ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJODSTVA Ptuj, 10. tlecembra 1971 Leto XXIV, št. 49 Cena 0,70 din [ončane volilne [onference ZKS folilne konference v organl- ijah ZKS na območju ptuj- ! občine so bile v tem tednu ičane tudi v tistih krajev- 1 organizacijah, kjer so bile •adi nesklepčnosti prvega ica ponovno sklicane. Dobra eležba je bila povsod v de- rnih organizacijah pa tudi na deželju v krajevnih skupno- h. Precej slabša udeležba je a v terenskih organizacijah CS na območju Ptuja zlasti to, ker vodijo v evidenci še ecej takih članov, ki so se dnja leta povsem pasivizirali. Bv sedaj, ko bomo uresniče- ili sklepe 21. seje predsedstva KJ in obravnavali gradivo L konference ZKJ bo tudi ijustreznejši trenutek za re- si pogovor z vsemi takimi iani ZK, ki ne delajo v skla- t z dogovori in sklepi ali pa Ivrstah ZK samo pasivno ve- tijo. Na volilnih konferencah v lujski občini je bilo ustanov- nih 20 novih organizacij KS. Tako bo odslej delovalo krajevnih organizacij in 26 ganizacij ZKS v delovnih lupnostih. Ustanovitev manj- h organizacij ZKS bo omogo- Ja tudi večjo preglednost nad (lovanjem ^ vsakega člana in lak član bo lahko prišel bolj » veljave. Da je bila občin- ka konferenca ZKS Ptuj na ravi poti, ko je letos pristopi- i k spremembam organizira- 6sti ZK v občini, potrjujejo Idi sklepne besede tovariša ita na 21. seji predsedstva KJ. Na konferencah so izvo- li nova vodstva organizacij KS za dveletno mandatno do- li in 82 članov občinske kon- irence ZKS. 3 člane konferen- ! pa je izvolila organizacija KJ v JLA ptujske garnizije. ^ko - bo tudi nova občinska onferenca ZKS štela 85 čla- »V. Komite občinske konference ■na zadnji seji sklenil, da bo ■^a seja novoizvoljene občin- konference ZKS že v pone- fljek. 20. decembra. Kadrov- ^a komisija pri komiteju je ' pred začetkom volilnih kon- ^■"enc pripravila predlog kan- ®datov za novi komite in za predsednike komisij pri občin- ski konferenci ZKS. Predlog je bil obravnavan na vseh volil- nih konferencah, ki so ga po- trdile, ponekod pa so dali tudi dopolnilne predloge. Prav ta- ko je bil v vseh organizacijah ZKS tov. Franc Tetičkovič po- novno predlagan za sekretarja komiteja. V ponedeljek, 13. decembra, se je sestala kadrovska komisi- ja, ki je obravnavala vse pred- loge komunistov na volilnih konferencah in jih večinoma tudi upoštevala. Glede na več- je število organizacij ZKS v občini je kadrovska komisija predlagala, da se novi občinski komite poveča od sedanjih 15 na 17 članov. Sestavili so tudi predlog kandidatne liste za no- vi komite, ki obsega 21 kandi- datov in predloge članov po- sameznih komisij občinske konference ZKS. Danes popoldne se bo sestal komite na svoji 25. seji — zad- nji v tej mandatni dobi. Raz- pravljali bodo o predlogih ka- drovske komisije in o drugih nalogah in o pripravah na prvo sejo novoizvoljene občinske konference ZKS, ki je že skli- cana za v ponedeljek, 20. t. m. F. Fideršek SEJA OBEH ZBOROV SO PTUJ v torek, 14. decembra, je bi- la v prostorih Narodnega do- ma v Ptuju skupna seja občin- skega zbora in zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Ptuj. Dnevni red seje je ob,se- gal 15 točk. Na seji so razpravljali o vprašanjih in predlogih odbor- nikov obeh zborov, o proble- matiki ptujskega gospodarstva in o obrtništvu v občini. Poda- li so poročilo sveta za varstvo družine in socialno varstvo, ter sprejeli odlok o zagotavljanju zdravstvenega varstva nezava- rovanim občanom ter o prizna- nju olajšav kmetijskim zavaro- vancem pri plačevanju zdrav- stvenih storitev. Več o tej seji bomo poročali v naslednji šte- vilki Tednika. M. No vin a SREČANJE PEVSKIH ZBOROV Pevci iz Crešnjevca Kulturna skupnost v Slovenski Bistrici je minuli petek priredila srečanje pevskih zborov bistriške občine. Prireditev je bila v Domu kulture, z velikim zadovoljstvom p? lahko za- pišemo, da je nadvse uspela. Več kot 120 pevcev je poskrbelo za prijetno doživetje in gre zato prireditelju in nastopajočim vsa pohvala. Na srečanju so sodelovali: moški in mešani pev- ski zbor KUD Tone Mileva iz Oplotnice, ki ga je vodil Dušan Pečnik, moški in mešani zbor KUD Janko Zivko, Poljčane. vo- dil ga je Martin Podgoršek in mo.§ki oktet KUD Anice Cerne- jeve iK Makpl, pod vodstvom Alfonza Novaka. Vreme do nedelje, 26 decembra 1971. Mlaj bo v petek, 17. de- cembra ob 20.03. Napoved: postopoma se bo 'Veljavilo spremenljivo vre- •»e — dež in sneg. Alojz Cestnik Prijateljska dele- gacija iz Ogleja v torek, 14. novembra, je prispela v Ptuj tričlanska, pri- jateljska delegacija iz italijanskega mesta Ogleja. Delegacijo so sestavljali: Gastoni Adriano — župan mesta Ogleja, Lude- viko Puntini — podžupan mesta, in Silvano Puntini — odbor- nik. Delegacija se je nekaj časa mudila tudi na seji obeh zbo- rov občinske skupščine Ptuj, kjer je župan mesta Ogleje po- zdravil skupščino in izrazil željo za čim tesnejšim in prijatelj- skim sodelovanjem med obema občinama. M. Novina UUBITEUI ŠPORTA v petek, 17. decembra 1971, s pričetkom ob 18. uri bo v restavraciji Kidričevo zabavna prireditev v kateri bodo sodelovali naši znani slovensk' Športniki in to: Žorga, Ažman, Urbančičeva. Bassiti. Korpa. Pla- nine, Kranjc, Jau.šovčeva, Jelovac, Vratič, Daneu in Cerar ter letošnji najboljši športniki naše občine Na prireditvi sodeluje an.sambel Pestner s pevcem OTO PESTNERJEM. Po prireditvi bo zabava s plesom. Avtobusi bodo vozili od 17. ure dalje v Kidričevo, fe- pred hotela Poetovio. Predprodaja vstopnic v Ptuju — Uprava Radia Ptuj, Vošnjakova 5, v Kidričevem — p-sarna restavracije* Vabljeni i STRAN TEPNIK — CE-TRTEK, 16. docember Gospoda:rstvo občine Ormož je dosej^lo v prvih devetih mesecih letošnjega leta ugoden finančni uspeh, ki je v precejšnji meri rezultat povečane aktivnosti gospodarskih organizacij Ugodna rast gospodarstua v Ormožu. Odborniki obeh zborov or- moške občinske skupščine so na zadnji skupni seji v osred- nji točki dnevnega reda obroslenih, kot v enakem obdobju lanske- ga leta. Dejanski odraz povečanja Števila zaposlenih je bil dose- , žen z uvajanjem delovno in- . .tenzivnih investicij v tovarni aJože Kerenčič«, stanovanjsko, komunalnem podjetju, in po- večanem obsegu dejavnosti gradbenega podjetja »Ograd«. Osebni dohodki ■ Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju so se le- tos večali s povprečno mesečno stopnjo 2,2 odstotka. Tako so bili v obdobju januar—septem- ber za 20 odstotkov večji od povprečja leta 1970 in za 25 odstotkov večji od enakega obdobja lanskega leta. Skupni povprečni osebni dohodek na zaposlenega je letos znašal 1.280,00 dinarjev, v gospodar- stvu 1197,00 dinarjev in v ne- gospodarstvu 1576,00 dinarjev. Najbolj, za 45 odstotkov so se povečali osebni dohodki v kmetijstvu, nad 2C odstotkov še v prometu, šol.-itvu, zdrav- stvu in družbenopolitičnih or- ganizacijah. Absolutno najnižje osebne dohodke pa so prejeli gostin- ci in gradbeni delavci. Primer- java povprečnih osebnih do- hodkov med posameznimi de- javnostmi ni povsem točna, ker ne upošteva različne struk- ture, delavcev glede na stro- kovno izobrazbo, vendar pri- merjava po posameznih mese- cih in letih daje razvojne ten- dence za posamezne p^npge, po katerih lahko.sklepalpp, kje se osebni dohodek povečuje hitreje in kje počasneje.. V primerjavi z obravnava- nim obdobjem lanskega leta so se letos življenjski stroški po-' večali za .15 odstotkov, zato je dejanska vrednost osebnih do- ■ hodkov znatno riianjša. Realno so se osebni dohodki povečali le za približno 9 odstotkov, kar je nekoliko ugodneje kot v obdobju 1969/70. Investicije v osnovna sredstva Izplačila za investicije so v prvih devetih mesecih dosegla 10.019.000,00 dinarjev. Investi- cije v osnovna sredstva so se povečale za 15 odstotkov. V strukturi investicij po na- menu vlaganj je v največjem odstotku udeležena industrija, sledi kmetijstvo, stanovanjsko komunalna dejavnost, vse o- stale gospodarski in negospo- darske dejavnosti • pa so ude- leženec 19 odstotki. Razmerje gospodarskih in negospodar- skih ' investicij • v letošnjem devetmesečnem .' obdobju je 60:40,^kar je ugodno ža objek- te družbenega standarda (šol- stvo, . otroško varstvo, stano- vanjska in komunalna izgrad- nja itd.). ' " • Po dosedanji dinarniki vlaga- nja sredstev ' v investicijske objekte bo do konca leta ce- lotna investicijska potrošnja presegla dosežene viške prejš- njih obdobij, kar' je za razvoj celotnega ob'činskega • pbdročjja Izredno ugodno. ' ^ •■ ' ■ •• Podpora enotnosti ZK Sklepi 21. seje Predsedstva ZKJ Ih besede tovariša Tita so naletele na močan odmev in enotno podporo tudi med ko- munisti ptujske občine. Precej organizacij ZKS, ki so in>ele svoje volilne konference v dneh po 21. seji je poslalo to- varišu Titu pisma in brzojav- ke. V njih so dali vso podporo njegovim besedam in zahtevali, da se sklepi dosledno uresniči- jo. Med temi 50 bile organiza- cije ZKS »Panonija«, Kmetij- ski kombinat, »^igma-«,, Ptuj L in še nekatere. ,, V čet!rtek, 9. decembra, je bila razširjena seja komiteja občinske konference ZKS Ptoj.' Na njej so se seznanili s celot- no "vsebino 21. seje Predsed- stva ZKJ in sklenili, da je s to vsebino treba seznaniti na se- stankih organizacij ZKS vse komuniste v občini. V skladu z uresničitvijo tega sklepa je bil v ponedeljek, 13. decembra, širši posvet s člani občinskega političnega aktiva in z vsemi novoizvoljenimi se- kretarji organizacij ZKS. 2e sama udeležba je bila taka, kot je zadnja leta nismo bili vajeni, saj je izostalo le ne- kaj vabljenih in še ti opravi- čeno. Uvodoma je sekretar ko- miteja Franc Tetičkovič z dalj- šim povzetkom iz vsebine 21. seje predsedstva seznanil na- vzoče zlasti s stališči posamez- nih članov predsedstva o bi- stvenih . vprašanjih našeg-a družbenega razvoja, povezano z 'dogajanji v SR Hrvaški. V razpravi je bilo zlasti po- vdarjeno, da morarpo iz prime- ra v vodstvu ZK HrvašJ^e tudi komunisti v ptujski občini po- vzeti ustrezen nauk. Tudi pri nas. se marsikateri konkretni sklepi in skupni dogovori niso izvršili, ali vsaj ne tako kot je bilo dogovorjeno. Prav gotovo so za to odgovorni vsi komu- nisti, vendar njihova odgovor- nost ni enaka, čim odgovornejši t>01ožaj zavzema komunist, to- liko bolj neposredno je tudi odgovoren^ za uresničevanje skupnih dogovorov. Ne gre sa- mo za neizvršitve nalogs kate- rih rešitev je odvishia bd repu- bliških in žvezrifh brganOv, am- pak rnarsikaj, za kar smo se skupno dogovorili bi lahko uresničili tudi v okviru delov- ne organizacije ali občine pa jih nismo. Odločno bo treba zaostriti odgovornost in dosled- no izvajati tudi sankcije proti tistim, ki ne bodo izvrševali nalog. Dogovorili so se, da bodo se- kretarji še v letošnjem letu sklicali sestanke članov v vseh organizacijah ZKS in na njih podrobneje seznanili članstvo z vsebino razprave na 21. seji pred.?edstva ZKJ^ Na., osnovi tega bodo napravili tudi lastne akcijske programe. Pri t,cm bo- do organizacijam v pomoč čla- ni komiteja in občinskega ak- tiva ZK. F. Fideršek PRENAŠANJE TRADICIJ Predstavniki družbeno-poli- tičnih organizacij iz Maribora, Ptuja, Slovenjega Gradca, Ra- ven na Koroškem, Dravogra- da, Ormoža, Murske Sobote, Ljutomera, Lenarta, Gornje Radgone in Slovenske Bistrice so se v soboto zbrali v Slo- venski Bistrici na posvetova- nju o prenašanju tradicij NOV. Med udeleženci so bili pred- vsem člani občinskih konfe- renc ZMS, organizacije ZB, SZDL in nekaterih specializi- ranih organizacij. Posvetovanje je sklicala re- publiška konferenca ZMS v že- lji, da bi najsvetlejše trenutke naše revolucije prenašali mla- di godovi prav tako zavzeto, kot so stai^jši izvojevali na- rodnoosvobodilni boj. Priča- kovati je bilo, da bodo ^ leženci spregovorili o temi ko vsebinsko opredeliti pr^^ šanje tradicij, vendar je ( prava izvodenela v najraji nejših dialogih, ki ne pf,, šajo veliko novega. Ob koncu posvetovanja se pogovarjali tudi o orgj zaciji proslave 30-letnice ( venske partizanske vojske, jo bomo proslavili prihoji leto. Mladi se žele v to akt vključiti čimbolj števjlno, v, dar bo pri uresničitvi potu no veliko sredstev, ki pa občinske konference. ZMS majo^ Zato bo pomoč ostj družbeno-političnih organi cij vsekakor potrebna v V( meri. . >, PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE JLA Letpšnje praznovanje JLA je povezano s 30-letnico vsta- je jugoslovanskih narodov, za- to mu posvečamo posebno po-, zornpst. y Ptuju se je v ta narnen 7. decembra sestala ko- misija za priprave na tp praz- novanje, z namenorn, da bi se dogovorili kako ga izpeljati in kakšen naj bi -bjl . kulturni program. Komandant ptujskega garni- zona art. podpolkovnik Albin Stok je povedal, da se bo pra- znovanje pričelo že 20. de- cemiara, ko bo ptujska artile- rijska enota prejela poklon za uspeh, ki ga je dosegla na ma'ne^rxi Svoboda 71. Nasled- njega dne, 21. decembra, okrog pol desetih bo svečan ogled' enot ptujskega garnizona in sprejeni pionirjev v kasarni. 2« v ■ soboto, 18. decembra pa bodo n>ladi vojaki položili s čano za kletev, ter tako'pos zvesti branilci. nase, dprm ne. " : Pripadniki JLA in ZRVSl do v teh' dneh obiskali; m tere osnovne šole v obč svečani del prbslšve pa b« torek, 21. decembra ob š« zvečer v ptujskem gledalii Na svečanosti bOdo nasto li: pevski zbor iž Ptiija, uft ci glasbene šole v Ptuju, dijaki ptujske gimnazije in konomske šole. Kulturrii p gram bosta vodila Olga Fril va in vojak ptujskega gar zona. ' Med 'svečanostjo "bo j.ZE razvila svoj prapor. ■ i Po končanem svečjinein i proslave bo v Narodne-m 1 mu v Ptuju družabni večer. M. NoviM Prispevek delovnih organizacij za gradnjo kirurškega prizidka in drugi prispevki, namesto vencev na gro- bove za Dan mrtvih 1971. din Komunalno podjetje Pt«j 40«,©« Osnovna šola Martina Koresa, Podlehnik 239,16 Osnovna šola Juršinci 200.04 SP Avtobusni promet, Maribor—Ptuj 100,00 SP TVI Majšperk 200,00 Draiina Tomše — namesto venca za Pinoza 100,00 SDK namesto venca za Pinoza 200,00 Štefka Pušnik — namesto venca za Pinoza 150,00 Prebivalci naselja Reš — za Pinoza 675',00 Mestna lekarna — namesto venca — Kuhiar 500,00 Družina Gortnar-Meško — namesto venca — ''' Kuhar ' ..... 150,00 Opekarna 2abjak — obveznice za kirurgijo ' 259,50 Alič Franjo in Slavica — namesto venca — Pinoza 200,00 Vogrinec Janko — namesto venca — Kuhar 100,00 OBVESTILO Komunalni zavod za zpaoslovanje Mari- bor obvešča, da bodo sestanki za delav- ce, zaposlene v tujini, ki pridejo ob no- voletnem praznovanju domov, v PTUJU 22. decembra 1971 ob 9. uri v Narodnem domu; v SLOV. BISTRICI 23. decem- bra 1971 v domu družbeno-političnih organizacij ob 9 uri; v ORMOŽU 24. de- cembra 1971 v dvorani skupščine občine ob 9. uri. tednik — Četrtek, le. december 1971 STRAN I ZDENKO RATER Socialistična družba in religija v neka) kratkih ko- mentarjih ni mogoče po- vedati prav vsega o temi socialistična družba in religija, kakor je njen glavni naslov. Zato bom izbral samo nekatera vprašanja, nekatere vi- dike, fci se zde meni o- sebno pomembni zato, da bi prek njih spozna- vali položaj religije v socialistični družbi, nje- no vlogo In seveda tudi odnos socialistične druž- be do religije. Po sve- tovnonazorskem prepri- čanju sem marksist in komunist, torej ne ve- rujem v boga in mi vera vanj kot človeku ni po- trebna. To pa seveda ne pomeni, da bom prostor v časopisu, ki mi je na razpolago, uporabil za propagando proti religiji, veri v boga ali proti cer- kvi. Mislim, da v radij- skih ali televizijskih programih ali tisku ni mesta'^ niti propagandi v prid religiji ali propa- gandi zoper njo. Posku- sil bom pisati o veri v boga in o cerkvi tako, da ne bom govoril niti proti njima niti zanju. Ali mi bo to uspelo? Hvaležen vam bom za va- še mnenje, hvaležen za vaše kritične pripombe ali odobravanje. (Nadaljevanje) Ko smo tako na kratko o- predelili kaj je dialog, se mo- ramo zares vprašati, kaj po- meni to, če rečem, da sem za dialog med marksisti in krist- jani v socialistični družbi in zakaj sem se zanj z vso vne- mo pripravljen truditi in bori- ti. Prvi razlog vidim v na- slednjem: ni mogoče zanikati, da se v sodobnem svetu druga ob drugi pojavljata dve veliki življenjski koncepciji. Stoti- ne in stotine milijonov sodob- nega človeštva najdejo v reli- gioznih verovanjih smisel življenja in smrti, smisel člo- veške -zgodovine in boljše pri- hodnosti, pa tudi moč za upor zoper popačenosti in zatira- nja v življenju. Med religioz- nimi verovanji je krščanstvo v evropskem prostoru prav go- tovo veliko versko in kultur- no gibanje. Drugim stotinam milijonov ljudi pa odkriva ta pravi smisel zgodovine mar- ksistični družbeni načrt in te- orija Ta jim daje moč za u- por in življenjski optimizem ter spodbuja na pot, po kateri presegamo krivičnosti in ne- človeškosti v stvarnosti da- na.šnjega sveta Očitno je to- rej, da ima prav marksistii^ni teoretik Roger Garaudy, ki pravi, da »v prihodnosti člo- veka ni mogoče ustvarjati niti zoper verujoče ali brez njih, kakor tudi ne zoper komuni- ste ali brez njih«. Se bolj do- ločno pa je isto misel povedal pokojni italijanski komunistič- ni voditelj Palmiro Togliattl, ko je dejal: »Čez 50 let? Mogoče se mo- tim, toda v svetu bodo vladali mi in katoličani in prav go- tovo bomo našli stično točko za medsebojno sodelovanje. Ne vidim drugih sil, ki bi ime- le podobno perspektivo; nobe- nih vsaj, ki bi imele toliko moralne moči kot te in to- likšno vsebinsko prepričanje«. Ta Togliattijeva izjava sicer lahko nosi v sebi določene e- nostranosti, gotovo izhaja iz italijanskih družbenopolitič- nih razmer, toda ne glede na to je vredna temeljitega pre- misleka. DRUGI razlog mojega zav- zemanja je dialog med mar- ksisti in kristjani najdem v na- ših družbenopolitičnih in na- zorskih razmerah. Tudi pri nas živita drug ob .drugem komu- nistično in krščansko gibanje, verujoči in neverujoči, ateisti in teisti. Ko govorim o kr- ščanstvu, ne mislim zlasti na Cerkev kot profesionalno in- stitucijo, marveč na stotisoče slovenskih ljudi, ki jim reli- giozna vera pomeni notranjo življenjsko orientacijo in svo- boda izražanja verskega pre- pričanja del osebne in družbe- ne svobode. Naša zgodovinska izkušnja, o kateri smo govo- rili v prejšnjem komentarju, nas uči, da so se ti kristjani zavzemali za dialog in za so- delovanje s komunisti tudi v časih, ko se je Cerkev izrekla zoper njega ter ga s hudimi grožnjami in kaznimi prepri- čevala- Danes se je Cerkev za dialog izrekla, čeprav mu postavlja nekatere pogoje Predvsem cerkveni predstavniki smatra- jo. da bi se religiozne množi- ce morale šele pripraviti za dialog Osebno mislim nasprot- no: religiozne množice so zgo- dovinski izpit pripravljenosti za dialog že opravile in če kdo, potem se mora za dialog pri- pravljati predvsem Cerkev kot profesionalna organizacija, predvsem duhovniki Pa tudi v naši Cerkvi so zaznana že mnoga spodbudna znamenja, mnoge spodbude duhovnikov, ki hočejo energično prekiniti s preteklo antikomunistično prak.so Ali ni spodbuda npr tale izjava sloven^ikega teolo- ga .Jožeta Vesenjaka: »Včasih smo okrog sebe vi- deli predvsem zmote, krive nazore, vredne vse obsodbe. Čutili smo z vsem srcem In molili z vso gorečnostjo: Po- nižaj sovražnika svete Cerkve! Danes je precej drugače, gle- damo iz čisto drugega kota. Vrednote vidimo povsod, jih priznavarno in se jih veseli- mo. V vsakem nazoru je ne- kaj resnice, včasih celo veli- ko, samo da nam je često moč- no zakrita. Poštenje zahteva, da to resnico skušamo spozna- ti in tudi odkrito priznati. Di- alog je torej skupna pot, z ro- ko v roki proti vrednotam, ki jih skupaj odkrivamo, cenimo in se zanje trudimo«. Samo želimo lahko, da bi takšna gledanja duhovnikov v Cerkvi dobila zares večino in da bi Cerkev enkrat za vse- lej prekinila s prakso, da ona določa meje in pogoje sode- lovanja kristjanov z drugače mislečimi. Dejstvo torej, da v sloven- skem družbenem prostoru žive drug ob drugem verujoči in neverujoči, kristjani in komu- nisti, narekuje njihovo sode- lovanje in dialog. Vsi so del slovenske narodne skupnosti, vsi žele boljši svet in prav je, da imajo v boju za boljši svet enakopravne možnosti, pravice in dolžnosti. Francoski mar- ksist Roger Garaudy, ki smo ga že večkrat omenjali, je to življenjsko nujnost in možnost pojasnil z naslednjim pogle- dom, ki ne more veljati le za fracoske razmere, marveč do- biva tudi pri nas svoj polni Clove.ški pomen: »Docela razumemo iz bede porojeno potrebo po popolni skupnosti In popolni ljubezni. Mislimo celo, da je nekaj le- pega, Če je človek v svoji be- di zmogel takšne sanje, tolik- šno upanje in tako neskonč- no ljubezen do Kristusa De- janje vere dokazuje, da se člo- vek nikoli ne prizna poraže- nega in torej priča o njegovi veličini Zato nikoli ne pre- zirajmo in ne smešimo krist- jana zaradi njegove vere. lju- bezni. sanj in upanj. Naša na- loga je delati in se boriti za to. da ne bi nihče ostal zaslep- ljen, odmaknjen na robu Na- ša naloga je človeka približati njegovim najlepšim sanjam in najglobljim upom ga dejan- sko in praktično zbližati ? njimi, da bi celo na tej naši zemlji našli začetek svojih ne- bes.« (Nadaljevanje prihodnjič) VEČJA ODGOVORNOST KOMUNISTOV Pred nedavnim je bila v Majšperku volilna konferenca OO ZKS Majšperk, na kateri so obravnavali nekatera zelo aktualna vprašanja družbeno- političnega življenja v krajev- ni skupnosti. Zal pa moram ugotoviti, da je bila konferen- ca zelo enostranska, saj so se diskutanti omejili predvsem na eno vprašanje, to je sodelova- nje med družbeno političnimi organizacijami. Večina disku- tantov je izrazila nezadovolj- stvo nad načinom dela in uve- ljavljanja predsednika krajev, organizacije SZDL Majšperk. V sorazmerju s kvaliteto konfe- rence je bila tudi udeležba. Bati se je bilo, da konferenca ne bo sklepčna. Tudi pozneje je bila konferenca ves čas na meji sklepčnosti. Uvodno poročilo na konfe- renci je podal Slavko Gajšek — sekretar osnovne organiza- cije ZK in član Občinskega ko- miteja ZKS Ptuj. V svojem po- ročilu je Slavko Gajšek zelo ostro obsodil neaktivnost neka- terih članom zveze komunistov in dejal, da se nekateri člani vse bolj nagibajo k materializ- mu in pri tem neupravičeno iz- koriščajo položaj v partiji. Iz- razil je tudi željo za čim tes- nejšim sodelovanjem z drugimi družbeno političnimi organiza- cijami, zlasti pa večje sodelo- vanje med komunisti in SZDL. Omenil je tudi, da si sociali- stična zveza na pobudo svojega vodstva prilašča privilegiran položaj, v njenem vodstvu pa se opaža preveč samovolje. Ko- munisti so tudi razočarani, ozi- roma se sprašujejo, zakaj ni vodstvo SZDL Majšperk orga- niziralo javnih razprav o sta- rostnem zavarovanju kmetov, ko je bilo vendar za to zadolže- no s strani občinske konferen- ce SZDL. Nadalje je Slavko Gajšek govoril tudi o odnosu komunistov do religije. Vse pogosteje se pojavljajo prime- ri, ko člani ZK obiskujejo cer- kvene obrede in na vse mogo- če načine podpirajo cerkev, če- prav so na vodilnih mestih v tej ali oni družbeno politični organizaciji. S tem namreč ho- čejo pridobiti širše ljudske množice zase in se hočejo na tak način popularizirati, pa če- prav delajo včasih protizako- nito in proti osnovnim načelom naše socialistične družbe. V krajevni skupnosti so pri- sotne mnoge potrebe in težave, ki pa jih bo moč rešiti samo z enotnimi akcijami vseh druž- beno političnih organizacij Vpra.šanje pa je, kako združi- ti Majšperk v enotno in homo- geno organizacijo. Ob sedanji politiki In načinu delovanja nekaterih posameznikov je to skoraj nemogoče. V razpravi se je Rafko Mo- horko dotaknil vprašanja vod- stva SZDL Majšperk Res ie, da je ta organizacija nosilka vseh družbeno političnih idej, vendar ne sme biti njeno vod- stvo pristransko in ne sme di- rigirati krajevne skupnosti ta- ko, da ostajata predsednik in podpredsednik KS v nekem podrejenem položaju. Z ogor- čenjem je Rafko Mohorko tudi govoril o predsedniku SZDL, ki je član ZK, vendar ga ni ni- koli na sestanek, kljub vsem mogočim vabilom. Izrazil je tudi nezadovoljstvo nad ne- kim ožjim odborom, ki obsta- ja v majšperški SZDL. Ta od- bor pa gospodari po svoje, brez vednosti odbora, ki šteje 25 članov. Borut Predan, učitelj Iz Majšperka, je bil zelo presene- čen-nad ugotovitvijo prejšnjih diskutantov, saj mu kot tajniku SZDL te stvari niso bile znane. Dejal je, da mu je zelo žal, da niso prisotni tisti, ki tako stanje povzročajo, da bi jim lahko jasno povedali njihove napake in slabosti. »Komuni- sti moramo biti povsod prisot- ni .. je dejal Borut Predan. Zato je za t^ko stanje obdolžil vse člane ZK. Anton Kolenko, star in za- veden komunist, se je dotaknil vprašanja zavesti komunistov, kar se je kazalo po praznih stolčkih, ki so tako »nedolžno« čakali na zavedne in delovne komuniste, ki so člani partije samo na papirju. ,»Ce komuni- stu ni do dela, naj vrne svojo izkaznico!«, je dejal Anton Ko- lenko. Izrazil je tudi nezado- voljstvo nad konferenco, saj ni obravnavala vseh tistih, za kraj tako pomembnih problemov, ampak se je omejila na stvari, ki se iz leta v leto ponavljajo, vendar jih do sedaj še nihče ni rešil. »Treba bo najti način, kako ljudi, ki hočejo samovolj- no gospodariti in izkoriščati svojo funkcijo čisto za zasebne namene, privesti pred odgovor- nost in Če je treba tudi pred sodne postopke«, je zaključil Anton Kolenko. Na seji so izvolili tudi nov štiričlanski sekretariat osnovne organizacije ZKS MajSperk, katerega bo Se nadalje vodil Slavko Gajšek, dosedanji se- kretar. M. Novina POSEBNA OSNOVNA SOLA PTUJ (nad minoritskivn samostanom) išče dobre družine, ki bi bile pripravljene vzeti v rejo otroke brez staršev in jim tako nadomestiti vsaj del pogrešanega doma. Informacije dobite v Posebni osnovni Soli. < STRAN tednik — Četrtek, le. docember 1971 SOCI ALNO RAZLIKOVANJE BOMO S ČASOi ODPRAVILI ALI VSAJ ZMANJŠALI Dr. Marko Demšar — socialne razlike moramo odpraviti Dr. Marka Demšarja sem dobil v ptujski bolnišnici pri njegovem vsakdanjem delu na rentgenskem oddelku. Pred nedavnim je bil v ptujski de- legaciji ZKS na tretji konfe- renci ZK Slovenije v Ljublja- ni, Zanimala me je predvsem tretja seja te konference, ki je bila pod naslovom: »Vloga zveze komunistov pri oprav- ljanju socialnih razlik.« 2e uvodoma je dr. Demšar dejal, da je bil s konferenco zelo zadovoljen, saj je dala realno sliko današnjega sta- nja predvsem v zvezi s social- no diferenciacijo, ki se vse bolj pojavlja na celem sloven- skem prostoru. Najin pogovor pa sva omejila predvsem na socialno razlikovanje v ptuj- ski občini, kjer je ta pojav prav tako prisoten. Kljub temu, da niso preve- like razlike v osebnih dohod- kih, se pojavljajo določeni vi- ri. ki ustvarjajo ta. skoraj že ukoreninjen pojav Bolj kot med posameznimi področji se socialne razlike pojavljajo v kraju samem. Pojavljajo se v šolstvu, pri starih ljudeh, ka- kor tudi pri ostalih slojih prebivalstva. In kako vse to odpraviti, nekatere takoj, dru- ge pa omejiti in jih sčasoma odpravljati. Na vse to je da- la odgovor in točno zarisala pot tretja konferenca ZKS, s svojimi stališči, ki niso samo katalog iluzij, ampak pravi napotki in o.njski stan- dard staršev, več možnosti in privilegij pri šolanju in izo- braževanju njihovih otrok, ne- oziraje se na njihovo nadarje- nost in sposobnost. Zato je treba čimprej zagotoviti brez- plačne učbenike učencem os- novnih šol. Urediti pa bo tre- ba tudi vprašanje toplih malic in celodnevnega bivanja, pred- vsem socialno ogroženih otrok, v šolskih prostorih. Povečati bo treba tudi ob- seg štipendij za dijake in štu- dente. Štipendije pa bo treba usmeriti tako. da bodo prven- stveno dostopne nadarjenim dijakom in študentom iz rev- nejših in od učnih centrov oddaljenejših družin. Za tisto mladino, ki ni končala osnov- ne šole, pa je treba uvesti po- stopno izobraževanje in vzgo- jo. Prav tako je treba učinko- vito pristopiti k izobraževa- nju odraslih, predvsem na nji- hovem delovnem mestu. Edino tako si bomo lahko zagotovili kvaliteten in mlad strokovni kader, obenem pa bomo znat- no zmnjšali 'socialne razlike na tem področju družbene aktiv- nosti. Posebno pozornost je tretja konferenca ZKS na svoji tret- ji seji posvetila tudi pokojnin- sko-invalidskemu zavarovanju delavcev in starostnemu zava- rovanju kmetov. Tu se kažejo precejšnje razlike tako med samimi delavci -- upokojenci, kakor tudi med delavci in o- starelimi kmeti. Zato so se ko- munisti zavzeli za čim prejš- njo rešitev socialnega in sta- rostnega zavarovanja kmetov, kakor tudi za zmanjševanje lazlik med denarnimi prejemki tistih upokojencev, ki so za- posleni in tistih, ki niso. Ti- stim, ki zraven pokojnine do- bivajo še dohodke iz delovne- ga razmerja je treba te do- hodke obdavčiti, vendar ne v taki meri, da bi ta obremeni- tev destimulirala upokojence za pridobivanje dopolnilnega dohodka. Takšen ukrep naj prizadene le upokojence z nad- povprečno pokojnino oziroma dohodkom. Na področju zdravstvenega varstva smo dosegli pomem- ben napredek, saj je tako re- koč vso prebivalstvo v repu- bliki zavarovano. Kljub temu pa se tudi na tem področju pojavljajo določene socialne razlike, ki so vidne predvsem med zdravstvenim zavarova- njem kmeta in delavca. Zato moramo zdravstveno za,varo- vanje obeh slojev nacionalizi- rati, seveda po poti postopne- ga zmanjševanja. Pomemben izvor socialnih razlik v zdravstvenem zava- rovanju je tudi privilegirano obravnavanje posameznikov zaradi njihovega privilegirane- ga družbenega položaja ali o- sebnih poznanstev, včasih pa tudi zaradi dajanja posebnih daril. Večina zdravstvenih de, lavcev sicer odklanja tako ob, liko podkupovanja, vendar tiiko razširjena, da jo morartio resno obravnavali in tudi od. praviti. Na tretji seji konferenc? ZKS so obravnavali tudi dru, ge oblike socialnega razliko, vanja, ki se pojavljajo tudi na drugih področjih družbene-de. javnosti, kot so: zaposlovanja delavcev, stanovanjsko vpra. šanje in druge. Ob koncu najinega pogovora je dr. Demšar še enkrat po. udaril pomembnost konferen. ce in njenih sklepov, ter izra- zil zadovoljstvo nad njeno kva-i liteto. Ko sem že odhajal, mi je še dejal: »Vseh teh sklepov in načel, ki jih je dala tretja konferenca pa ne bomo mogli izpolnjevati v popolnosti, če -ie bodo komunisti stopili v odločilno akcijo proti socialni diferenciaciji in pri tem sami služili za vzgled. M. Novina SEovenski derbi Judoisti Impola bodo v nede- ljo še zadnjič v tej sezoni na- stopili v zvezni ligi. V Sloven- ski Bistrici bo turnir četrtega, torej zadnjega kola, Bistričani pa bodo gostili ljubljansko Olimpijo in Split. Vsekakor bo najbolj zanimiv slovenski der- bi med Olimpijo in Impolom. Ljubljančani so imeli v zad- njih letih več uspehov v med- sebojnih srečanjih, po doseda- njih nastopih v zvezni ligi pa kaže, da je Impol trenutno boljši, je na tretjem mestu z osmimi točkami, Olimpija pa je s štirimi peta. Seveda pa to še ni razlog za prevelik optimizem. Ljubljan- čani bodo prišli v Bi.strico z najboljšo postavo, v ekipi bo- do skoraj zagotovo Franjič, Smrekar, Pišljar, Smolnikar in Macarol. S posebnim zanima- njem je pričakovati nastop Smolnikarja in Macarola, ki sta dolga leta vladala na slo- venskih blazinah. V zadnjih le- tih nista nastopala veliko, kljub temu pa bosta najbolj »nevarna«. Judoisti Impola so doslej do- segli več kot je bilo pričako- vati. Trenutno tretje mesto na lestvici je rezultat velikega bo- ja, obstaja pa možnost, da sto- pijo še stopnico više in osvoji- jo naslov vicešampiona Jugo- slavije. Da bi ta uspeh dosegli pa morajo premagati Olimpijo in Split. Slednji je predzadnji na lestvici in se izpada verjet- no ne bo mogel rešiti. Pričako-i vati je, da bo v tem srečanju! Impol zagotovo zmagal, opti-' mizem pa je toliko večji, ker so Bistričani Splitčane kata- strofalno porazili na kvalifika- cijah za zvezno ligo. Srečanje se bo pričelo do- poldne ob 11. uri v telovadnid Partizana. Na ostalih turnirjih bodo nastopili: v Zagrebu; Mladost, Partizan, Študent, v Novem Sadu: Slavija, Bosna in Zagreb. -d kik — Četrtek, is. zorila, češ ♦nič ne govori, boš v časopisu« je postal moj sogovornik bolj zaupljiv. Ni pa hotel povedati, koliko pitancev je letos že pro- dal, kaj šele, koliko je iztržil. Raje sva se pogovarjala o gospodarstvu na vasi. Nobeden kmet se še ni popolnoma pre- usmeril v kakšno gospodarsko panogo. Kmetije so še izrazito starega tipa, kjer kmetje pri- delajo vse doma. Ljudje pač životarijo iz dneva v dan, ka- kor se kdo znajde. Nekateri prodajajo mleko, vendar z od- kupom niso zadovoljni, saj že dva meseca niso dobili mleka plačanega. Se manj pa so za- dovoljni s cenami. Opažajo tu- di prevelike razlike med pro- dajnimi in nabavnimi cenami mleka. Možnosti za specializa- zirano kmetijstvo na vžtsi torej obstojajo, vendar je sedanja kmetii<'-T politika zelo ne- vzpod' dna za kakršno koli speciaU^iciio. Poslovi) sem se od Majeriče- vih z da bomo vendar morali re^it.i vprašanje cen ži- vine, da ne bo živinoreja za kmeta samo loterija in da ne bo dobil kmet samo malenkost- ne nagrade za svoje delo, am- pak, da ga bodo cene vzpodbu- jale k vse intenzivnejši živi- noreji. M. Novina TRAKTOR SAME DELFINO 32 Kmečki žulji ostajajo pozabljeni Antona Vedltne, naprednega kmetd iz Preše pri Majšperku sem našel doma pri nevsakda- njem moškem opravilu — vr- tel se je okrog štedilnika in pripravljal kosilo za svojo štiričlansko družino. Malce mu je bilo nerodno, toda » • . . kaj hočem, žena je v službi, sin Tonček hodi še v osnovno šo- lo. hčerkica pa je premala za kuharijo«, je hitro povedal moj sogovornik- Vedlinovi so se že pred leti odločili za preusmeritev kme- Obveščamo vse interesente. DA SMO ZE PRICELI Z DOBAVO traktorjev SAME DELFINO 32 Traktor je izrednih kvaEitet in je 30 svojih lastnostih in moči namenjen zasebnemu kmetijstvu. Zračno hlajen linijski diesel motor 30 KM s pogonom na dva alt vsa štiri kolesa. Prodaja ZA DEVIZE S TAKOJŠNJO DOBAVO IZ KONSIGNACIJSKEGA SKLA- DIŠČA V LJUBLJANI alt za dinarje z dobavo po vrstnem redu prispelih predpla- čil. Garancija 1 leto. Servisna služba in rezervni deli zagotovljeni. Vsa pojasnila in podrobne informacije daje COSMOS, Ljubljana, Celovška 32, Maribor, Grajska 7, Koper, Dimnikarska 10, Zagreb. Trg žrtava fašizma 1. KIK Pomurka, Murska Sobota tn Avto Celje. Celje. tije, vendar je vseskozi šepalo pri denarju. Zato so za silo zgradili manjši boks za teleta — pitance, in se z njimi ukvar- jajo že nekaj let. Lani pa so ob neznatnem posojilu pričeli graditi novi hlev v katerem bo prostora za okrog štiride- set telet in šestnajst glav ve- like živine. Vsa dela so do sedaj oprav- ljali v lastni režiji in so tako prihranili precej denarja. Pro- stor za teleta je že poln in je v njem trenutno 33 pitancev, ki pa se, kakor je dejal go- spodar, v novem prostoru ve- liko bolje počutje in tudi nji- hov priredek je znatno večji. Ko bo nov hlev v popolno- sti dograjen, bodo na sedmih hektarih obdelovalne zemlje redili okrog 75 telet in šest- najst pitancev — bikov in te- lic. Vendar je gospodar še po- sebej poudaril, da se ob seda- nji ceni (0,90 dinarjev za ki- logram pridelka) telet ne "iz- plača rediti in jih bodo opu- stili, če se poigoji ne bodo iz- boljšali. Dela pri Vedlinovih nikoli ne zmanjka. Tuje delovne si- le že zdavnaj več ni. Največja pomoč pri delu je očetu in materi njun sin Tonček, ki zna opraviti vsako delo, tudi če njiju ni doma. Najbolj pa skrbi gospodarja tisti del ceste, ki se odcepi od glavne in vodi do njegove hi- i-e. To je samo nekaj sto me- trov vaške ceste, ki bi jo mo- rala popraviti krajevna skup- SLIKA: Vedlinovi pitanci se v novem klevu počutijo tnnogo udobneje, sin Tonček pa občuduje njihovo rast. Kdo ve aH bo Tončka »privezala njegova ma ti zemlja« nase alt pa bo odšel in zapustil kmetijo, ki jo ima sedaj tako rad. nost- Cesta je sicer štroka i« ravna, vendar je nujno potreb- na gramoza- Kljub večkratni intervenciji vaščanov do se- daj še nihče ni pripeljal ob- ljubljenega gramoza. Zopet smo pri obljubah in zotpe^; se bo verjetno zgodilo, da bomo pri njih ostali. Verjetno se hoče kdo uveljaviti s tem, da daje ljudem samo obljube in jih tako na lep način odpra- vi. Mar ne bi bilo lepše, če bi dejal: »Ne. tega ne bomo sto- rili!« Zaradi številnih obiskov, ki jih je pri Vedlinovih vedno dovolj sem zapustil prijazno domačijo in odšel z zadovolj- stvom, da se je tudi v tem kraju Haloz nekdo odločil za preusmeritev kmetije, čeprav se nekateri sovaščani Vedli- novim smejejo, češ: »Kaj boš neki od tega imel? »Verjetno pa bodo drugačnega mnenja, ko bo tu zacvetela lepo ure- jena in modernizirana kmeti- ja. M. Novima Gostinska razstava v Narodnem domu V petek, 17. decembra, bo gostinsko podjetje Haloški bi- ser — obrat Bori priredilo ku- linarično razstavo in razstavo namiznih pogrinjkov. Razstava bo v prostorih Narodnega do- ma v Ptuju in bo odprta od 10. do 17. ure. Gostinsko podjetje Haloški biser — obrat Bori vabi na raz- stavo vsa ptujska podjetja, vključno z učenci sedmega in osmega razreda osnovnih .šol. S to razstavo želi gostinsko podjetje prikazati napredek v ptujskem gostinstvu in sezna- niti občane s svojimi speciali- tetami. M. Novina TEDNIK, vaš list TEDnik — Četrtek, i«, december im STRAN 9 Jmetniški jubilej 'rančeka Gunierja (Nadaljevanje in konec) r ^ GBnžer v vlopi Kantorja i? Ifta 1952 Teh ocen ne navajam, da bi se hvalil, temveč kot ilustra- cijo k mojemu gledališkemu delu. Danes igrajo vsako pred- stavo šestkrat do desetkrat, takrat pa smo imeli npr. z Gol- donijevim Lažnikom 16 pred- Istav, z Vegovo »Prebrisano no- rico« 10 predstav, s Tiemeyer- jevo dramo »Mladost pred so- diščem« 20 predstav, s Krefto- vimi »Celjskimi grofi« 22 pred- stav, z Žižkovo »Miklovo Za- lo« (režirala Janja Baukarto- va) 33 predstav itd. Tako smo imeli 1957. leta, to je malo pred ukinitvijo ptuj- skega poklicnega gledališča 15 abonmajev, od tega 8 v Ptuju, 7 zunaj, da ne računam še iz- rednih gostovanj. To leto smo imeli čez 200 predstav. Dan- fek Sugman, oče danes tako popularnega Zlatka, in jaz sva moledovala po vseh forumih za nadaljni obstoj gledališča, vendar zaman. VLOGE Kakšne vloge ste si želeli najraje? No, posebno v začetku sem igral skoraj vse, vendar sem Se vedno čutil bolj domačega v klasičnih dramah ter ljudskih igrah. Mnogo smo gostovali Pred vojno in pozneje in lepe spomine imam s podeželskih odrov, kjer nas je publika spre- jemala s pravo toplino in hva- ležnostjo in so potem o pred- stavi še in še govorili. Moje najlepše vloge so bile v štirih različnih Miklovih Žalah Pov- sod sem igral Davorina. Tako ni je lepo ostala v spominu Žižkova Miklova Zala iz le- ta 1950. ko smo v nabito polni dvorani želi ob odprti sceni vedno znova spontani aplavz. Tudi vloga Hermana in v Zu- pančičevi Veroniki Deseniški in Kreftovih Celjskih grofih mi je res »ležala«. Kot Marti- nčka v Jurčičevem Desetem bratu so me ljudje izredno za- dovoljni sprejeli. KAKO PA DANES? Z.di se mi, sem ga povprašal, da bi vi kar vedeli, kako da- nes pritegniti publiko? Seveda, danes je prav tako važno, ali pa še bolj, imeti pu- bliko. Sedaj so pač tu televi- zorji, avtomobili, s standar- dom kultura pada, namesto da bi rasla. Ce vzamemo Ptuj, ni za tako mrtvo stanje krivda samo pri publiki, temveč tudi v ukinitvi rednega gledališča. Prej smo redno go.«tovali v Gorišnici, Ljutomeru, Ormožu, Majšperku, Kidričevem, Slo- venski Bistrici in drugje. Pri tem bi človek mislil, da smo s tem podeželje kulturno za- dovoljili. v resnici pa je bilo obratno. Ob naših predstavah se je prebujala in oplajala vr- sta podeželskih odrov in z u- kinitvijo ptujskega gledališča, je tudi zunaj vse bolj ali manj zaspalo. Po drugi strani pa na deželi ni mladine. Vse odhaja. V mestu pa jih ne do- biš v teater. Ne vem, toda iz- gubili smo stik z njimi. GLEDALIŠKO DELO NEKOC IN DANES Vi pripadate dvema doba- ma. Zanima me, kakšno je bi- lo kulturno življenje v stari Jugoslaviji, po vojni in se- daj? Predvojni čas je bil zelo ak- tiven. Kakor so bile stranke v marsičem negativne, v živ- ljenje pa se je le vnašal duh tekmovanja. Vendar v kulturi takrat nismo poznali strankar- stva. Imela pa je le skoraj vsa- ka fara dve društvi in obe sta delali. Ko smo po vojni začeli z delom, smo našli kljub zuna- njim težavam dosti mladih ka- drov, ki so bili pripravljeni delati in so tudi marsikaj sto- rili, a publika je bila hvaležen s-prejemnik. Danes? Potrebno bi bilo pu- bliko pritegniti! Toda kako? Težko, težko . .. REŽISERJI IN IGRALCI Kako pa režiserji in igralci, s katerimi ste delali? Pred vojno sem delal z re- žiserji kot "so Mirko Kaukler, Roman Jagušič, Tina Arnuš, Edo Grom. po vojni pa Jože Babič, Polde Dežman. Hinko Košak. France Blaž, Emil Fre- lih in Peter Malec, če našte- jem le najvažnejše. Posebno pod Malcem sem odigral svo- je najlepše in najboljše vlo- ge Od igralcev, s katerimi sem igral, bi naštel le nekaj naj- bolj znanih: V Skrbinšek. P. Kovič, S. Sever. H. Florjan- čič, A. Tovornik, F. Vičar, F. Blaž, B. Kočevar, Janja Bau- kartova, Minca Jerajeva, San- di Krošl idr. Da ne pozabim še prej omenjenega Dančeka Sugmana, s katerim me je ve- zalo iskreno prijateljstvo. Ve- sel sem tudi, da je za soboto sprejel Vičar vlogo župnika, saj sva vedno ostnla dobra prijatelja in mnogokrat sku- paj zaigrala. FILM Ali niste imeli nekaj vlog pri filmu? Ja, nekaj manjših. V drugem slovenskem filmu »Trst«, sem igral politkomisarja komande Trsta skupaj s S. Severjem, S. Potokarjem, J. Zupanom idr. Nadalje v »Kočiji sanj« režiserja Soje Jovanovičeve ter v Potrč-Petrovičevem Rde- čem klasju. KOT 8GRALEC Kako pa je oko-Iica gledala na vas kot igralca? Kako v službi in v družini, saj vendar niste bili vedno poklicni igra- lec? Pred vojno sem nastopal v ca. 40 komadih, po vojni pa v 80, vendar nisem imel nikoli večjih sitnosti. Ljudje so me cenili in spoštovali, v službi sem vedno naletel na razume- vanje, doma pa na močno mo- ralno podporo. Sicer pa moja žena tudi poje, dve hčerki pa sta na redni glasbeni šoli, a najmanjša Dunja bo igrala z mano v Cankarjevem Kralju na Betajnovi sorodnico Nino. V ZELINO DOLAZE CELJSKI GROFOVI IZ PTUJA Pa še kak.šen zabaven dogo- dek iz vašega gledališkega živ- ljenja! S Celjskimi grofi smo gosto- vali tudi po Hrvaškem. V Ze- lini, kjer sem prebil vojni čas, mi je eden od mojih tamkajš- njih prijateljev hotel napra- viti veliko reklamo. Na plaka- tu je približno tako pisalo: »V Zelinp dolaze celjski gro- fovi iz Ptuja; Herman, koji bješe i hrvatski i slavonski ban, kojeg bude tumačio naš Francek iz Ptuja.« Morda bi moral našteti bo- gat repertoar njegovega gle- dališkega življenja. Morda bi moral spozniti vse Mog«, v katerih je slovenskemu občin- stvu predstavil osebnosti, ki so prek njegovih vlog vodile k režiserjem, k avtorjem in ne navsezadnje k bistvenim vprašanjem človeškega biva- nja. Morda bi se ob njegovem pripovedovanju moral ustaviti na bogati in razgibani kulturni polpreteklosti Ptuja, ga pov- prašati več o tem ali onem režiserju, igralcu, o vživljanju v vloge in podobno. To bi ne bila več zgodba o njem, tem- več pripoved nekega časa, v katerem bi on igral le svojo določeno vlogo, na videz ne- pomembno, toda brez nje bi pa ne bilo tega, kar je danes in to je vloga kulturnega po- sredovalca. E. J. EDVARD KOCBEK V petek, 17. dec., bo preda- val v Narodnem domu sloven- ski književnik Edvard Kocbek. O njem je potrebno sprego- voriti nekaj besed, ker je pač naš rojak iz Slovenskih goric, ptujski dijak, pa tudi njegov pomen v slovenski kulturni skupnosti in lahko bi rekli v evropski, ni ravno majhen. Rojen je 27. sept. 1904 v Vid- mu ob Sčavnici (Sv. Jurij v Slovenskih goricah), v pokra- jini, ki je dala, kot sam pravi, vrsto mož, kot so I. Kreft. B. Kreft, A. Korošec, F. Ile.šič, D. Trstenjak, J. Košar, S. Cajnkar, A. Slodnjak in še in še. V Mariboru prične gimnazi- jo, a mora zaradi materialnih razmer v Ptuj, ostane tu dve leti in se ponovno vrne v Ma- ribor. Stopi v mariborsko se- menišče, a po dveh letih izsto- pi, ker smatra, da je kot du- hovnik preveč omejen. Vpiše se na romarustiko. Študira v Ljubljani, Berlinu, Lyonu ter Parizu, kjer se temeljito se- znani s francosko literaturo. Zaradi naprednih stališč dobi službo na Hrvaškem in šele pozneje v Ljubljani. Brez obo- tavljanja se vključi v narodno- osvobodilni boj in kot član vodstva lOOF vneto razlaga in širi ideje vseslovenskega boja proti okupatorju ter zagovar- ja ne samo strpnost med kri- stjani ,in komunisti, temveč tu- di njihovo tvorno sodelovanje v času boja in tudi v bodočno- sti. Po vojni je nekaj let pod- predsednik Narodne republike Slovenije, dokler ni zaradi ne- razumevanja 1952 upokojen. 1964 sprejme Prešernovo na- grado. Od konca vojne do da- nes živi v Ljutiljani. Ze pred vojno je njegovo de- lovanje izredno razgibano. V Ptuju se prične njegova umetniška pot, saj tu urejuje dijaški list, ki verjetno ni da- nes več ohranjen. Skupaj z danes upokojeno dr. N. Pav- ličevo igra glavno vlogo v Cor- neillovi drami, seveda v fran- coskem originalu. V Mariboru je urednik Stražnih ognjev, v Ljubljani pa Križa. 1935 izda pesniško zbirko Zemlja. Poleg številnih predvojnih pesmi (proze ima manj), piše vrsto kulturnopolitičnih člankov in esejev. Tako s člankom »Pre- mišljevanje o Španiji« 1937 v Domu in svetu zbudi val napa- dov s strani cerkvenih in oblastniških krogov, saj obso- di Frankov režim, naproti španski republiki, kot fašisti- čen in ožigosa tudi španski viš- ji kler, ki služi interesom bo- gatih. S svojimi somišljeniki mladimi krščanskimi socialisti ustanovi revijo Dejanje, kjer se v člankih pogumno loteva problemov slovenstva, člove- štva, fašizma ipd. Zato 1941 po- trka na vest razumništva s člankom »Ura odločitve«. S kr- ščanskimi socialisti je med ustanovitelji OF Med vojno uspe kljub števil- nim nalogam pisati svoj parti- zanski dnevnik, ki ga je nato izdajal v letih 1949 (Tovarišija), 1864 (Slovensko poslanstvo) ter 1967 (Listina). Seveda zajema tu dogodke od maja 1942 do dec. 1943, tako da je pričakova- ti, da še bodo izšli za ostalo dobo. V njih je neposredno in človeško orisal dogodke iz NOB. kot jih je sam doživljal ali pa neposredno njegovi to- variši. Med vsemi liki, ki jih v dnevnikih srečujemo, je poleg skrivnostnega Dizme najlepše orisan Boris Kidrič in je ver- jetno sploh to njegov najboljši portret. V svojih zapiskih ni avtor suhoparen poročevalec zunanjih dogodkov, temveč jih venomer notranje podoživlja, sprejema ali pa se jim upira. Tako srečujemo v tem filozof- sko - psihološko - zgodovinskem opusu najrazličnejše komplekse vprašanj, a središče vsega je venomer človek in Slovenec. Ko 1952 izda novele Strah in pogum, je edina njegova napa- ka ta, da je še prezgodaj poka- zal na partizane s popolnoma človeške in etične plati. Zara- di tega je doživljal ostre napa- de in skoraj deset let so mu bila vrata slovenske kulture zaprta. Sele 1964 je za svojo pesniško zbirko Groza sprejel Prešernovo nagrado, v revijah pa se ponovno javi vrsta no- vih pesmi. Hrvati, Srbi, Nem- ci idr. ga prevajajo in vedno bolj odkrivajo humano etično vsebino njegovih del. 1971 izda zadnjo pesniško zbirko Poro- čilo. Kljub temu, da je Kocbek moderen umetnik z vsemi ele- menti evropske poezije, mu v zbirki Zemlja, kjer mu sicer zunanji svet pomeni vedno ne- kaj več kot samo golo zuna- njost, moremo in moramo re- či, da je prleški pesnik. V njem srečujemo preprosto kmečko modrost, življenje in delo v Slovenskih goricah, ne v sta- rem idiličnem smislu, temveč v globji pranaravni zvezi med zemljo in človekom. Morda bi bilo na predavanju zanimivo to sprožiti, namreč njegov od- nos do domače pokrajine. E. J, Požar zaradi neprevidnosti v petek, 3. decembra, ob 22.45 je izbruhnil požar pri Ja- nezu Selu v Janezovskem vr- hu 19 zaradi neprevidnosti 11-letnega B. B., ki je na pod- strešju iskal vrvi za telitev krave in si zaradi teme svetil z vžigalicami. Ogorek vžigalice mu je zaradi neprevidnosti pa- del na kup staiih oblek, zaradi česar je izbruhnil požar. Ker so va,š«~''ani hitro in prizadevno ukrepali, jim je uspelo požar lokalizirati, da je zgorel le dd ostrešja, sicer bi sedanja ško- da 3.000 dinarjev bila znatno večja. -FK- PREDAVANJE s POTOVANJA v LONDON NA 56. SVETOVNI ESPERANTSKI KONGRES. Predavanje bo ponazorjeno s filmom in barvnimi diapoziti- vi v ponedeljek, dne 2®. de- cembra ob 18. uri v dvorani NARODNEGA DOMA, Ptuj. Vljudno vabljeni! tednik — Četrtek, 16. december STR A 9 10 Velik praznik v našem kraju Niti vsakih sto let ne obha- jamo v našem kraju praznika, kakršnega smo letos v Pod- lehniku 8. avgusta. Rada bi opisala praznovanje, ki je bilo pri nas ob otvoritvi nove šole. Dolgo smo opazovali delo na stavbišču nove šole. Veselili smo se kljub temu. da nismo pričakovali, da bo nova šola tako lepa. Zgrajena je v pri- jazni dolini, za podlehniško trgovino. Urejena je tako, da je v njej kabinetni pouk. V Podlehniku je bilo na dan otvoritve vse praznično Gru- če ljudi so že zgodaj zjutraj prihajale pred novo šolsko po- slopje Pred njo smo se zbrali učenci. v prazničnem razpolo- ženju. Oblekli smo najlepše obleke in težko smo pričako- vali, da bo prišel nekdo, ki bo prerezal vrvico ob vhodu v šol.sko poslopje. Ta trenutek smo komaj dočakali. Učenka- pionirka v pionirskem kroju, je s šopkom rdečih nageljnov pozdravila predstavnike obla- sti in se zahvalila vsem, ki so omogočili gradnjo novega šol- skega poslopja. Moja sošolka je ponudila škarje in dri Vla- dimir Bračič je prerezal vrvi- co. To je bilo znamenje," da je poslopje odprto. Zelo slovesno so odkrili spo- minsko ploščo revolucionarju Martinu Koresu, katerega ime nosi naša šola. Dr. Vladimir Bračič, halo- ški rojak, je opisal življenje haloških ljudi in pomen nove šole za Podlehničane. Sledila je prireditev. Pionirji smo za- peli, kolikor smo mogli lepo in zbrano. Na obrazih vseh ljudi sem videla hvaležnost in veselje. Proti poldnevu so se množice razšle. Sola pa je o- stala vsa okrašena, v pričako- vanju mladega rodu, ki si v novem šolskem letu polni svo- je glave z znanjem. Jožica Kozel, 7. b razr. osn. S. Podlehnik Slovo Pred koncem prvega razre- da mi je očka obljubil, da bo- va šla za nekaj dni k dedku na počitnice. Dedek je imel mnogo sončnih polj in travni- kov Ker je bila babica veči- noma na poljih, je dedek sa- meval pred domačijo. Kmalu je bilo šolskega leta konec in napočil je čas.' ko sem šla k dedku. Ko me je zagledal, me je navdu.šeno pozdravil. Pra- vil mi je Mana. To mi je bilo zelo všeč, zato sem ga imela zelo rada. Ob večerni zarji sva z dedkom posedala pod košatipi drevesom Hodila sva tudi v vinograd po grozdje Nabirala sva gobe in jagode. Nekega večera, ko sva sedela na klopi pred hišo. mi je pri- povedoval razne zgodbe o ča- rovnicah. Zgodbe iz starih ča- sov so mi bile zelo všeč Naslednje jutro sem se zbu- dila zelo zgodaj. Zelo sem se prestrašila, ko sem na tleh za- gledala mrtvega dedka S sol- zami v očeh sem stekla k ba- bici. Se isti večer sta prišla očka in mamica. Zvečer me je mamica pospremila v posteljo. Vso noč nisem zaspala. Misli na dedka, ki leži mrtev, so mi ' težile srce. V sobi je bilo vse pusto in prazno. Vsi dogodki, ki sem jih doživela z dedkom,' so bili le spomin na tistega, ki sem ga imela rada Drugo jutro sem odšla do- mov. Se dolgo sem islila nanj Spomin nanj je t>il še dolgo zelo živ. Milena Pernat. 7. b razr. osn. š. M Koresa, Podlehnik Ce bi bila nevidna Vedno sem ,si želela, da bi postala nevidna muha Prele- tavala bi se na vse strani in poslu,5ala. kaj govorijo ljudje Moja želja se je uresničila Po končanem pouku so imeli učitelji konferenco Tudi jaz sem bila med njimi Poslušala sem kaj so govorili. S krili sem mahala po zraku in tako brenčalo!, da sem zmotila uči- telja, ki je govoril o meni in namesto slabosti govoril o mo- jih dobrih lastnostih Neka tovarišica je vstala in me ho- tela uloviti Ker sem bila hi- trejša sem ušla in se skrila na klobuk enega izmed naših u- čiteljev. Ravno takrat so se pogovarjali o ocenah in vede- nju v našem razredu Nekdo izmed tovarišev se je ogl.Tsil »Da. Drago je poreden Naga- ja učencem in učiteljem Do bi naj ukor«! Ker mi je vse to presedalo sem že hotela »Saj ni res, kaj govorite' U- čenci imamo prav Drago je dober tovariš Kadar smo vprašani, nam priSepetava. Ko pride kateri brez naloge v šo- lo, mu rad ponudi svojo, da jo prepi.še. Pa naj kdo reče, da ni pravi tovariš!« Te misli so me tako razvnele, da sem pri- čela kričati. Takrat pa, joj meni! »Poglejte to nadlego,« je rekel moj razrednik. »Ves čas nas je motila pri tako va- žnem delu.« Maščeval se je nad menoj. Zdrobil mi je drobceno glavico in mojega mušjega življenja je bilo ko- nec. Zopet sem bila navadna u- čenka, toda ne v šolski klopi, niti v učiteljski zbornici, am- pak pod posteljo. Takrat ko sem kričala, sem namreč pa- dla s postelje in sanje zaklju- čila pod njo. Jožica Kozel, 7. b razr. os. š. Podlehnik Jesensko jutro Da. govorim o jesenskem jutru, ki je malo podobno po- mladnemu. Da, narava in lju- dje se prebujajo mnogo po- zneje so spomladi, saj je je- sensko jutro dolgo zavito v gost sivi pajčolan. Jesensko jutro je mirno kot jezero pod skalovjem, do ka- terega ne pride mrzel jesen- ski veter. Žitna polja več ne valovijo, le jesenske prahice kažejo svoja rjava rebra proti hlad- nemu soncu. Na nekaterih njivah pa že kali mlada pše- nica, ki bo prihodnje leto na- sitila lačne želodce. Pod no- gami šumlja le suho in odpad- lo listje. Ne daleč vstran j miren, kot kristal čist in, tal vijugast potok. Na sini nebu ugašajo zvezde ^ iskre. Na vzhodu se p^j škrlatna zarja. Na nebu ^ kakor ponosen slikar ter j va čredo ovčic, ki se pozi, razkropijo po nebu. Izza d, nih hribov pokuka pozno zaspano sonce, ki obarva ravo, tudi moj domači kraj in plamen mojih misli. V vinogradu ropoče klo tec, ki preganja le še sove vrane, ki bi rade posedale njegovih dolgih krilih. Na hem listju v vinogradu se javljajo kaplje jutranje i — kot otroci s kraguljčki. smemo pozabiti na sivo m« ki se vali čez zaspano dol Pod krono starega hrasta zbere na tisoče mravelj, kj. podobne črnim pikam na lem platnu. V farni cerkvi zazvoni dem. Sele tedaj se prebui nekateri zaspanci. Sedaj budi več zvon jesenskega tra, kajti zima je s svojo i žno odejo pokrila vso poki no. Pokrila je tudi razot njivo, žitno polje, pusta ( vesa. Moje otožne jesei misli so se spremenile v dro zimsko razpoloženje, daj ni več dežja in megle senskega jutra, ampak m zimsko vreme z ostrim se rom. Irena Podgoršel 7. b razr. os. š. M. Kores Podlehri Z avtom V pokopališki zid V četi;tek, 9. decembra, ob 15.30 se je pripetila na cesti III. reda v Rogoznici hi/da pro- metna nesreča s smrtnim izi- dom in večjo materialno škodo. Do nesreče je prišlo, ko je TEDNIK. vaš list Stanko Belšak iz Ptuja, Zele- nikova 2 peljal z avtomobilom »Zastava 750« po cesti iz Ptuja proti Dornavi. Ko je pripeljal do pokopališča v Rogoznici, je zavil iz neznanega vzroka moč- no v desno, peljal okrog 12 me- trov po cestnem nasipu, 'nato pa trčil v pokopališki zid, kjer je vozilo obstalo. Pri nesreči je voznik Belšak dobil tako hur de telesne poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico podle- gel. Belšakov sopotnik Anton Brmež iz Ptuja, Potrčeva cesta 22 pa je zelo hudo telesno po- škodovan in se zdravi v ptujski bolnišnici Na avtomobilu je škode za 12.000 dinarjev. -FK- ZAKONSKA LADJICA Zakon je kot lepa, zapeljiva ladjica, ki splava mirno s tihega pristana in pelje tja na dolgo pot. Povsod grozi tam blisk in grom in hud vihar in prete nevarnosti neznane in okvare in požar. Na morju polno je čeri, sipin in zmot. Nevarno pluti slepo je brez plana. Na njej vihra ljubezni in sloge naj zastavica. Ce ubogo ladjico vihar razbije in besneči val jo čisto vso zalije in po morju brodolomce premetava na vso moč, potem oba kričita na pomoč. Ce rešita se z muko na obalo in če nad nesrečo svojo se zamislita vsaj malo, spoznata, da za vedno plovba*-je končana in da je prihodnost in vsa sreča zaigrana. Tedaj oba prevzame hud nemir in radi krivde vname se surov prepir vsak zahteva, da drugi plača škodo in da le drugi odgovarja za nezgodo. Za polom zdaj nihče noče biti kriv tedaj problem postane skoro nerešljiv. Pri kulturnih zakoncih le zmaga zdrav razum in pri tem pomaga mnogo plemenit pogum. Pri takih zakoncih zadeva reši se pravično in ves potek lahko se razloži resnično. Saj ljubezni mrtve obuditi ni mogoče, čeprav slovo je včasih prav boleče. Ce pa kak zakonec je narave prav divjaške in če njegove so navade že prostaške potem resnico vso popačijo klevete in divjak zdaj misli le na zlobo in osvete. Agresivne so narave neverjetno zlobne njihove nakane so zločinske in usodne Posebna tragika je v tem, da če.^^to za polom so krivci sami, ki so z zlobo si uničili svoj dom BLISK TEDNIK — Četrtek, i«, december im STRAN 11 OB ROB NEKI ZABAVI V minuli številki Tednika smo objavili sestavek z naslo- vom »Jedci«. Nič nenavadne- ' ga, bi porekel nepoučeni. Zal moram povedati, da si v na- ši družbi nekateri tovariši predstavljajo delo novinarja drugače. Menijo namreč, da nas takšna stvar naj ne bi bri- gala. Vsaj v Slovenski Bistri- ci. Rad bi povedal tem tova- rišem, da je tudi novinar družbenopolitični delavec, vsaj ' družba nam to mesto prizna- va, če nekateri mislijo dru- gače, naj vzamejo pero v ro- ke in napišejo, kaj je v tem nepravilnega. Naj preidem k stvari. Po izi- du Tednika v minulem tednu, ' sb moji someščani različno ko- mentirali zapis. Nekateri po- zitivno, drugi negativno. Do ' sem bi bilo vse lepo in prav. Zal sem bil deležen nekaterih napadov, ki bi bili sprejemljiT vi edino v.primeru, če bi za- «ijeležil neresnico, ali širil ve- ' sti, ki bi prizadejale dobro ime ali osebnost kogarkoli. Da ne bo nesporazuma. Me- * niiii,' da smo se pozabili do-^ bro zabavati in da bi si bilo zabavnih prireditev želeti čim- ' vtič. Vendar naj to ne bo za- prto v ozek krog in v pro- storih, pridobljenih s trdim delom članov naše družbe. Na ulici so mi povedali, da naj se brigam in pišem o stva- reh, ki so mnogo bolj po- membne. Pozivam vse tiste, ki menijo, da je družbena proble- matika bistriške občine v na- šem časopisu premalo zasto- , pana, da to povedo in napiše- jo javno. Vsak član naše druž- be je lahko kritiziran, in prav je tako, torej tudi ' novinar! Častno je sprejeti vsako do- bronamerno kritiko, le-ta pa" naj bo naslovljena na pravi naslov in s čisiimi računi. Ni mi veliko do govoric, n6 morem pa se strinjati z nači- nom, kako nekateri pojmujejo zasebnost, ali nezasebnost ne- kega dogodka. Ce se odrasli Tjiidje odločar mo za kakršenkoli korak, po- tem to stojimo s preudarkom in zavestjov torej lahko to ve- dno tudi zagovarjamo. V kolikor kdo meni, da je dialog potreben, potem naj bo javen, pri tem pa naj ne bd pomembno, od kod novinarju vir informacije, če p temi jav- no govorijo občani. Novinar Danilo UTENKAR Dober den drogi Prleki no fsa rezervirana žlohta z mo- jega rezerviranega kota! Ja, ja, fsoki den. smo bhže tistcmi dnevi, ke mo začeli pi- sati letnico 1972, na drugi stro- ni pa de se nan na licih ena brozda več zarezala. Ja, če človik toto našo živleje po du- gen no povprek pregleda no prešaca, te vidiš no preštimaš, da je vsoki den no vsoki me- sec, v.s0k0 leto samo en dugi šrit prta tisti jami, ki ti jo . skopiej'o na njivi večnega po- čitka..- Jas provin, da je smrt še najboj poštena institucija, ki ne pozna socialne diferertci- acije, korupcije, laži, neipu- njenih obljiibno plovih kovert s kerimi se' lehko človik v na- ši solzni dolini daleč prerine. Matilda pride tiho no nič ne pita si revež ali bogatoš, maš 60 jiirjov ali pa 400 taužnt di- narof ploče na mesec, si celo • Živleje pošteno živeja ali pa družbena sredstva v svoj žep; klača, maš vikend ali pa samo podrto kmečko hišo, maš avto ali pa samo šajtrge za gnoj voziti, maš vej ko ali malo pen- zijo — smrt za vse to ne pita. Zamohne s svojo koso no adi- jo Mare. Ja, ja, če bi le bili vsi na. sveti tak pravični kak je tota Matilda. Jene odločitve no izbira kandidatov ne pozna •nibenega' pardona .. . Duša se ti odpela na drugi svet ^na , srečo brez planila carine), te- lo pa ti z običajninai , častmi pokoplejo na briitifi. Ce si ba za cajta svojega živleja kokšni vejkši drmandžija, te ti tiidi tisti, ki so te najboj sovrožili naredijo ganljivi guč. Sreča, da jih mrtvi ne čujejo, saj bi se v toten primeri čista za- gvišno začela kokšna štiri ali pa še več viirna diskusija .. . Drogi brolci, vena te se pi- tali, kaj pa je te toti Lujs gnes tak smrtno razpoloženi? Vete, spreletovlejo me nekšne črne slutnje,. da je tiidi meni ogrožena moja aksistenca, to pa zavolo. toga, saj rrieje pred dnevi obijslja zavarovalni, a^ gent, ki me je po dugen pre-r govorjaji prepriča, da sen. se da življensko zavrovati. Vete, gdo se začnejo okoli človeka tokšni strici siikati — te veš ke neke neje vredik. Samo jas si mislin, ke agent od zavaro- valnice še neje tak nevaren, saj zavarovalnica neče tokš- nega zavarovati, ki se že- na smrt priprovla. Vete,' to preš- ji tj eden je začelo mojemi so- sidi neke kravo šrajfati. Cista ■je že gingava "bila, pa je po- klica agenta od zavarovalnice, da bi v primfefi, če bi mU crk- nola — dobe 6(3 zavarovalnice nekšne peheze. Pa vete kaj mu je reka toti agent: »Pje Ju- ža, naspul crkjenih krov pa mi ne "?avariivlemo. Zato sf tu- di .jas mislin, d? mi agent ne bj hteja sklenpti ,2iavarovoja, Če bi .Vida,, da sen kokšni bre- hiintavi. Nazodjo pa sma le kšeft naredla. Zaj-brez skrbi hodin po na- ših cestah na kerih je drgačik smrtno nevarno hoditi. Lehko namreč v kokšno lukjo pod- neš, lehko te keri povozi ali pa se kokšna druga nesreča zgodi. Na hrbti man napisani listek: »Sen živlejsko zavaro- voni.. . !« < Zaj pa še poglednimo, kaj nan je napisala Micika iz Pr- lekije. CENJENI LUJZEK! Najpret en lepi pozdrov no sladki pusek, zaj pa si lehko naprej gučima. Si že čiija tisto pesen v ke- ri se Mariborčani s Prlekof norca delajo. Saj vena veš kak gre: Priša Prlek' v. Maribor, se zaleta v semafor . kaj ste ludi čista nori..! no tak dale naprej, Eh tbti Marproža- ni. so tiidi malo he,mpasti s ti- stin. .pevcon., vred.;< Kaj', si te mislij.o, ,če.in<^j6-na .ulicah se- rriafore, da so.te že provega ■ hujdiča za rejp pptegnoli.' Kdo koli sen še jas bila v Marpro- gi te so bili toti semafori »crk- jeni«:. no •■ sploh ■ neso ' svetili. Zato je moga pri vsoken se- mafori' stoti tiidi' miličnik, ki je ureja promet .. .''Jas.bi ra- da vedla kaj se te. tejkQ s to- timi semafori hršijo no nos Prleke poleg zajebovlejo. Tebe ho"' Vse- brbrčfe' riežervi- ranega kota ll^pb' ^ozdrovla Micika iz Prlekije! ZDRAVO MICIKA! Veš jas sen tote semafore že nekda pfekrsta v »samo- nore«. Saj vena veš kaj to po- meni, da je toti prometni sig- nal samo za tiste, ki so malo prek krez les vsekani, mi v Prlekijiipa toga ne niicamo. ■ Srečno, Lujzek PRODAM parcelo v Brstju. Na- slov v upravi. tolJAKlNJA 1. razreda srednje Sole l§če zaposlitev za dopoldan- ski čas. Od 6.30 ure do 12. ure. Pazila bi otroka ali opravljala druga dela. PRODAM ,">00 kg betonskega že- leza po 4 din. Naslov v upravi. SOBNO omaro in kavč' kupim. Vprašajte v Murkovl «1. 7, Ptuj. FIAT 12.VPZ prevoženih 20 tisoč kro (ima priklop za prikolico) prodam. MreVlje Aleksander, Ormbška 1, Ptuj. GRADBENE ' parcclc ob Selški cesti v Ptuju kupim. Vprašajte na Zagrebški cesti 62. SPRE,JMEM kmečko flekie za čuvanje dveh otrok. PlaČa po dogovoru. Jakob Ferleš, Ul. Lac- kove čete 5, Ptuj (Nova vas). KDOR MI POSODI lOO.OOO S din jih vrnem z lepo nagrado. Na- slov v upravi. IŠČEMO upokojenca ali Študen- ta, ki bi dvakrat tedensko (po- nedeljek in torek) ob 12.45 nosil rokopise v Maribor. Oglasite se v uredništvu TEDNIKA v Lac- kovi ul. 2. RODILE SO: Olga Zelenik, Grajenščak 16 — Simona; Marija Mlinarič, Gomila 33 — Marjeto; Marija Korošec, Orešje n. h. — Bošt- jana; Katarina Dogša, Vrtnar- ska 5, Ormož — Tatjano; Oti- Ija Ivančič, Zupečja vas 24 — Marjana; Olga Toplak, Rž- belčja vas 8 — Silvo; Nada Bratuša, Mali Brebrovnik 55 — Valerijo; Marija Mere, Bu- dina 66,—. Valerij,o; Anica Ra- tajc, Prešernov^ 3 — Valerijo; Rozalija Belšak, Stojnci 100 — deklico; Terezija Malinger, Gerečja vas n. h. — deklico; Milena Zaje, Starošin.ce 4 — vaš iist Ivana; Terezija Rižnar, Str- mec 3 — Frančeka: Marija Kline, Žabjak. 13— dečka; Ma- rija Bogša, Koračice 22 — E- mila; Martina Zakelšek, Si- tež 6 — deč.ka,^, POROKE: ... .. , . Anton, Jviapči^S, CirilrMeto- dov drevored 9 in Ljuba Be- le, Pbbrežle " 163'; Anton Pre- dikaka, Kidričevo 39 in Jože- ' « fa Trajbarič, Bogojina 49. UMRLI SO: Andreja Veršič, Smolinci 53, roj. 1969, umrla 6. 12. 1971; Herma Pevec, Bezjakova 8, roj. 1894, 'umrla 7. 12. 1971; Jožefa Kokol, Gradišča 13, roj. 1910, umrl 8. 12. 1971; Marija Zelenik, Levajnci 21, roj. 1921, umrla 7. 12. 1971; Marija Les- jak. Selška cesta 35, roj. 1902, umrla 8.'l2. 1971; Stanko Bel- šak, Zelenikova 2, roj. 1934, umrl 9. 12. <1971; Primož Vido- vič. Ormoška J, roj. 1968, a- mrl 10. 12. 1971; . Ana Krušič, Mejna cesta 6, rej. 1889, umrla 10. 12. 1971, 1? STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 16. december 1971 NiED NAJBOLJŠE REČI NA SVETU SODI SMEH_ V zadnjih tednih smo izvedeli, kako se šalijo na različnih koncih sveta. Smešnice in zbadljivke vsakega naroda so posebnost zase, prav tako tudi ruski smeh, ki ga bomo spoznali danes. XXX Carju Petru velikemu so vsak dan poročali o ve- likem številu tatvin, ki so se dogajale vsepovsod. Ne- kega dne se je silno razjezil in naročil svojemu taj- niku: »Napišite razglas, da bo vsak tat, pa če ukrade še tako majhno stvar, brez milosti obešen.« »Ce želi vaše veličanstvo ostati brez podanikov, potem bom razglas napisal,« reče tajnik spoštljivo. XXX Carica Katarina Velika je imela o posilstvu poseb- no mnenje in ni dala prav družbi, ki ob takih prilož- nostih zažene krik po maščevanju, temveč je izjavila: »Veste, ženska je posiljena samo ob začetku napada, na koncu pa nikoli.« XXX Pesnik' Puškin je bil leta 1824 zaradi nekega pre- stopka odpuščen iz državne službe in pregnan na de- želo. Ko je v tistih dneh srečal tovariša iz šolskih let, mu je dejal: »Nekam slab si videti! Živeti bi moral bolj zase. Vidiš, jaz pravkar odhajam na posestvo, kjer bom lahko živel v miru in samoti.« »Kaj ti je to predpisal zdravnik?« ga je vprašal tovariš. »Ne zdravnik — temveč car . . . « XXX Duhovitemu satiriku Gogolju je v družbi postalo slabo. »Hitro, hitro, pomagajte mu!« je vzkliknila gospo- dinja, »dva moža naj ga držita, eden pa naj mu vlije žganje v usta.« »Ali bi me ne mogel eden držati in dva vlivati?« je šepetaje vprašal Gogolj. XXX Publicist revolucionar Hercen je opazil, da se neki bolnik zelo zanima za strokovne knjige in da se tudi zdravi po njih. »Pazite!« mu je svetoval, »da ne boste umrli za- radi tiskovne napake.« XXX Slavnega pevca Saljapina so povabili v Moskvo, kjer je bil takrat mestni poveljnik general Zeleni. Mož sicer ni bil posebno bister, je pa bil carjev ljub- ljenec in to je zadostovalo. Saljapin ga je srečal na prehodu in šel mimo nje- ga, ne da bi ga pozdravil. General je zakričal za njim: »Kaj si vendar dovolite? Zakaj me ne pozdravite?« »Ker vas ne poznam!« »Ne poznate me?« Debeli general je bil zelen od jeze. »Jaz sem Zeleni! Ali me boste sedaj pozdravili?« »Ali me boste sedaj pozdravili?« Saljapin je očetovsko odvrnil: »Ko boste dozoreli!« XXX Znan profesor je napisal silno učeno novo delo v težkem in slabem znanstvenem jeziku. O tem delu so se pogovarjali v družbi, v kateri je bil tudi dra- matik Cehov. Ko so ga vprašali, kaj sodi o delu, je dejal: »Odlično je. Zaslužilo bi, da ga nekdo prevede v ruščino.« XXX Car Nikolaj II je povabil angleškega diplomata na obed. Ta pa je po nesreči prevrnil kazorec, zaradi če- sar mu je bilo zelo nerodno. Car se je hotel dobro- dušno pohvaliti in je rekel: »Ali je pri vas v Angliji taka navada?« »Ne veličanstvo; sicer pa se večkrat kaj takega pripeti, toda pri nas tega nihče ne opazi!« XXX v razdobju, ko je imela GPU (državna politična uprava) precejšnjo besedo, je nastala naslednja anek- dota: V tramvaju je nekdo gromko kihnil — ravno ko je bilo imenovano Stalinovo ime. Agent GPU je po- gledal po vozu in vprašal: »Kdo je kihnil?« Vsi potniki se prestrašijo ob misli, če prizadeti potnik ne bo priznal svoje krivde, ker bodo sicer vsi zaprti. Izdati gB nočejo, toliko podli niso. Nazadnje se nekdo le javi, ves bled in trd od strahu: •Jaz sem kihnil.« Agent GPU ga pogleda In reče; »Na zdravje!« ,TEDN[K Izdaja CasoDlsnl tavod Ptujski tednik Ptuj, Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbar. Odgovorni urednik le Anton Bauntvin. - [zhaj« vsak Četrtek. — Tekoči raCun orl SDK Ptuj. St 524-3-772. — Tiska Časopisno podje tje Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevsk« ttlica 14.