LETO XII ŠTEVILKA 127 26. APRIL 1978
brestov
obzorn i k
lasilo delovne skupnosti
Naloge komunistov po kongresu ZKS
NAJPOMEMBNEJŠA POLITIČNA MANIFESTACIJA V PRETEKLEM MESECU V NAŠI REPUBLIKI — 8. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE — SE JE PO TEMELJITIH VNAPREJŠNJIH PRIPRAVAH IN PO VEČMESEČNI PREDKONGRESNI DEJAVNOSTI USPEŠNO ZAKLJUČILA. VSA TA AKTIVNOST IN ŠE ZLASTI SAM POTEK KONGRESA STA POKAZALA ENOTNOST SLOVENSKIH KOMUNISTOV V NJIHOVI POLITIČNI USMERITVI, Z VSEMI RAZPRAVAMI IN SPREJETIMI DOKUMENTI, PREDVSEM S SOGLASNO SPREJETO RESOLUCIJO, PA SO POSTAVILI JASNE,
trdne in akcijsko zastavljene temelje za svoje delovanje PRI GRADITVI IN RAZVIJANJU SAMOUPRAVNE SOCIALISTIČNE SLOVENSKE DRUŽBE V PRIHODNJIH LETIH.
Če naj govorimo o nalogah komunistov po kongresu, potem bi jih opredelil in razdelil na dve vrsti. Prvi sklop predstavljajo neposredne delovne naloge po samem kongresu. V tem sklopu sodijo v politično dejavnost zlasti temeljito in poglobljeno seznanjanje s politično vsebino spreletih dokumentov, zatem prilagoditev organiziranosti novim statutarnim določilom, priprava akcijskih programov in tako naprej. Ta del dejavnosti je neposredno povezan in tudi nekako časovno opredeljen s pripravami Oa 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije.
V	drugi sklop nalog pa sodi Uresničevanje same vsebine ozi-r°ma politike, sprejete, na kongresu. Gre za dejavnosti in nalo-6e, ki jih bomo komunisti uresničevali v našem družbenem živ-•jenju dolgoročneje, vse do naslednjega kongresa.
Nekakšen motto, rdeča nit vsega dogajanja in razmišljanj na kongresu je bilo vprašanje dejavnega človeka — njegova ob-last, njegov odločilni položaj na Vseh področjih našega družbe-nega življenja, pa naj gre za do-Seganje večje materialne proiz-v°dnje, ali za vlogo kulture v baši družbi, ali za sistem izobra-zevanja, ali za razvoj delegatskih udnosov, ali pa za organiziranost subjektivnih sil in same Zveze komunistov. Iz tega izhajajo po-am vse naloge komunistov v pri-bodnjem obdobju: ustvariti mo-amo torej takšen sistem, v kameni bo delovni človek sam go-Podar svoje usode in sreče, ne P® kdorkoli nad njim (»niti dr-kava, niti politična partija ...«)
V	razvijanju gospodarskih od-°sov in hitrejšega materialnega apredka je potrebno izpostaviti
T3 posebno nalogo uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja, ^bvbzanih z rastjo produktivno-1 n .večjim uveljavljanjem znanja b inovacij in z boljšo organiza-ijo dela. Ob tem so važne pra-une bi jasno zastavljene raz-°jne usmeritve na podlagi uve-javitve samoupravnega planirajta, kar naj v prihodnje spre-Jbeni neugodno proizvodno struk-luro v naši republiki (posebej za baše razmere smo o tem razpravljali tudi v občini).
Odnosi, ki jih je pri tem potrebno razviti, pri čemer smo še
popolnoma v začetku, pa so dohodkovni odnosi. Ob tem bo treba tudi obračunati z lastninsko in podjetniško miselnostjo, ki se kaže v pojmovanju, da je dohodek last in zasluga le posameznega delovnega kolektiva. Pri tem je najvažnejše, da dosledno v neposrednem življenju, ne le formalno uveljavimo ustavno opredelitev temeljne organizacije kot osnovne celice dela in gospodarjenja; od tod izhaja uveljavljanje vseh interesov na drugih ravneh, za doseganje teh pa tudi nujno hitrejše samoupravno združevanje dela in sredstev. Od tod se mora začeti tudi zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi, ki se uresničujejo v krajevnih skupnostih, prek interesov skupnosti z združevanjem dela in sredstev na osnovi vzajemnosti in solidarnosti, s svobodno menjavo dela in z dolgoročnejšim planiranjem. Pa pri tem tudi samoupravne interesne skupnosti še niso resnično mesto za sporazumevanje med uporabniki in izvajalci skupnih potreb. Ni treba posebej poudarjati, da nas pri vsem tem tudi v naši občini čaka .obilo nalog.
Kongres je posebej podprl razvoj političnega sistema v takšni smeri kot je opredeljena v Kardeljevi študiji, sprejeti na 30. seji predsedstva centralnega komiteja ZKJ. V uresničevanje zasnove pravega demokratičnega samoupravnega pluralizma, v katerem prihajajo do neposrednega izraza neposredni življenjski interesi delovnih ljudi, bo potrebnih veliko prizadevanj komunistov in vseh subjektivnih sil; delegatski sistem kot ogrodje političnega sistema sam po sebi, brez zavestnega prizadevanja namreč ne bo deloval in postal resnična oblika neposrednega osebnega življenja delovnih ljudi. V razvoju političnega sistema samoupravnega pluralizma je potrebna preobrazba odnosov na različnih področjih, zlasti v že omenjenih temeljnih celicah: temeljnih organizacijah, krajevnih in interesnih skupnostih, pa v občini, v celotnem skupščinskem sistemu, pravosodnem sistemu in drugod.
Naj posebej poudarim, da je kongres veliko pozornosti posvetil vprašanjem kulture, znanosti, vzgoje in izobraževanja, kar zadeva razvoj teh področij in idej-
nim vprašanjem. V kulturi je treba proč z elitističnimi, tehnokratskimi, apolitičnimi malomeščanskimi nazori in hotenji, poglabljati in širiti pa je treba prostor človekove svobode, razviti razredno osvobodilno funkcijo in s tega vidika dosežke podvreči kritičnemu vrednotenju in preverjanju ter ločiti plodno, ustvarjalno in neposredno od jalovega in ne-naprednega.
Vzgojo in izobraževanje je treba še bolj povezati z združenim delom in zagotoviti večji vpliv uporabnikov. Razviti je treba po-družabljanje šole s povezovanjem v okolje (krajevno skupnost), razviti celodnevno šolo kot prevladujočo obliko in pospešiti razvoj usmerjenega izobraževanja, kjer je še bolj dosledno poudarjeno načelo »za delo, ob delu, iz dela«.
Za doseganje vseh teh ciljev in za uresničevanje vsebinskih .nalog, ki jih je kongres opredelil, je potrebna ustrezna organiziranost Zveze komunistov. Zato je kongres sprejel spremenjen in dopolnjen statut. Težišče dela Zveze komunistov, ki izhaja iz zastavljenega razvoja naše družbe, je v osnovnih celicah — v temeljnih organizacijah in skupnostih, zato je v organizaranosti Zveze komunistov v statutarnih določilih poudarjena vloga osnovnih organizacij, pa tudi njihova akcijska povezanost.
J. Frank
v
Čestitamo ob prazniku dela
Že vrsto desetletij je Prvi maj simbol boja za svobodno, ustvarjalno življenje delavstva, za njegovo enakopravno in odločilno mesto v sodobni družbi... Žal mora še marsikje v svetu podirati mrzle zidove starih, preživelih odnosov in se boriti za svoje najosnovnejše pravice.
V	naši socialistični samoupravni družbi praznujemo letos delavski praznik še z globljo vsebino; vse bolj se z našo družbeno preobrazbo bližamo davnemu snu človeka — odločati o sadovih svojega dela. To njegovo vlogo je še posebej trdno in nedvomno podčrtal nedavni kongres slovenskih komunistov. Veliko smo dosegli v osvobajanju delovnega človeka; zato je prav, če si ob voščilih zaželimo, da bi to postala resnica vsega sveta, da bi ustvarjalno delo, mir in sodelovanje krojili medčloveške odnose.
V	teh dneh praznujemo tudi ustanovitev Osvobodilne fronte in dneve osvoboditve po vsej naši domovini. Nehote misel prebrodi trnjevo pot osvobodilnega boja in revolucije in se izostri v trdno spoznanje: preveč trpljenja in bolečin je rodilo našo svobodo, da bi brez boja spet klonili v suženjstvo in brezpravnost. Hočemo svobodni, v miru, sami sebi krojiti bogatejši jutrišnji dan!
OB DELAVSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO VSEM BRESTOVCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SVETA!
O ustnem časopisu Delavske enotnosti in našega glasila je bilo precej zapisanega v sredstvih javnega obveščanja. Kljub temu smo pripravili povzetek razgovora na 5. strani
Spodbujati izvoz znotraj Bresta ?
Kontejner za izvoz bo kmalu nared
Nepozabni vtisi
NAŠA DELEGATKA O KONGRESU SLOVENSKIH KOMUNISTOV
O tem, da našo družbeno skupnost žulijo težave zunanje trgovinskega primanjkljaja, da so cene v izvozu bistveno nižje kot na domačem trgu, da se temeljne organizacije, ki izvažajo, v pretežni meri otepajo s finančnimi težavami, lahko preberemo vsak dan v dnevnem časopisju ali slišimo, ko nanese pogovor na stanje našega gospodarstva.
Vseh mogočih stališč in predlogov, ki skušajo ta vprašanja reševati, je nešteto. Največkrat pa se pojavlja vprašanje, kako naj temeljna organizacija, ki več uvaža kot izvaža, stimulira sosednjo temeljno organizacijo, ki daje potrebna devizna sredstva. Do teh vprašanj največkrat prihaja med panogami in med delovnimi organizacijami, vendar pa so močno prisotne tudi v odnosih med temeljnimi organizacijami znotraj delovne organizacije. Zato ni čudno, da je do teh vprašanj prišlo tudi na delavskih svetih Skupnih dejavnosti in TOZD Prodaja, ko sta razpravljala o samoupravnem sporazumu o ekonomskih odnosih s tujino.
V	začetku aprila so vsi delavski sveti naših Temeljnih organizacij sprejeli samoupravne sporazume, M urejajo gospodarske odnose s tujino. V našem glasilu je že bilo pisano o oblikovanju samoupravnih interesnih skupnosti za ekonomske odnose s tujino, zato tega ne bi ponavljal.
SISEOT, ki so bili ustanovljeni po republikah in pokrajinah pred dobrim letom, da bi pristojnosti države za urejanje ekonomskih odnosov s tujino prenesli na republike in na združeno delo. V prihodnje naj bi republike _ in združeno delo skrbeli za politiko jugoslovanske plačilne in devizne bilance.
S tem samoupravnim sporazumom so določena merila in pogoji za razpolaganje z devizami tistih organizacij, ki ustvarjajo dovolj deviz za opravljanje zuna-nje-trgovinskih in deviznih poslov v okviru zakona o deviznem poslovanju, obenem pa enotna merila in postopek za pridobitev pravice do nakupa deviz na deviznem trgu za tiste organizacije združenega dela, ki ne ustvarjajo deviz po ustreznih določilih zakona o deviznem poslovanju.
Proizvodnim organizacijam združenega dela, ki so do 31. decembra lani v razmerju uvoza z izvozom plačevala uvoz v nižjem znesku kot je bil devizni priliv od izvoza, se tako določeno razmerje zmanjša do 15 odstotkov.
Proizvodnim organizacijam združenega dela, ki so do 31. decembra v razmerju uvoza z izvozom plačale uvoz v višjem znesku kot so dosegle devizni priliv od izvoza, se tako določeno razmerje zmanjša za 20 odstotkov.
V	denarna sredstva (kvoto) za uvoz repromateriala opreme in rezerevnih delov se šteje samo izvoz na konvertibilno področje.
Proizvodne organizacije združenega dela, ki več kot 40 odstotkov svojega celotnega prihodka doseže jo z izvozom blaga na konvertibilno področje, se štejejo kot pretežni izvozniki in lahko plačujejo uvoz v letu 1978 do višine deviznega priliva.
Velike težave bodo pri dajanju soglasij za uvoz opreme s konvertibilnega področja. Soglasja bodo le za opremo, ki trajno zagotavlja prodajo blaga na tuja tržišča in ob pogoju, da proiz-valajec predeluje surovine in materiale, katerih oskrba je mogoča na domačem trgu. Zatem tudi tedaj, če takšne ali podobne opreme ni mogoče nabaviti doma ali če i o ie mogoče pod približno enakimi pogoji in ob podobni kvaliteti kupiti v državah s klirinškim .načinom plačila.
Soglasja za uvoz opreme do
Vendar stvar ni tako preprosta kot kaže na prvi pogled. Želo vidna bi bila zveza, če bi se temeljna organizacija odločila za izvoz kljub možnosti za prodajo na domačem trgu zato, da bi drugi temeljni organizaciji omogočila uvoz potrebnih reprodukcijskih materialov.
V lesni industriji ni veliko primerov, da bi večja ponudba od povpraševanja silila nekatere temeljne organizacije v izvoz, ker preprosto vseh proizvodov ne morejo prodati na domačem trgu. Takoj ob tem se nam pojavlja vprašanje o reprodukcijski povezanosti temeljnih organizacij, saj določen proizvod, za katerega je potreben uvoz reprodukcijskega materiala, služi v nadaljnji predelavi tisti temeljni organiza-ciij, ki finalni proizvod izvaža.
Tipičen primer za to je v Brestu Tovarna ivemih plošč, ki potrebuje del reprodukcijskega materiala za oplemenitenje in za vzdrževanje iz uvoza, iverko pa nato uporabljajo ostale temeljne
vrednosti 100 milijonov dinarjev daje komisija za uvoz opreme, soglasja za uvoz opreme v vrednosti nad 100 milijonov dinarjev pa daje skupščina skupnosti.
Če povzamemo iz tega sporazuma glavne značilnosti, potem lahko ugotovimo, da bo uvoz vse
Da bi kar najbolj sodelovali v predkongresni dejavnosti sindikatov in da bi vanjo pritegnili kar najširši krog sindikalnega članstva, smo sprejeli rokovnik del predkongresnih dejavnosti v naši občini. V razpravi je že gradivo, ki ga je poslalo v razpravo predsedstvo Zveze sindikatov. To gradivo vsebuje osnove za politično organizacijsko izgradnjo sindikatov.
V	prihodnjih dneh bo poslan v razpravo tudi osnutek politično-organizacijske zgradbe sindikatov Slovenije. V maju bomo opravili pregled opravljenih nalog, za katere nas zavezujejo sklepi osmega kongresa Zveze sindikatov Slovenije izpred štirih let. To nalogo morajo opraviti vse osnovne organizacije, pa tudi konference sindikata.
Ta pregled kongresnih sklepov naj bo tudi dogovor za neposredno dejavnost sindikatov v predkongresnem obdobju. V maju bodo tudi že razprave v vseh osnovnih organizacijah o gradivih za 9. kongres sindikata. Letos poteče tudi mandat sedanjemu občinskemu sindikalnemu svetu, zato bo potrebno, da bodo osnovne organizacije izvolile nove delegate v občinski svet; v tem obdobju bo tudi evidentiranje možnih kandidatov za člane republiških in občinskih odborov sindikatov, na evidentiranje kandidatov za delegate 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije ter za člane republiškega sveta sindikata.
V	juniju bo skupščina občinskega sveta, na kateri bo podano
organizacije. Za ta del porabe iz uvoza bi bila stimulacija vsekakor vprašljiva. V okviru delovne organizacije imajo temeljne organizacije različne proizvodne programe, ki pa se med seboj dopolnjujejo. Torej s tem omogočajo temeljne organizacije, ki sicer .ne izvažajo, tudi drugi temeljni organizaciji večjo prodajo na domačem trgu, ki bi v nasprotnem primeru morala dodatni de! proizvodnje izvoziti.
Vsi ti pomisleki še v večji meri veljajo za Brest, saj so v preteklosti temeljne organizacije rastle ravno z združevanjem sredstev in z načrtno usmeritvijo proizvodnega programa, ki je bil v interesu vseh temeljnih organizacij. Zato je treba vse te pomisleke ponovno preveriti, preden se odločimo za interno stimulacijo izvoza. Seveda to še ne pomeni, da do tega ne more priti, vendar mora za tem stati interes vseh temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote.
bolj odvisen od izvoza in če bomo hoteli redno oskrbovati našo proizvodnjo s potrebnimi reproma-teriali ter ustvariti devizna sredstva za uvoz opreme in rezervnih delov, bomo morali še bolj prizadevati za vse večji izvoz.
C. Komac
poročilo o delovanju v štiriletnem obdobju dela občinskega sveta. Konstituiran bo novi občinski svet, predlagani bodo kandidati za člane republiških in zveznih organov in razpravljalo se bo o dokumentih za 9. kongres slovenskih sindikatov. V začetku oktobra bodo volitve članov v omenjene organe, razprave o predlogu kongresnih dokumentov in priprava delegatov za aktivno sodelovanje na 9. kongresu. Predvidoma bodo našo občino oziroma članstvo zastopali na 9. kongresu štirje delegati. Kongres bo predvidoma koncem oktobra v Mariboru.
O delu kongresa slovenskih komunistov je bilo veliko povedanega v vseh sredstvih javnega obveščanja. Že pred njim smo se v prejšnji številki pogovarjali z našo delegatko Dragico ARKO. Tokrat smo jo zaprosili, naj nam pove, kakšni so njeni vtisi s tega pomembnega srečanja.
»Ponedeljek, težko pričakovani dan, je že v zgodnjih jutranjih urah vzbudil v meni nenavadno praznično napetost, ki se je vse bolj stopnjevala.
Delegati iz naše občine smo se ob sedmih zbrali na komiteju. Še kratek razgovor s sekretarjem in s tovariši iz vodstev druž-beno-političnih organizacij. Kmalu nas je sprejela Ljubljana, vsa praznično bela in lepa kot še nikoli.
Natančno ob desetih je v napolnjeni dvorani zadonela Internacionala, simbol moči delavstva. Internacionala je odmevala iz grl udeležencev in nehote se je orosilo marsikatero oko. Tega mogočnega občutka ni mogoče opisati, treba ga je doživeti.
Pozdrav pionirjev z veliko obljubo kongresu: Ko odrastemo, bomo nadaljevali vaše delo! je
dalo kongresu posebno zagotovilo naših pionirjev iz vse domovine, da bo mladi rod nadaljeval delo svojih dedov in očetov.
Kongres je pričel predsednik tovariš France Popit, ki je v svojem govoru poudaril, da smo na pravi poti in da moramo nadaljevati delo, ki ga pred nas postavlja avantgarda našega delavskega razreda. Zveza komunistov pod vod.~i-'om tovariša Tita.
Tovarišu Titu smo poslali pozdravno pismo z željo nas vseh, da bi še dolgo vodil jugoslovanske komuniste in vse naše narode.
Drugi dan kongresa sem sodelovala v komisiji za družbenoekonomske odnose. Največ smo govorili o prihodnosti, nakazali smo temeljne smeri akcije, da bomo z družbeno preobrazbo ustvarili takšne samoupravne družbeno-ekonomske odnose, v katerih bodo temeljne organizacije in krajevne skupnosti vse bolj resnične osnovne celice družbenega dela in življenja, v katerih bomo delavci zavestno odločali o svoji prihodnosti. Ugodno smo ocenili dosežene uspehe med sedmim in osmim kongresom Zveze komunistov.
Zadnji dan kongresa smo sprejemali zaključke vseh komisij in sklepe, ki nam jih je izoblikoval kongres s svojim delom.
Takoj zatem so bile volitve. Za predsednika centralnega komiteja smo ponovno izvolili tovariša Franceta Popita.
Na tovariškem srečanju vseh udeležencev je tudi predkongresna trema popustila, pa sem se s tovariši komunisti v preprosti besedi pogovorila o vsem, kar zadeva naše prihodnje delo.
Žal je vse zelo hitro minilo, pa vendar sem prišla domov z bogatimi izkušnjami in spoznanji-
Želim si le to, da bi enotnost in tovarištvo, ki sta bila na kongresu, ostala za vedno v naši Zvezi komunistov v vseh delovnih organizacijah in povsod tam, kjer delamo in živimo.«
Razgovor pripravil V. ŽNIDARŠIČ
A. OTONIČAR
Naši temeljni organizaciji v Loški dolini
P. Oblak
Mi — v odnosih s tujino
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O GOSPODARSKIH ODNOSIH S TUJINO
Stikati pred kongresom
PRIPRAVE SINDIKATOV NA NJIHOV DEVETI KONGRES
Lanska prodaja na domačem tržišču
Čeprav je že nekoliko pozno pisati o lanski prodaji, saj se je iztekel že dobršen del letošnjega leta in smo zato bolj zaposleni z letošnjo, Pa je prav in najbrž zanimivo, če si ogledamo lansko prodajo gotovih izdelkov na domačem tržišču.
Prodaja pohištva na domačem trgu je v preteklem letu dosegla 401 milijon dinarjev in je za 14,3 odstotka nad doseženim obsegom Prodaje v letu 1976.
Če dosežene rezultate primerjamo s planiranimi, lahko ugotovimo, da smo plan presegli za 7 odstotkov. Predvsem je to posledica ugodne konjukture v prvem polletju, urejenih kreditnih pogojev ter v veliki meri tudi uspelih proizvodnih programov. Med njimi naj omenimo le sestavljivi program Katarina in novi program Zala iz Tovarne Pohištva Cerknica, kuhinje Brest in kuhinjo VEGA-74/S iz Tovarne Pohištva Stari trg, sedežno garnituro Mojca iz tapetništva ter novo jedilnico Zala iz Tovarne pohištva Martinjak. Glede na dejstvo, da smo o prodaji po temeljnih organizacijah že pisali, je namen pričujočega zapisa osvetlili rezultate prodaje z vidika tržišča.
£>a bi dobili odgovor na vprašanje, kje je po naših proizvodih največje povpraševanje, si oglejmo najprej prodajo v deležih po področjih. Zaradi primerjave so zapisani tudi deleži za leto 1976.
SFRJ	Slovenija	Hrvatska	Srbija	BiH	Makedonija	Črna gora
100	47,1	25,6	18,9	4,7	2,8	0,9
100	48,3	25,1	17,1	5,0	3,2	1,3
SFRJ	Slovenija	Hrvatska	Srbija	B i H	Makedonija	Črna gora
100	100	100	100	100	100	100
114	117	112	103	145	130	165
Mesto	%	I (1976 = 100)
Cerknica (Salon)	11,75	112
Zagreb	8,21	120
Beograd	7,41	121
Ljubljana	7,09	102
Maribor	5,82	99
Split	3,71	143
Novi Sad	3,60	114
Celje	3,22	149
Rijeka	2,47	120
Skopje	1,78	138
Če pogledamo indekse, ki nam povedo, za koliko se je povečala ali zmanjšala prodaja glede na prejšnje leto, vidimo, da je prodaja vrednostno zelo narastla v Splitu, Celju in Skopju, medtem ko je v Ljubljani in Mariboru na ravni iz leta 1976. Če pa pogledamo odstotek prodaje vidimo, da smo na primer v Zagrebu realizirali 8,21 odstotkov celotne lanske prodaje, v Beogradu 7,41 odstotka, v Ljubljani 7,09 odstotka itd. Iz seštevka pa vidimo, da smo v naštetih desetih mestih dosegli skupno 55 odstotkov celotne prodaje. Dejstvo, da v Salonu v Cerknici prodamo več kot recimo v Zagrebu ali Beogradu, več kot v Bosni in Hercegovini in le 5,3 odstotka manj kot v Srbiji, dovolj zgovorno priča o pravilno zastavljeni politiki izgradnje lastnih salonov. Zaposleni v naših salonih so mnogo bolj povezani z delovno organizacijo in življenjem v njej kot delavci v ostalih trgovinskih organizacijah. Kupcu bolje svetujejo in tako vplivajo na njegovo odločitev za nakup. Sicer pa je iz spodnje tabele videti promet v naših salonih, njiliov delež v celotni prodaji in indeks rasti.
1976
1977
Bistvenih strukturnih premikov pri prodaji ni bilo. Vendar smo lahko zadovoljni, da so se povečali deleži Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore, saj težimo za tem, da se naše pohištvo uveljavi tudi na teh tržiščih. Z neposredno prisotnostjo na teh območjih želimo čim bolj seznaniti kupce z našimi izdelki, z našim delom ter jih pritegniti k nakupu. Istočasno se zavedamo, da ima enakomerno razporejena prodaja velike prednosti, ko je potrebno premagovati zastoje, do katerih pride zaradi zmanjšanja povpraševanja na posameznih področjih. Obenem je potrebno ugotoviti, da je prodaja v naši največji republiki, potem ko se je v celotni prodaji v letu 1977 zmanjšala za 1,8 odstotka glede na leto 1976, le prenizka. Če upoštevamo, da v Srbiji živi 41 odstotkov prebivalstva Jugoslavije, da je v njej skoraj polovica vseh prodajaln s pohištvom ter da so osebni dohodki le nekoliko nižji od osebnega dohodka poprečnega Jugoslovana, je to vsekakor očitno.
V	spodnji tabeli je s pomočjo indeksov prikazano, koliko se je Vrednostno povečala prodaja po republikah glede na prodajo vi. 1976.
1976
1977
Iz tabele je videti visok porast prodaje v Črni gori ter Bosni in Hercegovini glede na prodajo v letu 1976, kar ima za posledico tudi Večje relativne deleže teh republik v skupni prodaji. Rast v Hrvatski je le nekoliko pod ravnijo rasti celotne realizirane prodaje, medtem ko indeks za Srbijo kaže, da je prodaja ostala skoraj na ravni prejšnjega leta oziroma se je dvignila za 3 odstotke. Pri tein velja opomniti, da predstavlja 17-odstotno povečanje prodaje v Sloveniji 190 milijonov din, kar je 65-odstotno povečanje, v črni gori pa le 2 milijona 100 tisoč dinarjev, če gledamo v absolutnih zneskih. Iz prika-zancga pa lahko izluščimo, da predstavlja porast prodaje v Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter v Črni gori velik napredek; glede na dosežene uspehe pa lahko pričakujemo še boljše.
Osredotočenje prodaje v večjih mestih je iz leta v leto bolj očitna.
V	letu 1976 smo v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani prodali 23 odstotkov izdelkov, v preteklem letu pa nekoliko manj — 22,7 odstotka. Relativno zmanjšanje prodaje v teh mestih, kjer sicer dosegamo naj-večjo prodajo je dobrodošlo, saj pomeni hitrejšo rast prodaje izven teh prodajnih središč. Skladno z rastjo prodaje se je število mest, v katerih prodaja presega delež enega odstotka celotne dosežene Prodaje povečal s 15 v letu 1976 na 16 lani. Medtem ko smo v letu 1976 evidentirali 133 mest, ki so presegla prodajo 100 tisoč dinarjev, Je v letu 1977 to število naraslo na 174.
Vsekakor je to tudi posledica migracije ljudi iz podeželja v mesto, Zaradi česar se veča kupna moč le4eh. Čim večje število prodajnih mest, na katerih je zastopano tudi naše pohištvo, pa je naš osnovni puj- Iz spodnje tabele je mogoče razbrati, da smo v desetih mestih, m so po deležu prodaje zaporedno našteta, dosegli več kot 55 odstotkov celotne prodaje v letu 1977.
Salon	%	I (1976 = 100)
Cerknica	11,75	112
Maribor	3,63	104
Zagreb	2,85	107
Beograd	0,36	—
Skupaj: 18,59
Prodaja v lastnih salonih je v letu 1977 narastla za 12 odstotkov v primerjavi z letom 1976, medtem pa se je njihov delež zmanjšal z 19,42 na 18,59, kar pomeni, da prodaja na sploh narašča hitreje kot v naših salonih.
Za konec, bo prav, da imenujemo trgovinske organizacije, prek katerih je naša prodaja najvišja. To so Slovenijales Ljubljana, Lesnina Ljubljana, ABC — Združeno trgovinsko podjetje Ljubljana, Export-drvo Zagreb in Novi dom Beograd.
V. PRIM
V7 svet — z železniške postaje na Rakeku
Brestlna Zagrebškem velesejmu
Skupaj: 55,06
Že po dolgi tradiciji je bil tudi letos v aprilu Zagrebški spomladanski sejem blaga široke potrošnje. Sejem je trajal od 17. do 23. aprila. Na njem je razstavljal svoje izdelke tudi Brest in sicer na svojem stalnem prodajnem prostoru v Salonu Zagreb, ki je na sejemskem prostoru.
Obiskovalcem smo predstavili naš redni proizvodni program, medtem ko posebnih novosti ni bilo. Omeniti je treba le novo jedilnico Tovarne pohištva Cerknica, ki pa še ni dokončno oblikovana; pri izpopolnjevanju bo pač treba upoštevati pripombe, ki smo jih slišali med sejmom.
Obiskovalcem so bili prikazani različni sestavi Zale in Katarine, pa sedežna garnitura in delno
Kuhinja Brest 0-1. Program kuhinj bodo predstavili v prihodnji številki
program Tovarne pohištva Jelka iz Begunj.
Največ pozornosti je vsekakor požel proizvodni program Tovarne pohištva Stari trg, predvsem kuhinja BREST-03. Predstavljen je bil sicer ves naš proizvodni program kuhinj, izstopala pa je prav omenjena kuhinja. Tudi pri obiskovalcih je vzbudila največ zanimanja in lahko rečemo, da je kuhinja BREST-03 v vrhu jugoslovanskih kuhinj.
Kuhinja je izdelana po posebnem postopku (zaobljeni robovi), v rumeni barvi, z rjavo delovno ploščo in rjavimi utopnimi ročaji. Postopek izdelave te kuhinje je sicer tehnološko zahteven, vendar bo treba vložiti vse sile, da bomo zadovoljili potrebno kvaliteto kuhinje.
Pri tej kuhinji in pri kuhinji Brest-oreh smo razširili možnost vgraditve več termoelektričnih aparatov, kar bo zadovoljilo še tako zahtevne kupce. BREST-03 prav sedaj prihaja v redno prodajo in veliko zanimanje nam obeta tudi dobro prodajo na trgu. V sklopu kuhinj so bili razstavljeni tudi naši stoli in mize in sicer garniture M-77, M-78 in pa kotni sestav Zale.
Na koncu lahko rečemo, da je Brest dobro predstavil svoj program in zadovoljil obiskovalce.
In še nekaj besed o celotnem sejmu. O bistvenih novostih ne moremo govoriti. Proizvajalci so predstavili le redne proizvodne programe, za katere pa lahko rečemo, da so čedalje bolj po enem in istem kopitu. Preveč je medsebojnega posnemanja, kar vsekakor ni dobro za prihodnji razvoj pohištvene industrije.
J. Vidmar
Tabor v Ameriki
Amerika, dežela kontrastov, socialnih razlik, konserviranih jedi, umazanih črnskih četrti, prostranih ravnin, širokih cest, drvečih razbitih avtomobilov; Amerika simbol razkošja in bede. Na drugi strani Kanada — simbol korektnosti, dežela pravljične arhitekture, rodovitnih ravnin, dežela brez vojaške obveznosti. Ti dve državi sta sprejeli »Tabor« iz Cerknice, ki je onkraj »luže« zastopal kulturo slovenskega naroda, vedrino in značaj Jugoslovanov.
Nastopi našega zbora so nepretrgoma trajali štirinajst dni. To so bili koncerti po kulturnih domovih, restavracijah, v domu za onemogle, na radiu in na televiziji. Povsod številni poslušalci, priznanja, iskrene čestitke.
V	Kanadi smo imeli samo en koncert, kajti vse dvorane so bile že prej oddane za druge prireditve. Kanadčani so nas zato povabili v oktobru, ko bodo dvorane proste. Nismo se branili.
Kakšen uspeh je imel naš pevski zbor, govore priznanja, ki smo jih dobivali po koncertih. Med največja priznanja štejemo washingtonsko in ohijsko zastavo, ključ Clevelanda ter Barban-tona, priznanje v aplavzih, v solzah prisotnih, ki so iskreno uživali v našem petju. Pesmi o polharjih, o Slivnici, o Menišiji, jezeru in Javorniku so vračali naše ljudi — Amerikance v zgodnjo mladost, ko so sami uživali kraje naše lepe Notranjske.
V	Salonu pohištva v Cerknici nameravamo razstaviti vse nagrade in priznanja, ki smo jih bili deležni v Ameriki in Kanadi. Ob tej priložnosti bi zavrteli filmski posnetek o obisku v Ameriki, najbolj uspele pesmi pa bi tudi zapeli.
Toliko na kratko o potovanju zbora »Tabor« v Ameriko.
F. Gagula
‘ potrebno. FRANK SMITH, pred.
Odličen nastop zbora Tabor
..*»
CLEVELAND - Zadnjo nedeljo v marcu, to je 26. marca so
:%
.
Tabor iz Cerknice v Sloveniji in osvojili srca poslušalcev, ki jih je bilo okoli 600.
Osemnajst vrlih fantov je prepevalo krasne pesmi, peli so z občutkom, mnoge pesmi so morali ponoviti. Proti koncu koncerta so-poslušalci"stoje ploskali.
Dirigent Janez Kranjc zasluži globoko zahvalo za dobro naštudiran program.
Prejeli so priznanje obeh zbornic države Ohio, ki ima sedež v Columbusu, prav tako so prejeli priznanje clevelandskega župana. Prejeli so zastavo države Ohio, ki je le nekaj dni plapolala nad ohi- -jskim kapitelom.
Prejeli so šopek rdečih nageljev od Zarje in od .sveta združenih ameriških Slovencev.
Hvala ti, draga Slovenija, da si nam poslala 18 svojih sinov, ki so nas razveselili z lepim petjem. Krepko so ti fantje oživeli ljubezen da naše pesmi, ki bo še : dolgo odmevala po Ameriki, kjerkoli se naši rojaki nahajajo, zlasti pa v ameriški Ljubljani v Clevelandu. FRANK KOKAL
Iz poročil v glasilih naših ameriških izseljencev
Novo iz našega tapetništva
Po prvem letošnjem četrtletju lahko ugotovimo, da se je proizvodnja tapetniških izdelkov v novih prostorih v Podskrajniku utekla in da ni posebnih večjih organizacijskih ali tehnoloških težav oziroma ovir za doseganje planskih nalog in ciljev. Trenutno so pred kolektivom tapetništva zelo velike in odgovorne naloge: samoupravno organiziranje v temeljno organizacijo tapetništva ter izvolitev vseh ustreznih organov upravljanja, povečanje obsega proizvodnje, pocenitev proizvodnje, povečanje delovne storilnosti, razširitev proizvodnega programa po modelih in blagu, prehod na proizvodnjo po naročilu, zagotovitev zadostne in pravočasne dobave ogrodij od kooperantov in ne nazadnje izboljšanje kvalitete izdelkov in delovne discipline.
Velika težava pri vsem delu v tapetništvu je, da nismo še samoupravno organizirani, se pravi, da nismo še registrirani kot samostojna temeljna organizacija in da nimamo še svojih organov upravljanja, kar vse ustvarja negodovanje med zaposlenimi. Po eni plati je v vodstvu tovarne čutiti nekakšno bojazen, da ne bi prišlo do nesamoupravnih odločitev, po drugi strani pa je jasno, da smo vsi zaposleni prikrajšani za normalno delavsko samoupravljanje in odločanje, ki sta živa v Brestovih temeljnih organizacijah. Zato je predvideno, da že aprila sprejmemo statutarni sklep o izvolitvi začasnih organov upravljanja, s čimer bi omogočili nemoteno delovanje tapetništva, pa tudi sistema samoupravljanja.
Druga zelo velika naloga pa je, kako povečati obseg proizvodnje in kaj proizvajati. Po letnem planu, ki predvideva za tapetništvo, da moramo proizvesti za 79.154 tisoč dinarjev različnih izdelkov, lahko vidimo, da ta naloga ni majhna.
Doseganje planskih nalog
Obseg po let. planu
Mesec
Ob raziskavah trga in ob obiskih po trgovinah smo ugotovili, da se moramo tudi bolj prilagajati zahtevam trga, kar zadeva izbiro blaga, saj na tem področju zaostajamo za ostalimi proizvajalci, ki imajo vsi širšo izbiro blaga in garnitur, ki jih proizvajajo po naročilu.
Prednost proizvodnje po naročilu je, da se proizvodnja za znanega kupca, da se s tem zmanjšajo zaloge in ker veš, za koga proizvajaš sedežne garniture takoj odpremljaš in ni potrebno, da jih pakiraš v kartonsko embalažo. To vse poceni proizvodne stroške, saj predstavljajo ti stroški v naši tovarni 5.121.358 dinarjev. Seveda pa je treba vzporedno in vnaprej rešiti sistem naročanja in zbiranja naročil, izdelati kataloge blaga, proučiti sistem skladiščenja in transportiran j a, pa še kai.
Prav gotovo je ta sistem prodaje in proizvodnje mnogo teže obvladovati, vendar pa se z njim ustvarjajo tako veliki gospodarski učinki, da nas naravnost silijo v to, posebno še, če vemo, da
°r$ir dos«žo„„ 4;2Mti
vo ploskovno in sedežno pohištvo, ki sodita v sam vrh jugoslovanskega pohištva.
Pri tem pa ne moremo mimo tega, da ne bi pogledali, kako je z našo_ storilnostjo, ki ni zavidljiva, če se primerjamo z ostalimi proizvajalci oblazinjenega pohištva, ki si krepko pomagajo, da bi pri veliki konkurenci na tržišču oblazinjenega pohištva obdržali svoj vodilni položaj.
Vidimo torej, da je pred našim kolektivom mnogo več nalog in zahtev, ki jih moramo rešiti v najkrajšem času kot pa je novosti, o katerih bi lahko pisali. Vendar sodim, da bodo le-te kmalu, če hočemo, da bomo držali korak z ostalimi proizvajalci tapetniških izdelkov.	J. Gornik
V novi tovarn* so delovni pogoji bistveno boljši
Stanovanjska zadruga v Cerknici
Že dolgo ni našega malega mesta kakšna stvar tako zanimala kot stanovanjska zadruga, ki je bila ustanovljena na Brestu. Ker tudi precej časa o njej nismo poročali v našem glasilu, so se pojavile govorice, neka skupina ljudi »kuha« po svoje in bo iz tega iztržila kar največ za svoje interese. Zato je prav, da zadrugo nekoliko širše predstavimo ter obrazložimo motive za njeno ustanovitev, pa tudi cilje, za katere si prizadeva.
Januar
Februar
Marec
6.596.000	4.078.876	4.964.297,02	75	121,7
6.596.000	5.472.740	4.986.883,40	75,6	91,1
6.596.000	5.876.399	5.405.683,00	81,9	92
Zamisel o ustanovitvi zadruge se je porodila pravzaprav iz potreb po stanovanjski gradnji, ki naj bi zagotovila neprekinjeno reševanje stanovanjskih vprašanj. Letos in verjetno tudi prihodnje leto ni predvidena družbena gradnja v Cerknici, zato bi to pomenilo za Brest zaostajanje v reševanju kadrovskih vprašanj, pa tudi v reševanju družbenega standarda vseh zaposlenih. Hkrati se s tem sprostijo v tem letu precejšnja finančna sredstva stanovanjske izgradnje, ki bi bila dve leti neizrabljena.
družnike, je bila vsekakor zagotovitev finančnih sredstev. Pri tem je levlji delež prispevala stanovanjska banka Ljubljana s svojo podružnico v Cerknici, dogovori pa so tudi s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in z dobavitelji montažnih elementov. Vzporedno s tem poteka izbira najugodnejšega ponudnika ter razdelitev parcel med zadružnike in izbira tipa montažne hiše. Zato pričakujemo, da bodo po pridobitvi gradoenega dovoljenja in vpisa zadruge v sodni register, lopate zapele že ob koncu maja.
L Zagotoviti hitro izgradnjo, ki bo omogočila v začetku leta 1979 sprostitev približno 25 družbenih stanovanj, v katera se bodo vselili tisti, ki se niso odločili za gradnjo, ali ki te možnosti še nimajo.
Če Brestov delež odpade, bo to odložilo rok gradnje za nekaj let, medtem ko bodo sredstva ležala neizkoriščena in izgubljala na vrednosti.
2.	V ničemer ne bo prikrajšana dosedanja zasebna izgradnja.
3.	Zagotovila bo, da bodo tudi delavci z nižjimi osebnimi dohodki sposobni odplačevati kredite, saj so v zadrugi člani } različnimi osebnimi dohodki iz vseh temeljnih organizacij.
4.	Omogočila bo nemoten nakup družbenih stanovanj v prihodnjih letih.
Skupaj 19.788.000 15.428.015 15.356.863,42	77,6	99,5
Iz pregleda je razvidno, da proizvodnja zaostaja za planskimi nalogami. Glavni vzrok za nedoseganje plana je nepravočasna in nezadostna dobava ogrodij od Olesa iz Postojne in Tovarne pohištva Martinjak.
Kaj proizvajati, pa je ena izmed najvažnejših nalog naše tovarne, pa tudi marketing službe, saj je od pravilne in raznolike izbire modelov in blaga odvisna prodaja, od tega pa zaloge in samo planiranje proizvodnje. To pa vse vpliva na vezavo obratnih sredstev in na gospodarjenje.
Trenutno proizvajamo sedežni garnituri MOJCA in PELIKAN. V maju pa bo prišla iz proizvodnje sedežna garnitura MIHAELA. Predvidevamo tudi, da moramo letos osvojiti proizvodnjo vsaj še ene garniture s francoskim ležiščem in sedežne elemente, ki bi bili v celoti iz polyuretana.
Zakaj garnituro s francoskim ležiščem? Ugotovljeno je, da v toplepših in obmorskih krajih naše države kupci iščejo in zahtevajo v glavnem garniture s francoskim ležiščem in z jogi vložki, ker so garniture z vložki iz ipre-na ali po^ureta^a za te kraje prevroče.
smo v Jugoslaviji samo še dva ali trije proizvajalci, ki uporabljamo kartonsko embalažo, kar še kako vpliva na končno ceno izdelka.
Pri vrednostni in funkcionalni analizi, ki smo jo opravili za naše izdelke v februarju, da bi zmanjšali proizvodne stroške, je bilo nekaj predlogov, kako poceniti proizvodne stroške za MOJCO in URŠKO. Med drugimi je bil tudi predlog, ki ga je prispeval Franc Vidmar, da bi za MOJCO izdelovali stranico iz iverke in oblili s polyuretanom, kar bo zmanjšalo proizvodne stroške pri paru stranic za 211,27 dinarjev.
Mislim, da s tem ne smemo končati dela na tem področju, ampak, da moramo še intenzivneje iskati različne izboljšave in pocenitve, posebno še, če vemo, da so naši proizvodi v primerjavi z ostalimi proizvodi konkurenčnih tovarn dražji za 10 do 20 odstotkov. To pa ni malo, posebno še, če upoštevamo videz in kvaliteto izdelkov ostalih proizvajalcev, ki so si že ustvarili svoj sloves na tržišču. Zanj pa se bomo morali mi še kako boriti, da bo veljalo tudi za oblazinjeno pohištvo to, kar velja za Bresto-
Iz naše proizvodnje tapetniških izdelkov
Da bi te težave premostili, je bilo potrebno poiskati učinkovito in naši zakonodaji ustrezno obliko organiziranja individualne gradnje. Oblika, ki jo ponujajo naši zakoni, je stanovanjska zadruga, ki omogoča usmerjeno gradnjo. Učinkovita pa je tista gradnja, ki bo zagotovila čim hitrejšo gradnjo večjega števila zasebnih hiš in tako omogočila sprostitev družbenih stanovanj. Takšna gradnja pa so stanovanjske hiše montažnega tipa. Letos je tako predvideno 40 montažnih hiš, s čimer bo sproščenih približno 25 najemnih stanovanj.
Ob samem oblikovani« zadruge se je pokazalo, da je takšna oblika organiziranja širšega pomena za celotno občino in je tudi trajnejšega značaja. Zato je prevladalo mnenje, naj bo zadruga odprtega tipa in omogoča vstop vsem zasebnim graditeljem tudi zunaj Bresta, pa tudi tistim, ki so se odločili za klasično gradnjo. S tem ima zadruga možnost, da v širšem prostoru zagotovi usmerjeno zasebno gradnjo.
O ustanovnem občnem zboru smo v Obzorniku že poročali. Čeprav so bile stvari že na začetku več ali manj jasne, pa vseeno stvari niso potekale tako hitro. Prav naloga, ki je čakala za-
V finančni konstrukciji je predviden tudi Brest. Vendar naši samoupravni akti takšne organizirane oblike gradnje ne predvidevajo, zato bodo dane v javno razpravo dopolnitve samoupravnega sporazuma o stanovanjski gradnji. Pri tem je treba poudariti, da zaradi zadruge ne bodo v ničemer okrnjena sredstva, ki so bila do sedaj namenjena za zasebno gradnjo. Seveda, če se bo del tistih graditeljev, ki so bili sedaj udeleženi pri sredstvih za zasebno gradnjo, odločil za vstop v zadrugo, bo ustrezno popravljen tudi delež sredstev za ta namen.
Brestova sredstva pa imajo še drug namen. Vsa ostala sredstva dobijo zadružniki pod enakimi pogoji in bodo zato Brestova sredstva namenjena predvsem za izravnavanje socialnih razlik. Ali z drugimi besedami: zadružnik, ki ima nižje osebne dohodke, bo dobil Brestov kredit na daljšo odplačilno dobo in obratno, tako da bo poprečna odplačilna doba vseh zadružnikov v mejah zakona.
Dopolnitve samoupravnega sporazuma zato nimajo namena omogočati samo nekaterim lažjo pot do svojega stanovanja oziroma hiše, ampak:
5.	Pomenila bo prelomnico v hitri komunalno urejeni graditvi in omogočila reševanje stanovanjskih vprašanj — z oplemenitenjem Brestovih sredstev.
Vsa ta dejstva nedvomno pričajo, da so spremembe sporazuma utemeljene.
K vsemu naj dodamo še to, da je o teh vprašanjih načelno razpravljal že skupni delavski svet, na dveh svojih sejah in zahteval od služb, naj izdelajo predlog, ki naj pripomore k racionalnemu, sprotnemu in hitremu reševanju stanovanjskih vprašanj.
Rešitev s stanovanjsko zadrug? je vsekakor tudi družbeno primerna, saj zakon o stanovanjskih zadrugah izhaja iz pozitivnega odnosa zakonodajalca do tovrstnih usmerjenih gradenj. Tak' šno ugotovitev nam je potrdil tudi družbeni pravobranilec up' ravljanja, ko smo v zvezi z omenjeno idejo poiskali njegovo mnenje. Zakon celo nalaga pomoč zadrugam, saj v 2. členit pravi:
»Družbenopolitične skupnosti pomagajo občanom, združenirn v zadrugi, z ukrepi, ki jih sprejemajo v okviru svoje zemljiške, urbanistične, komunalne in davčne politike, zlasti pri oddajanji1 (Konec na 5. strani)
Priloga: OBZORNIK ZA OBČANE
Seja občinske skupščine občine Cerknica
V	novi skupščinski dvorani je bila 12. aprila prva skupna seja vseh zborov skupščine občine Cerknica: družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Volilni in kadrovski organi pri občinski konferenci SZDL so oblikovali predlog kondidatov za najvišje občinske funkcije. Predlog je bil posredovan vsem temeljnim kandidacijskim konferencam, ki so izoblikovale stališča in dale tudi pripombe, od katerih so bile upoštevane le nekatere.
Delegati vseh zborov so na seji izvolili za predsednika občinske skupščine Janeza Pakiža, za podpredsednika pa Rudija Mlakarja. Za predsednika izvršnega sveta je bil izvoljen Franc Sterle, za podpredsednika pa Danilo Mlinar.
Delegati družbenopolitičnega zbora so izvolili za predsednika družbenopolitičnega zbora Slavka Bergleza, za podpredsednika pa Mira Juvančiča.
Delegati zbora združenega dela so za predsednika zbora združenega dela izvolili Cirila Komaca, za podpredsednika pa Jožeta Juvančiča.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so za predsednico zbora krajevnih skupnosti izvolili Ivanko Udovič, za podpredsednika pa Rajka Lipovca.
Vsi zbori so izvolili še člane izvršnega sveta. Za posamezna področja so bili izvoljeni:
Danilo Mlinar — vodja štaba za civilno zaščito,
Alojz Otoničar — področje notranjih zadev, varnosti in družbene samozaščite,
Franc Čefarin — za področje ljudske obrambe,
Franc Zrimšek — za področje gospodarstva, obrti, industrije in davčne politike,
Ljubo Ule — za področje planiranja,
Sašo Miler — za področje urbanizma, komunalnih in stanovanjskih zadev,
Leopold Frelih — za področje kmetijstva in gozdarstva,
Edo Lenarčič za področje družbenih dejavnosti (vzgoja in izobraževanje, za del skupne porabe in za razvoj samoupravne organiziranosti),
Leon Razdrih — za področje družbenih dejavnosti socialnega značaja, za del skupne porabe ter za splošno porabo.
Nezasedeno je ostalo mesto za področje turizma, gostinstva in trgovine.
Sekretar izvršnega sveta je Fikret Mehadžič.
V	zbor občin skupščine SR Slovenije je bil izvoljen Jože Hren, za njegovega namestnika pa Tone PIos.
Delegati vseh zborov so glasovali tudi o listi kandidatov za člane Predsedstva SR Slovenije ter o listi kandidatov za zvezni zbor skupščine SFRJ.
B. Turšič
Kandidati za vodilne funkcije v skupščinah interesnih skupnosti
SIS za vzgojo in izobraževanje
Predsednik skupščine Predsednik izvršnega odbora Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev
SIS za kulturo
Predsednik skupščine Predsednik izvršnega odbora Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev
SIS za telesno kulturo
Predsednik skupščine Predsednik izvršnega odbora Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev
SIS za raziskovalno dejavnost
Predsednik skupščine Predsednik izvršnega odbora
TROHA Branko, Kovinoplastika Lož OBLAK Leopold, Brest SD JERNEJČIČ Mirko, KS Rakek TORNIČ Vika, Osnovna šola Cerk.
HARMEL Vojko. Brest SD URBAS Ivan, KS Cerknica ŠTEFAN Ivo, Brest TIP Cerknica ŠRAJ Jernej, KS Loška dolina
TORNIČ Slavko, KS Cerknica URBAS Tone, sodnik za prekrške MIHELČIČ Franc, Kovinopl. Lož ZIGMUND Tone, KS Cerknica
URBAS Jože ml., Brest SD GOGALA Dušan, Kovinoplastika NV
SIS za zaposlovanje
Predsednik skupščine Predsednik izvršnega odbora
SIS za socialno skrbstvo
Predsednik skupščine Predsednik izvršnega odbora
SIS za socialno varstvo
Predsednik skupščine Predsednik izvršnega odbora
SIS za otroško varstvo
Predsednik skupščine Predsednik izvršnega odbora Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev
SIS za zdravstvo
Predsednik skupščine Predsednik izvršnega odbora Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev
SIS za pokojninsko, invalidsko
Predsednik skupščine Predsednik izvršnega odbora
ARKO Anton, Nanos TOZD Trgov. OPEKA Janez, Brest Jelka Begunje
NELO Zvone, Kovinoplastika Lož LIKAR Tončka, KS Cerknica
OBREZA Tone, Brest TOZD TLI KLANČAR Jože, Brest TOZD TPC
ŽNIDARŠIČ Marko, Kovinopl. Lož PAKIŽ Dragica, Nanos TOZD Trg. RAZDRIH Marija, Brest Jelka KRANJC Anica, VVZ Cerknica
HVALA Franc, Brest TIP Cerknica MOHAR Janez, Kovinoplastika Lož JERIČ Marjan, Kartonaža Rakek MUSIČ dr. Ljiljana, ZD Cerknica
zavarovanje
KRAŠEVEC Alojz, Kovinoplastika MILEK Anton, KS Cerknica
SIS za stanovanjsko gospodarstvo
Predsednik skupščine	LOVŠE Ivan, Brest SD
Predsednik izvršnega odbora JERNEJČIČ Tone, LB Cerknica Predsednik zbora uporabnikov VUKIČEVIČ Momo, Nanos TOZD T. predsednik zbora izvajalcev KEBE Maks, SKS Cerknica
Uresničevanje srednjeročnega načrta investicij v občini
Splošni družbeni in socialni razvoj je v osnovi odvisen od gospodarskega razvoja, gospodarski razvoj pa od vrste dejavnosti, med katerimi so pomembne nove naložbe — če ne najvažnejše za razširjeno reprodukcijo, za modernizacijo tehnologije in procesov proizvodnje. To so področja gospodarske politike, ki omogočajo ustvarjanje večje nove vrednosti.
Drugo je področje vlaganj v gospodarsko infrastrukturo — zlasti v energetiko in prometne komunikacije, kar predstavlja osnovo za gospodarski razvoj. V naši občini običajno mislimo na industrijski razvoj, kadar govorimo o gospodarskem razvoju (čeprav ne gre zanemarjati tudi drugih gospodarskih dejavnosti), za celovit razvoj pa seveda ni dovolj vlaganj samo v gospodarstvo, pač pa skladno tudi v druge dejavnosti kot so oskrba, zdravstvo, izobraževanje, otroško varstvo, kultura, varstvo in urejanje okolja in podobno.
S srednjeročnim planom občine za obdobje 1976—1980 smo predvideli skupno za 1.080.000.000 dinarjev investicij; od tega za gospodarske naložbe 67 %, za komunalno dejavnost (skupno s cestami) 12 %, za stanovanjsko izgradnjo 15 %, za družbeno dejavnost 6 %, poleg tega še 203.880.000 dinarjev za obratna sredstva v gospodarstvu.
Delež investicij v tem planu za osnovna sredstva gospodarstva v družbenem proizvodu znaša 27 % v občini, v Sloveniji pa je ta delež 20 %.
Ta srednjeročna planska opredelitev investicij je bistveno drugačna od prejšnjih obdobij, saj smo v preteklosti vlagali skoraj izključno v razvoj industrije. Ob analizi uresničevanja razvoja prejšnjega srednjeročnega obdobja 1971—1975 so se pokazala velika neskladja po posameznih področjih. Iz teh ugotovitev smo se opredelili v dogovor o osnovah družbenega plana razvoja občine za obdobje 1976—1980, dati večji poudarek tudi drugim dejavnostim, ki so v preteklosti zaostajale.
To so dejavnosti gospodarstva — trgovina, gostinstvo in turizem, promet komunalna dejavnost, ne nazadnje tudi kmetijstvo in prehrana.
Gremo proti koncu prve polovice srednjeročnega plana in sedaj že lahko ocenjujemo, da se nekateri investicijski programi spreminjajo in dopolnjujejo, kar bo prav gotovo vplivalo na končno realizacijo.
Velika sredstva vlagamo tudi v stanovanjsko izgradnjo, saj predvidevamo po planu stano vanjske skupnosti, da bomo v srednjeročnem obdobju zgradili 440 novih stanovanj v družbeni in zasebni lasti za vrednost nad 166 milijonov dinarjev.
Investicijski program gospodar stva, zlasti Bresta, težijo k spremembam enostranske gospodar-
ske usmerjenosti, za kar smo se prav tako opredelili z dogovorom o osnovah plana.
V	celoti gledano dinamika investicijskih naložb za leto 1976— 1977 zaostaja za srednjeročnim načrtom, če bi jo enakomerno porazdelili po letih, saj smo uresničili le eno četrtino predvidenih naložb. Ocenjujemo da to ni zaskrbljujoče, saj so mnogi investicijski programi v fazi izgradnje ali v končni pripravi za pričetek gradnje.
V	družbenem planu občine smo povzeli vse investicijske programe osnovnih nosilcev planiranja, ki imajo svoje plane ovrednotene (to so TOZD in SIS). V resoluciji o uresničevanju srednjeročnega plana investicij za leto 1978 pa smo se prav tako dogovorili in določili neposredne nosilce in objekte investicijske izgradnje. Te pa predstavljajo vrednostno od srednjeročnega plana 32 %. Če bomo uspeli tak plan investicij realizirati v letošnjem letu, se bomo približali dinamiki realizacije.
Omenimo naj nekaj konkretnih objektov in nosilcev gospodarskih investicij v občini Cerknica, katerih dela so v teku ali jih nameravajo pričeti letos;
Brest Cerknica — rekonstrukcija stare Iverke v nove kapacitete ognjevarnih plošč, rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje v TP Cerknica, rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje v TP Stari trg in dokončanje nove hale tapetništva v Podskrajniku, TP Jelka Begunje — odprava ozkih grl in zamenjava dela strojne opreme.
Kovinoplastika Lož — novogradnja galvane v TOZD Okovje, novogradnja — proizvodna hala TOZD Inox in skladišče v Bab-nem polju.
Kartonaža Rakek — izgradnja proizvodne hale — lepenka mikroval in nabava opreme.
Gradišče Cerknica — izgradnja betonarne, obrata suhe malte in skladišče.
Perutninski kombinat Pivka — LKP Cerknica — izgradnja perutninske farme — proizvodnja konzumnih jajc.
KZ Cerknica TOZD Sodelova nje — izgradnja skladišča za kmetijske izdelke v Žilcah, skladišče v Loški dolini, oprema mesnice Loška dolina in združevanje sredstev pri skupni naložbi v objekt sterilizacije mleka.
Kovind Unec — ureditev inštalacij ogrevanja in nabave strojne opreme.
GG TOZD Cerknica — izgradnja trdih gozdnih cest in poti za opravljanje gozdarske dejavnosti, nabava opreme.
GG TOZD Snežnik — izgradnja trdih gozdnih cest in poti za opravljanje gozdarske dejavnosti, nabava opreme.
Avtomontaža TOZD Cerknica
—	pričetek izgradnje proizvodne hale.
Lesnina TOZD Novolit Nova vas — dopolnitev proizvodnega procesa izdelave lahkih gradbenih plošč.
Nanos TOZD Trgovina Rakek
—	pričetek gradnje blagovnega centra v Cerknici.
Jama Postojna TOZD Gostinstvo Cerknica — pričetek gradnje motela v Cerknici.
Pri uresničevanju investicijskih programov pa se vendar srečujemo v vrsto težav, ki ovirajo normalen potek. Te so: v večini TOZD slaba akumulativnost, slaba pripravljenost investicijskih programov, neizgrajena komunalna infrastruktura, težave s prostorsko opredelitvijo, zapletenost pridobivanja in urejanja lokacijske in druge dokumentacije, pomanjkanje strokovnih kadrov in drugo. Tudi v prihodnje bo še potrebno vlagati velike napore za hitrejši in skladnejši razvoj vseh dejavnosti gospodarskega in družbenega razvoja. Vsaka generacija mora vsak čas v vseh svojih obdobjih nositi svoj del odgovornosti lastnega in skupnega razvoja.
Še bo potrebno utrjevati in razvijati dohodkovne odnose, svobodno menjavo dela, združevanje sredstev v združenem delu, pa tudi združevanje sredstev občanov. Slednje še zlasti za razvoj družbenih dejavnosti, varstva okolja in komunalnega urejanja, kar naj prispeva k višji stopnji družbenega standarda, hitrejšega splošnega razvoja in boljšega osebnega počutja.
J. Pakiž
Idilična zimska podoba Žile
Proizvodnja in cene mesa
Vprašanje proizvodnje govejega mesa se je resno zaostrilo že ob koncu leta 1977. V drugi polovici leta 1977 so se proizvodni stroški za kilogram mesa zaradi podražitve repromaterialov (krmil, gnojil, strojne opreme) in velikega pomanjkanja telet zaradi črnih zakolov dvignili nad lastno ceno. Razlika v ceni mleka in mesa se je povečala tako, da je v vsej Sloveniji in tudi pri nas prišlo do delne preusmeritve v mlečno proizvodnjo in v manjšo proizvodnjo pitane živine.
Ob ukinitvi republiške premije in zvezne kompenzacije na meso se cena za proizvajalca ni v ničemer spremenila, čeprav je breme intervencij prešlo na potrošnika. Neskladja v cenah so se samo povečala, tako da je prišlo ob koncu leta 1977 in v prvih mesecih tega leta do resne krize pri preskrbi z mesom.
Živinorejska poslovna skupnost Slovenije, v katero so vključene vse proizvodne, predelovalne in trgovske organizacije, je sicer sprejela vrsto priporočil, ki jih je posredoval komiteju za tržišče in cene in izvršnemu svetu Slovenije. Predlogi so opozarjali na nujnost rešitve neskladja med priznanimi odkupnimi cenami in maloprodajnimi cenami mesa.
Zaradi odlašanja pri rešitvi tega vprašanja je velik del Slovenije začel oddajati živino v Hrvatsko za potrebe predelovalne industrije — izvoza, kjer se je cena zaradi bližujoče se turistične sezone oblikovala za 30 odstotkov višje kot v Sloveniji, ki pa še vedno vztraja na odkupni ceni 23,40 din za kilogram žive teže.
Glede na nastalo stanje je bil potem v posameznih reprodukcijskih celotah (ABC Pomurka, KIT Ljubljanske mlekarne, Mercator) sprejet dogovor, da se odkupno ceno za proizvajalca poveča na 25,00 din za kilogram žive teže, pa čeprav so ostale maloprodajne cene mesa nespremenjene.
Breme razlike je prenešeno na predelovalne in trgovske organizacije, kar je še povečalo težko finančno stanje. Pri tem prihaja do resnih motenj pri preskrbi s svežim mesom.
Živinorejska poslovna skupnost Slovenije je sicer predlagala uvedbo premije 2,00 din za kilogram mesa, vendar koordinacijski odbor za področje živinoreje v Sloveniji s tem ni soglašal, češ, da uvedba premije v ničemer ne rešuje sedanjega stanja v živinoreji. Bila so le priporočila, naj se cene oblikujejo na podlagi medrepubliškega dogovora, ki pa bo verjetno podpisan v juniju tega leta.
Zaradi tako sprejetega sklepa je zadeva preložena za najmanj tri mesece. V tem času pa je
močno ogrožena preskrba domačega trga zaradi cen, ki jih ima sosednja Hrvatska. Nastala je tudi nevarnost za omajanje kvalitetnih kooperacijskih odnosov združenih kmetov in prihodnje proizvodnje pitane živine v družbenem sektorju.
Takšno stanje vpliva tudi na preskrbo domačega trga v naši občini, saj je razlika med odkupno in priznanimi maloprodajnimi cenami dosedaj povzročila že več kot 30 starih milijonov izgube.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je razpravljal o nastalem stanju in zavzel stališče, da je položaj v živinorejski proizvodnji kritičen in naj republiški organi čimprej učinkovito ukrepajo. Istočasno se je tudi zavzel za sporazumno reševanje težav pri oskrbi z mesom pri nas, pri čemer naj bi dosegli medsebojne sporazume med dobavitelji in porabniki.	L. Frelih
Obrambni dan
Obramba domovine ni samo pravica in dolžnost posameznikov, ampak je pravica, dolžnost in obveznost vseh — tudi pionirjev in mladincev. Že v osnovni šoli začnemo s poukom obrambe in zaščite, saj je priprava otrok za oboroženi odpor proti sovražniku naša obveznost in nujnost prav sedaj, v miru.
Letos so se nam ponudili za mentorje obrambnega krožka predstavniki ljudske armade iz Postojne. Kot zaključek tega dela smo organizirali svoj OBRAMBNI DAN.
V ponedeljek se je prva šolska ura prevesila v drugo polovico, ko je glas po zvočniku sporočil učencem:
»Alarm — zapustite šolo!«
Ker so bili učenci že nekaj dni prej v šolskem glasilu Brstje obveščeni, kako se morajo ob znaku alarma obnašati, so se hiteli oblačiti in obuvati brez panike in prerivanja. Po tem pa so mirno odšli na svoja zbirna mesta, ki jim jih je določil obrambni načrt. Tam so mimo čakali novih navodil.
Umaknili smo se v zavetje spomladanskega gozda. S seboj smo nesli vse, kar smo najbolj potrebovali za svoje delo. Zaupne dokumente, ki so ostali v šolskem poslopju, smo »uničili«, da ne bi prišli v neprave roke.
Med drevjem so rastli šotori kot gobe po dežju. Čeprav nam
vreme ni bilo preveč naklonjeno, je bila učna ura kar pod oblačnim nebom. Kurirji so vestno opravljali svoje naloge; saniteta je skrbela za ranjene; informa-tivno-propagandna služba je zbirala podatke o posameznih dogodkih; opazovalci so preverjali okolico; nihče ni mogel brez prepustnice nikamor; štab je dajal navodila; intendantje so skrbeli, da so imele kuharice dovolj vode; enote civilne zaščite pa so se tako vživele, da so se zares spopadle z učenci, ki so skušali vdreti v šolo ... Steklo se je razbilo, šole pa le niso zavzeli. Kako so žarele mlade oči, ko so na terenu izdali glasilo Svobodno Brstje in so ga kurirji odnesli na javke. Z obrambnih položajev v notranjskih gozdovih smo poslali tudi brzojavko s prisrčnimi pozdravi vsem delegatom na osmem kongresu Zveze komunistov Slovenije. Po malici smo se vrnili pred šolo, kjer je bil partizanski miting.
Potem smo ocenili naš obrambni dan. Napravili smo nekaj napak, bile so pomanjkljivosti; toda marsičesa smo se tudi naučili. Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izpeljavi našega obrambnega dne, velja v imenu šolske skupnosti zahvala, prav posebej pa še krajevni skupnosti in delavcem s področja narodne obrambe in družbene samozaščite.
C. Levec
SPOŠTOVANI BRALCI!
Tokrat smo v naši stalni rubriki »Predstavljamo občinske samoupravne interesne skupnosti« nameravali predstaviti izobraževalno skupnost, vendar se nam je zataknilo. Delovni razgovor nam je uspelo organizirati šele po drugem sklicu, nato pa nas je zaradi obširne problematike stisnil čas, da bi lahko gradivo pravočasno pripravili za tisk.
O izobraževalni skupnosti in o poglavitnih vprašanjih izobraževanja v naši občini boste torej lahko brali v prihodnji številki glasila.
PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE V NAŠI OBČINI ZA LETO 1978
SREBRNA PRIZNANJA
GERKMAN SLAVA iz Cerknice za aktivno delo med narodnoosvobodilnim bojem in za družbenopolitično delo v povojnem obdobju. MODIC MILAN iz Rakeka za prispevek v organiziranju zadružništva in za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah.
JUVANČIČ JOŽE iz Loža za aktivno družbenopolitično delo in za prispevek k samoupravni organiziranosti krajevne skupnosti. KOGEJ DARKA iz Nove vasi za vestno in marljivo delo v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti.
LENARČIČ EDO iz Rakeka za pomembne prispevke pri graditvi samoupravnih družbenih odnosov in uspešnem opravljanju odgovor nih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah.
BRONASTA PRIZNANJA
JAKOPIN JOŽE iz Cajnarjev za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti.
UDOVIČ IVANKA iz Rakeka za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih.
JAKOPIN DRAGO iz Cerknice za aktivno delo v organih krajevne skupnosti in na področju gasilstva.
ROK NEŽKA iz Rakeka za aktivno delo med narodnoosvobodilnim bojem in v organizaciji Zveze borcev.
STROHSACK PETER iz Rakeka za uspešno vodenje organizacije rezervnih vojaških starešin in za aktivno družbenopolitično delo. URBAS IVAN iz Cerknice za vsestransko uspešno delo na področju kulturnih dejavnosti.
PETROVČIČ EDVARD iz Cerknice za dolgoletno uspešno aktivistično delo na vseh področjih v krajevni skupnosti.
REBOLJ MIRKO iz Rakeka za uspešno organiziranje glasbene dejavnosti in za aktivno delo v pevskih zborih.
FACIA ALOJZ iz Ivanjega sela za aktivno delo med narodnoosvobodilnim bojem in v povojnem obdobju.
LEVEC CVETKA iz Cerknice za aktivno delo pri organiziranju in vodenju kulturnih prireditev.
TRUDEN JANEZ iz Cerknice za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo na vseh področjih javnega življenja.
KOČEVAR MILENA iz Starega trga za uspešno vodenje mladinske organizacije in za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah. OREL MARIJA iz Rakeka za dolgoletno aktivno delo v organizacijah in društvih v krajevni skupnosti.
PERUŠEK IVAN iz Podcerkve za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in za uspešno vodenje gasilskega društva.
ŠRAJ JERNEJ iz Markovca za uspešno in vsestransko aktivnost pri razvijanju kulture v krajevni skupnosti.
MAJETIČ MARIJA iz Babnega polja za dolgoletno družbenopolitično delo in vsestransko aktivnost v krajevni skupnosti.
OBREZA TONE iz Starega trga za aktivno delo v organizaciji Zveze komunistov in za uspešno delo v pripravah na volitve.
ŠTRITOF KAROL iz Rudolfovega za dolgoletno delo in aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti.
MATIČIČ JOŽE iz Pirmanov za aktivno delo v krajevni organizaciji Socialistične zveze.
PIRMAN JANKO iz Žile za dolgoletno družbenopolitično delo in aktivnost v delegatskem sistemu.
BRZEK FRANC iz Osredka za dolgoletno delo in aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah krajevne skupnosti.
STERLE MILAN iz Rakeka za vsestransko aktivnost pri delu v družbenopolitičnih organizacijah.
MEDEN ANTON iz Begunj za aktivno delo v organih vaške in krajevne s-kupnosti ter za družbenopolitično aktivnost.
ROŽANC JANEZ iz Selščka za vestno in aktivno delo v organih vaške in krajevne skupnosti.
KOGOVŠEK DANICA iz Begunj za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah krajevne skupnosti.
INTIHAR KAROL iz Zavrha za aktivno delo v času narodnoosvobodilnega boja in za dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah krajevne skupnosti.
JAKLIČ ANDREJ iz Ravnika za dolgoletno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in za aktivnost v razvoju naprednega kmetijstva. MELE MATIJA iz Strmice za vsestransko aktivnost pri razvoju vaške skupnosti in za uspešno sodelovanje v organih krajevne skupnosti.
ŠTRUKELJ IVA iz Nove vasi za dolgoletno in uspešno delo v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti.
ŠKRABEC LOJZE iz Velikih Blok za velik prispevek v razvoju naprednega kmetijstva in za uspešno delo v organih krajevne skupnosti.
PROSLAVA OB 25-LETNICI PROSTOVOLJNEGA KRVODAJALSTVA V CERKNICI
Na dan krvodajalcev občine Cerknica — 16. aprila je bila proslava ob 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva, združena s podelitvijo priznanj in diplom krvodajalcem.
Kratek kulturni program, ki so ga priredili učenci Osnovne šole Cerknica, so odlikovanci in gostje — predstavniki družbeno-političnih organizacij občine Cerknica — burno pozdravili.
Predsednik občinskega odbora Rdečega križa Cerknica je poudaril pomen in vlogo krvodajalstva, posebno danes, ko razvoj medicine in uvajanje sodobnih načinov zdravljenja terjata vedno večje količine krvi.
Število krvodajalcev vsako leto raste. Leta 1953 smo imeli le 226 krvodajalcev, lani pa je bilo že 816 odvzemov krvi. Med krvodajalce je vpisanih že več kot 4000 občanov občine Cerknica, kar pomeni, da je več kot vsak tretji občan dal vsaj enkrat svojo kri-Svojo zavest smo spet pokazali 24. in 25. aprila, ko je bil odvzem krvi v telovadnici v Cerknici in 26. aprila, ko je bil odvzem dragocene življenjske tekočine v osnovni šoli v Starem trgu.
Predsednik občinske skupščine tovariš Janez Pakiž se je zahvalil krvodajalcem za njihovo humano delo in osvetlil lik pionirja krvodajalstva v Cerknici dr. Stanka Pušenjaka.
Po podelitvi 216 priznanj krvodajalcem, ki so dali 5, 10, 15, 20, 25-krat in večkrat kri, je prejel še posebno diplomo tovariš Jože Pucko iz Bočkovega, ki je že 66-krat daroval svojo kri.
22. aprila pa je bila podelitev priznanj v Starem trgu za Loško dolino.
Kri rešuje življenja!	V. Toni
0 bistvenih vprašanjih našega gospodarjenja
USTNI ČASOPIS DELAVSKE ENOTNOSTI IN NAŠEGA GLASILA
Kljub sončnemu spomladanskemu dnevu se je v novi skupščinski dvorani zbralo okrog 150 Brestovcev, da bi prisluhnili razmišljanjem o uspehih, delu, težavah in uspehih Bresta, sindikata... O tem razgovoru je bilo precej zapisanega (za naše izkušnje dosti!) v Delu,
Komunistu in Delavski enotnosti, pa vendar naj bistvo razgovora razgrnemo tudi za naše bralce.
Ustni časopis je našel odmevnost med našimi delavci
O ODNOSIH MED SOZD SLOVENIJALES IN BRESTOM so se pogovarjali inž. Jože Strle, Franc Razdevšek — predsednik poslovnega odbora SOZD Slovenijales, Zdravko Zabukovec in Janez Mele.
Brest je združen v SOZD Slovenijales že štiri leta. Poglavitni cilji združitve so bili, da bi rešili vprašanja prodaje pohištva in ustvarili delitev dela v delu lesne industrije. SOZD prvega vprašanja ni rešil, saj odstotek prodaje na domačem trgu prek Slovenijalesa pada in trgovina postaja vse bolj samostojna. Tovariš Razdevšek je povedal, da so imele druge delovne organizacije v SOZD več koristi ter da se posledice združujejo, kažejo v Brestu predvsem v sodelovanju pri izgradnji poslovnega centra ter skupnega skladišča. Združitev v SOZD bi lahko opravičili še z delitvijo dela, vendar tudi na tem področju ni veliko premikov, saj še vedno vsi delamo vse. Proizvodnjo je težko preusmeriti v kratkem času. Prav sedaj pa v SOZD načrtujejo, da bi razširili proizvodnjo lesnoindustrijskih strojev, saj čedalje teže dobimo dovoljenja za uvoz lesnoobdelo-valnih strojev. Obenem pa bomo lahko nudili deželam v razvoju celoten inženiring, ne samo strokovnjakov. Torej kaj malo dokončnega in trdnega povedanega ...
Pogovor o ODNOSIH MED PROIZVODNJO IN TRGOVINO
je pričel inž. Jože Strle. Povedal je, da z dohodkovnimi odnosi v okviru Bresta ni težav. Tega pa ne bi mogli trditi za vzpostavljanje dohodkovnih odnosov z zunanjimi partnerji, bodisi z dobavitelji bodisi s prodajalci našega pohištva. Dohodkovne odnose si v Brestu predstavljamo tako, da odnos med trgovino in Proizvodnjo temelji na vloženem delu in sredstvih.
Doslej smo z dvajsetimi trgovskimi organizacijami, ki prodajajo naše pohištvo, sklenili samoupravne sporazume o trajnem Poslovnem sodelovanju na družbeno ekonomskih osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka. Vendar o dohodkovnih odnosih ne moremo govoriti, saj so s sporazumi določena razmerja, koliko kdo dobi od maloprodajne cene, ne glede na to, koliko je kdo vložil dela in sredstev v izdelek. Trgovine si tako, ? sporazumom zagotovijo še večjo udeležbo kot so jo imele do sedaj. Sporazume pa smo bili Primorani sprejeti, sicer bi naša Prodaja v teh organizacijah upadla.
Poleg tega, da ima trgovina takšen položaj, v katerem lahko narekuje udeležbo, pa opažamo tudi zapiranje posameznih tržišč pri prodaji naših izdelkov ter primoranost udeležbe pri investiranju v trgovine.
O teh vprašanjih je predsednik odbora za samoupravljanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Franc Grbec povedal, da so sprejeti sporazumi s trgovino šele izhodišča za urejanje prihodnjih odnosov, kajti pravih normativov o tem, kdo je koliko udeležen v procesu proizvodnje in prodaje, še nimamo. Sodelovanje med proizvodnjo in trgovino bi moralo temeljiti na trajnem poslovnem sodelovanju in na skupnih temeljih plana, kjer bi moralo biti določeno, koliko bo trgovina prodala. Takih sporazumov še nimamo. Če pa so, so odstotki trgovine zelo odvisni od tržnosti posameznih proizvodov. Odnos trgovine do proizvodnje je takšen zato, ker proizvajalci
zaradi prevelike proizvodnje^po-rujajo trgovini večjo udeležbo, da bi čim več prodali. Podobno je z investiranjem v trgovine. Če trgovina proizvajalca izsiljuje z udeležbo pri investiranju v prodajalne, ne da bi zagotovila večjo prodajo, je to kršitev zakona. Pri tem morata oba partnerja prevzeti določene obveznosti.
Pri zapiranju trga bi morali neposredno pokazati pojave in oblike zapiranja, ker je mogoče samo ob neposrednih primerih pričeti z akcijo. Vendar je tudi naše tržišče precej zaprto za proizvajalce iz drugih področij.
Zatem je inž. Jože Strle spregovoril o cenah, ki predstavljajo zavoro pri oblikovanju dohodkovnih odnosov. Cene izdelkov so zamrznjene že od leta 1973. Glede na dejansko stanje bi se morale povišati za sto odstotkov, kar pa je nemogoče uveljaviti. Samo finalni izdelki imajo zeleno luč, vendar moramo izdelkom spremeniti imena oziroma programe, kar pa je povezano z visokimi stroški. Na drugi strani pa cene repromaterialov nenehno rastejo.
Delavec iz Tovarne pohištva Martinjak je vprašal, kakšen odnos ima družba do delavca, če mu na eni strani določi ceno izdelka, po drugi strani pa dovoli naraščanje cen repromaterialov. Tudi cene proizvodov drugih panog rastejo, saj smo vsak dan priča podražitvam avtomobilov, mesa, cene naših izdelkov pa so zamrznjene.
Na njegovo vprašanje je odgovoril Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov. Rekel je, da vprašanja ne smemo gledati tako ozko. Cilj administrativnega določanja cen je tudi v zaviranju inflacije. Teh pojavov torej ne smemo imenovati birokratizem, saj nimajo nasprotujočega odnosa do delavcev.
Nehote je prišel na dnevni red tudi »iveraški sporazum«. Tovariš Grbec ga je zavrnil, češ, da je bil
njegov cilj povišanje cen iver-kam in da ni bil grajen na dohodkovnih odnosih. Povedal je, da so podoben sporazum predlagali tudi gozdarji. Slaba stran njihovega sporazuma je bila v tem, ker so odložili rok za določitev normativov v leto 1981.
Tovariš Zabukovec je menil, da je bila proučitev sporazuma bolj politična kot strokovna. Podrobnih normativov v sporazumu ni navedenih, saj bi konkretne rešitve urejevali s posameznimi parterji. Pri tej oceni se ni nihče poglobil v bistveno vprašanje, kajti kljub temu, da ima Tovarna ivernih plošč dobro or-
gansko strukturo kapitala, da delavci delajo v štirih izmenah ter da dobro gospodarijo, so iverne plošče v izgubi, cene pa so administrativno določene. Rešitev tega vprašanja je mogoča samo s samoupravno kompenazcijo.
O nagrajevanju po delu je spregovoril najprej Danilo Mlinar. Povedal je nekaj značilnosti iz samoupravnega sporazuma o enotnih merilih in osnovah za pridobivanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka. Pri tem je poudaril, da pri razporejanju dohodka lahko osebni dohodki naraščajo v skladu s produktivnostjo ter da je istočasno treba zagotoviti minimalno akumulacijo in zakonske obveznosti. Govoril je še o motenosti poslovanja, potem pa povedal, kako smo rešili vprašanje ocenjevanja režijskih delavcev. Oblikovali smo ocenjevalne enote, ki so jih potrdili delavski sveti. Ocenjevalne enote so oblikovane glede na naravo dela ter glede na poznavanje dela med sodelavci.
Masa osebnih dohodkov mora biti 100, v okviru te mase pa so lahko odstopanja od —25 do + 25, s tem, da se mase osebnih dohodkov ne sme preseči. __ Pri ocenjevanju ne bo težko izluščiti dobre delavce, težave pa bodo pri ocenjevanju navzdol. Rezultati ocenjevanja bodo znani v maju.
O minulem delu pa je spregovorila delavka tovarne pohištva Martinjak, Marija Čuk. Moti jo, ker dobijo delavci z višjimi osebnimi dohodki tudi za minulo delo več kot delavci z nižjimi osebnimi dohodki. Tovariš Šuštar je odgovoril, da sindikalna lista dopušča to obliko vrednotenja minulega dela oziroma, da je to bolj dodatek na delovno dobo kot pa minulo delo. Vendar stališče republiškega sindikata ni zavračalo rešitev, da je dodatek za delovno dobo enak za vse, ne glede na višino osebnega dohodka. Toda predlog, da bi dodatek za minulo delo izvirali iz tega, kar smo nekoč vlagali in se nam potem vrača z obrestmi, je bil boljši, vendar je pri Brestovih delavcih pogorel. Sistem je namreč vezan na učinkovitost naložb, ta pa se pokaže šele čez nekaj let.
O DELU IN VLOGI SINDIKATA je govoril Slavko Rudolf,
predsednik konference sindikata Bresta. Najaktualnejša naloga sindikata je trenutno vključevati se v proces uresničevanja zakona o združenem delu. Pri tem je vloga sindikata v spodbujanju dejavnosti. O samoupravni delavski kontroli je povedal, da ni še zaživela tako kot bi morala, kar pa ne velja za Tovarno pohištva Cerknica. Predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata te temeljne organizacije je povedal, da samoupravna delavska kontrola pri njih tesno sodeluje s sindikatom in od njega dobiva tudi napotke za delo. Tako je raziskala upravičenost oziroma neupravičenost pogostih nadur ter službenih potovanj. Imajo pa težave v tem, da v delavski kontroli ni strokovnjakov.
O VLOGI REPUBLIŠKEGA SINDIKATA pa je bila pripomba, da se preveč ukvarja z drob-
nimi stvarmi, ki bi jih delovne organizacije same lahko reševale, da pa bi se moral republiški sindikat zavzemati za rešitev težav, ki so bile nakazane med ustnim časopisom.
Na to pripombo je odgovoril Vinko Hafner in dejal, da se je treba ukvarjati tudi s podrobnostmi kot so socialna varnost delavcev, rekreacija in podobno, vendar se mora sindikat obrniti k osnovnim življenjskim vprašanjem delavcev kot sta delavčev samoupravni položaj in uspešnost gospodarjenja. Boriti se je treba za položaj, da bo delavec v svoji temeljni organizaciji gospodaril in razmišljal kot samoupravljalec, ne pa kot mezdni delavec. Delavec mora odločati o osebnih dohodkih, pa tudi o investicijah in sredstvih, ki gredo izven delovne organizacije za potrebe občine, republike, federacije. Šele, ko bo začel tako razmišljati, bo v pravem pomenu upravljalec. Boj za samoupravni položaj delavca —■ samoupravi j al-ca pa ne sme biti naperjen proti drugemu delu delavcev, ampak za enotni položaj celotnega delavskega razreda. Tako je treba gledati tudi na vprašanje, ali dela zvezna administracija v korist delavca ali ne.
Rečeno je bilo tudi, da bi se moral republiški sindikat več ukvarjati tudi z vprašanji cen, vendar ni kvalificiran za to področje. Seveda pa se mora baviti z ekonomiko: z delitvijo dohodka, z investiranjem in podobnim, saj so to oblike urejanja položaja delovnega človeka.
B. Turšič
OPRAVIČILO
Za to številko se je nabralo toliko gradiva, da žal nismo mogli vsega objaviti, ampak samo najbolj aktualne zadeve. Preostalo gradivo bomo objavili v prihodnji številki glasila.
Našim zvestim sodelavcem se opravičujemo in jih prosimo za razumevanje!
STANOVANJSKA
ZADRUGA
Nadaljevanje s 4. strani stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš, pri pripravi zazidalnih načrtov za organizirano stanovanjsko graditev, pri urejanju stavbnega zemljišča ter pri olajšavah in oprostitvah glede plačevanja davkov in taks.
Občanom, združenim v zadrugi, se dajejo posojila za stanovanjsko graditev pod ugodnejšimi pogoji v skladu z družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj.«
Brest je že večkrat dokazal, da ni zaplotniško ozek. Skrajni čas je, da tudi na področju stanovanjske politike uberemo sodobnejše korake. Zato je prav, da se vključimo v javno razpravo in se odločimo za smer, ki kaže v napredek.
Z. Zabukovec in P. Oblak
Ustni časopis je poživil tudi oktet Jelovica
NAŠI LJUDJE
Srečala sva se v našem Salonu pohištva v Cerknici. Vedra in nasmejana je privolila v razgovor. »Samo, da dokončam delo s kreditom za to stranko,« je rekla. Kmalu za tem sva se pričela pogovarjati. Tovarišica Dragica Kraševec je prodajalka v našem Salonu, je »starosta« prodajalcev, saj sta z vodjo Salona prišla Skupaj na delo ob otvoritvi v septembru leta 1970. Pred prihodom na Brest je delala v trgovini v podjetju Škocjan.
»Biti prodajalec in svetovalec pri nakupu pohištva verjetno ni lahko. Kako rešujemo to pri nas v Salonu?«
Hitro sem dobil odgovor:
»Osnovno je, da moraš imeti veselje do dela z ljudmi, biti dober psiholog, imeti smisel za lepo. Nekateri Saloni pohištva zaposlujejo tudi svetovalce — arhitekte; mi ga nimamo. Mislim, da ga ne rabimo. Poznam naš prodajni program in strankam lahko sama svetujem, kako naj opremijo svoje stanovanje.«
»Kako je s prometom?«
Malce se je nasmehnila in povedala, da so od rekorda, ko je bila mesečna prodaja večja od stare milijarde dinarjev, še daleč. »Imamo dobro izbiro pohištva, predvsem kuhinj in dnevnih sob. V tapetništvu še vedno šepamo, ker imamo slabo izbiro. Manjka nam tudi kakšna jedilnica; ljudje vprašujejo tudi po opremi za predsobe. Veliko povpraševanje je tudi po okroglih mizah.«
Na stenah Salona visi več slik, najrazličnejših stilov. Dragico vprašam, kako je z razstavami slikarjev in kiparjev, ki so v Salonu že tradicija.
»Z razstavami moramo nadaljevati. Vsaka razstava prinese nekaj svežine. Salon je takrat lepše urejen, pa tudi obisk strank se poveča, kar mi je v posebno zadovoljstvo. Pa ne samo to. Pred leti smo imeli še to lepo navado, da smo kupca, ki je čakal na ureditev dokumentacije, postregli. Kavica, morda Šilce žganega pa sok. Kupci so bili presenečeni nad pozornostjo, to pa tudi ni bil velik izdatek.«
Spomnil sem jo na sklep o prepovedi točenja alkoholnih pijač v službenih prostorih, pa sem dobil odgovor: »Točenje je bilo za kupce, z malo discipline bi lahko onemogočili točenje našim delavcem in s tem problemov ni.«
»Kako je z odpremo blaga, reševanjem reklamacij, cenami, kreditiranjem?« sem še vprašal.
»Odprema blaga je v zadnjem času kar urejena. Lani pa smo imeli velike težave. Nekaterim strankam smo odpremljali blago tudi po štirikrat. Zato je prihajalo do vsakodnevnih telefonskih, pismenih in osebnih posredovanj. Reklamacij je malo, saj prodajamo kvalitetno pohištvo. Jezi me pa to, da pridejo stranke v Salon in povedo, da so jim v trgovinah s pohištvom .svetovali', naj ne kupijo našega — Brestovega pohištva, ker je slabe kvalitete. S širjenjem takih laži bi
v *" , mi vam .	1 '
Ta mesec nam je le uspelo, da smo od občinskega sindikalnega sveta dobili odgovor na vprašanje bralcev, kaj je z delom kluba samoupravljalcev v naši občini in kaj s sredstvi, ki ga delovni ljudje prispevajo za njegovo dejavnost.
V sklepu 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije smo v 14. točki
10.	sklepa zapisali: »Sindikati se bomo zavzeli za ustanavljanje Klubov samoupravljalcev kot posebnih skupnosti delavcev za načrtno usmerjanje družbene dejavnosti pri razvijanju samoupravljanja, pri večjem uveljavljanju neposrednih interesov delavcev na področju izobraževanja, obveščanja, svetovanja in izmenjave izkušenj samoupravne prakse.«
Če ta sklep pogledamo nekoliko podrobneje, bi naloge Kluba samoupravljalcev lahko strnili v tri najpomembnejše skupine, čeprav so tudi ostale pomembne in jih ne smemo podcenjevati.
Prva naloga Kluba samoupravljalcev je, da delavcem prek njihovih samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, pa tudi neposredno, omogoči in organizira izmenjavo samoup-ravljalskih izkušenj in izkušenj delegatov pri razvijanju vsebine, organizacije in metod samoupravne prakse.
Druga zelo pomembna naloga je dejavnost na področju organiziranega družbenega izobraževanja in usposabljanja samoupravljalcev za samoupravljalske funkcije, za uresničevanje samoupravnih pravic, dolžnosti in odgovornosti. To pa ne pomeni, da bo klub prevzel celotno odgovornost za družbeno izobraževanje, ampak je ta odgovornost še vedno na temeljnih organizacijah in družbenopolitičnih organizacijah. Prek kluba samoupravljalcev je treba doseči in izpolniti dogovorjeni minimum družbenega izobraževanja.
Tretje pomembno področje kluba samoupravljalcev je svetovalna in strokovna pomoč samoupravljanem in organom upravljanja pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja. Med te naloge sodi na primer normativ-
no urejanje samoupravnih odnosov ter v sedanjem trenutku ena izmed najpomembnejših nalog — uresničevanje zakona o združenem delu. V okviru kluba je mogoče organizirati strokovne skupine, ki bi sistematično skrbele za normativno dejavnost, pomagale pri izdelavi osnutkov in podobno.
V naši občini smo ustanovili Klub samoupravljalcev na pobudo občinskega sveta Zveze sindikatov. K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi so pristopile skoraj vse delovne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela. Skupščina Kluba kot najvišji organ je bila oblikovana in je tudi sprejela okvirni program dela, ki ga je izvršni odbor nadrobneje opredelil.
Moramo pa žal ugotoviti, da Klub samoupravljalcev v naši občini ne opravlja svojega poslanstva tako kot je njegova naloga opredeljena. Pri analiziranju vzrokov za nedelavnost je ugotovljeno, da nismo bili uspešni pri zagotovitvi pravih kadrovskih rešitev v izvršnem odboru. Naloge so velike in zahtevajo precej časa, kar kaže na to, da čisto volontersko opravljanje naloge ne bo šlo kot smo spočetka predvidevali. Zato je treba izvršni odbor kadrovsko okrepiti ter zadolžiti ljudi za tako pomembno področje.
Aktivno delo Kluba samoupravljalcev pa je v veliki meri odvisno tudi od pobud temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter polnega prizadevanja družbenopolitičnih organizacij. Na zadnji seji izvršnega odbora je bil sprejet program izobraževanja, ki zajema izobraževanje vseh novo izvoljenih delegatov za družbenopolitične in samoupravne interese skupnosti. Najprej bo organizirano izobraževanje za vodje vseh delegacij v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
S posebnim programom, ki naj bi ga začeli izvajati jeseni, pa bi izobraževali še vse člane novo izvoljenih delegacij.
Veliko več bo moral Klub samoupravljalcev storiti tudi na področju samoupravi jalskih izkušenj ter na področju svetovanja
Delegati govore
V nadaljevanju te naše rubrike, s katero bi radi prikazali, kako je z delovanjem delegatskega sistema v neposredni praksi, je bil tokrat naš sogovornik Miha ŠEPEC iz Tovarne lesnih izdelkov Stari trg. V preteklem mandatnem obdobju je bil predsednik konference splošnih delegacij Tovarne lesnih izdelkov in Tovarne pohištva Stari trg, član izvršnega odbora občinske skupnosti socialnega skrbstva in stalni delegat v republiški skupnosti socialnega skrbstva.
morali prenehati. Pri cenah me moti, da imajo različne trgovine za enak izdelek različne cene. Mislim, da bi morali imeti enake maloprodajne cene. O nakupu bodo tedaj odločali strokovnost, sprejem strank in urejenost am-bientov. S kreditiranjem omogočamo nakup opreme za celo stanovanje. Dva kredita po pet je deset starih milijonov,« se je namuznila.
»Pa še želje in težave?«
»Če si optimist in pripravljen delati, težav ni. Nekoliko nas moti deljen delovni čas, pa delo ob sobotah. Ker delamo s strankami, je treba iti večkrat do frizerja in krojača. Ker sem .rojena’ trgovka, ki najbolj želim, da bi še naprej imeli dobro pohištvo, pa dosti ljudi v Salonu in veliko prodaje.«
Z željo, da bi se njene želje uresničile, sva se poslovila.
V. Harmel
in strokovne pomoči samouprav-ljalcem. Šele takrat bomo lahko rekli, da je Klub samoupravljalcev zaživel. Ena izmed osrednjih nalog v sedanjem trenutku je uveljavljanje zakona o združenem delu. Zato je več kot na dlani, da bi lahko Klub samoupravljalcev na področju izmenjave izkušenj in strokovne pomoči v dosedanjem delu organiziral takšne razprave.
Naj bo karkoli, ugotovitev, da Klub samoupravljalcev v občini Cerknica še ne živi, ostaja. Zato je potrebno, da si vsi prizadevamo za odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti — od vodstva Kluba samoupravljalcev, družbenopolitičnih organizacij do temeljnih organizacij združenega dela. Osnovna in edina usmeritev je, da moramo Klub samoupravljalcev organizirati in usposobiti tako, da bo dejanski in neposreden pripomoček delavcem za trajni napredek samoupravljanja. Zato naj" bo izhodišče njegovega dela iz življenja, naloge pa uporabne za prakso samoupravljanja.	F. Žagar
Bralce prosimo, da nam za to rubriko posredujejo nova vprašanja, ki jih posebej zanimajo. Potrudili se bomo tudi za odgovore.
— Kakšno je bilo delo vaših delegacij in konference delegacij v preteklem mandatnem obdobju?
Po pravici povedano, ne najboljše. Delegacije sploh niso sestajale, ampak samo konferenca delegacij. Zato se je seveda na tej ravni popolnoma pretrgal stik z neposrednimi delovnimi okolji, ki so delegate imenovala. Konferenca je imela stalne delegate za posamezna področja in se drugi v te zadeve niso mešali. Tudi obravnava gradiv je bila zgolj formalna, saj jih nismo dovolj razumeli, niti nismo pri tem imeli ustrezne strokovne pomoči, bodisi neposredne —• ustne, bodisi pismene — v obliki kratkih, razumljivih izvlečkov iz gradiv.
Zato je razumljivo, da pred sprejemanjem posameznih skle-
pov nismo oblikovali svojih stališč in so delegati avtomatično glasovali za vse predlagane sklepe.
Nekajkrat pa smo — ob sprejemanju pomembnejših dokumentov — posamezni delegati na zborih delavcev oziroma na sindikalnih skupinah nekatera vprašanja delavcem vendarle razlagali, da so vedeli, za kaj glasujejo. Občasno smo pri tem dobili pomoč tudi z občinske ravni.
Skratka, delo delegacij oziroma njihove konference je bilo neorganizirano in zato malo učinkovito.
— Kakšno pa je bilo delo izvršnega odbora, katerega član si bil?
Moram reči, da smo se pogosto sestajali, pred vsako skupščino, pa še kdaj vmes — najmanj enkrat mesečno. Na sejah smo se dogovarjali o uresničevanju sklepov skupščine, obravnavali pomembnejše akte in pripravljali predloge za skupščino,
reševali kadrovske zadeve, stanovanjska vprašanja, vprašanja prostorov, posamezne socialne primere...
Lahko zatrdim, da so bile te seje delavne in učinkovite; tudi zato, ker so bile dobro pripravljene.
— Kako si se znašel kot stalni delegat v republiški skupnosti socialnega skrbstva?
Gradiva za skupščine republiške skupnosti smo redno obravnavali na izvršnem odboru, nekatere zadeve pa tudi na naši skupščini. Skoraj vedno smo izoblikovali svoja stališča, tako da mi kot delegatu ni bilo posebej težko. Nekajkrat sem ta stališča povedal tudi v razpravi na skupščini republiške skupnosti, delal pa sem tudi v nekaterih njegovih komisijah. Tako kot delegat vendarle dobiš občutek, da soodločaš o posameznih zadevah.
Sicer pa je republiška skupščina obravnavala predvsem zadeve, ki ne zadevajo neposredno naše občine, pa sem o njih le na kratko poročal na izvršnem odboru, kjer se je pretok povratnih informacij običajno ustavil.
— Ugotovila sva precej slabosti v delovanju delegatskega sistema. Kako jih odpraviti?
Delegatski sistem je naša dolžnost, saj smo ga zavestno sprejeli z ustavo in z zakonom o združenem delu. Da bi sistem bolje zaživel, bo potrebnega še ogromno osveščevalnega dela in izobraževanja, pri čemer bi se morale vse družbenopolitične organizacije dosti bolj prizadevati kot doslej — bodisi z analizami stanja bodisi z neposredno dejavnostjo in zaostrovanjem zavesti odgovornosti. Družbenopolitična vzgoja bi se morala pravzaprav pričeti od otroških let naprej. V zavesti sodobnega človeka je vse preveč potrošniške miselnosti, ob kateri pozablja na vrednote družbeno-političnega dela. Zato se po najrazličnejših organih pojavljajo vedno isti ljudje.
Seveda pa je preoblikovanje zavesti proces in ne moremo uspehov pričakovati kar čez noč.
Kaj bi lahko izluščili iz tega razgovora? Nedvomno, da posamezni organi v delegatskem sistemu dobro in prizadevno delujejo, običajno pa se ob neustreznem gradivu, ob precejšnji nezainteresiranosti in premajhni osveščenosti zalomi tam, kjer bi moral imeti naj večji učinek in vpliv na odločanje: v neposrednih delovnih okoljih, kjer delavec živi in ustvarja in kjer naj bi odločal o sadovih svojega dela.
Razgovor pripravil B. Levec
Letošnja razprodaja opuščenih programov je dobro uspela. Še bolje bi, če bi se v TOZD bolje pripravili nanjo
PRAZNIČNO
Na predvečer osmega kongresa Zveze komunistov Slovenije je aktiv mladinske organizacije za vasi Iga vas, Podgora, Vrh in Pudob organiziral skupaj z aktivom Zveze borcev s tega področja proslavo, ki je bila na Kuclu nad vasjo Podgora. Zakurili so kres, ob njem pa je o pomenu kongresa spregovoril predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Franc Kovač. Mladina je nadaljevala svoj program z recitacijami in ob spremljavi harmonike ter prepevanju partizanskih pesmi zaplesala kolo.
Približno sto mladincev in borcev je bilo s tega majhnega področja. To je še en dokaz, da si takih prireditev za posebne svečanosti ljudje še vedno želijo. Mladinci in mladinke so skupaj z borci in ostalimi krajani dokazali, da smo enotni v našem samoupravnem sistemu. M. Šepec
Nič kaj ugledno... Na spodnji tabli je še pred len pisalo: Občinska knjižnica Cerknica
£a prvomajske praznike bo menda odprto novo gostišče ob Cerkniškem jezeru. Kako bomo zadovoljni?
ŠALA MESECA
PROPAGANDNI rally
_ Namen rallyja: pregled krtačnih odtisov treh novih prospektov Bresta.
Cilj: avla hotela Ilirija v Ljubljani.
. Prevozna pomagala: po prosti izbiri — vendar so vsi udeleženci obrali različne znamke osebnih avtomobilov.
. Izhodišča za rallv: Cerknica, Ljubljana, Murska Sobota, Padova,
Trst.
časovna kontrola: petek, 30. marec ob 11. uri.
Skoraj istočasno smo iz različnih smeri pridrveli na parkirišče. Po ogledu registrskih tablic smo se pričeli zbirati ob tuji registraciji PD, ki je v oranžni barvi. Sledila je hitra predstavitev in skoraj sYečan odhod v avlo hotela. Italijanski gospod je z rahlo zmagoslavnim nasmeškom na sicer resnem obrazu razvil debelo rolo papirja. V naše oči so vdrle čudovite barve barvnih odtisov lepega pohištva. °či mi švigajo po udeležencih; trije zmagoslavni obrazi, ki govore: »le poglejte, kaj znamo« in dva z mojim zraven, s povešenimi nosovi. Se preden so zmagoslavneži prišli do sape, je bilo slišati skromno pripombo: »Gospodje, prospekti bodo krasni, vendar mi teh ne rabimo, ker so za izdelke Javorja iz Pivke.« Obrazi zmagovalcev se spremene ^ najhujšo kislost, barve se spreminjajo kot pri mavrici ob spomladanskem dežju. Slede opravičila in pot na izhodiščne položaje.
P. S. Kasneje se je vse uredilo, tako da smo kljub spodrsljaju Pravočasno dobili dobre prospekte.
Znižajmo previsok krvni pritisk
OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA
7. april je svetovni dan zdravja. To je dan, ko je bila ustanovljena pred tridesetimi leti Svetovna zdravstvena organizacija, ki je ena izmed specializiranih ustanov Združenih narodov.
Omenjena ustanova vsako leto obravnava posebno žgoče težave, ki tarejo človeštvo. Letos si je zadala temo: znižujmo previsok krvni pritisk!
Sodobne statistike kažejo, da nenehno rasteta obolelost in smrtnost zaradi srčno-žilnih, možganskih in ledvičnih bolezni, kjer se kažejo arteriosklerotični procesi na žil ju teh organov.
Pri mnogih bolnikih s takšnimi obolenji ugotavljamo zelo pogosto tudi nekatera druga bolezenska stanja, za katera domnevamo, da imajo bolj ali manj važno vlogo pri nastanku in razvoju arterioskleroze. Imenujemo jih dejavnike tveganja ali rizične faktorje. Med te dejavnike sodi v prvi vrsti zvišan krvni pritisk.
Ker v industrijskih deželah bo-luje za to boleznijo okrog 15 odstotkov prebivalstva (odraslega) za jasnim, prav toliko pa za mejnim (lažjim) zvišanjem krvnega tlaka, sta postali zaščita oziroma preprečevanje in zdravljenje te bolezni zahteva sodobne medicine.
Kaj je krvni pritisk?
To je pritisk krvi na stene žil j a, ki se pretaka od srca po odvodničnih žilah telesa. Zato ga imenujemo arterijski krvni pritisk. Ko govorimo o zvišanju krvnega pritiska, moramo vedeti tudi, kaj je normalni krvni pritisk in kako ga zaznamo oziroma merimo.
Za normalno vrednost krvnega pritiska menimo, da je tako imenovani gornji ali sistolični krvni tlak 140, spodnji ali diastolični pa okrog 90 milimetrov živosre-brnega stolpca. Krvni pritisk, ki ima vrednosti med 140 in 160 milimetrov za zgornjega ter 90 do 95 milimetrov za spodnjega, naj bi bil mejni krvni pritisk; tisti pa, ki doseže vrednosti nad 160/95
Da lahko nekoga proglasimo, da ima zvišan krvni pritisk (za hipertonika), mu ga moramo meriti večkrat na obeh rokah.
Povišani krvni pritisk ni bolezen samo starih ljudi kot so mislili še pred nedavnim. Res je sicer, da se s starostjo veča število teh bolnikov, saj ima po petnajstem letu starosti kar 5 odstotkov otrok zvišan krvni pritisk, nad dvajsetim letom pa skoraj 10 odstotkov.
Pri zvišanem krvnem pritisku je prizadeto predvsem srce. Je pa tudi ozka zyeza med spodnjim krvnim pritiskom ter srčnim infarktom ali srčno kapjo, čimvečja je vrednost le-tega, temvečja je nevarnost za infarkt.
Zvišan krvni pritisk spremlja; jo tudi drugi rizični dejavniki kot so sladkorna bolezen, protin, motnja presnove, debelost. 40 odstotkov od vseh z zvišanim krvnim pritiskom je debelih.
Mnogo raziskav je pokazalo, da je neodkritih bolnikov z zvišanim krvnim pritiskom še vedno zelo veliko. Mnogo premalo je takih, ki se redno zdravijo, veliko
bolnikov pa zdravljenje, ki bi moralo trajati dolgo časa — celo dosmrtno — že po nekaj mesecih opusti.
Če hočemo, da bi čim več ljudi z zvišanim krvnim pritiskom uspešno zdravili, je nujno potrebno, da za odkrivanje zvišanega krvnega pritiska in za kasnejše zdravljenje pritegnemo tudi srednji in višji medicinski kader. Potrebno bo še širše ustrezno obveščanje, da bodo bolniki prihajali v zdravstvene ustanove na merjenje krvnega pritiska oziroma, da bi si bolniki z zvišanim krvnim pritiskom le-tega merili sami z lastnimi aparati.
Povišani krvni pritisk zdravimo na več načinov. Eden izmed njih je, da zdravimo bolezni, ki privedejo do zvišanega krvnega pritiska ter, da odstranjujemo rizične faktorje. Zvišani krvni pritisk zdravimo tudi z zdravili, ki ga znižujejo ter da svetujemo bolnikom, naj manj solijo hrano, naj ne kadijo, debeli naj shujšajo, črno kavo pa lahko pijejo le v manjših količinah ter da se ukvarjajo s telesnimi vajami, ki niso naporne.
Z vsemi naštetimi načini bomo dosegli, da se bo zvišani krvni pritisk normaliziral.
dr. A. Šmalc
Letošnja letovanja
milimetrov živega srebra, pa je zanesljivo bolezensko zvišan krvni pritisk.
Za ugotavljanje krvnega pritiska uporabljamo danes nekrvavo metodo in to opravimo s posebno napravo, ki se imenuje sfi-gmomanometer na živo srebro in kovinski manometer ali aneroid. Način merjenja sta izumila italijanski zdravnik Riva — Rocci in ruski zdravnik Korotkov (od tod pri nas kratica za označevanje krvnega tlaka RR).
Sedaj ne velja več ugotovitev, da je zgornji ali sistolični krvni pritisk enak letom bolnikovega življenja + 100. Za spodnjega pa še danes grobo vzeto velja, da znaša ta polovica zgornjega + 20.
Na krvni nritisk vplivajo različni dejavniki kot so položaj telesa, različna prehrana, pa tudi to, kdaj ga v dnevu merimo, razpoloženje človeka, spol in podobno.
Morda še razlaga, kaj je to zgornji ali sistolični oziroma spodnji ali diastolični krvni pritisk. Sistola je tista faza delovanja srca, ko se srčni prekat skrči in iztisne kri po odvodnicah. Naslednja faza pa je diastola ali vse-savanie krvi iz dovodnic oziroma iz preddvora. Zato sta važna oba pritiska in ne samo zgornji, katerega ljudje omenjajo, kadar govorijo o krvnem pritisku.
Naj omenim nekaj stanj, ko je zgornji pritisk nekoliko višji: to je okrog 10. in 16. ure, takoj po telesni obremenitvi, po pokajeni cigareti, po popiti črni kavi, če ima bolnik poln mehur, pred menstruacijo, na levi roki, če je v prostoru hladno in podobno.
Nekoliko nižje vrednosti zgornjega krvnega pritiska dobimo, če je človek tešč, sproščen, če ga merimo v toplem prostoru, pri ženskah, ki imajo menstruacijo ... Podnevi se spodnji krvni pritisk spreminja mnogo manj kot zgornji. Če merimo krvni pritisk pri stoječi ali sedeči osebi, je zgornii nekoliko nižii, spodnji pa nekoliko višji kot če ga merimo leže.
Letos bodo lahko naši delavci letovali v Medveji (prikolice), Fažani in na Rabu. Če bo kdo želel letovati v planinskih letoviščih, naj to željo sporoči.
Fažana:
Čas letovanja:
Od 15. 5. do 30. 9. Na voljo so dve in tri posteljne sobe v zasebnih hišah. Po želji je mogoče postaviti pomožno ležišče (divan). Prehrana je v restavraciji gostinskega podjetja v Fažani in v okoliških počitniških domovih.
Cena prehrane:
V	restavraciji bo cena okoli 80 din dnevno (natančnih podatkov še ne morejo dati), za otroke do desetega leta pa je mogoče naročiti polovični obrok za polovično ceno.
Cena prenočevanja:
Cena ležišča skupno s turistično takso bo od 60.— do 65.— din (za otroke do 7. leta, čeprav spijo skupaj s starši, se plača 50 ”/o, za pomožno ležišč pa 75 % normalne cene).
V	času do 1. julija in po 20. avgustu je cena ležišča 45.— din na dan za eno osebo.
Trajanje izmene je lahko 7, 10 ali 14'dni.
Rab:
Letos prvič letujemo na otoku Rabu in sicer bodo prenočišča v dveh zasebnih sobah s po tremi ležišči (možnost postavitve četrtega pomožnega ležišča), prehrana pa je organizirana v restavraciji avtocampa III. PADOVA, ki je tik ob morju ter od prenočišč oddaljen največ pet minut hoda.
Avtocamp je 2 kilometra južneje od mesta Rab v borovem gozdičku ob lepi peščeni plaži, ki je zelo primerna za otroke, saj sega plitvina precej daleč od obale. V sklopu avtocampa je še dobro založena samopostrežna trgovina, štiristezno avtomatsko kegljišče, disco klub, kavama, minigolf itd.
V	sezoni vozi iz Jablanca, ki je od Cerknice oddaljen 190 kilometrov, na Rab in nazaj trajekt in sicer 18-krat; od 5.00 do 21.00 ure. Vožnja traia vsega 15 minut. Od Miš-niaka, kjer na Rabu pristane tra; jekt, pa do avtocamna je po lepi asfaltni cesti 10 do 15 minut vožnje.
Cena penziona:
Dnevni penzion (hrana in prenočišče) stane 138.000 din, posebej pa je treba (v recepciji avtocamna) nlačati turistično takso v znesku 4.80 din na dan na osebo. Otrokom do 14. leta takse ni treba nlačati. Otroci do treh let imajo 50 ”/o popusta na ceno pen-
ziona, če spijo skupaj s starši, otroci do 10. leta pa imajo 30 % popusta, če uporabljajo pomožno ležišče. Za otroke nad 10 let je treba plačati ceno polnega penziona.
Čas letovanja:
Od 25. 6. do 10. 9. 1978. Trajanje izmene je lahko 7, 10 ali 14 dni.
Medvej a:
Čas letovanja:
Od 1. 5. do 31. 9. 1978
Na voljo so camp prikolice s tremi normalnimi in z enim pomožnim ležiščem ter prikolice s štirimi normalnimi in dvema pomožnima ležiščema. Opremljene so s kuhinjo, posodo, razsvetljavo ter posteljnino. Zagotovljena je 10-dnevna menjava posteljnine in čiščenje. V ceni so zajeti stroški uporabe prikolice, parkiranja osebnega avtomobila in vstop v kopališče, ki je oddaljeno okrog 50 metrov.
Cena:
—	velika prikolica
a)	od 1. 7. do 30. 8. od 150.— do 170.— din na dan, odvisno od zasedenosti čez sezono,
b)	do 1. 7. in po 1. 9. — 120 din dnevno,
—	mala prikolica
a)	od 1. 7. do 30. 8. od 120,— do 140.— din na dan, odvisno od zasedenosti čez sezono,
b)	do 1. 7. in po 1. 9. — 100 din dnevno.
Trajanje izmene je 10 dni (od
1.	do 10., od 11. do 20. in od 21. do 30. v mesecu.) Poleg omenjene cene se posebej zaračunavajo stroški turistične takse, ki je 6 din dnevno na osebo in poraba plina za kuhanje.
Kdor ne želi kuhati sam, se lahko hrani v bližnji restavraciji oziroma v samopostrežni restavraciji, v kateri staneta kosilo in večerja okrog 80 din, abonenti pa imajo 10°/o popusta. Na voljo so tudi skupni hladilni boksi.
Ostali pogoji:
-— stroške letovanja na Rabu, najem prikolic in stroške prenočišča v Fažani bo vsak plačal v največ treh obrokih po končanem letovanju;
—	prijave pošljite v kadrovsko službo TOZD ali neposredno referentu za rekreacijo najkasneje do 15. maja 1978;
—	spremembe prijav ali odpovedi bomo sprejemali do 1. junija. Vse kasnejše odpovedi do 10 dni pred pričetkom letovanja pa so vezane s plačilom 50 °7o cene rezerviranega prenočišča oziroma penziona. Kdor pa odpove letovanje po tem roku, je dolžan plačati polno ceno prenočišča oziroma penziona.
NAGRADNI RAZPIS
Tudi letos smo vam za prvomajske praznike pripravili nagradno križanko.
Ker je nagradna, vas seveda čakajo tudi nagrade: prva nagrada — 150 din, dve nagradi po 100 din, tri nagrade po 50 din in pet nagrad po 20 din.
Rešitve z oznako »nagradna križanka« pošljite uredništvu najkasneje do vključno 23. maja 1978.
Pri reševanju vam želimo prijetnega razvedrila, pri žrebanju pa čim več sreče!
Brest med
Pred dnevi je bila v Novi Gorici zanimiva javna radijska oddaja kviz »SREČANJA«, v kateri so se srečali predstavniki štirih lesnih delovnih organizacij — MARLESA, LESNE, MEBLA in BRESTA.
BREST je zastopala mlajša ekipa (Breda Turšič, Drago Ferlan in Alojz Škrabec) in se dobro odrezala, saj je zbrala naj večje možno število točk, podobno kot Lesna in Marles, le Meblu je spodrsnilo.
zmagovalci
Oddajo so močno poživili gostje sodelujočih podjetij Janez Škof, Milena Muhič, Lidija Bene-detič in Marko Gvardjančič, ki je kot Brestov gost pripovedoval predvsem o odnosih med klubom in našo delovno organizacijo, o svojih načrtih in načrtih kluba.
Sodelovala je tudi Majda Sepe, v kulturnem programu pa je vsako podjetje prispevalo svojo točko; Brest je uspešno zastopal pevski zbor Tabor.
Tekmovalni del niti ni bil toliko pomemben; pomembnejše je prijateljsko srečanje med lesarji in da se je Brest znova uspešno predstavil širši javnosti.
B. Levec
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Franjo GAGULA, Vojko HARMEL, Mate JAKOVAC, Božo LEVEC, Danilo MLINAR, Leopold OBLAK, Janez OPEKA, Tomaž STROHSACK, Andrej ŠEGA, Miha ŠEPEC, Franc TRUDEN, Ženi ZEMLJAK in Viktor ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2S00 izvodov.
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
FILMI V MAJU
1.	5. ob 16. uri in ob 19.30 — Ameriški zgodovinski film ČRNI ŠČIT
FALVVORTHA.
2.	5. ob 16. uri in ob 19.30 — nemški western KRALJ PETROLEJA. 4. 5. ob 19.30 — francoska drama SORODNIK — SORODNICA.
6.	5. ob 19.30 in 7. 5. ob 16. uri — ameriška kriminalka DVE MI-
NUTI PANIKE
7.	5. ob 19.30 — ameriški glasbeni film NEW YORK — NEW YORK.
8.	5. ob 19.30 — ameriški ljubezenski film ROMANCA NA RIVIERI.
11.	5. ob 19.30 — angleški pustolovski film MOŽ SREČNE ROKE.
12.	5. ob 19.30 in 14. 5. ob 19.30 — ameriški vohunski film MARA-
TONEC.
13.	5. ob 19.30 in 14. 5. ob 16. uri — italijanski western KEOMA. 15. 5. ob 19.30 — ameriška kriminalka ZBOGOM, LEPOTIČKA!
18. 5. ob 19.30 — nemški pustolovski film SMRT POD PALMAMI.
20.	5. ob 19.30 in 21. 5. ob 16. uri — ameriški western PEKLENSKI
POGON.
21.	5. ob 19.30 — ameriški pustolovski film DVOBOJ V MISSOU-
RIJU.
22.	5. ob 19.30 — švedska drama OBRAZ V OBRAZ.
25. 5. ob 19.30 — jugoslovanski ljubezenski film POGUM, DELFINA!
27.	5. ob 19.30 in 28. 5. ob 16. uri — ameriški pustolovski film NEBO
NIMA LJUBLJENCEV.
28.	5. ob 19.30 — ameriški zgodovinski film KLEOPATRA.
29.	5. ob 19.30 — francoski erotični film PRVA LJUBEZEN.
OPOMBA: Med samim tiskom je prišlo do spremembe, kar zadeva čas predstav. Vse predstave, ki so napovedane za 19.30, se prične 1 o ob 20. uri.
»BODOČNOST JE VERA ...«
14.	aprila je Zveza kulturnih organizacij občine Cerknica priredila kulturni večer v počastitev 100-letnice rojstva slovenskega pesnika Otona ŽUPANČIČA.
Raznolik program so pripravili člani kulturno umetniških društev iz naše občine: amatersko gledališče Svoboda iz Loške doline, mešani pevski zbor prosvetnega društva Heroj Iztok z Rakeka, cerkniški pihalni orkester in gojenci glasbene šole Frana Gerbiča.
Ponovitev je bila naslednji večer v Starem trgu.
ZDRAVSTVENO REGISTRIRANO LETOVANJE DELAVCEV BRESTA LETOS
Prve dni maja prične razpis za regresirano zdravstveno letovanje naših delavcev. Prijave po temeljnih organizacijah bodo sprejemali v tajništvih, na Skupnih dejavnostih in v TOZD Prodaja pa socialna delavka do 20. maja letos.
Po samoupravnem sporazumu o pridobivanju in delitvi dohodka ter o razporejanju čistega dohodka so upravičeni do regresa za zdravstveno letovanje delavci, ki so šibkega zdravja; regres pa jim je odmerjen po naslednji lestvici:
—	do vključno 2125,50 din (50 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih v delovni organizaciji izplačanega v preteklem letu) na družinskega člana 100 "/o regres;
—	nad 2125,50 din do vključno 3188,50 din na družinskega člana 75 % regresa;
—	nad 3188,50 din do vključno 4251,00 din na družinskega člana 50 % regres.
Ob prijavi na razpis naj delavci posredujejo naslednje podatke oziroma potrdila:
L Zdravniško potrdilo z označenim krajem in želj enim časovnim terminom letovanja.
Za delavce Tovarne pohištva Cerknica se bomo dogovorili kar z zdravnikom, da ne bo potrebno delavcem posebej hoditi p o potrdila.
2.	Potrdilo o drugih virih dohodka.
3.	Podatke o številu družinskih članov oziroma članov skupnega gospodinjstva.
Ni potrebno, da prijavljene! letujejo le v sezonskih mesecih (junij, julij, avgust), lahko se odločijo tudi za izvensezonske (september, oktober). Sicer pa je časovna odločitev za 10-dnevno zdravstveno letovanje stvar posameznika.
Prosimo, da se rokov razpisa natanko držite, sicer je zelo težko izpeljati vse rezervacije po vaših željah.
V. SIMČIČ