zaman. Esesovci so namreč pozabili, da je oddajnik od radijske postaje. Na oddajniku na Bisambergu so vladi zvesti tehniki takoj prekinili oddajanje, brž ko so zaslišali prvo vest o zaroti. Tajne esesovske enote so čakale zaman na navodila, ki bi jih morale dobiti po radiu. Zdaj ne vedo, kje se naj zberejo, kam naj korakajo. En sam vzvod na oddajniku dunajskega radia je vrgel nacistični prevrat s tira. Zmeda je popolna. V • v* važnejši Poizkus prevrata ni uspel Medtem so se člani vlade zbrali v poslopju vojnega ministrstva in se posvetovali, kaj naj storijo. Telefonično :o poklicali predsednika republike Miklasa, ki je bil na počitnicah ob Vrbskem jezeru, in ga seznanili s s anjem na Dunaju. Miklas je takoj imenoval prosvetnega ministra dr. Schuschngga za začasnega ministrskega predsednika in mu dal široka pooblastila. V nekaterih krajih Avstrije je prišlo do streljanja, toda vladne sile so kmalu obvladale položaj. Poslopje dunajskega radia je po dveurnem boju zajedla zopet avstrijska voiska in polovila vse esesovce. Prevrat je doživel polom. Samo vladna palača na Dunaju je še v rokah zarotnikov. Policija in vojska sta sicer obkolili poslopje, vendar nočeta vdreti vanj s silo, da bi zaščitili življenje ujetih članov vlade, ki so bili v rokah zarotnikov. Tudi dr. Rintelena, ki bi moral sestaviti novo vlado ni na spregled. V hotelu Imperial' ga je aretiral neki Časnikar. Še isti večer si je pognal kroglo v glavo. Kljub temu je ostal pri življenju, toda do leta 1946, ko je umrl, je bil ohromel. Zarotniki v vladni palači imajo samo eno orožje: talce Dollfussa, Freya in Karvinskega. Izgubili so vsako zvezo z ostalimi esesovci in niso vedeli, kaj naj počno. Dollfussove zadnje minute Dollfuss leži še vedno na divanu. Eden od zarotnikov sedi na kanclerjevi pisalni mizi in kadi. Dva Dollfussova služabnika sta spravila hudo ranjenega kanclerja z mokrimi brisačami k zavesti. S šibkim glasom je prosil za zdravnika in duhovnika. Zarotniki so to prošnjo odbili. Vse, kar so storili, je bilo to, da so potisnili kosmič vate v njegovo rano. Dollfuss pa krvavi notranje. ,,Dajte mi Schuschnigga! Govoriti moram z njim!" šepeče kancler. Toda vodja upornikov, neki Hudi, ga prekine: „To nas ne zanima. Preidimo k stvari! Iz- dajte nalog, da policija in vojaštvo ne smeta napasti vladne palače, dokler Rintelen ne prevzame vlade!" Toda Dollfuss ostane tudi na smrtni postelji trden. „Zdravnika!“ šepeče. ,.Poslali smo ponj!" mu laže Hudi. Dollfuss komaj še govori. Frey prisloni uho skoraj čisto h kanclerjevim ustom, da bi lah ko slišal njegove besede: ..Pozdravite mojo ženo," šepeče Dollfuss. ,,Prosite Mussolinija . . . naj skrbi ... za moje otroke ...“ Ob 15. uri 45 minut je bil Dollfuss mrtev. Konec prvega dejanja Medtem sc zarotniki pogajajo z balkona vladne palače s predstavniki vlade, ki stojijo na cesti. Grozijo, da bodo talce pobili. Končno izrazijo svojo pripravljenost, da se vdajo, če jim predstavniki avstrijske vlade dovolijo prosto pot do nemške meje. Minister Neustadter, ki vodi pogajanja v imenu vlade, končno privoli v ta pogoj, da bi rešil talce. Zarotnikom da svojo častno besedo, da se jim ne bo nič zgodilo. Medtem se pojavi tudi nemški poslanik Reuth pred vladno palačo, očividno z namenom, da bi poskusil kaj storiti za esesovce v vladni palači. »Smešna zadeva," reče Neustadter ju namesto pozdrava. »Ekscelenca," mu je odgovoril eden vladnih uradnikov, »skrajno čudno se mi zdi, da ne najdete nobene druge besede za ta strašni dogodek. Krivda za te krvave dogodke leži onstran naših meja." Ob 19. uri 30 minut so se zarotniki vdali. Avstrijske čete so zasedle vladno palačo. Kar se je nato zgodilo, je bil le še kratek epilog. Nekaj minut pozneje, ko so prevzele vladne čete palačo, so odkrili Dollfussovo truplo na divanu v njegovi pisarni. Zato za-’ rotnikov kljub dani besedi niso odvedli na nemško mejo, temveč so jih vse aretirali. Na procesu je Planetta priznal, da je streljal na kanclerja. On in še šest drugih zarotnikov je bilo obsojenih na smrt, ostali pa na zaporne kazni. Planetta je stopil pod vislice z vzklikom ,.Hcil Hitler!" . Toda Hitler je svojim plačancem že obrnil hrbet. Izjavil je, da je šlo pri vsem tem za »nezadovoljne elemente", odločno je zanikal, da bi imel kakšno zvezo z zaroto, hlinil je celo svoje obžalovanje nad dogodki. Kompromitiranega poslanika Reutha je odpoklical in postavil na njegovo mesto von Papena. Toda štiri leta pozneje so odkrili na Dunaju spominske plošče »julijskim žrtvam" in jasno povedali, da udeleženci julijske zarote • 1 *l • ^ i. 1 •_ * .1____*.!<« ____Jl niso bili »nezadovoljni elementi", temveč člani vojaških odredov — esesovci, ki so nastopili v imenu nemškega rajha. Prijateljska pogodba Jedro zarotnikov, ki je štelo osem mož, je planilo proti sobam, v katerih je domnevalo, da bo dobilo kanclerja Dollfussa. Hrup z dvorišča je kmalu prodrl tudi do Dollfussa, ki se je zdaj zavedel, da gre tokrat zares. Direktor državne varnosti Karvinsky je prijel Dollfussa za roko in ga potegnil s seboj: »Pridite z menoj v tre je nadstropje, gospod kancler, tam bo'.te varni!" Dollfuss ga je ubogal. Toda v tem hipu sta že zaslišala ropot škornjev po stopnišču. Vrata so se odprla. Morilci so tu. Prvi esesovce Otto Planetta stopi z naperjeno piš olo proti Dollfussu. Kancler je dvignil roko k obrazu, morda Po ponesrečenem prevratu je pobegnilo na tisoče avstrijskih nacistov preko meje v Nemčijo. Hitler jih je sprejel z odprtimi rokami, zakaj ti ljudje so mu služili kot dokaz »preganjanja nemško orientiranih Avstrijcev", razen tega pa so v Nemčiji iz teh beguncev sestavili posebno »avstrijsko legijo", ki je dobila nemško orožje in je čakala v bližini avstrijske meje, da bi na Hitlerjevo povelje vkorakala v Avstrijo. Položaj Avstrije je postajal vedno težji. Novi nemški poslanik na Dunaju von Pa-pen si je zastavil nalogo, da »napravi iz avstrijskega vprašanja izključno interno vprašanje med Nemčijo in Avstrijo". Dve leti po ponesrečenem prevratu sta podpisala Hitler in Schuschnigg prijateljsko pogodbo, čeprav so Avstrijci od vsega začetka dvomili, da bo Hitler spoštoval svoj podpis na pogodbi. Zavedali so se, da mu gre samo za to, da bi pridobil na času. Prva točka te pogodbe sc glasi: »V smislu ugotovitev firerja in rajhskanclerja z dne 21. maja 1935 (to je bil že omenjeni govor pred Reichstagom — op. pisca) priznava nemška vlada popolno suverenost zvezne države Avstrije." Druga točka te pogodbe pa pravi: »Obe vladi gledata na notranjepolitično ureditev, vključno vprašanje nacionalsocialistov v Avstriji, kot notranjo zadevo druge države, na katero ne bosta niti neposredno niti posredno vplivali." Toda kaj pomenijo pismene pogodbe v Hitlerjevi politiki! (Nadaljevanje sledi) Občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško (Nadaljevanje z 2. strani) V živahni debati so se oglasili podpredsednik dipl. ing. V. Maierhofer ter svetnika Sodat in Ritscher (vsi OVP), nadalje svetniki Poscharnig, Tillian in Tuller ter narodni poslanec Steiner (vsi SPO) in končno svetnika dr. Scheuch in VVaschnig (oba FPO). Svetniki socialistične .Zveze delovnih kmetov' so vložili predloge, da se zbornica zavzame za državni prispevek za izravnavo izgube, ki jo utrpijo koroški kmetje pri izkupičk;h za svinje, ki se iz dežele izvažajo na dunajsko tržišče, zaradi velike oddaljenosti. Nadalje naj bi zbornica bolje poskrbela za predelavo in vnovčenje sadja in sladkega mošta ter za bolj intenzivno pobijanje tuberkuloze in Bangove kuge pri goveji živini. Svetnik dipl. ing. V. Maierhofer je ostro kritiziral povečanje uvoza klavne živine in svinj iz vzhodnih dežel na škodo notranjih cen in produkcije. Zahomški skakalci se uspešno uveljavljajo Na novega leta dan je priredilo Športno društvo Zahomc VI. mednarodne smučarska skoke za Ziljski pokal. Na prireditvi so poleg koroških tekmovalcev sodelovali tudi jugoslovanski športniki. Domači skakalci iz Zahomca so se kljub ostri konkurenci prav dobro držali. O podrbonostih prireditve bomo poročali prihodnjič. Skakalci zahomškega športnega društva pa so se dobro uveljavili tudi na drugih prireditvah v mesecu decembru. Tako so v B I e i b e r g u dosegli naslednje uspehe: Sigi Muller 2. mesto med starejšimi mladinci, Tine Wiegele 1. mesto med mlajšimi mladinci, Franci Wiegele pa 4. mesto med člani II. Na prireditvi v B a č a h pa so zahomški športniki zasedli naslednja mesta: Ferdi Frank 1. mesto med juniori (nastopal je v okviru vojske, ker služi trenutno vojaški rok), Svetnik Tillian (SPO) je pozdravil stvarnost in večjo uvidevnost ter širino poročila predsednika zbornice, nato pa široko navajal veliki prispevek, ki ga bo po proračunskih postavkah nud la kmetijstvu in zbornici v letu 1960 koroška deželna vlada. Naglasil je, da se mu zdi dobra samopomoč mnogo zanesljivejša, kakor dvomljiv .zakon o kmetijstvu". Podpredsednik nar. poslanec Steiner (SPO) je opozoril na zelo razveseljivo razumeva-nie, ki ga v zadnji dobi dokazujejo zastopniki delavcev in nameščencev kot konzu-menti za kmečkega producenta. Še posebno je naglasil nujnost uvedbe splošnega in obveznega zavarovanja kmetov proti bolezni, ki bi mnoge kmečke domove rešilo velike stiske in skrbi, predvsem pa bi izboljšalo zdravje kmetov, ker bi zavarovani kmet pravočasno šel k zdravniku, ki ga danes zaradi velikih stroškov pogosto šele prepozno kliče na posvet in pomoč. Svetnik dr. Scheuch (FPO) je na splošno 4. mesto med juniori Sigi Muller in Hanzi Unferweger 1. mesto med mlajšimi mladinci. Taki uspehi so vsekakor lepa nagrada za dosedanio požrtvovalnost, hkrati pa tudi vzpodbuda za bodoče in smo lahko prepričani, da bodo mladi Zahomčani še naprej pridno gojili lepi smučarski šport. Množični obisk na umetnem drsališču v Celovcu Za umetno drsališče v velesejmski dvorani vlada izredno veliko zanimanje. Odkar so drsališče izročili svojemu namenu, to je bilo 22. novembra 1959, so našteli 59.656 gledalcev in sodelavcev kot drsalcev na drsal šču. Drsalcev so ugotovili 26.503, v istem časovnem razdobiu je 31.489 oseb prisostvovalo desetim hokejskim prireditvam 1.664 oseb pa se je udeležilo dveh hokejskih iger na ledu. v imenu svoje struje pritrdil poročilu predsednika, odk!on:l pa zahtevo po zvišanju zborničnega prispevka, ker da je proračun in njegova razčlenitev v nasprotju z določili zakona o zbornici. Zato FPO ne bo glasovala za proračun. Temu sta ugovarjala svetnika Ritscher in Sodat (OVP), ki sta še dodatno naglašala velike dosežene uspehe zbornice in potrebe nadaljnje razširitve in utrditve njenega dela, za kar so potrebna zvišana sredstva. Slično so podčrtali dosedanje uspehe in bodoče potrebe tudi vsi svetniki SPO, ki so se strnjeno izrekli za proračun. Zastopnik naših slovenskih kmetov dr. Mirt Zwitter je v debati nakazal krivico, ki jo zbornica dela koroškim slovenskim kmetom, ko kljub velikim njihovim prispevkom doslej ni prav nič žrtvovala za njihovo strokovno in splošno izobraževanje in prav tako nič prispevala za slovensko kmetijsko šolstvo — čeprav je Iz predsednikovega poročila bil razviden velik napredek zadevnega izključno nemškega šolstva in izobraževalnih ustanov. Tudi novi proračun predvideva okoli 580.000 šilingov nov’h izdatkov iz lastnih sredstev zbornice za te namene, poleg še mnogo pomembnejših, ki jih daje za to deželna vlada. Slovenski kmetje morejo skupni zbornici dati svoje prispevke in doklade samo, če jim ona tudi vrne pravičen delež za njihove posebne potrebe. Samo pod tem pogojem morejo soglašati s proračunom. V njihovem imenu naslavlja na vse frakcije zbornice poziv, da to upravičeno zahtevo podprejo. Iščem dobro kuharico za poletno sezono v tujskoprometnem kraju na Gurah blizu Vrbskega jezera. Čas zaposlitve od začetka junija do konca avgusta. Za stanovanje in prehrano preskrbljeno, plača po dogovoru. Prijave na naslov: Uprava Slovenski vestnik, Celovec-Klagenfurt, Gasome-tergasse 10. ŠPORTNI ŠPORTNI Sramotno je za demokratično ustanovo v državi, ki jo obvezujejo jasna in nedvoumna določila mednarodnih pogodb na striktno upoštevanje popolne in dejanske enakopravnosti narodne manjšine, da niti eden izmed vseh zbranih svetnikov koroške kmetijske zbornice ni podprl te stvarne zahteve zastopnika slovenskih koroških kmetov. Ali je to „vzorno reševanje manjšinskega vprašanja", s katerim se hoče Avstrija ponašati pred Organizacijo združen h narodov! Mislimo, da je takšno zadržanje vsepov-sodi slabo priporočilo. Začudi nas še posebno v času predvolilnih priprav, ki je običajno poln obljub vseh strank našim ljudem. Mar je res „mefoda mirnega sožitja' najslabša za manjšino! Ob zaključku občnega zbora, ki je trajal v pozne večerne ure, je občni zbor sprejel še resolucijo na zvezno vlado na Dunaju, v kateri zahteva posebne ukrepe v korist kmetijstva v državi ter njegovo zaščito v stremljenjih za ustvaritev širšega evropskega gospodarstva. Tisk v Sovjetski zvezi Stampa periodica poroča, da je Sovjetska zveza po številu naslovov novih knjig na prvem mestu med vsemi državami na svetu. V letu 1958 so v Rusiji izdali čez 60.000 knj'g s skupno 1,1 miFjarde izvodov. Poleg tega je izšlo nad 3000 revij in drugih periodičnih publikacij v skupni nakladi 600 milijonov. Vseh natisnjen h listov ie bilo 13 milijard izvodov. V primeriavi z letom 1928 je b;la lanska izdaja knjig 4,1-krat, izdaja per odičnega t'ska 2-krat in izdaja listov 6,5-krat višja. V Sovjetski zvezi tiskajo literarna dela iz 56 držav in to v 76 jezikih. Računajo, da bo leta 1965 izšlo v Sovjetski zvezi 1,6 m lijarde knjig ali 7,5 knjige na vsakega prebivalca. To pomeni, da bo vsaka družina ob koncu sedemletnega načrta prejela 11,7 krat več knjig, kakor pred revolucijo. V prihodnjih letih bodo v Sovjetski zvezi zgradili 11 velikih tiskarskih kombinatov, dve tovarni za tiskarsko črnilo in dve tovarni tiskarskih strojev. RADIO PR OCR A M RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.43, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00. 8.00. 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Slovenske oddaje Sobota, 9. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.15 Žalost in veselje. Nedelja, 10. 1.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 11. 1.; 14.00 Medigra — Bolje je paziti kot zdraviti — 17.55 Pomenek z ženami. Torek, 12. 1.: 14.00 Je na Dravci mhva . . . Sreda, 13. 1.: 14.00 Kar želite, zaigramo. Četrtek, 14. 1.: 14.00 Ura pesmi. Petek, 15. 1.: 14.00 Mladinski obzornik. Sobota, 9. januar: I. program: 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 Z napačnim denarjem — 15.30 Iz vseh dolin zveni — 16.00 Posneto za Vas — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Peter Anders poje priljubljene melodije — 17.10 V veseli družbi — 18.55 Šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Opora. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Majhen kclendarij 8.20 Glasba na tekočem Iraku — 9.15 Simfonični plesi — 10.00 Šolska • oddaja — 11.00 Ljudske vižo — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pet minut agrarne politike — 14.15 Sestanek pri televiziji — 15.00 Mladinski koncert — 17.10 Lepa pesem — 18.10 Za delopust — 19 30 Radijska družina — 20.00 Dobro zabavo! Nedelja, 10. januar: I. program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš domači vrt — 7.00 Majhen jutranji koncert — 11.00 Glasbena nedeljska promenada — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 F*les ob petih — 17.45 Zveneči globus — 19.00 Šport v nedeljo — 19.45 Nekaj za dobro voljo — 20.10 Slušna igra — 21.25 Mrzel veter. II. program : 7.05 Godba na pihala — 8.00 Leto v pesmi: Januar — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo — 13.15 Za avtomobiliste — 15.00 Operetne melodije — 16.00 Glasba za ples — 18.00 Moderna zabavna glasba — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.25 Intermezzo — 20.00 Dunajska Opera med obema vojnama — 20.45 Prosimo, odložite. Ponedeljek, 11. januar- I. program : 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.45 Prav za Vas — 15.30 Knjižni kotiček — 16.00 Majhen koncert — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert —18.20 Za Vas? Za vse — 18.30 Mladina in film — 18.55 Spori —- 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20 15 In kaj menite Vi? — 20.30 Melodije Oskarja Wagnerja. II. program: 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 10.25 Šolska oddaja — 11.00 Majhen dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 V operni loži — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja: Pravljice — 15.30 V nebesih so gotovo govori samo dunajsko — 16.00 Otroške pesmice — 17.00 Kulturne ves‘i — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Veseli srednji trak — 19.25 Made in Austria — 20.00 Orkestralni koncert — 21.30 Uro pesmi. Torek, 12. januar: I. program: 8.00 Ljudstvo igra — 8.45 Domači zdravnik — 11.00 Veseli z glasbo — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Godba na pihala — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Fifty! — Fifty! — 19.00 Ljuba mamica — 19.15 Kako bi odločili Vi? — 20.15 Slušna igra. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 6.45 Majhna melodija — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja težke glasbo — 12.03 Za avfomob!lis'e — 13.30 Znani orkestri — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Pester glasbeni spored — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Modra ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Za delopust — 19.25 Made in Austria — 21.30 Vsaka stvar ima dve strani. Sreda, 13. januar: I. program: 8.00 Da, to je moja melodija — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Glasba za mladino — 15.45 .V snegu", pripovedka — 16.00 Enkrat počasi, drugič hitro — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 Dobro razpoloženi — 18.55 Spor'na poročila — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Stari Schvveit-zor k svojemu 85. rojstnemu dnevu. II. program: 7.10 Majhen kalendarij — 8.20 Glas- ba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.40 Takšen dan ima 24 ur — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajske viže — 17.10 Kulturne vesli — 19.15 Za prijatelja planin — 20.00 štirje proti štirim — 20.30 Vindobona, prekrasno mesto. Četrtek, 14. januar: I. p r o g r a m : 8.00 Operetni koncert — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.30 Ura pesmi — 15.00 Prav za Vas — 17.10 Pisan šopek melodij — 18.00 Kmečka oddaja — 18 30 Mladina v poklicu — 19.15 Pestro mešano — 20.15 Je to nova narodna pesem? — 21.00 Oddaja iz domovine. II. program: 6.45 Majhna melodija — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja težke glasbe 12.03 Za avtomobilis-e —■ 14.15 Znani orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Iz glasbene skrinjice Friedla Althaller-ja — 17.10 Kulturne vesti 17.55 Glasba za delopust — 19.25 Made in Austria — 20.30 Melodija z Dunaja. Petek, 15. januar: I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Pozimi, pesem in glasba iz Koroške — 14.45 Komorna glasba —-15.45 Domovina in svet — 16.00 Trideset minut z Wolf- gangom Lauihom — 16.30 Koncertna ura — 17.55 Za pečjo: Pripovedke in pravljice iz Koroške — 18.10 Prosti čas je dragocen — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Halo, teenagerji! — 21.00 Orkestralni koncert. II. program: 6.05 Mladi glas — 6.45 Majhna melodija — 8.20 Lahka hrana — 9.05 šolska oddaja: Hoffmanove pripovedke — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Glasba na kitaro — 12.03 Za avtomobiliste — 13 30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Popoldanski sestanek — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesi — 17.15 Znanje za vso — 17.55 Glasba razveseljuje — enkrat tako drugič tako — 19.20 Pestro mešano — 20.00 .Kraljevi svaki’ slušna igra — 21.30 Rumeni petek — 21.55 Šport. Televizijski program: Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Sobota, 9. 1.: 12.55 30. mednarodne Lauberhorn tekme 1960 — 19.30 Kaj vidimo novega — 20.20 Umetna inteligenca, film — 20.50 Prenos iz nemške televizije. Nedelja, 10. 1.: 12.05 30. mednarodne Lauberhorn-’ekme 1960 — 17.00 Za mladino — 17.30 Svet mladine — 20.45 .Vordunski čudež" — 20.20 Aktualni šport. Ponedeljek, 11. 1.: 19.30 .Ljubezen gre skozi želodec' — 20.20 Aktualni šport — 20.40 .Konec akta". Torek, 12. 1.: 19.30 .Suši", film — 70.15 .Trnjulčica", balet Čajkovskega. Sreda, 13. 1.: 17.00 Za otroke — 17.30 Zima na farmi — 17.45 Za družino — 19.30 Čuvarji zdravja — 20.20 .Kaj nas briga Albert Schwoitzer" — 20.40 .Vsako dekle nefj bi se poročilo", komedija. Četrtek, 14. 1.: 19.30 Spor* — 20.20 Prenos iz nemške televizije: .Dežela velikih oboiov". Petek, 15. 1.: 10.25 Mednarodne Hahnenkamm-tekme iz Kitzbuhla — 20.20 .Skrivnost matere", družinska igra. Sobota, 16. 1.: 9.55 Mednarodne Hahnenkamm-tekme 19.30 Ekspedicija v neznano — 20.20 Variete. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5 05. 6.00 7 00. 13.00. 15 00. 17 00. 22.00 Sobota, 9. januar: 5 00 Dobro jutrol — 8.05 Majhen jutranji koncert — 8.35 Od popevke do popevke — 9.45 V koračnem ritmu — 10.10 Ansambelski operni prizori — 11.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij 11.30 Pionirski tednik — 11.50 10 minut s triom Avsenik — 12.15 KTnetijski nasveti — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 12.45 Spomini na poletne dni — 13.30 Pesmi tujih narodov — 14.40 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — 16.30 Izbrali smo za vas — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Koncert Slovenskega okteta — 18.45 Okno v svet — 20.15 V svetu opernih melodij. Nedelja, 10. januar: 6.00 Domače za nedeljsko jutro — 6.30 Z glasbo v dobro voljo — 7.35 Godba na pihala — 8 45 Nedeljska panorama — 10.30 Naše pesmi — 11.00 V ritmu današnjih dni — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Lahek spored za podeželje — 14.15 Voščila — 15.30 Za ljubitelje zabavne glasbe — 17.05 Plesna čajanka — 18.35 Zadovoljni Kranjci v radijskem študiju — 20.05 Izberite melodijo tedna — 20.55 črno in belo — 22.15 Zaplešite z nami. Ponedeljek, 11. januar: 5.0C Pisan glasbeni spored — 8.05 Simfonični plesi — 8.40 Narodne pesmi poje Vokalni kvintet — 9.20 izbratr smo za vas — 10.10 Operne uverture — 11.00 Uvodni takti — 12.00 Trio Slavka Avservk — 12.15 Kmečka oddaja — 12.25 Pet popevk za pet pevcev — 13.30 Za dobro voljo domači napevi — 14.05 Halo, majhni zabavni ansambli — 14 55 Čembalo za ples — 15.40 Listi iz domače knj žovnos i — 16.00 V svetu opernih melodij 17.10 Srečno vožnjol — 18.15 Pesmi iz Slov. Benečije — 20.00 Portreti z Broadwaya — 21.00 Simfonični koncort. Torek, 12. januar: 5.00 Dobro jutrol — 8.05 Jutranji spored solistične glasbe — 8.35 Po zvenečih kaskadah — 9.40 Iz filmov in glasbenih revij — 10.10 Izberite melodijo tedna — 11.30 Za otroke — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Ansambel Srečka Dražil — 14.40 Voščila — 15.40 Naši popotniki na tujem — 16.00 Šahovnica s popevkami — 18.06-Iz zbornika spominov — 18.20 Zima v glasbi — 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 20.30 Radijska igra: ,1Goljufcr. Sreda, 13. januar: 5.00 Pisan glasbeni spored — 0.30 Hrvatska glasbena roman ika — 9.15 Od tu in tam — 10.30 Melodije i* Moskovskih zabav šč — 11.00 Znani oporni dvospevi —■ 12.00 Veseli hribovci — 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja — 12.45 Harmonika in kitara — 13.45 Romantične melodije — 14.55 Vedri intermezzo — 15.40 Novosti na knjižni polici — 16.00 Koncert po žaljah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Melodije na izprehodu — 20.00 „Pikova dama". četrtek, 14. januar: 5.00 Spored zabavnih melodij — 8.05 Noč v Benetkah — Johann Strauss — 8.30 Klaviatura v ritmu — 9.25 Glasbeni ulrinki — 10.10 Dva koncerta — 11.00 S popevkami na pot — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.00 S J ir j i fantje spet igrajo — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Odlomki iz francoskih oper — 13.30 Venček narodnih in domačih — 13.55 Godala v ritmu — 14.05 Zabavne melodije — 14.40 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.40 Izpod južnega neba — 10.17 Ptiček veli, da se ženil bude ... ___ 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in na- pevov — 2.0.45 Pariški zabavni orkester. Petek, 15. januar: 8.05 Svet v orkestralnih barvah — 9.20 Plesni zvoki' iz Latinske Amerike — 9.40 Kolčok za mlado ljubitelje glasbe -r- 10.10 Nekaj opernih arij — 10.35 Kalejdoskop za zabavo — 11.30 Družina in dom 12.15 Kmečke, oddaja — 12.45 Dalmatinske narodne — 13 55 Trio Avgu-. sta Stanka — 14.10 Zabaval vas bo Ljubljqnski jazz ansambel — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Petkov koncert ob štirih —• 18.00 človek in zdravje — 18.15 Veselo na pot s popevkam — 20.00 Sto taktov z zabavnim orkestrom Radio Ljubljana — 20.15 Tedenski zunanje-poli’iini pregled — 20.3C Mozartovi koncerti —- 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.