Glasilo „Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. \ ^ Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja 5. dan vsakega mesca in se pošilja udom brezplačno. Štev. 9. V Ljubljani, septembra 1906. Letnik IX. Vsebina: Vesti iz podružnic na Kranjskem. — Iz spodnještajerskega čebelarskega društva. — I. N. Babnik: Cebclarjevo leto. September. — Fran Lakmayer: Iz zapisnika. -I. N. Babnik: Čebelarstvo in šola. (Konec.) — Anton Janša, slavni kranjski čebelar. (Dalje.) — Ur.dnik: Čebelarski shod v Ilirski Bistrici. (Konec.) — Iv. Jurančič: Poročilo z 51. popolnega shoda in razstave avstrijskih, ogrskih in nemških čebelarjev v Ljubnem na Zgor. Štajerskem. — Raznoterosti. — Listnica upravništva. Vesti iz podružnic na Kranjskem. Podružnica v Logatcu. G-. tajnik Bukovic je napovedal predavanje na dan 1 6. s e p t e m b r a ob treh popoldne pri u 1 j n j a k u železničneg a čuvaja g. Janeza Zdovca v Logatcu (čuvajnica št. 701). Vabim vse člane, da se predavanja udeleže, zlasti ker se bo pokazalo marsikaj praktičnega. Matevž Požene 1, predsednik. Podružnica v Ribnici priredi v nedeljo dne 16. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne čebelarski shod, in sicer pri lepem vremenu pri čebelnjaku g. Matije Lovšina v Ribnici, pri slabem vremenu v šoli v Ribnici. Predavalo in kazalo se bode v zadevi vseh opravil, ki jih ima čebelar izvršiti še pred zimo, ako hoče svoja ljudstva dobro prezimiti. Pojasnila se bodo tudi od posameznikov stavljena vprašanja in se ukrepalo o nadaljnih korakih podružnice. Anton Fabian. tajnik. Podružnica na Vrhniki. Dne 23. septembra ob 3. uri popoldne bo pri uljnjaku g. predsednika Furlana na Verdu predaval g. tajnik Bukovic. Ker se bodo pokazala razna jesenska opravila pri čebelah (revizija panjev, zamenjavanje matic, združevanje čebel, točenje medu itd.), se člani prosijo, da pridejo na shod. Tudi nečlani dobro došli! Dopoldne bo g. tajnik obiskal one čebelarje, ki so letos pričeli čebelariti v panjih s premakljivim delom. Panje bo pregledal in njih lastnika opozoril na slučajne nepravilnosti. O d b o r. -h»H 130 Iz spodnještajerskeg-a čebelarskega društva. Okrožnica vsem podružnicam tega društva. Začetkom septembra se bodo razposlale vsem do sedaj ustanovljenim podružnicam a) pravila podružnice v 5 iztisih, h) glavna pravila društva v. 5 iztisih, c) dovolitev ustanovitve doti ene podružnice. To so priloge prošnji, katero naj pošlje predsednik dotične podružnice c. kr. namestniji v Gradec, da se pravila potrdijo in je potem podružnica zakonito ustanovljena. Dotična prošnja se sestavi nekako takole: Visoki c. kr. namestniji Gradec. Podpisani začasni predsednik podružnice »Slovenskega čebelarskega društva za Spodnji Štajer" v......, okrajno glavarstvo......pošilja o iztisov pravil podružnice, 5 iztisov pravil osrednjega društva, in dovolitev ustanovitve podružnice v......ter prosi: Visoka c. kr. namestnija blagovoli potrditi pravila podružnice ter vrniti z 2 K kolekovan izvod podpisanemu. ......, dne...... 1906. N. N. začasni predsednik. Ta prošnja se napiše na posebno polo ter se ji pritisne kolek za 1 K. Na pravila podružnice se pritisne na en izvod kolek za 2 K, na druge štiri pa koleki po 30 vin. na levo, prazno stran. Pravila osrednjega društva v 5 iztisih in dovolitev ustanovitve se priloži n e k o 1 ek o v a n o. Vse to se v močnem ovitku pošlje rekomandirano naravnost na c. kr. namestnijo v Gradec, ne pa na dotično okr. glavarstvo. Črez 4 tedne dobi dotičnik potrjen prvopis z odlokom c. kr. namestnije po c. kr. okr. glavarstvu nazaj. Tekom mesca novembra se naj skliče potem občni zbor, ki voli odbor i. t. d. (glej i; 12 in 13 pravil podružnice). Vspored, čas in kraj občnega zbora se mora vsaj 24 ur prej naznaniti dotičnemu c. ki1, okr. glavarstvu; po končanem občnem zboru pa mora predsednik s tajnikom naznaniti novi odbor za 1. 1907 c. kr. okr. glavarstvu vsaj 3 dni po občnem zboru. Letno poročilo (glej § 12 b, c in § 17 d) z novim odborom vred se naj pošlje podpisanemu osrednjemu tajniku vsaj do 15. decembra t, 1., da zamore sestaviti glavno poročilo za občni zbor v Celju dne 28. decembra t. 1. Letos se naj k poročilu še pripiše dnevnica in številka, kedaj je bila podružnica od c. kr. namestnije potrjena, n. pr. podružnica potrjena od c. kr. namestnije 5. oktobra 1906, št. 25, 672/2. Pripomni se pa, naj se pripiše odlok c. kr. namestnije, ne pa c. kr. okr. glavarstva. Prosim torej, da se gg. predsedniki drže natančno po tej okrožnici ter skrbijo, da bodo letos do občnega zbora vse podružnice zakonito urejene. Ivan Strelec, tajnik, Sv. Andraž v Slov. goricah. Čebelarjevo leto. September. I. N. Babnik. Preskrbi z vsem sedaj čebelo, da le pozdravila marca bo veselo. Mesca septembra že umira veliko cvetlic. Marsikatera ljubka rožca poveša žarno glavco in mnogobrojna stebelca ležijo polomljena na tleli. Zemlja je svoje veliko produktivno delo večinoma dokončala. Nežne rastlinske cevi se sušijo, sok otrpne in listje rumeni. Zdi se nam, kakor bi se iz rož, cvetlic in rastlin ves kras in lesk preselil na vejevje dreves in trt, ker na teb se sveti kakor zlato in purpur polno sadja izza listja. S polno roko siplje jesen svoj rog izobilja, veselje doni črez breg in dol, in obdarjeni se radujejo nad obilnostjo letine. Število v tem mescu se razcvitajočih rastlin je jako majhno; tiste pa, ki cvetijo v drugi polovici septembra, se ohranijo do konca oktobra, tako: resje, na katerem brne neutrudljive čebelice, srkajoče zadnji cvetlični sok, ne zmeneč se za neprijetne, mrzle oktobrove dni. Raznih drugih, za čebelarja nepomembnih cvetic ne bom omenjal. Konec tega mesca bo že začelo zeleneti ozimino žito. Spremenljiva je krasota in obilnost cvetlic na zemlji; a zemeljska obla ne bo razpadla v razvaline, če odloži za nekaj časa, kar jo je dičilo. Ostanejo ji gore in doline, potoki, reke, jezera in morja, in tako dolgo, dokler bo obsevana od solnca, ne preneha mraz in gorkota, zima in poletje, sejanje in žetev, noč in dan . . . Z avgustom se smemo deloma zadovoljiti, ker je imel večina lepe solnčne dni, le žal, da obnebje ni ugodno uplivalo na tvoritev nektarja. Čebele so pridno izletavale, obletavale neutrudljivo čašce, a nabrale niso veliko, komaj za sproti. Meni sta dva slabiča, ki sem ju ohranil zaradi matic, uhajala kot lačna roja. Od enega sem porabil matico, čebele pa združil s sosedom; drugemu sem dal medu, da si s tem ohranim izborno matico. Po nevihti 17. pr. m. je bilo res lepo, gorko vreme. Vsi pogoji so bili dani. da bi se iz čašc ajde kar cedil med, pa bilo je nasprotno. Kmečki pregovor pravi: ,,Če se otava dobro suši, ajda kaj slabo medi". To se je letos, žal, uresničilo. Od 21. do 25. avgusta panjovi niso postali težji, 22. je francoski panj celo zgubil 100 g na teži. Če bo še nekaj tako slabih dni, bomo mi čebelarji okrog Ljubljane letošnje čebelarsko leto končali z deficitom. Napram tolikemu delu, trudu in stroškom imeti nazadnje prazno satovje, mine tudi idealistu navdušenje za to panogo kmetijstva, za čebelico samo pa gotovo ne. Nekaj te mizerije bodo zakrivili čebelarji sami, ker tudi moderni čebelarji ne čebelarijo pravilno. Število modernih čebelarjev ni majhno, in med temi so tudi taki, ki mislijo, da so mojstri, napravijo pa kljub temu marsikatero nepravilnost. Nekateri se opirajo preveč na teorijo, drugi na prakso. Ena brez druge ne more dobro izhajati, zato moramo obe spojiti v pravo razmerje. Veliko je čebela2*jev, ki še čebelne paše svojega kraja ne poznajo in jo tudi ne cenijo tako, kakor bi jo morali. Ne smatrajo jo za jedro čebelarstva, katero obstoji v tem, da 9* ►a 132 pripravirao ljudstvo v najbolje stanje za časa glavne paše. Pisalo se je o tem že večkrat v našem listu, govorilo na shodili, bralo v knjigah, ko pa pride do dejanja, se držimo večkrat starega kopita. Naš neumorno delavni čebelarski strokovnjak g. Žnideršič je pisal v 5. letniku „Slov. Čebelarja" o opazovalnih postajah. Tiskovine so se pripravile, a storiti se ni moglo ničesar, ker se niso oglasili čebelarji, ki bi hoteli zabeleževati vremensko stanje in je poslati gg. Žnideršiču ali uredniku. Tudi o različnih panjih se je svoje-časno veliko pisalo. Priporočali so se posebno nemški panji, pozneje francoski in več drugih. Nekateri hvalijo te, drugi one, jaz si pa dovolim tu izraziti svoje subjektivno mnenje, da od panju ni odvisen blagor naselbine. Dane morajo biti druge podlage, če se hoče plodonosno čebelariti. Resnično je pa tudi, da danes ni več tistega torišča za čebele, kakor nekdaj. V preteklih časih so bile velike „gmajne", na tisoče grmov je raslo čebelarju v prid, in ajde so sejali desetkrat toliko. Pravili so mi 70—90letni čebelarji, da so bila leta, v katerih so medili skoraj obcestni koli. Takih blaženih časov ne učakamo nikdar več. Oblizala je kultura — to mislim le glede na čebelarje — preveč današnji revolucionarni svet. V septembru moramo končati opravila v čebelnjaku. Najprvo uredimo panji, katere smo določili za pleme, da ne bomo pozneje vznemirjali čebel po nepotrebnem in da nas ne iznenadi zima kakor pretečeno leto. Zadnjo jesen so oče Peter v Trnovem svojih 65 za pleme določenih panjev pripravljali in popravljali od septembra do konca oktobra, tako, da so Petrova mati rekli: „Ljubi Peter, boš-li večno stal pri čebelah, in te bo sveti Peter zaman čakal v nebesih?" Najbrže so oče Peter slišali tudi med štirimi stenami kako pikro, pa kljub vsem tem bridkostim so se držali junaško, kakor vojak na bojišču in niso vrgli orožja — vranino perot, nož, šilo, strguljo in pipo — v koruzo. Dokončali so svoje delo vzorno. Vsa čast jim. Pa proč s šalo, ker letos oče Pavlin stoka pod pezo gnilobe, katero je zagrešil Jurij Dolenec. Revež je ves zbegan in ne ve, kako bi si pomagal. Brusil je pete po celi Ljubljani, hodil od Poncija do Pilata, a brez uspeha. Nikdo se ga ni usmilil, ker Dolenec ima še vedno pravico, nastavljati po dvorišču smrdljive sode, v katerih pogine vsako leto veliko čebel in iz katerih nosijo čebele v panji oni strup, ki povzroča tako nevarno gnilobo. Kakšno opravilo imamo še ta mesec, nas poučita novi čebelarski knjigi. Naj mi bode dovoljeno navesti nekaj poglavij iz teli izbornih del. V praktičnem delu knjige govori poglavje 15. „0 jesenskih opravilih. O paši." To poglavje je razdeljeno na: „Paša se menjava. Različnost paše. Izdatnost paše. Korist. Izboljšanje paše". Poglavje 17. „0 trganju,"! „Način trganja. Odjemanje nastavkov. Izpodrezovanje". Poglavje 19. „0 stiskanju medu in voska": ,.Zateglost medu. Da postane tekoč. Precejanje manjše zaloge. Precejanje večje zaloge. Iztiskanje. Kako se med shrani. Nesnažen vosek. Napačno iztiskavanje. Razkuhavanje. Prvo iztiskavanje. Drugo iztiskavanje. Čiščenje. Voščene luščine". Poglavje 20. „0 kuhanju medice in pripravi kisa": ,.Medična voda. Kuhanje. Kipenje. Kis". — S tem bodi dovolj za ta mesec. Iz zapisnika. Fran Lakmaver. Panj št. 7 je dal dva roja. Prvec z dne 30. maja t. 1. jo je neopažen popihal v gozd ali naravnost iz panjii ali pa. in to skoro gotovo, šele potem, ko se je na vrtu naveličal čakati na odsotnega lastnika, Drugec, ki je izletel dne 8. junija, je izgubil na prah i matico, in iz za drugca pripravljenega panju, pridejanega zrelega mu matičnika si je vzgojil krepko novo mamico. Izrojenec je pregnal že dne 12. junija vse trote, ki jih ni bilo malo, a pri pregledovanju dne 25. junija ne najdem v njem niti ene celice zalege. Ker so čebele redno izletavale in bile podnevi in tudi zvečer čisto mirne, sem bil opravičen misliti, da imajo matico, a nesprašeno. Matice iskati se mi ni ljubilo, ker je bil panj še dosti čebelen. Poiskal sem torej v drugem krepkem panju, ki je imel zelo rodovitno matico, sat, napolnjen z zalego vsakovrstne starosti in ga obesil v sredo čebelnega gnezda tega panju. Tretji dan sem panj zopet odprl, pridejani satnik pregledal, a na zalegi ni bil nastavljen noben matičnik. Sedaj sem bil seveda popolnoma prepričan, da panj sicer ni brezmatičen, ampak da ima nesprašeno matico, in to že skoro štiri tedne. Kaj sedaj? Satnik za satnikom sem jemal iz panju in obračal vsakega sedaj na eno, sedaj na drago stran, dokler nisem našel zaželjene matice. Prijel sem jo za krilci in takoj vtaknil v matičnico, da si jo bližje ogledam. Osirotelemu panju sem pridejal dva polna satnika razne zalege iz drugih dveh prav močnih plemenjakov. Odvzeta nesprašena matica je bila srednje velika, jako urna, a na zadku vidno stisnjena. Pohabiti se je morala pri izletavanju na praho, ker jaz nisem njenega panjii v tem času niti odprl, niti pregledaval. Uničil sem jo. V panju je nastal kmalu vik in krik, iskanje in tekanje iz panju in zopet nazaj, in to je trajalo do tretjega dne. Prepričan, da sedaj najdem v osirotelem panju nekaj nastavljenih matičnikov, ga odprem, a nisem našel v njem nobenega, pa tudi o kaki novi zalegi, zaleženi po trotovki. ni bilo nikjer sledu. Poiskal sem torej v drugem panju, v katerem so že mlade matice nekaj dni po odhodu prvca krepko odgovarjale prosto po panju tekajoči matici na njeni tiii, tiii z znanim kva, kva, dolg in zrel matičnik in ga vcepil v en satnik osirotele družine, in sicer tako, da sem iz njega najprej izrezal precejšni kos trotovskega sata. Potem sem ga šele vcepil pazljivo in previdno v gorenji del satnika, da je bilo popolnoma izključeno njega poškodovanje. Ta satnik sem obesil osirotelemu izrojencu v središče gnezda, druge satnike k njemu previdno premaknil in panj zaprl. I.)a se mi je delo posrečilo in posrečiti moralo, sem si bil popolnoma svest, a zmotil sem se. Tretji dan nisem mogel v tem panju najti pridejanega matičnika. Mislil sem že, da so ga čebele razgrizle in vun vrgle. Satnik je bil do dveh tretjin lepo z novim satom zastavljen. Pri skrbnejšem opazovanju 134 g®*- in iskanju sem ga končno našel — kje? Čebele so na njega obeli straneh nastavile navadne čebelne celice in ga tudi spodaj tako vzidale v nov sat, da ga ni bilo mogoče najti. Odstranil sem hitro raz njega celice in tudi pod njim košček sata, matičnik odprl in. kar sem že seveda pričakoval, sem tudi v njem našel — zadušeno matico. Ker nisem mogel v drugih plemenjakih dobiti nobenih več matičnikov, sem pridejal osirotelcu zopet nekaj zalege iz drugih panjev, na kateri si je napihnil takoj 6 matičnikov in si tudi srečno vzgojil lepo matico ob času kostanjeve paše. Da bi bil moral ob času tako dolgo trajajoče brezmatičnosti popolnoma opešati, je umljivo, a po pridejani zalegi iz drugih panjev in po naseljenju se v njem, Bog vedi odkod pobeglem drugcu ali trekovcu, si je tako opomogel, da ga je sedaj veselje gledati. Zdaj pa vprašam, zakaj si ni vzgojil ta osiroteli izrojenec iz pridejanega mu lepega matičnika matice? Ali ga je prezrl? To pač ni mogoče, ker je bila v njem matica že dorasla, in ker je visel v satniku na obeh straneh in tudi spodaj prost satja. Mislim, da sem ga na nerodnem prostoru vcepil. Ko bi ga bil vcepil na robu sata. torej kje v bližini spodnje satnikove deščice, bi ga ne bile mogle čebele zazidati zaradi pomanjkanja prostora za stavbo satja.*) Slednjič vprašam ali je zanesljivo znamenje, da imajo izrojenci sprašeno matico, kadar ob obilni paši preženejo trote? Po tej izkušnji moram trditi, da ne! X Čebelarstvo in šola. I. N. Babnik. (Konec.) 3. Čebelarstvo za ljudski blagor. Povzdiga čebelarstva znači povzdigo ljudskega blagra, ker 1. ima veliko narodno-ekonomično vrednost; 2. donaša posameznemu čebelarju materieliiih koristi; 3. vpliva nravstveno na čebelarja. Po teh treh točkah hočemo v kratkem premišljevati o pomenu čebelarstva za ljudski blagor. 1. Čebelarstvo ima veliko narodno-ekonomično vrednost. Zato je bila čebela že v najstarejših časih predmet človekovega opazovanja in negovanja. To čitamo v knjigah starega zakona, v katerih se slavi rodovitnost obljubljene dežele. Od pamtiveka je bila tudi čebela zaradi svojih dobrih lastnosti *) Najbrže je bil omenjeni matičnik izmed najmlajših, v katerem je bila matica še premalo razvita, ki je pri vcepljenju padla iz one bele matične kašee ter gladu poginila, zakaj ko bi bila živa, bi jo v slučaju, če bi čebele ne hotele matičnika sprejeti, izgrizle pri strani. Sploh pa jo pravilo, da se dalj časa brezmatičnim panjem vcepljajo nepokriti maličniki, pokriti pa da se zavarujejo z mrežastimi pokrovci. Op. ured. -H»S 135 1»« 138 Anton Janša slavni kranjski čebelar. (Dalje.) Nahaja se ta silno redka knjižica, morebiti jedina (uničimt) prve izdaje, v dvorski knjižnici dunajski pod znakom: *44. L. 26. Ta izvod je še dosti lep in trden, ves v kožo vezan, s pozlačeno hrbtnico in rndečim obrezkom, na znotranji strani platnic olepšan s pisanim papirjem, spredaj z mičnim predgovorom in z navadnim pregledom, zadaj pa z abecednim kazalom. V zanimljivem predgovoru, s katerim spremlja prvo svoje duševno detešce na svet, pripoveduje nam vrli možak brez ohvalnosti, kako je začel čebelariti in kako se je poslavil z umnim čebelarstvom. Kazloživši na kratko mnogotero korist, ki nam jo pribavljajo čebele s sladkim medom in dragim voskom, beseduje pisatelj nadalje tako (nemški): „Po takem premišljevanji, zlasti pa po čudoviti umetnosti in marljivosti čebelni ganen, čutil sem uže za mladih nog v sebi nagon, da sem si te stvarce ne samo priljubil, ampak tudi opazoval njih umetno opravilo, kolikor in kedar koli sem utegnil. „Silna zvedljivost, ki me je bila prevzela, izpodbadala me je, da sem čim dalje, tem bolj premišljeval njih uredbo, red, dela in skrivnosti. Čim več novega sem zasledoval pri njih, tem bolj sem si jih priljubljal, tako da mi je bilo potlej čebelarstvo poglavitno opravilo . . ." S toliko marljivostjo in natančnostjo opravljal je Janša to imenitno delo, da si je bil v svesti, da je po mnogoletnem opazovanji in izkuševanji zanemaril menda malo takega, kar bi bilo vredno pazljivosti pri čebelarstvu. Da bi s pridobljenim znanjem ugodil nekoliko drugim, sosebno pa svojim nauka željnim učencem mestnim in kmetskim, zato je izdal to drobno knjižico (dicses geringc Werkleiri), kakor jo skromno imenuje sam. Uprav zato ogibal se je pa — veli z drugimi besedami — nalašč vsega, kar spada po pravem v znanstvo o živalstvu, ter se pečal samo z domačimi čebelami in to „za zdaj" samo s tem: na kaj je treba paziti pri njih selitvi (Aus-toanderung) t. j. pri rojih, pri njih vračanji (1Viedcrzuriickbringung) in pri drugi stregi (Wartung). Tako mu je bilo ravnati zato, ker ni utegnil, pa tudi zato, ker je bil še premalo vajen s peresom orati. (So befahl mir auch der Mangel der Zeit so ml d, als jener der Gabe eines geiibten SchriftsteUers.) „Ce me pa Dog poživi ter mi da zdravje in več odlastka {Musse) — obeča naposled — potruditi se hočem in izročiti čebeloljubom iz svojih dolgih izkušenj kaj obilnejšega o tem gospodarskem razdelku (ettoas Vollstundigcrcs in diesem Tlieile der Wirtschaft)." Ne smem se tukaj spuščati v podrobnosti o vsebini te knjige; toliko pa naj povem, da me je najbolj zanimal § 68. na 98. strani, zato ker je A. Janša po njem razglasil očitno, da je on res tisti Anton Janša, ki je bil z Gorenjskega doma. Govoreč o tako imenovanih umetnih rojih, ki so jih neizrečeno hvalile nove knjige, piše namreč ondi tako: -►»a 139 i „Pri nas na Gorenjskem (bci um in Obcrlcrain) so uže mnogo let sploh navadni, pa so jih začeli s časom zaničevati tako, da je čebelarjev sram, tako polniti si čebelnjake." (Vendar razlaga potlej ,,odkritosrčno" poleg kvara tudi korist ali dobiček, ki ga prinašajo taki roji čebelarju, če jih zna spretno napravljati o pravem času.) Fovedati mi je pa po pravici, da Janševa nemščina v tej knjižici ni slabejša od nemščine, kakršna se nahaja po istodobnih avstrijsko-nemških knjigah in pismih. Da bi ostal mož-beseda ter mogel skoro izdati „kaj obilnejšega", t. j. ves ali popolni nauk o čebelarstvu, kakor je bil obečal očitno, delal je in pisaril na vse pretege, kedar koli ni imel druzega posla; ali predno 11111 izide druga knjiga na svetlo, prehiti ga nemila smrt. [Dalje prihodnjič.) X Čebelarski shod v Ilirski Bistrici U r e d n i k. I^Konec.) Medtem je nastala na vrtu prava kraška vročina, zato smo se podali v notranje prostore tovarne za testenine slavnoznane tirme Valenčič-Žnideršič takoj tik vrta. Velika je izrastki ta tovarna, tako glede visočine, kakor drugih razsežnosti, iz razvalin pred par leti pogorele prejšnje tovarne, vendar pravijo, da že komaj premaguje obilna naročila na testonine, ki se tu izdelujejo naj-okusneje. V veliki dvorani v pritličju, kjer so nakupičeni velikanski skladi polnih vreč, nas je objel prijeten hlad. Tu pleše močna turbina svoj enakomerni ples, a zavoljo praznika ni bila vprežena. Napravljeni so bili provizo-rični sedeži za udeležnike čebelarskega shoda in oder. kamor je razstavil g. Žnideršič na dolgi mizi razne vrste iztočenega medu v steklenicah in v steklenih zvoncih v lepem belem satju zadelanega. V posodi, napolnjeni s svežo vedo, so bile zbrane vse v tamošnji okolici nahajajoče se medeče rastline, katerih je bilo obilen, krasen šop. Ko je bil čebelarski mojster g. Materdonner pokazal, kako se pritrjujejo umetne medstene v satnike, preprežene s tanko, pocinkano žico, je moja malenkost povedala, kakšno si mislim, da naj bi bilo kranjsko čebelarstvo. Predvsem naj bi gledali naši čebelarji na močne plemenjake v panjih velike mere. pa naj so ti že navadni kranjski, ali premakljivega dela kakršnegakoli načina. Kranjski panj, kakršnega je opisal Janša v svojih dveh izbornih knjigah ,,Razprava o rojenju čebel" in „Popolni nauk o čebelarstvu", ki se dobita v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani, je tudi velik panj, in v njem se razvije čebelna družina lahko do viška svoje moči, kakor v nemškem ali francoskem panju. Iz velikih panjev naj se devajo roji v panji za kupčijo. Ti naj bodo 30 cm široki, 16 cm visoki in 70 cm dolgi, vse zunaj merjeno. Če denem prvca iz Janševega ali kakšnega drugega velikega panju v panj za ku])čijo, Itn ta pri količkaj dobri paši gotovo do konca izdelan, na kar kupec največ gleda. Pri posebno lepih pivcih pa vzamem lahko še tisti večer četrtino ali še več čebel in jih vrnem izrojencu, oziroma ojačim in zenačim že sprašene drujce. Če sem vrnil nekaj čebel izrojencu, ki je dal prvca, bo dal potem tako močnega drujca, da bo tudi ta lahko napolnil manjši panj za kupčijo. Čebelarju ostanejo na ta način za plemenjake izrojenci z mlado matico, kupec pa dobi za pleme mlade matice v drugcili in pod dve leti stare v prvcih, ki so tudi izborne, včasih še bolje kot najmlajše. Tak panj za kupčijo je poceni, pripraven za preseljevanje v pašo. in nesreče pri razpošiljanju so skorej izključene, ker je nizek. Tako čebelarjenje velja za priproste čebelarje, ki nimajo ne časa in morebiti tudi ne sredstev za vpeljavo modernega čebelarstva. pa bodo vendar dosegli lep uspeh. V hotelu „Ilirija" smo imeli kosilo, dobro in za primerno ceno. Popoldne smo šli najprvo v čebelnjak, kjer smo vzeli iz medišča boljšega panju nekaj satov, potem pa zopet v dvorano, da smo iztočili med. ki ga je dal g. Žni-deršič pokusiti ndeležnikorn. Izvrsten je bil. Hvala zanj! G. Bukovic je svaril čebelarje, naj se ne prenaglijo z napravo novodobnih panjev, pač pa priporočal, za poizkušnjo panji nemške normalne mere. Svoj govor je prepletel z le njemu lastnini humorjem v prisrčen smeh in zabavo poslušalcev, posebno ko je opisaval razne napake, na katere je naletel pri raznih čebelarjih, ki so prezgodaj presedlali in se lotili čebelarjenja v panjih s satniki. Nadalje je predaval o organizaciji čebelarjev, zlasti o podružnicah, njih koristi in njih delovanju. Povedal je tudi o podružnici v Gorjah, ki je prva vpeljala za poizkušnjo skupno prodajo plemenjakov. Že takoj prvo leto, je dejal, se je kupčija dobro obnesla. Prihodnost bo pokazala, če bo tako skupno kupčijo priporočati tudi drugim podružnicam. G. Žnideršič je kot znani praktik povdarjal. da bi pomenila vpeljava nemške normalne mere v našem čebelarstvu korak nazaj. Prihodnost ima velika mera v podolžnem ali mrzlem delu. ravno zategadelj je preosnoval svoje pokončne nemške panji v podolžne s tistimi satniki. Odgovarjal mu je g. Bukovic, da on ne misli panjev nemške normalne mere za plemenjake, pač pa naj bi se devalo vanje roje za kupčijo, ker prihodnjo spomlad se prodajajo primeroma veliko dražje kot v navadnih kranjskih panjih, čebelar pa se v njih navadi čebelariti s premakljivim delom, da je potem s časom zmožen čebelariti v vsakem modernem panju. Potem prevzame besedo zopet gospod Žnideršič in pravi, da naj ne preide nihče prej k premakljivemu delu, dokler se tega ni učil in dobro opazoval pri kakem drugem čebelarju, kateri popolnoma razume to s^var. Zategadelj, pravi, je pripravljen sprejeti morebiti že prihodnje leto primerno število mlajših čebelarjev v večdneven čebelarski tečaj, kjer bodo imeli priliko se seznaniti z vsem, kar spada k naprednemu čebelarstvu. To bo potem naraščaj, to bodo pionirji, da se povzdigne naše čebelarstvo. Če čebelari v Švici že vsak kmet s premakljivim delom, zakaj bi pri nas vsaj boljši in premožnejši čebelarji ne mogli po tem načinu čebelariti? Treba je le pouka, kar je prej tudi gospod Bukovic povdarjal. Raz- ložil in zelo umevno je opisal nadalje švicarski in amerikanski način vzgoje plemenskih matic in povdarjal važnost odbiranja najboljšega matičnega materiala. Končno sem naprosil gosp. Žnideršiča, naj to, kar je predaval o izgoji matic, objavi prihodnje leto tudi v „Čebelarju". da tudi širši čebelarski krogi izvedo o tem važnem opravilu. Lahko sem povdarjal. da bo stem, da otvori večdneven čebelarski tečaj za naraščaj, postavil krono svojemu delovanju in pospeševanju našega čebelarstva. Priporočil sem vse nas navzoče, naj nas še kdaj povabi na tak shod, kakor je bil ta ; vsak se bo rad odzval zopetnemu povabilu, pa tudi drugih čebelarjev bomo pripeljali „en ta mal milijon-' seboj. Zahvalil sem se mu za vse, kar smo se naučili iz njegovega čebelarstva in od njega, največjega kranjskega čebelarja. Po shodu smo se dali skupno fotografirati. Kdor želi veliko sliko, naj pošlje 2 K gosp. Kr. Sebade, čebelarskemu mojstru pri gosp. Žnideršiču v Ilirski Bistrici. -x- Poročilo z 51. popotnega shoda in razstave avstrijskih, ogrskih in nemških čebelarjev od 12. do 17. avgusta t. I. v Ljubnem na Zgor. Štajerskem. Iv. Jurančič. Minila je čebelarska razstava. Zapustila nam je res prijetnih spominov, tako da bo prej žal onim. ki so namenoma izostali, kakor tistim, ki so se je udeležili. Saj je bila ta ena največjih razstav te vrste, kar jih pomnijo čebelarji; bila je predvsem dobro urejena, in jo je pospeševalo vseskoz lepo vreme. Z g. urednikom, ko sva se v nedeljo v jutro sešla, sva morala priznati, da še nisva videla enake. Navadno je bilo na takih razstavah 50—70 panjev čebel; na Dunaju 1. 1894. je bilo kakih 30 panjev, v Temešvaru 1. 1902. pa samo 17, tukaj pa jih je bilo nad 200. Včasih je torej bila „čebelarska razstava" res skoraj „brez čebel". Dne 10. avgusta sem došel v Ljubno ob 3. uri 20 min. popoldne. Takoj na kolodvoru sva se šla z nekim Kranjcem, s katerim sva se o tem domenila, ter sva potem skupaj stanovala. Najprej jo kreneva v razstavno pisarno, kjer dobiva potrebne listine — tudi stanovanje določeno — potem pa naravnost na razstavo. Tukaj je bilo vrvenja, živahnega gibanja in dela, kakor med čebelami ob najboljši paši. Vse je moralo biti postavljeno, najlepše urejeno in dogotovljeno 11. avgusta zvečer, ker 12. ob '/2 9. uri predpoldnem se je razstava po županu mesta Ljubno slovesno otvorila. Ta dan smo si najprej temeljito ogledali razstavo; bilo je vseh mogočih predmetov neštevilno. Medu je bilo videti vsake vrste, dobrega, boljšega in najboljšega; vsake barve, od čisto svetlega, kakor voda. do rumenega, temnorjavega do celo črnega. Sicer ga ni bilo primeroma toliko, kakor navadno, ker je bil samo v steklenicah in v satih; ne vem ali ga v večjih, lesenih in kovinastih posodah ni nikdo vposlal, ali se tak ni sprejemal. -K>m 142 Orodja in panjev cel nebroj, samo „dobro", „najboljše" in ..najnovejše" blago. Kakor povsod na razstavah, je bilo teh predmetov tudi tukaj velika večina takih, ki se obnesejo samo tako dolgo, dokler ne pridejo v rabo, ter koristijo več prodajalcu, oziroma izdelovalcu, kakor čebelarju. Opazili smo tudi „pred časom rojene predmete", t. j. take, s katerih iznajdbo je hotel ta ali oni „mladenič" pokazati svoj veleum, predno se je še učil čebelariti! Ne trgajmo sadja nezrelega z drevesa! — Prišle so nam tudi naproti „stare mamice v otroški obleki": Kdor ima še premalo vpogleda v čebelarstvo in premalo izkušnje, pride na kako idejo, ki je bila že davno znana. Tako sem videl orodje, ki je bilo v popolnoma enaki sestavi znano že pred 50 leti, tukaj pa se je postavilo pred svet kot nova iznajdba. Tudi pri takih opazovanjih pridobi nekaj naša izkušnja! Učila so bila posebno bogato zastopana; veliko slik iz anatomije, fiziologije, čebelarske statistike, razni modeli iz teorije in prakse itd. Pohvalno se sme omenjati, da tokrat ni bilo, kakor navadno, toliko raznih umetnij in praznih igrač iz voska umetno narejenih, ali od čebel prisiljeno izdelanih; kajti take reči nimajo nobenega praktičnega pomena ter bi se naj sploh ne obdarovale. Vse razun živih čebel in praznih panjev je bilo razstavljeno v veliki pevski dvorani v mestnem vrtu. Čebele in panje pa so postavili par korakov v stran na lepem travniku; bilo jih je dve dolgi vrsti vštric, ena krajša počrez in mnogo posebej postavljenih čebelnjakov, paviljonov in posameznih panjev. Načelnik razstavnega odbora, Oton Riedl, je razstavil (recte obesil) med drugim eno čebelno ljudstvo „na prostem", t. j. brez panju. Pod slamnato streho so imele čebele na vodoravno desko pritrjeno satovje, katero so kot roj same izdelale. Lajiki (nestrokovnjaki) so stvar res občudovali kot nenaravno posebnost, čebelarji so pa to slabo pohvalili, ker je to prej vse drugo, kakor kaj pametnega ali pomenljivega, le protinaravna muka za čebele. Najbolj so zanimale obiskovalce rumene ameriške čebele (Golden Bee). Razume se, da se je tudi v tem oddelku videla kaka novotarija in umetnost, ki presega mejo zmernosti (n. pr. diagonalni panj itd.) ter bo še v svoji otroški dobi izginila s površja.*) Na tem prostoru je bilo vedno veliko gledalcev, in čebele so kaj živahno letale; ko bi le bilo v okolici za toliko ljudstev dovolj paše. Imenovani g. Riedl je na tem prostoru zasejal dve dolgi gredi medečih rastlin; eno gredo facelije. drugo pa v majhnih oddelkih najrazličnejših drugih cvetlic in zelišč. V oddelku „žive čebele" se je zopet videlo, kakor vselej, da treba čebele za popotovanje dobro in skrbno pripraviti; nekaj panjev je došlo poškodovanih, par pa celo mrtvih.**) Prekratko je bilo, da bi si dopoldne ogledali celo razstavo; šli smo torej „za obedom" z upanjem, da bo še naslednje dni dovolj časa, da si vse natančno ogledamo, kar pa se nam ni uresničilo, ker je bilo res vsega veliko, in vsak naslednji dan dovolj točk na dnevnem redu. *) Belgijec M. de Kessel jih je razstavil že 1. 1897. na svetovni razstavi v Bruselju. Op. ured. **) ,\led temi, žalibog, tudi dva panja našega c. sotrudnika g. Kurbusa. — Op. ured. Kako imenitno — sicer zvito — vendar dobro in modro so naši severni sosedje Joklni"' porabili popoldan! Priredili so ,,kmetsko gostijo" v narodnih nošah. Nedogledno dolg sprevod gostov, na čelu jim godba, potem ženin in nevesta, družice, starešini itd., zbral se je v mestnem dvoru na glavnem trgu, od koder se je pomikal naravnost v mestni vrt (park), kjer je bila razstava in za ta namen mnogo začasnih gostiln. Sprevod je zaključil velik kmetski voz z vpreženimi voli; ta je peljal nevestino doto: postelj, omaro, kolovrat, zibel itd. Gosti so bili oblečeni v najrazličnejše gornještajerske narodne noše, od cesarja Jožefa, od nadvojvode Ivana do današnjega dne. Ta sprevod je bil tako zanimiv, da se je zbralo na glavnem trgu na tisoče gledalcev, katere je zvabila radovednost med pomikanjem sprevoda naravnost —■ v razstavo! Tako je prišla ta velikanska množica brez vse težave in skoraj nevedoč tje, kjer se je reklo: plačati vstopnino! Tem umetnim potom se je prvi dan razpečalo 5000 vstopnic! Kdor zna, pa zna! V celem parku je bila potem do večera prava ljudska veselica, prijetna zabava z izborno godbo. (Dalje prihodnjič.) X Raznoterosti. Razvrstitev medu. Ponarejalec medu kaže svojemu novemu učencu med v steklenicah in pravi: ,,Y tej steklenici je najfinejši čebelni med, v tej čisti čebelni med, v tej čebelni med, v tej pa samo — med." Kateri med naj si izbere potem čebelar? Če je pameten — nobenega, ker je gotovo ves ponarejen ! X Listnica upravništva. G. P. P. v T. pri Lj.: Glede resolucij sem bil 1. t. m. na magistratu, da se informiram in urgiram znano zadevo. Zvedel sem, da je vlada D. rekurz odbila, in če se D. ne ukloni, se bodo s 1. decembrom t. 1. odstranile one Vam tako nevarne in negnusne posode uradnim potom z dvorišča. Svetujem Vam, da gre deputacija ljubljanskih čebelarjev h g. županu s prošnjo, D. že sedaj zapreti in odstraniti, kar mu je ukazano za 1. december. Morebiti se Vam posreči to doseči, ker je nevarnost ravno v tem času največja. — G. V. M. Volčjig. Goriško: Veseli me, da Vam je s čebelarskima knjigama tako zelo ustreženo. Zdravi! — G. J. G. Sv. D. na Ostrem vrhu; 13. t. m. se bo v odborovi seji razpravljalo o zalogi steklenic za med, in Vam bom o izidu takoj poročal. I. N. Habnik. -X- !!Čebelarski knjigi sto izšli!! Knjigi staneta: vezani K 4'—; nevezani K 3 20. — Naročila sprejema naše društvo in Blasnikova tiskarna v Ljubljani. —h>5! 144 Semena rdeče detelje (inkarnaf), esparsefe, faeelije, ranjak ali uročnik (Tannen= oder Wundklee) zelo medunosne cvetlice prodaja J. KORDIN v LJUBLJANI. Čebelarskim društvom in čebelarjem priporočam škatljice za razpošiljanje matic po pošti kakor tudi lipove remelce za satnike — po najnižji ceni, — Jakob Zumei> Gorje — Gorenjsko. mizarstvo s stroji. Gorje — Gorenjsko. Karol Piotrovski Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 32 (Levčeva hiša). Izdeluje kilne pasove, mošnjice za mode. Pasovi za težke kile, moških in žensk, so tako narejeni, da ih vsakdo nosi brez težav, ker ne tišče. — Cene so zmerne, blago trpežno, postrežba poštena. Zaloga kirurgičnih priprav iz gumija. Vse poprave po najnižjih cenah. Posebno se priporočam gg. okrožnim zdravnikom, in jih uljudno vabim, da si ogledajo moje podjetje, kjer se dobe vsi moderni kirurgični in medicinski inštrumenti in aparati. Udnina (2 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu ,,Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku „Slovenskeg-a Čebelarja" Fr. Rojinu, nadueitelju v Šmartnem pri Kranju. Odgovorni urednik Mihael Rožanec — Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo« Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.