282
Sol kot gnojilo.
V navadnem pomenu besede sol ni gnojilo. Ona je le sredstvo, razkrojiti v gnoji nahajajo?e se hra-nivne tvarine rastlin, da jih te iaglje vsrkavajo in porabljajo.
Imamo pa vendar izgledov, da so ve? let zaporedno trosili na travnike ali na vrte sol ter vsako leto mnogo pridelkov dobili. Ta vspeh vendar ni soli kot gnojilu pripisovati, ampak krepki zemlji, v kateri je sol razkrojila obilne hranivne tvarine rastlinam. Da se tako s?asoma zemlja izpije, to je resni?no. Vendar tudi temu sol ni kriva ni?, ampak gospodar, ki ne skrbi, da bi se zemlji odvzete tvarine s primerno gnojitvijo vra?ale.
Slabo juho moramo soliti, da je pov?itna, pa re-divna bolj ne bode zavolj tega, ker se je solila. Podobno moremo s soljo v zemlji, tudi slabe, ?e nahajajo?e se tvarine rastlinam pristopne storiti, vendar bujno rast jim podaja le gnoj. Na 34 ar zadostuje 50 do 150 kilo soli. Zatorej morejo tudi manj premo?ni posku?nje delati s soljo ter se prepri?ati, spla?a se li ali ne. Svetujemo pa za posku?nje odbrano zemljo le do polovice s soljo potrositi, da se bolje pozna u?inek; se ve, vsa zemlja mora poprej dobro pognojena in obdelana biti. Ce tudi manjka ?asa in prilo?nosti, pridelke natan?no preiskati, tehtati, bode u?e zunanjost rastlin dovolj kazala, kako je kaj sol pomagala nasproti oni polovici, kjer se nje ni ni? natrosilo.
Vpra?ajmo se prvi?, kedaj bi pravi ?as bil za posku?nje s soljo? Kot odgovor nam more slu?iti glavno pravilo, da bode tisti ?as v to svrho najbolj?i, od katerega naprej lahko sklepamo, da bode sol popolnem razkrojena do tiste dobe, ko bode to delo rastlinam v korist. Ne bode torej treba soli v neposredno dotiko spravljati z rastlinami pa tudi ne preve? soli trositi, kakor nekateri delajo po svoji neprevidnosti.
Za travnike svetujemo izbrati pozno jesen ali zimo, ker na snegu se sol polagoma razkrojiva in zelo zred?ena v zemljo prihaja tako, da ni lahko na ?kodo misliti za rastlino, ko bi se tudi neprevidno trosila sol.
Kjer imajo toliko gnojnice na razpolago, da travnike polivajo hitro po ko?nji, naj gnojnici soli dode-nejo. To jako hasni in ob enem je treba gnojnico redko napraviti s prilivanjem vode. ?ol se pa v gnojnico spravi, da bo razkrojena v njej do tis*e dobe, ko se rabi za polivanje; tudi mora biti sol enakomerno raz?irjena po vsi gnojnici. Zatorej jo spravijo ve? dni poprej v gnojni?no jamo ter jo z gnojnico vred ve?krat preme?ajo. Nekateri tudi sol poprej na vodi raztopijo in zatem v gnojnico vlijejo. Pregosta gnojnica se z vodo zred?i; tako je imamo ve? in tudi ?kodo za-branimo, katero naredi premo?na gnojnica na travniku, kjer trave zamori; ?ez dolgo ?asa po?ene nova trava, ki pa ni lepa, ampak skoraj samo trdo steb-lovje, kakor?nega pogosto vidimo po vrtih in blizu hi?. ?ivina nje ne ?re, razven v sili. Take travnike ka?e s soljo potrositi ali s solno vodo po?kropiti, in kmalu po?ene lepa,  mehka  trava z deteljo pome?ana.
Mokrim travnikom je treba poprej grabna narediti, mahovite pa obilneje s soljo natrositi, da se mah odpravi, ?e prav bi na prvi ko?nji radi tega manje se nakosilo. Mah raste, ker je dno premokro ali travnik pod senco bli?njega gozda.
Nekateri me?ejo sol med pepel, apno, gips ali umetni gnoj, kar pomno?i veliko njegovo mo?. Tudi se daje tako sol bolje raztrositi.
Tako nasoljeni travniki dajejo ve? in lep?e krme in ?ivina se jeseni po njih kaj rada pase.
Ugodna poro?ila dohajajo nam tudi od tistih, ki sejejo krminske rastline, trgovinske in stro?ne sade?e, so?ivje, ter so solili ali pred ali med sejanjem ali rabili na gnojnici raztopljeno sol.
Eazumeva se pa, da mora sol razkrojena biti, predno su?a nastane. V Monako vem so delali posku?nje na tamo?nji centralni posku?evalni ?taciji. Pokazalo se je, da je graha v soljeni zemlji bilo ve? in lep?ega; ?u?elke so mu manj ?kodovale. Sploh so?ivje prospeva ?udovito lepo, ?e se s solno vodo trtne grede polivajo; ono je veliko fini?e, kakor sicer, zlasti salata. Stare grede s ?pargeljnom, prekopavanju namenjene, so pred zimo s soljo potrosili Spomladi so dobivali lep?ega in okusnej?ega ?pargeljna, kakor poprej, in ?e mnogo ve?. Mladim ?pargeljnovim gredam se pa ne sme soliti ali vsaj jako malo. Konoplje in lan dajejo fini?e pre-divo in sol jih varuje bolha.
Ziminam in jarinam solijo najmanje 14 dni pred setvijo. Tako najde vsejano seme sol u?e razkrojeno. Sploh daje sol rastlinam ve?jo krepkost zoper mraz, vro?ino, ?u?elke. ?ito se lep?e obraste, ?e ni pregosto, steblovje se razvija krepko in je slama veliko ve? vredna, kar je v industrijalnih krajih pomenljive va?nosti. Zrno je bolj te?ko in daje lep?o in belejo moko.
Ni torej dvomiti, da sol, razumno rabljena, pridelke raznih gospodarskih strok znatno pomno?uje in zbolj?uje, kar je velike koristi ne samo posameznim posestnikom, ampak vsemu prebivalstvu, ki se zmiraj in ?edalje bolj pomno?eva.
Bodi pa ?e omenjeno, naj povedanega nih?e krivo ne razume. Sol koristi v navedenih slu?ajih vendar le, ?e se prav in razumno rabi. Tudi ni re?eno, da bi sol mogla gnoj nadomestovati.
283