Strokovni prispevek/Professional article
OCENJEVANJE IZIDA REHABILITACIJE PO ZLOMU KOLKA V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE
EVALUATION OF REHABILITATION OUTCOMES AFTER HIP FRACTURES IN THE
HEALTH RESORT DOLENJSKE TOPLICE
Mateja Lukšič-Gorjanc1, Helena Burger2
1 Zdravilišče Dolenjske Toplice, Zdraviliški trg 1, 8350 Dolenjske Toplice 2 Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, MF Ljubljana, Linhartova 51,
1000 Ljubljana
Prispelo 2004-03-26, sprejeto 2004-10-18; ZDRAV VESTN 2004; 73: 933-7
Ključne besede: rehabilitacija; ocenjevanje izida; zlom kolka; Lestvica funkcijske neodvisnosti; test hoje
Izvleček - Izhodišča. Zlom kolka je pogosta poškodba starejših. Povzroči takojšnjo nepomičnost, kije za starejšega poškodovanca zaradi zapletov lahko usodna. Posledice zloma so okvare in težave pri opravljanju aktivnosti, zato bolniki potrebujejo rehabilitacijo. Namen našega dela je bil ugotoviti, ali sta Lestvica funkcijske neodvisnosti (FIM) in test devet minut hoje primerna za ocenjevanje izida rehabilitacije pri osebah po zlomu kolka v naravnem zdravilišču. Zanimalo nas je tudi, ali dodatni teden izboljša izid rehabilitacije in pri katerih osebah je smiselno rehabilitacijo podaljšati.
Metode. Pri 60 osebah, ki so bile po zlomu kolka na rehabilitaciji v Zdravilišču Dolenjske Toplice, smo ob sprejemu in odpustu ocenili funkcijsko neodvisnost z lestvico FiM in opravili test devet minut hoje.
Rezultati. Po dveh tednih rehabilitacije bolniki dosežejo višjo oceno po FIM-u in prehodijo daljšo razdaljo v devetih minutah (p < 0,05). Napredek je bil največji v motoričnem delu FIM-a. Osebe, ki so bile na rehabilitaciji tri tedne, so imele nižje ocene FIM ob sprejemu kot osebe, ki so bile na rehabilitaciji le dva tedna (p < 0,05), in večjih ob sprejemu ni hodilo.
Zaključki. Ugotovili smo, da sta ocenjevalna lestvica FIM in test devet minut hoje primerna za ocenjevanje izida rehabilitacije v naravnem zdravilišču.
Key words: rehabilitation; outcome measurement; hip fracture; Functional Independence Measure; walking test
Abstract - Background. Hip fracture is common among elderly people. It leads to immediate inability to walk, which may be dangerous for an older person. Consequences of hip fractures are impairments of body structure and functions and problems at activities. The aim of the present work was to find whether Functional Independence Measure and the 9-minute walking test were appropriate for outcome measurement in health resorts. Additional aims were to find whether a third week of rehabilitation improved the rehabilitation outcome in subjects after hip fracture and which subjects would benefit from longer rehabilitation.
Methods. Functional Independence Measure (FIM) and the nine-minute walking test were performed at the admission and at the discharge of 60 subjects after hip fracture who had received rehabilitation in the Health Resort Dolenjske Toplice.
Results. The subjects had higher FIM scores and walked longer distances after two weeks of rehabilitation (p < 0.05). The greatest improvement was achieved in the motor part of FIM. The subjects who had received rehabilitation for three weeks had a lower FIM score at the admission than the subjects who had received rehabilitation for only two weeks (p < 0.05). More subjects from the first group did not walk at the admission.
Conclusions. Functional Independence Measure and the 9-minute walking test are appropriate for outcome measurement in health resorts.
Uvod
Zlom kolka je huda poškodba. Povzroči takojšnjo nepomičnost, ki je zaradi zapletov lahko usodna. Posledice zloma so okvara telesnih funkcij (slaba gibljivost, oslabelost mišic) in telesne zgradbe (prikrajšava). Posledice okvar so težave pri opravljanju aktivnosti (nezmožnost ali težave pri hoji po ravnem in neravnem, pri hoji po stopnicah, težave pri dnevnih aktivnostih, kot so oblačenje, obuvanje, uporaba stranišča). Če okolje ni prilagojeno, imajo osebe po zlomu kolka težave
pri ponovnem vključevanju v družinsko, družbeno in delovno okolje.
Pri mlajših je zlom kolka praviloma posledica večjih sil (npr. prometne nesreče pri velikih hitrostih, padec z višine). V starosti za zlom zadostujejo že manjše ali zmerne sile, kot so npr. sile pri padcih s stoječe višine. Padci so pri starejših pogostejši, ti bolniki imajo pogosteje osteoporozo in zato tudi več zlomov kolka. Tveganje za zlom kolka pri obeh spolih eksponentno raste s starostjo nad 50 let (1). Doživi ga ena od štirih žensk in en od osmih moških do starosti 90 let (2).
Število starostnikov z leti narašča. Leta 1997 je bilo v Sloveniji 13,4% prebivalcev, starejših od 65 let (3). Leta 2020 bo zaradi staranja prebivalstva in daljšega pričakovanega trajanja življenja število starostnikov za polovico večje. Predvidevajo, da se bo tako leta 2041 število zlomov kolka povečalo kar za 4-krat (4).
V	Sloveniji je bilo med letoma 1997 in 2001 zaradi zloma kolka letno hospitaliziranih povprečno 1960 ljudi (5). V istem obdobju je povprečno 144 ljudi letno umrlo zaradi posledic zloma kolka (5). Prav zlom kolka je v zadnjih desetih letih najpogostejši vzrok smrti med boleznimi in poškodbami gibal v Sloveniji (6). Kar 20% žensk in 30% moških umre prvo leto po zlomu kolka (7). Petletno preživetje pa je 82% (8).
Večino zlomov kolka zdravijo z operacijo. Trajanje hospitali-zacije po zlomu kolka je v slovenskih bolnišnicah povprečno 18,3 dneva in se s starostjo podaljšuje (5). Po uspešnem kirurškem posegu sledi rehabilitacija. Zgodnja rehabilitacija poteka na kirurških oddelkih. Del bolnikov nadaljuje zgodnjo rehabilitacijo na Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo v Ljubljani ali v naravnem zdravilišču. Letno je na ta način obravnavanih 760 ljudi (5).
V	svetu se za ocenjevanje izida rehabilitacije za različne patologije uporabljajo različne lestvice. Po zlomu kolka ocenjujejo aktivnosti s testi hoje in različnimi lestvicami, razvitimi za ocenjevanje bolnikov po zlomu kolka, kot je npr. Harris hip score (9). Med testi hoje pogosto uporabljajo test devet minut hoje, ki je kazalec vzdržljivosti in kardiorespiracijske sposobnosti (10). V zadnjih letih se za oceno izida rehabilitacije po zlomu kolka na ravni aktivnosti pogosto uporablja Lestvica funkcijske neodvisnosti (FIM) (11, 12-27).
V	Sloveniji ocenjevanje še ne poteka enotno v vseh ustanovah, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo. Na ravni okvare merimo gibljivosti v kolčnem sklepu, dolžine spodnjih udov in ocenjujemo mišično moč. Za oceno aktivnosti pa se uporablja Lestvica funkcijske neodvisnosti (28-29).
Ocenjevalna lestvica FIM ocenjuje prizadetosti (po novem aktivnosti) trinajstih motoričnih in petih kognitivnih funkcij, ki so nujne za neodvisno življenje. Najnižja možna ocena je 18, najvišja, ki pomeni popolno samostojnost, 126 točk (11). Namen našega dela je bil ugotoviti, ali sta Lestvica funkcijske neodvisnosti in test devet minut hoje primerna in dovolj občutljiva za ocenjevanje funkcionalnega stanja oseb po zlomu kolka rehabilitiranih v naravnem zdravilišču. Zanimalo nas je tudi, ali dodatni tretji teden izboljša funkcionalno stanje in pri katerih osebah je smiselno rehabilitacijo podaljšati na tri tedne.
Bolniki in metode dela
Ocenili smo 60 poškodovancev po zlomu kolka (po MBK-10 šifre diagnoz S72.0-9), ki so bili na rehabilitaciji v Zdravilišču Dolenjske Toplice v obdobju od marca do oktobra 2001. Izbrani so bili naključno iz skupine poškodovancev, ki so utrpeli izolirani zlom kolka in so opravljali zgodnjo rehabilitacijo v zdravilišču, in sicer ne glede na starost, spol, način poškodbe in vrsto zdravljenja. V študijo nismo vključili poškodovancev s sočasnimi zlomi drugih kosti, poškodbami mehkih tkiv, poškodbami perifernih živcev in težjimi kroničnimi boleznimi, ki bi vplivale na njihovo funkcijsko stanje. Pred poškodbo so vsi preiskovanci živeli doma, pri hoji in dnevnih aktivnostih so bili samostojni. Vsi so opravljali enak program rehabilitacije.
Meritve smo pri vseh osebah opravili ob sprejemu in po dveh tednih rehabilitacije, kar je bilo za 40 oseb pred odpustom. Pri dvajsetih osebah, ki so bile na rehabilitaciji tri tedne, smo meritve ponovili še po treh tednih. V skupini oseb s podaljšano rehabilitacijo (skupno tri tedne) so bile osebe, ki po dveh tednih še niso dosegle individualno postavljenih ciljev reha-
bilitacije. Vse osebe smo ocenili z Lestvico funkcijske neodvisnosti (FIM) (11) ter opravili test devet minut hoje (10). Pri testu devet minut hoje merimo razdaljo, ki jo oseba prehodi v devetih minutah na pet metrov natančno (10). Pri obeh testih so preiskovanci uporabljali pripomočke za hojo (bergli ali ho-duljo). Pri testu devet minut hoje so sami izbrali hitrost hoje, med izvajanjem samega testa so lahko v primeru utrujenosti počivali.
Testni protokol je vključeval podatke o spolu, starosti, vrsti zloma, času od poškodbe do sprejema na rehabilitacijo, načinu zdravljenja in trajanju rehabilitacije. Rezultate smo statistično obdelali s programom SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Uporabili smo osnovne porazdelitve, s parnim t-testom smo primerjali vrednosti ob sprejemu in odpustu oziroma po dveh in treh tednih rehabilitacije. S t-testom pa smo primerjali vrednosti ob sprejemu in po dveh tednih rehabilitacije med osebami, ki so bile na rehabilitaciji le dva tedna, in tistimi, ki so bile na rehabilitaciji tri tedne.
Rezultati
Ocenili smo 60 poškodovancev, 41 (68,3%) žensk in 19 (31,7%) moških. Povprečna starost vseh je bila 71,0 leta (SD 11,9; min 42; max 94). Večina (58 ali 96,7%) preiskovancev je bilo zdravljenih operativno, sama dva (3,3%) sta bila zdravljena konzervativno. Na rehabilitacijo so bili sprejeti povprečno 18,7 dneva po poškodbi (SD 15,0; min 8; max 120). Dvajset (33,3%) oseb je bilo na rehabilitaciji tri tedne, 40 (66,7%) pa dva tedna. Osebe, ki so bile na rehabilitaciji tri tedne, so bile povprečno stare 75,6 leta (SD 12,5; min 48; max 94), osebe, ki so bile na rehabilitaciji dva tedna, pa 68,8 leta (SD 11,1; min 42; max 92; p < 0,05).
Ob sprejemu je 41 (68,3%) preiskovancev samostojno hodilo ob opori bergel ali hodulje z razbremenitvijo poškodovanega uda, 19 (31,7%) jih je pri hoji ob sprejemu potrebovalo pomoč. Ob odpustu so vsi hodili samostojno in vsi so bili odpuščeni domov.
Rezultati FIM
Ob sprejemu je bila povprečna ocena FIM za vse preiskovance 102,9 (SD 15,6; min 52; max 123) od 126 možnih točk (razpr. 1). Ob odpustu je bila povprečna ocena FIM 112,9 (SD 9,4; min 83; max 124). Sprememba v oceni FIM je bila v povprečju 10,1 točke (SD 7,2; min 0; max 31) in je statistično značilna (p < 0,001).
Ob sprejemu so bile osebe, ki so bile na rehabilitaciji dva tedna, v povprečju ocenjene z 107,0 točke po FIM-u (SD 10,8); osebe, ki so bile na rehabilitaciji tri tedne, pa z 94,6 točke (SD 20,4) (razpr. 1, p < 0,01). Po dveh tednih rehabilitacije so osebe, ki so bile na rehabilitaciji dva tedna, v povprečju bile ocenjene s 115,4 točke po FIM-u (SD 6,4), osebe, ki so bile na rehabilitaciji tri tedne, pa s 106,5 točke (SD 13,5) (p < 0,01). Za obe skupini so bile vrednosti po dveh tednih rehabilitacije značilno višje kot ob sprejemu (p < 0,001). Osebe, ki so bile na rehabilitaciji tri tedne, so bile po treh tednih v povprečju ocenjene s 107,9 točke po FIM (SD 12,3; min 83; max 122), kar je značilno več kot ob sprejemu (p < 0,001) (razpr. 2) in značilno več kot po dveh tednih (p = 0,002). Razlike v oceni FIM so posledica sprememb motoričnih funkcij - hoja, premeščanje in osebna nega (razpr. 3).
Rezultati testa hoje
Ob sprejemu je 41 (68,3%) oseb samostojno hodilo s pripomočki za hojo, 19 (31,7%) jih je pri hoji potrebovalo pomoč, zato pri njih začetnega testiranja hoje nismo opravili (razpr. 4).
Razpr. 1. Ocene FIM ob sprejemu, odpustu, razlika v oceni FIM odpust - sprejem (± SD), vrednost p, sprememba v oceni FIM na dan in sprememba v oceni FlM na teden za vse preiskovance, za preiskovance, ki so bili na rehabilitaciji dva tedna, in za preiskovance, ki so bili na rehabilitaciji tri tedne.
Table 1. FIM results at admission, at discharge, the difference in FIM score at admission and discharge (± SD), p value, gain in FIM score per day and gain in FIM score per week for all subjects, for the subjects with the two and three-week rehabilitation.
	FIM sprejem FIM at admission	FIM odpust FIM at discharge	Razlika FIM odpust-sprejem Discharge admission-difference	p	Sprememba na dan Difference per day	Sprememba na teden Difference per week
Vsi / All (n - 60)	102,9 ± 15,6 (52-123)	112,9 i 9,4 (83-124)	10,1 ± 7,2 (0-31)	< 0,001		
2 tedna 2 weeks (n - 40)	107,0 ± 10,8 (76-123)	115,4 i 6,4 (95-124)	8,4 ± 5,6 (0-24)	< 0,001	0,6	4,2
3 tedni 3 weeks (n - 20)	94,6 ± 20,4 (52-117)	107,9 i 12,3 (83-122)	13,4 ± 8,9 (1-31)	< 0,001	0,6	4,5
Razpr. 2. Povprečna ocena FIM za osebe, ki so bile na rehabilitaciji tri tedne, ob sprejemu, po dveh tednih, ob odpustu (po treh tednih) ter razlike v ocenah FIM. V oklepajih so najnižje in najvišje vrednosti.
Table 2. Average FIM scores at admission, after two weeks and before discharge (after 3 weeks) for patients after three-weeks rehabilitation. Brackets contain minimum and maximum values.
3 tedni 3 weeks (n - 20)
	FIM	FIM	Razlika FIM	Razlika FIM	Razlika FIM
FIM	po	po	2 tedna -	3 tedne -	3 tedne -
sprejem	2 tednih	3 tednih	sprejem	2 tedna	sprejem
FIM	FIM	FIM	FIM difference	FIM diff.	FIM difference
at	after	after	2 weeks -	3 weeks -	3 weeks -
admission	2 weeks	3 weeks	admission	2 weeks	admission
94,6 i 20,4	106,5 ± 13,5	107,9 ± 12,3	11,9 ± 7,6	1,45 ± 1,8	13,4 ± 8,9
(52-117)	(75-121)	(83-122)	(1-27)	(0-8)	(1-31)
Dvanajst od 19 preiskovancev, ki so ob sprejemu pri hoji potrebovali pomoč, je bilo na rehabilitaciji tri tedne (razpr. 4, 5). Triintrideset od 40 preiskovancev, ki so bili na rehabilitaciji dva tedna, je ob sprejemu hodilo. V devetih minutah so v povprečju prehodili 210m (SD 122 m). Tisti, ki so bili na rehabilitaciji tri tedne, pa 151 m (SD 47 m). Razlika ni značilna. Več kot 500 metrov je ob sprejemu prehodil le en preiskovanec, ob odpustu je to razdaljo v devetih minutah premagalo šest preiskovancev (razpr. 4). Od teh je bil le eden iz skupine preiskovancev, ki so bili na rehabilitaciji tri tedne (razpr. 4, 5).
Ob odpustu so vsi samostojno hodili. Preiskovanci, ki so bili na rehabilitaciji dva tedna, so po dveh tednih rehabilitacije v devetih minutah prehodili povprečno 294 metrov (SD 169 m); tisti, ki so bili na rehabilitaciji tri tedne, pa so po dveh tednih prehodili 147 metrov (SD 113 m) (p = 0,001). Preiskovanci, ki so bili na rehabilitaciji tri tedne, so po treh tednih v devetih minutah prehodili 190 m (SD 141 m), kar je statistično značilno v primerjavi z rezultati po dveh tednih (p < 0,001).
20 3 tedne 3 weeks Trajanje rehabilitacije Duration of rehabilitation
20 3 tedne 3 weeks Trajanje rehabilitacije Duration of rehabilitation
Sl. 1. Ocene FIM za osebe, ki so bile na rehabilitaciji dva in tri tedne, ob sprejemu in odpustu. Diagram (zaboj) je razpon, znotraj katerega leži 50% vrednosti. Črta znotraj zaboja je mediana. Ročaja označujeta najvišjo in najnižjo vrednost. Izstopajoče vrednosti so od zgornjega oziroma spodnjega roba zaboja oddaljene med 1,5 in 3 (o), oziroma več kot 3 (*) širine zaboja.
Figure 1. The boxplots show the median, the inter-quartile range, the outliers, and the extreme cases for FIM at the admission and at the discharge for the patients with the 2-week rehabilitation and those with the 3-week rehabilitation.
Razpravljanje
Ugotovili smo, da sta Lestvica funkcijske neodvisnosti (FIM) in test devet minut hoje občutljiva za spremembe funkcionalnega stanja pri osebah, ki so na rehabilitaciji po zlomu kolka v naravnem zdravilišču. Oba pokažeta občutno izboljšanje. Smiselno je opravljati oba testa, kajti ob sprejemu vsi bolniki ne hodijo samostojno in zato testa hoje pri njih ne moremo izvesti. Morda pa bi bilo pri lestvici FIM dovolj opraviti le motorični del, ki ga lahko uporabljamo tudi kot samostojno lestvico, saj osebe dosežejo večino napredka ravno na motoričnem delu. Največji napredek so preiskovanci dosegli pri oceni hoje (za 2,1 točke), premeščanju (za 1,1 točke) in osebni negi (za 0,4 točke). Ocene kontrole sfink-trov, sporazumevanja in kognitivnih funkcij so ostale enake ob sprejemu in odpustu. To je razumljivo, kajti večina zdravljenja v zdravilišču se usmerja v izboljšanje motoričnih funkcij. Po drugi strani osebe, ki imajo večje izpade na kognitiv-
Razpr. 3. Ocene posameznega dela FIM za vse preiskovance (n = 60) ob sprejemu, odpustu in razlika odpust - sprejem (najvišja možna ocena je 7).
Table 3. FIMscore for categories of activities at admission, discharge and the FIM gain for all 60 patients (the maxumun
is 7).
	Osebna nega	Nadzor sfinktrov	Premeščanje	Hoja	Sporazumevanje	Kognitivne funkcije
	Self care	Sfinctre control	Mobility Walking		Communication	Cognitive functions
Sprejem Admission	5,7	6,5	5,0	2,9	6,5	6,7
Odpust Discharge	6,1	6,5	6,1	5,0	6,5	6,7
Odp. - spr. Dis. - Adm.	0,4	0	1,1	2,1	0	0
Razpr. 4. Test 9 minut hoje za vse preiskovance (n = 60) ob sprejemu in ob odpustu.
Table 4. 9-minute walking test for all subjects at admission and at discharge.
	0 m	1-100 m	101-200 m 201-300 m	301-400 m 401-500 m >500 m		
Sprejem	19	6	22 4	6	2	1
Admission						
Odpust	0	12	11 16	9	6	6
Discharge						
Razpr. 5. Test 9 minut hoje za preiskovance, ki so bili na rehabilitaciji tri tedne (n = 20).
Table 5. 9-minute walking test at admission and at discharge for subjects who have been on rehabilitation three week.
	0 m	1-100 m	101-200 m	201-300 m	301-400 m 401-500 m	> 500
Sprejem Admission	12	1	7	0	00	0
2 tedna 2 weeks	0	9	7	1	2 1	0
3 tedne 3 weeks	0	7	4	5	3 0	1
10 2 tedna 2 weeks
20 3 tedne 3 weeks
Trajanje rehabilitacije Duration of rehabilitation
Trganje rehabilitacije Duration of rehabilitation
Sl. 2. Test 9 minut hoje. Diagram (zaboj)predstavlja razpon, znotraj katerega leži 50% vrednosti. Črta znotraj zaboja je mediana. Ročaja označujeta najvišjo in najnižjo vrednost. Izstopajoče vrednosti so od zgornjega oziroma spodnjega roba zaboja oddaljene med 1,5 in 3 (o) oziroma več kot 3 (*) širine zaboja.
Figure 2. 9-minute walk test. The boxplots show the median, the inter-quartile range, the outliers, and the extreme cases for FIM at the admission and at the discharge for the subjects with the 2-week rehabilitation and those with the 3-week rehabilitation.
nem področju, ne sodijo v naravno zdravilišče, saj potrebujejo bolj kompleksno rehabilitacijo ali le nego. Kljub temu tudi v študijah, kjer so bili taki bolniki vključeni v kompleksno rehabilitacijo, niso opazili izboljšanja na kognitivnem področju (20-22).
V Sloveniji so bolniki po zlomu kolka s kirurških oddelkov premeščeni na Inštitut RS za rehabilitacijo, v naravno zdravilišče, domov ali v dom starejših občanov. Ocena posamezne lestvice še ni osnova za to, kam bo bolnik odpuščen, saj se ocenjevanje še ne izvaja. O potrebi in načinu rehabilitacije odloča travmatolog, na nekaterih oddelkih pa konziliarni fizi-ater. Iz literature je razvidno, da so imeli bolniki, odpuščeni v dom starejših občanov, nižjo oceno FIM (40,7 v povprečju) (28) kot bolniki, premeščeni na Inštitut RS za rehabilitacijo (71,5 v povprečju) (29); ti pa nižjega od bolnikov, ki so z reha-
bilitacijo nadaljevali v zdravilišču. Večina bolnikov, ki ima stacionarno rehabilitacijo, ima povprečno oceno FIM ob sprejemu med 75 in 87 točk (14, 20-22, 29). Izboljšanje, ki ga dosežejo, je res višje (od 11-25 točk), vendar je tudi čas obravnave v vseh študijah nad 20 dni (14, 20-22, 29). Le Hershkovitz (12) poroča o rehabilitaciji v obliki dnevne oskrbe. Njihove vrednosti ob začetku (100 točk) so podobne našim, vendar so v 18 dneh obravnave uspeli izboljšati stanje le za 3 točke, kar je bistveno manj.
Čas trajanja rehabilitacije v zdraviliščih je omejen. Naše osebe, vključene v študijo, ki so bile na rehabilitaciji tri tedne, so bile starejše (75,6 leta) od oseb, ki so bile na rehabilitaciji le dva tedna (68,8 leta, p < 0,05), in slabše ocenjene po FIM-u (p < 0,05). Večina (12 od 20) jih ob sprejemu ni samostojno hodila. Preiskovanci, ki so bili na rehabilitaciji tri tedne, so v oceni FIM v prvih dveh tednih napredovali za 11,9 točke, v zadnjem, tretjem tednu pa še za 1,45 točke, skupno za 13,4 točke. To je več, kot so napredovali preiskovanci, ki so bili na rehabilitaciji dva tedna (8,4 točke.) Kljub temu je ocena FIM ob odpustu za preiskovance, ki so bili na rehabilitaciji tri tedne, nižja kot ocena preiskovancev, ki so bili na rehabilitaciji dva tedna (107,9 vs. 115,3). To je v skladu z ugotovitvami Jonesa (21), da imajo starejše osebe ob sprejemu nižje ocene FIM in potrebujejo daljšo rehabilitacijo.
Pri testu devet minut hoje so preiskovanci, ki so bili na rehabilitaciji dva tedna, ob sprejemu in odpustu prehodili v povprečju daljšo razdaljo kot preiskovanci, ki so bili na rehabilitaciji tri tedne (sl. 2). Razlike so manjše, vendar še vedno prisotne, tudi če v obeh skupinah upoštevamo le osebe, ki so ob sprejemu samostojno hodile. Tudi pri teh, ki so ob sprejemu samostojno hodili, se je v tretjem tednu rehabilitacije razdalja, prehojena v devetih minutah, podaljšala za 60 metrov. Z rezultati testa devet minut hoje in Lestvice funkcijske neodvisnosti lahko potrdimo smiselnost in koristnost podaljšane rehabilitacije za osebe s »slabšim« funkcijskim stanjem ob sprejemu.
Zaključki
Ocenjevalna lestvica FIM in test devet minut hoje sta primerna za ocenjevanje izida rehabilitacije pri poškodovancih po zlomu kolka, ki opravljajo zgodnjo rehabilitacijo v naravnem zdravilišču. V primerih podaljšane rehabilitacije sta bila oba testa občutljiva tudi za spremembe funkcionalnega stanja v zadnjem, tretjem tednu rehabilitacije. Uporaba ocenjevalnih lestvic je potrebna tudi v naravnih zdraviliščih, saj z njimi objektivno prikažemo izboljšanje, služijo pa lahko tudi za utemeljitev podaljšanja rehabilitacije.
Literatura
1.	Jaglal SB, Sherry PG, Chua D, Schatzkez J. Temporar trends and geographic variations in surgical treatment of femoral neck fractures. J Trauma 1997;
43(3): 475-9.
2.	Parker VT, McCollum EC. Fractures of the hip. In: Saniston DC ed. Textbook of surgery. Philadelphia: Saunders, 1997: 1436-40.
3.	Ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Zdravstveni statistični letopis Slovenije 1997. Zdrav Var 1998; 37: Suppl 1.
4.	Anon. Healthy ageing. Prevention of unintentional injuries among seniors. Ottawa: Minister of Public Works and Government Services Canada, 2002.
5.	Rok-Simon M. Umrljivost in obolevnost zaradi zloma kolka v Sloveniji v letih 1997-2001. In: Grabljevec K ed. Zlomi kolka: zdravljenje in rehabilitacija: zbornik predavanj strokovnega posveta, Laško, november 2003. Ljubljana: Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, 2003: 3-7.
6.	Rok-Simon M, Komadina R. Bolezni in poškodbe gibal v Sloveniji - posnetek stanja in strategije NAN Slovenije. ISIS 2001; 10: Suppl 1: 5-10.
7.	Komadina R. Značilnost zlomov zaradi krhkosti kosti. In: Zbornik predavanj XXXVIII. podiplomskega tečaja kirurgije. Ljubljana: SPS Kirurška klinika, KC Ljubljana, Katedra za kirurgijo, MF, Univerza v Ljubljani, 2002: 109-12.
8.	Arden N, Cooper C. Present and future of osteoporosis: epidemiology. In: Meunier PJ. Osteoporosis. Diagnosis and management. London: Biddles Ltd., Guildford and King's Lynn, 1998: 2-16.
9. Harris WH. Traumatic arthritis of the hip after dislocation and acetabular fractures: treatment by mold arthroplasty. J Bone Surg 1996; 51: 737-55.
10.	Wade DT. Measurement in neurological rehabilitation. Oxford: Oxford University Press, 1992: 78-9, 169-9.
11.	Guide for use of the Uniform Data Set for Medical Rehabilitation, Version 3.0. Buffalo: State University of New York at Buffalo, 1990.
12.	Hershkovitz A, Gottlieb D, Beloosesky Y, Brill S. Programme evaluation of geriatric rehabilitation day hospital. Clin Rehabil 2003; 17: 750-5.
13.	Jackson JP, Schkade JK. Occupational adaptation model versus biomecha-nical-rehabilitation model in the treatment of patient with hip fractures. Am J Occup Ther 2001; 55: 531-7.
14.	Mendelsohn ME, Leidl DS, Overend TJ, Petrella RJ. Specificity of functional mobility measures in older adults after hip fracture: a pilot study. Am J Phys Med Rehabil 2003; 82: 766-74.
15.	Adunsky A, Levy R, Heim M, Mizrahi E, Arad M. The unfavorable nature of preoperative delirium in elderly hip fractured patients. Arch Gerontol Ge-riatr 2003; 36: 67-74.
16.	Adunsky A, Lusky A, Arad M, Heruti RJ. A comparative study of rehabilitation outcomes of eldery hip fracture patients: the advantage of a comprehensive orthogeriatric approach. J Gerontol A Biol Sci Med Sci 2003; 58: 542-7.
17.	Mukand JA, Cai C, Zielinski A, Danish M, Berman J. The effect of dehydration on rehabilitation outcomes of eldery orthopedic patients. Arch Phys Med Rehab 2003; 84: 58-61.
18.	Chen CC, Heinemann AW, Granger CV, Linn RT. Functional gains and therapy intensity during subacute rehabilitation: a study of 20 facilities. Arch Phys Med Rehab 2002; 83: 1514-23.
19.	Lieberman DV, Lieberman D. Proksimal deep vein thrombosis after hip fracture surgery in eldery patients despite thromboprofilaksis. Am J Phys Med Rehabil 2002; 81: 745-50.
20.	Petrella RJ, Overend T, Chesworth B. FIM after hip fracture: is telephone administration valid and sensitive to change? Am J Phys Med Rehabil 2002; 81: 639-44.
21.	Jones GR, Miller TA, Petrella RJ. Evaluation of rehabilitation outcomes in older patients with hip fractures. Am J Phys Med Rehabil 2002; 81: 489-97.
22.	Adunsky A, Fleissig Y, Levenkrohn S, Arad M, Noy S. A comparative study of Mini-Menthal Test, Clock Drawing task and Cognitive-FIM in evaluating functional outcome of eldery hip fracture patients. Clin Rehab 2002;16: 414-9.
23.	Beloosesky Y, Grinblat J, Epelboym B, Hendel D. Dementia does not significantly affect complication and functional gain in eldery patients operated on for intracapsular hip fracture. Arch Orthop Trauma Surg 2001; 121: 25760.
24.	Giaquinto S, Majolo II, Palma E, Roncacci S, Sciarra A, Vittoria E. Very old people can have favorable outcome after hip fracture: 58 patients referred to rehabilitation. Arch Gerontol Geriatr 2000; 31: 13-8.
25.	Heruti RJ, Lusky A, Barrell V, Ohry A, Adunsky A. Cognitive status at admission: does it affect the rehabilitation outcome of eldery patients with hip fracture? Arch Phys Med Rehab 1999; 80: 432-6.
26.	Goldstein FC, Strasser DC, Woodard JL, Roberts VJ. Functional outcome of cognitively impaired hip fracture patients on a geriatric rehabilitation unit. J Am Geriatr Soc 1997; 45: 35-42.
27.	Weh L, Ramb JF. Functional independence measure as a predictor factor of expected rehabilitation outcome in patients with total endoprothesis replacement and after apoplectic infarct. Z Orthop Ihre Grenzgeb 1992; 130: 333-8.
28.	Sedej B, Kos N. Ocena funkcionalnega stanja starostnikov po zlomu kolka in končani rehabilitacijski obravnavi v domu starejših občanov. In: Marin-ček Č ed. Zbornik predavanj II. kongresa Združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Slovenskega zdravniškega društva z mednarodno udeležbo, oktober 2002, Portorož. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 2002: 101-6.
29.	Grabljevec K, Globokar D, Burger H. Prikaz funkcionalnega ocenjevanja izida rehabilitacije po zlomu kolka pri starostnikih. In: Marinček Č ed. Zbornik predavanj II. kongresa Združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Slovenskega zdravniškega društva z mednarodno udeležbo, okt. 2002, Portorož. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 2002: 91-4.