—   338   —
Slovensko slovstvo.
Slovensko berilo %a V. gimnazialni ra%red, Pervi zvezek slovenskega berila za nadg:imna-zij, ktere^a bodo 4 zvezki, ki jih slavni naš Miklošič iz različnih spisov svojih in druzih naših pisavcov, starih in novih sostavlja, je že na svetlem •'•''•^'). Drug:i trije za VI., VIL in VIII. razred) bodo sčasoma sledili. Gospod doktor si je za pomočnika pri sestavljanju ,jbe-rila^^ slavnoznane^a slovenskega pisatelja ^osp. Na vrati la izvolil, či^ar obširna znanost slovenskega slovstva, marljivost velika in Ijubezin vtrudna za materinski jezik, in izverstna slovniska vednost pridejo pri takem dela na veliko veliko hvalo, da gre nrniši spod rok in se jako dobro doverši. Tako se smemo nadjati, da tadi ostali zvezki ,,berila^' bojo kmalo sledili.
Da se pa vender enkrat zastran pisave kolikor je moč zedinimo,  in  da ne  bi  eden  vlekel  jjhi'', eden
**")    V Ljubljani ga še ni.
jjhot^, smo prosili gosp. dr. Miklosic-a, ko nam je poslal neke pole svojeg:a „berila" v pretres: naj nam pravila razjasniti blagovoli, zakaj to tako, ano tako piše«
Dobili smo tedaj po gosp. Navratila od gosp. dr. Miklosic-a na svoje vprašanja sledeči odgovor, kteroga naznanimo po „Novicah", da ga bero vsi, kterim je e d i-nost v pisavi naši draga.
,,Ker je si. ministerstvo uka velelo, da se naj v ^berilu'' oblike deržavnega zakonika rabijo, je bilo treba različno pisavo slovenskih pisaveov z edin iti; samo v pesmih ni bilo moč povsod dosledno ravnati.
Potem takem so obveljale kakor v deržavnem zakonika starje oblike: ega, — emu, — era (^v 5. sklonu ali mestniku), — i m pa v 6tem ali druživniku po sta-roslovenski, česar nekteri še ne vejo. V višebroja je obveljal i\ lepim-ih-imi tudi po starosloven-ski rabi.
Vendar se piše po staroslovenski v besedah jjta (te)" in „vse" (razun višebrojnega možkega vsi) povsod e namesto ^, tedaj tudi: s tem, z vsem, teh, vseh itd., kakor po nekterih krajih še dan danes razločno izgovarjajo.
Kdor pa izgovarja e zamolklo, ga ta pisava ne more motiti, zato ker za ta zamolkli glas zdaj že do malega le e pišemo, ako izpeljava dragači ne veleva: dober,dobrega,težek,težkega, raertev, zvonček; ne: dob?T, dobr^LJa, težik, m/rtiv, zvončife.
Ravno zato je dosledno pisano sem (^namesto do-zdanjega s i m) in sem (narečje, adverb.), oboje enako, kakor velik del Slovencov oboje enako izgovarja; zakaj nekteri štajarski Slovenci govore kakor Čehi sem (ne 88m) ; narečje pa izgovarjajo sem (staroslov. se m o). Druga oseba glagola, namreč: si (tudi po staroslo-venski i) nima s pervo nič zapovedovati. Po staro-slovenski se piseperva: je srn; tukaj ne vidiš nikakega ^. Ako izpeljava ali staroslovenščina čerke i ne opravičuje, stoji tedaj namesto Metelkotovega a povsod dosledno e.
Dvoumja ne more med glagolom in narečjem sem v zvezi z drugimi besedami tudi nikdar biti, kakor med nemškima ,,8ein" (njegov, svoj) in „8ein" (biti) ne.
Ker ni, na priliko: pri Krajncih v govoru razlike, čemu bi bila v pisanju? Spozoavši to, pišejo po pravici novejši pisavci nemški ,,sein^^ tudi namesto po starem „seyn'^ To resnico (česar govore ne ločiš, čemu bi pisaje ločili) spoznavši, je začel slavni jeziko-znanec Grimm tudi po nemški vse z malimi čer-kami pisati. Govorečega poslušaje ne vidimo ne malih, ne velikih čerk, pa se vendar razumevamo. Po derž. zakoniku so obveljale tudi: dobre vina, ne dobra^•^¦) vina; nasproti lepša, ne lepši riba itd.
Ker je vodilo g. Miklošiča: piši, ako izpeljava ne brani, kolikor je moč, kakor govoriš, zato piše on: Marija, Terezija, Azija, Perzijanako. Noben nepotuj-čeni Slovan ne izgovarja Mari-a, Terezi-a, Azi-a itd.; j se sliši razločno, ako se tudi i (kedar je brezglasen) ne sliši: Mari-ja, Terez'ja , Azja itd. po ravno tisti postavi, kakor: piyem, pijao, prebijam itd., namesto pi-em, pi-an, prebi-am .... Ta postava je: ^slovenski jezik nima požirka" (hiatua). (Več od tega v „Mikl. Lautlehre"). Na sredini naj se sicer po njegovi misli tujkam obraz ne pači (Diogen, ne Dijogen); ali priti kline ima vsak jezik pravico po svoje krojiti.
Z a čin j a ti, poč in jati namesto: začenjati, počenjati, po štajerski-slovcnski, zato ker je tudi staro-slovenski, dosledno kakor: izpirati, podirati namesto: izperati, poderati.
(Konec sledi.)
*')    Zakaj ne, ker bi dosledno bilo?                             Vred.
—    346    —
Slovensko slovstvo.
Slovensko berilo za F. gimnazialni razred.
(Konec.)
Namesto novega ti (lile') etoji v berila po večmi govornikov in pisavcov dozdanjih ta^ zato ker govore Slovenci po besedah gosp. sostavljavca ali ta ali pa te^ — ti ali ts pa nikoli nikjer; toti kakor tisti se slisi, ti pa ne. Res, da bi se bolje ujemalo tiy ta^ to po izgledu lepi-a-o; ali slovničar nima pravice oblik, med ljudstvom nerabljenih, samovoljno ustvarjati, zato, da bi bila ena izjema manj v slovnici.
Kranjec, Kranjsko, ne Krajnec, Krajn-8 k o. Izpeljava iz besede ;,kraj^' (zato ker dežela na kraju leži), ne velja ^). Štajerski Slovenci izgovarjajo razločno ^^Kranjec*' ne „Krajnec". Gorenci, ki izgovarjajo: kon, pan, namesto konj, panj, pravijo Kranc, Kransko; ker pa pišemo konj, panj itd., moramo pisati tudi Kranjec, Kranjsko; zakaj da mora y v besedi biti, ni dvomiti. Dolenci (kranjski) izgovarjajo: Krajnec, Krajnsko; ali oni izgovarjajo tudi: kojn, pajn, zajn; ker pa pišemo: konj, panj, zanj itd., moramo dosledno tudi pisati Kranjec, Kranjsko, ne Krajnec, Krajnsko ^). Po misli gosp. Miklošiča se je naredilo ime Kranjsko, Kranja iz imena j^Carnia" po prestavi glasov, kakor v staroslo-venskem iz „Polikarpa" — Polikrap.
Kakor večjemu delu pisavcov je tudi g. Miklošiču pisava po izpeljavi še imenitnejša od pisave po izgovarjanju. Zato piše: Kosezki, francozki, možki, težki — iz: Kosez, Francoz-a, mož-a, težek (težak). Prav za prav bi se moralo pisati: Kosez-ski, francoz-ski, (^primerjaj tem oblike: francozovski, rusovski); ker je pa s iz govora popolnoma izpadel, in ker ga ni doslej nihče pisal, naj ostane pri starem. Kdor pa piše: francoski, angleški, moški itd. po glasu, mora pisati dosledno tudi namesto: skubsti, povedka — sku/>sti, po-vetka itd. Druga je, na priliko, z besedami: beraški, nemški, laški itd. namesto: berac^ki, nemc^ki, laA^ki; tukaj so se spremenili čs, cs in hs v š; ondi je pa s izpadel, m z, x ee glasita le zato, kakor s^ š^ ker na koncu zloga stojita: francoz-ki, anglež-ki (po glasu francos, angleš), pa tudi zato, ker pred k stojita. Pred terdimi prehaja namreč mehki glas tudi v terdega, kakor terdi pred mehkim v mehkega: s klinom, z gnojem.
Tukaj naj stoji   opomba,   da je  v  staroslovensčini
2)    ?                                                                          Vred.
3)    Ali tudi Kranja, Ukranja?                                 Vred.
—   347   —
končaj narečij iz prilogov na jjski" — ^ski-a-o" vedno i ne o^ toraj je ta izjema tudi v berilu obveljala; na priliko: to slovensko dete zna po slovenski in (po} laski, ona ffe možki vede itd. Večjidel Kranjcev izgovarja tudi po lašk^ nemsk', možk' itd.
Ker je to berilo slovensko, ni hotel gosp. so-atavljavec nič neslovenskega va-nj jemati; oblika in ^I)e8eda je slovenska, bodi si kjerkoli med Slovenci navadna. Sicer naj bo staroslovenščlna zvezda danica, ki nam pravo pot kaže, na ktero se moramo toraj pisaje po slovenski vedno ozirati, ako nečemo zahajati. Nekaj malega je po spregledbi ali pa po tiskarskem pogreškn ostalo; to pa naj nikogar ne moti, n. pr.: po Sniadeckomu namesto: poŠniadeckem; na kakih treh mestih stoji jega, j emu namesto: ga, mu, ali njega, njemu; v spisu „brezzakonje" predaj namesto prodaj; enkrat ali dvakrat medianski, per-zianski brez 7, namesto z ^', in še kaka taka mervica v preveliki naglosti. Gosp. sostavljavec prosi toraj vljudno gospode učenike, da bi take mervice blagovoljno po priliki sami popravljali.