St. 47 tthga. LsranM v-^keg« tL 20, M tntefc Gerbi 4Bc3i ss ratsa-/k ivaecuntro «itMui ona a«* amitfl ^ Uteđnifttvoi ^fctoojrt- flPV poSiljajo «# - *** inosL Tkk tisfcna- ^ p pod ulovom ko je dosežen sporazum Nekdaj in sedaj, rekli na naslov g. Urba- vama - se ,e Radić povrml k ---- naza--tega znanega informatorja itaHjan-! ^vraštvu proti Italijanom! Bili bi-- tako ^ so gotove. Na vseb teh vladnih Ustah ekih listov zlasti o slovanskih stvareh -pravi Urbanaz dobesedno - !krivfc« m bo kam£firm|0 370 Izmed teh da bo moral sedaj že revidirati svojo sodbo malo uvidevni, ako bi mi^ da so vs« je 264 fašistov, okoh 45 bberalcev ter 25 o Jugoslavenih in njihovem postopanju v Hrvati v belih m Široki demokratskih socijalcev. Ostali so večino- času svetovne vojne In stebri! je to v opol- RadićevA, in da so vsi Slovenci pod siro- ma bojevniki m vopu pohabljenci, dalje . .. • , — ~-----1 poslanci, ki se ne prištevajo k nobeni stranki. Med temi je na pr. kakih 10 katoličanov, L j. poslancev, ki so izstopili iz popoiarske stranke. Na Hstah so zastopani v precejšnjem Številu tudi časnikarji, ka- Posebnosti vuntalh list I ^^ aa^MH iHuiirai« immi RIM, 22, Daoea ob 18.30 so bile v dvo- je im plaščem Koroščevim! Tu pa sledi izjava, ki jo hočemo nižje doli primerno popraviti Urbanaz piše namreč: « Proti tema dvema demagogoma bodo tisti Slovenci, ki so postali državljani Italije, prvi, ki zakličejo: «Lažete! Italija nas ne zatira in nas ne mučil* Potem na-Nedolgo temu je < Edinost* priobčila iz daljuje: * prresa dra. Ljudevita Pivkota, bivšega j eprav delajo naši slovanski sodeželani, na laški fronti danskem o fjalje _ je proslavljal Mussolinija vse smemo pričakovati in zahtevati, ker nismo dotle?, dokler se je nadejal, da bo italijan- bili in nismo — avstrijakanti! To spriče-ski ministrski predsednik verjel njegovim valo nam daje sedaj g. Urbanaz izrecno s bajkam ter da mu pošlje svoje črne srajce svojo zadnjo izpovedjo. Resnica se uve-v pomoč proti Beogradu! Danes pa — ljavlja.___ Ministrski svet mM mm sfctepe v MM politiki Izpopolnitev pieuredbe univerz g unci iz Dalmacije. Za to končno likvidacijo se predvideva trošek 5 milijonov lir. Naučni minister je nato predložil načrt označuje obtožba kot zlorabo. G, dr. Man kovič pa navaja, da je v septembru ifl oktobru 1922. umiralo ljudstvo v Hercegovini vsled gladu. Ker pa so bili odobreni krediti za pomoč, je on kot minister ukrenil, da se da zemlja siromašnim seljakom v zakup 1. januarja 1923 leta. Ker pa je bil pozneje obveščen, da so ga nekateri Jirosilci prevarili, je takoj poslal overov-jene spiske v Hercegovino in zahteval, da se krivci kaznujejo. Zatrjuje, da se jo kot minister ravna! le po zakonih in svoji vesti. Bavi se s politiko že 20 let. šele sedaj je moral dočakati tako obtožbo. Končal je z besedami pokojnega Draškovi-ča: «Mislim, da ljudje v politiki niso zato, da varujejo svoje politično perje< temveč zato, da delajo. Ako mislite, da sem kriv, pa me obsodite!* Nato je bil odrejen odmor in so poslanci v svojih klubih govorili o Marko v iče vem zagovoru. Ko se je seja narodne skupščine nadaljevala, je govoril zemljoradnik g. Laač, ki je navajal nepravilnosti v delovanju bivšega ministra g. Markoviča. Seja se je prekinila ob 1. uri popoldne ter* ob 4. uri nadaljevala. Govoril je demokrat g. Slavko Dukanac in dokazoval na podlagi poverjenih spisov, da je g. Markovič kazensko odgovcrren za svoja dela. Minister pravde je izdal svoj sklep prej, nego je Teokarevič vložil prošnjo za tak sklep. Razen tega je ukazal jugoslovenski delegaciji v reparacijski komisiji v Parizu, da se morajo stvari Teokareviča rešili p® njegovih ukrepih. Za njim je v svojem govoru ostro napadal g. Markoviča in ves radikalski klub g. Dušan Dimitrijevič, ki se je posebno bavil z odpravo sekvestra nad altruistično banko. V prepričanju, da je g. Markovič kriv, prosi skupščino, da ga izroči sodišču* Ob 7. uri 30 minut je bila seja prekinjena ter se nadaljuje danes dopoldne ob 9. uri. _ Radlčcvcl urelell preiram opezJ.l'e BEOGRAD, 22. Iz opozicijonalnih krogov se doznava, da so bili snoči obveščeni Davidovič, KotroŠec in Hrasnica, da je sprejelo vodstvo HRSS sklepe o program-nem delu opozicije. Snoči ob 9. uri zvečer sta odpotovala na Dunaj dr. Maček in dr. Krnjevič, da obvestita Radića o sporazumu in dobita instrukcije za nadaljne korake, eventuelno pooblastilo za podpis sporazuma. Vrneta se v nedeljo zjutraj v Zagreb. V soboto zvečer odpotujeta iz Beograda dr. Korošec in Hrasnica, da bosta prisostvovala nedeljski seji HRSS, kjer bo definitivno rz poPpo^ke^aI.^1u k* faiiitomTšo! komiteja c *rov>a je pristal na zgra- zatajiU kršfn*i program, n. podlagi »f -! fl^Jf^J^l^stično bari? fstoUko I sklenjeno "o'končnoVeljavru u.šodi opozici-terega jejnl. ,^vijena poprska,-^"rlllKSSia oroti odpra^ jonal^ega bloka._ Prat! faii* ov;Ua zarota na Francoskem stranka. Ob »kljućku.se je don Stwrzo|P"«««'J«jf^fj^^®!^f'k^™ se ustvarja tip višje Šole, ki se razlikuje s RIM, 22. Na današnji seji ministrskega svojimi posebnimi značilnostmi od tradi-veta so bili na predlog ministrskega pred-; cijonalnih fakultet, ki obstojajo na italijan-sednika sprejeti nekateri načrti za odloke, skih univerzah. Z ozirom na važnost na-ki se t^eio ratifikacije delovnih dogovo- j menov, po katerih bo ta šola stremela, se m v. l*atere ni parlament dal poobla- j je smatralo za umestno ustvariti jo s postila. Ti dogovori se bodo izvršili, ko jih sebnim ukrepom ter jo opremiti s primer- . . ___-__i_____ - ____i « • t. L»-______x_____ i ai.nv obregnil tudi na sv. stolico, ki je po nje- on pa ,e bil nasprotnega mnenja, 2em mnenju bržkone nekoliko prekon- more proglasiti l^nmaa ™ sM vativna ali pa premalo odločna napram, no. SklemI je vsled tega odpraviti sekve-f^mrRekLn®. da prodira v cerkvene ster in izvršiti pod gotovimi pogoji nacijo-može kons^ati^ii £h; a to izjavo je nalizadjo. Pozneje pa ,e banko zopet dal Skol omUilz doSavkotn, da tudi demo-|Pod sekvester, ker m izpolnila pogojev. kratski duh prehaja preko vatikanskega! Nato je govoril o glavnih točkah ob- ^_______________________________________ obzidja. tožbe: 1. O prodaji tovarne sladkorja na lijanskih pribežnikov proti fašistom. Mnogo Nekateri rimski listi («Epoca»l so mne- j Čukarici in odstopu celokupne zaloge slad- delavcev se je zateklo po prihodu fašistov na nia, da je bil poziv prefekta sv, kongrega- j korja privatni osebi, vsled česar da se je cije s katerim poživlja sv. stolica duhov-j cena znatno zvišala. Po uredbi o sekve-nike, naj se ne vtikajo v politične zadeve, strih se imajo sekvestrirane "novine pro-naperjen proti don Stursu. V pozivu se \ dati potom javne dražbe. Trudil se je, da kardinal Laurenti, ki je podpisa! okrožni- bi se produktivnost povečala in se s tem ^ ^^ ^ ^ ^ ua « co, sklicuje na cerkveni zakonik (kanon dosegla povol^nejsa prodajna cena. v to njegovi dokumenti v rdeči listnici, ki jo je on 139.), ki določa: Duhovniki naj ne vzpod-jsvrho je skušal s prodajo pod roko zainte- ohranil v svoji sobi. Pozneje pa je policija našla za ukaz-zakon za ustanovitev višje šole bvtjajo m tudi sami ne sprejmejo mesta resiranim osebam. Največja ponudba se JCjte listine ne v rdeči, ampak črni listnici in si-političnih ved na univerzi v Rimu. S tem 1 senatorja ali poslanca brez dovoljenja glasila na 20 milijonov dinarjev, kar pa je | cer na čisto drugem mestu kakor^ je izjavil Bo- PARIZ, 22. Napad, ki ga je izvršil italijanski anarhist Bonomini na italijanskega časnikarja fašista Bonscrvizija, ni prvi te vrste. iVroniitu je v zadnjem času beležita že več takih napadov na fašiste v Parizu. Iz tega se da sklepati, da gre tu za sistematično organizirano zaroto ita- vlado v inozemstvo, kjer skušajo razviti proti-fašistovsko propagando. Preiskava o napadu na Bonscrvizija je dognala, da je bil Bonomini skoro gotovo v zvezi z drugimi Italijani. Tako poroča sPetit Parisien», da je Bonomini iziavil, ko jc bil aretiran, da se nahajajo sv stolice v onih krajih, za katere je bila odklonil, ker daje tovarna v enem samem nomini. Poleg tega policija ni mogla izslediti izdana papeževa prepoved; poleg tega naj letu 12 milijonov dinarjev dohodka. Vsled drugih kstin, o katerih je Bonomini trdil da s. nt^e^^^^^d brez (tega je odredil javno ^o. £ , ^^ dovolje^ ^to^o Ujtoeta P^L^ažb^ s^1^ in'sokrivU da bi te listine ne kom- kolikor predstojnika kraja, imajo vršiti volitve. Pri tolmačenju tega kanona aH katerem se dva reflektanta. .Nova dražba pa se po^™^ ^h oseb. sklepu komisfje m več odredila. Za pro- ^ ™ t-----. , dajo sladkorne zaloge pa ni odgovoren _______ jj t\ BiiTffll SO IKtSiaic ------— « — ^ houu lauucaaji gotova večja industrijska niini sredstvi, da bo lahko uspešno in vre- j težave. aH ^eio potemtakem spre jeti i minister, temveč uprava tovarne. 2. U po-in plovbna podjetja, ter določajo najmanj- dno izvrševala svojo nalogo. Za sedež čast aenatoim aK poslanca kaidinali, nad- dctitvi koncesije za tiskanje obveznic vojne . ^^---—— „ .i-----u:i i— u« Snfi^ m ikoTte in aKimete »Je^niziimodkodnine Lukareviču in drugim pravi nastale cPetit JoumaU piše, da ie dan pred atentatom nek Bonorainijev rojak, nastanjen v it a li- so starost za sprejem mladeniče v v indu- nove šole je bil določen Rim. ker bo ta šj^fj^ in §kofje m aK me)o podeliti nižjim strijo in na delo pri paroplovnih družbah, nova ustanova tudi pripravljalna šola za' * * *----*•—1 ir'žkodnino za brezposelnost v slučaju, da funkcijonarje upravnih, dipliMnatskih, kon- se ladfa potopi na odprtem morju; dalje zularnih in kolonijalnih karijer. Natan- naimanjšo starost za poljedelske delavce čnejši statut šoie bo izšel svoječasno, ob- in njihove pravice za druženje, vsebujejo javljen bo tudi ukaz, ki bo vseboval pred- predpise za tedenski počitek v industriji pise za državni izpit usposobljenja za ča-ter predpi-ujejo zdravniško preiskavo za snikarski poklic v najboljšem pomenu te moštvo n*» krovu parnikov. besede, državni izpit, h kateremu bodo Nato je finančni minister v sporazumu z pripuščeni oni, ki bodo dosegli akademske ministrom za javna dela predložil načrt za naslove te šole. Sola bo poslovala redno financiranje javnih del v Kalabriji, Pugli- od 1. oktobra 1924, ampak tudi v teko- {eb j minister g. Markovič, da koncesija ni bila t^rJ^^Ko^lZ. sto- j podeljenaT Lukareviču, temvečudruže^u lice ie dne 25, aprila 1922. potrdila pre-1 litografov. Mimstrski svet je to sprejel, poved z%^,Xlm4rkJSinali, nad-,Tudi je imel pravico dati ^U obvezmce škofje in $koffe lumdSSli le v državah,!potom direktne pogodbe Glavna kontrola v katerit je po ustavnem pravu nekaj je bila mnenja, da se ta stvar ne more mest v zbornici določenih za visoke cer-, smatrati kot nujna, vendar pa ,e ministrski kvene dostojanstvenike. Podelitev dovo- svet ponovno odobril njegovo ^hsce ljenja nižjim duhovnikom za sprejem ome- smatrajoč, da glavna konzola tu pristojna « financiranje javnih dei v ivaiaonji, rugu- od 1. oktobra 19^4, ampak tudi v tete o- «Osservatore Romano*, 'glasilo Vatika- v«™,- -{"""'j t 0 yahf v Eenežiji in v Furlaniji. Za zgradbo čem šolskem letu se bodo vršili na univerzi na praVi, da je bil stičen poziv objavljen ffov za ceno 2.55 Um za komacL ime cest v Kalabriji je bil dovoljen Lrdatek v Rirau posebni tečaji za državne funkci- s itrani sv. stofice tndi pred volitvami Lukarevic se slisi s tega, ker je Lukarevic _;ii*______ iL__v :_____ . . c.h..__f -^.i- _ • x___: kot eden izmed nredstavmkov utoeratov 500 milijonov lir, za zgradbo vodovoda v Puglijah je bilo dovoljeno posojilo v znesku 240 milijonov, ki se bo amortiziralo v 25 letih. Za regulacijo hudournikov v Benečiji je bilo določenih 48 milijonov, za zgradbo nujnih naprav v beneški luki pa 50 milijonov. Ravno tako je ministrski ivet odobril predlog finančnega ministra Umskega leta, akademskih za popust terjatev s strani erar,a napram ~hovih funkcij, določbe pokrajinski upravi istrski vsled preduj- dj. in poduka, ispitov jonarje. Sprejet je bil tudi predlog ministra Gen-tileja, načrt za znižanje šolskih prispevkov s strani občin Aosta, Trident in Gorica. Šolski minister je predlagal in ministrski svet je odobril splošno uredbo za univerze, ki vsebuje določbe glede aka- oblastev. in uredbo štu- M .... - . , .... dijev in poduka, ispitov in šolskih taks. t nov. ki jih je ta uprava prejela od _jivse ^jba spopolnjuje skupno z že objavljenim ukazom o državnih ispitih splošni načrt za reformo univerz. avstro-egrske vlade, od finančne uprave Julijske Krajine, osrednjega urada za nove pokraj'ne ter od generalnega civilnega komesarijata. Po temeljiti prou^'tvi vnra-šanj, tičočih se izmenjave denarja v anektirani Dalmaciji in ki so še oi>La.a odprta po izmenja A leta 1921, je vlada končnoveljavno sklenila dovoliti izmenjavo po ključu 10% vseh kron, položenih s strani javnih in drugih bitij, juridičnih oseb ia trgovskih družb. Z istim ukazom se imenuie komisija, ki bo zaseda7a v Zadru ter sod;!a nepreklicno o številnih prizivih, so ::U -redložili zadrški občani in be- Ministrski svet je na predlog ministra za državno gospodarstvo odobril načrt za raztegnite v na nove pokrajine določb, ki vsebujejo ukrepe za vspodbujanje sadjarstva. Sklenjeno je bilo tudi, da se po 30. junija 1924 ne bodo več sprejemale prošnje za vojno odškodnino, niti kake druge listine, ki se tičefo tega vprašanja. Ob 13. se je ministrski svet razšeL L 1919. in 192t. Stališče sr. stolice je torej danes isto kakor je bilo takrat. a varf • • • RIM« 22. Agencija Štefani poroča; Dne 27. t. in. ob 11. uri se bo vriil na Viminalu sestanek direktorija v navzočnosti ministrskega predsednika, da stranka zavzame kategorično stališče nasproti takozvanim sporednim listam in nastrotma strankam. Mesto okrožnih Isti Slovakih shodov se bodo vršili le pokrajinski, da trn tako stroški zmanjšajo, in sicer nepreklicno dno Z marca Shodi ao smejo hiti samo manifestacija volilnega značaje, impah toA pregled vseh fašistovskih ul, hi oaj ho v svečan opomin vsem nasprotnikom fašizma, ht sarahljejo dovoljeno jim prostost zale, da blatijo fašistovsko vlado in fašizem «n da dajo orožje morilcem v roko. vojaki letnika 1903 RIM, 22. Uradni vojaiki Ust objavlja naredbo vojnega mimstrstva, na podlagi katere bodo s 1. maja 1934 vpoklicani pod orožje vojaki, ki prebivajo VI^S^i^^ R««;,.) in E »a 4. toeto obtožbe, podelitev "kverfri- janski gostilni, pokazal Bonominiju Binservizi-ja rekoč: »Glej, ta-le je zastopnik Mussolinija v Franciji.» Ranjenec ie prebil noč mirno. Kljub nevarni rani upajo zdravniki na rešitev. iDOlelki pristali ćelavu razdraženi napram predlogom delodajalcev LONDON, 22. Včeraj se je na splošno smatralo, da je stavka pristaniških delavcev končana; in snoči ni bilo nikakega dvoma več o tem, da bo sporazum ~ Sam Mac Do* nald je izrazil v zbor* aupanje v go- tovost rešitve spora, vlada prekinila vse priprave za aprovizacijo dežele. Deloda- -----, . , ».. j. r jalci so na pogajanjih, ki so trajala do 2. ure kot eden izmed predstavnikov litogratov zjutraj p^dju to.ie. M eQ ^Ung na dan so podpisal pogodbo z državo. 3. Olede po- £Višajo roezde takoj, medtem ko se ho začel ob lastila Teokareviču, da na račun vojne plače vati drugi šiling povi&ka s 1. junija. Orga-odškodnine naroči stroje za tekstilno in-lnizator stavke Ernest Bewin se je izrazil za dustrijo iz Nemčije, pravi obtoženi mini-! sprejem te ponudbe ter jo priporočil zvečer na ster da smejo naročila znašati 30 odstot- zelo burnem sestanku delegatom stavkujočih. - - ' * ■ ■ ™ ki pa se niso mogli zediniti v tem vprašanju. Zastopniki pristaniških delavcev v Londonu ta v kakem drugem pristanišču, kakor n. pr. v Sauthamptom, so za sprejem, medtem ko so delegati iz Manchesterja, Liverpoola, Glasgo-wa in Newcastleja proti temu ter zahtevajo takoj povišanje obeh šilingov. Radi tega ni priSlo do nikake odločitve. Konferenca je biodložena na danes zjutraj. Odločitev bo padla v pondelje LONDON, 22. Konferenca pristani lavcev se je sestala davi, a ni prišla d odločitve. Prihodnja seja bo v pondeljek. Zastopniki so se povrnili na svoja mesta, kjer bodo predložili pogoje pristaniškim delavcem. Danes so imeli stavkujoči delavci v Hullu in Grimmsbyu shod, na katerem so sklenili, da nadaljujejo s stavko, dokler jim gospodarji ne dovolijo takojšnjega poviška dveh šilingov na kov celokupne odškodnine, da pa je Teokarevič prosil, da se mu dovoli naročilo strojev za celokupno odškodninsko vsoto in je finančno-gospodarski komite koalicijske vlade to odobril. G. Ilič je 28. junija 1923 protestira! proti temu, da ie minister podelil naročila samo enemu družabniku, obtoženi minister pa se sklicuje na zaslišanje uradnikov, iz katerega se vidi, da g. Ilič ni vložil nrošnje v letu 1922, kakor je to storil Teokarevič. Trdi, da v celi tej stvari ni nikake nepravilnosti. Kot minister pravosodja se je prizadeval, da bi dobila država čim več na račun reparacij. Vsi ti stroji pa se nahajajo še v Nemčiji, Teokarevič jih torej ni dobil, ali njegova čast se napada že 8 mesecev. Nato preide m * •• a _f_ «_**_ __ J ^ wSa — &AT. ..Ajil*« _ so bili potrjeni na letnika 1903. rane zemlje Hercegovcem v zakup, kari dan. cnc. Na angleškem grozi nora starka. SOUTHAMPTOM, 22. Pettisoč ladjedelni-|kin delavcev je sklenilo, da stopi jutri — v •ob o to — v stavko, če se jim ne privoli znatnega povijanja plač. Volilna reforma pred senatom PARIZ, 22. Radi včerajšnjega glasovanja v senatu je volilna komisija senata »klenila podati ostavko, razen gosp. Ordi-piaire. ki je proporcijonalist. Finančna pomoč Odrski PARIZ. 222. *Echo de Pariš* poroča, da le bilo včeraj sklenjeno, da bo Društvo narodov poslalo ameriškega finančnika na Ogrsko, kjer bo nadzoroval ogrske finance om od 29. t. m, odpravila za dobo 20 let prednost za ogrske odškodnine državnih dohodkov (carine, monopoli, tobak, sladkor itd.), razen dohodkov železnice. Dohodki bodo služili za garancijo posojila Ogrski _ Sestanek med Coolidgem m predsednikom Mehike WASHINGTON, 222. «Chicago Tribune« poroča, da namerava predsednik Coolidge v kratkem sestati se z generalom Obre-gonpm, predsednikom Mehike, v enem izmed obmejnih mest. Po zapretjn vseučilišča v Madridu - Profesor Unamuno izgnan na Kanarske otoke MADRID, 21. Z vladnim dekretom je bil profesor Unamuno, podrektor in dekan leposlovne fakultete na univerzi Salaman-ca, odstavljen, tudi kot profesor na omenjeni fakulteti Poleg tega je bil obsojen na izgnanstvo na Kanarske otoke in sicer na otok Fuerteventura. DNEVNE VESTI Politično đrašSa „Edinost" o Trsti sklicuje sestanek odbornikov in zaupnikov vsega ozemlja, in sicer za v nedeljo, 24. trn. ob 10. uri dopoldne v prostore uredništva *Edino«ti»r uL S. Francesco 20, L, s sledečim dnevnim redom: 1.) Končna določitev kandidatske liste; 2.) Sklephnje o nadafjnih ukrepih v volilni borbi; 3.) Slučajnosti. Z o žirom na važnost predmetov dnevnega reda so vabljeni vsi odborniki in zaupniki, da se sestanka gotovo udeleže. Radi kratkega roka se niso razposlala posebna vabila. Odbor, Vladni ukrepi Slede najemnine Vladni ukrepi, ki so nam jih napovedovale rimske vesti, so že objavljeni. Priznavamo, da teles deloma zrušil in mladeniča sta padla iz Iz tržaškega življenja Smrt zastrupljene učiteljice. Učiteljica Anita Scatfidi, o kateri smo poročali v včerajšnji »Edinosti* », da se je zastrupila v ulici Tigor, je včeraj okoli 4. ure zjutraj, kljub prizadevanju zdravnikov, da bi ji rešili življenje« izdihnila po dolgih, strašnih mukah. Truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico. Dve težki nesreči v ladjedelnici & Marco. — Trije delavci ranjeni. Včeraj predpoldne se je v ladjedelnici S. Marco pripetila težka nesreča, katere sta bila žrtvi 19-leini kotlar Ri-hard Cotterle, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št- 508 in 16-Jetni podajač Ivan Frank, stanujoč v Miljah — Moranei št. 549. Mladeniča sta bila zaposlena na več metrov visokem ogrodju na parniku št, 334, ki je še v delu. Ob 11.30, ko je bilo, kakor navadno, oddano s sireno znamenje za opoldanski odmor, tekom katerega gredo delavci k kosilu, sta mladeniča hitela k mostiču, ki vodi s parnika na tla. Ko sta skočila na mostič, se je ta pod težo njunih vsebujejo nekaj določb najemnikom v prilog« ki ovajajo voljo vlade, da bi se ublažila sedanja akutna stanovanjska kriza. (Jkrepi dajejo prefektom pooblastila za posredovanje in prepuščajo razsodišču končno razsodbo. 1 ako smejo preiekti prisiliti gospodarje k oddaji praznih stanovanj ter posredovati med gospodarjem in najemnikom za določitev najemnine. Ce bi se sporazum ne dosegel, pride stvar pred razsodišče. To ima zopet pravico do podaljšanja najemninske pogodbe in do določitve najemnine za čas podaljšanja. To bi bilo res nekaj. Nekoiiko sumljiva pa je določba, da more razsodišče tudi zavrniti prošnjo za podaljšanje in določiti rok za izpraznitev stanovanja. Tu bi bila potrebna izrecna načelna določitev, za koliko odstotkov se sme povišati najemnina. To bi sicer dišalo po prejšnjem režimu, ki ga vlada načelno odklanja, ali potrebno bi biio v zaščito najemnikov. Ker ni take določbe, se bo stvar zavlačevala s pogajanji med gospodarji in najemniki, s posredovanjem prelekta in s poimi k razso-sedišču. Pomisleke vzbuja tudi določba, da mora najemnik — če se z gospodarjem nista jjo^odila — položiti kavcijo na račun najemnine na račun, ki ga še le določi razsodišče. Folem še le, v teku petnajstih dni bosta stranki poklicani pred razsodišče za določitev najemnine in tekom nadalinih petnajstih dni ima izreči razsodišče svojo razsodbo. KakoT vidimo torei, bo to precej dolgo in zapleteno postopanje. Vrhu tega pa je tu kočljivo vprašanje: kaj pa potem, če najemnik — movda brezposelne*. — nc bi mogel položiti kavcije, aH pa, če bi razsodišče odklonilo njegovo zahtevo po podaljšanju najemninske pogodbe in bi naložilo izpraznitev stanovanja? V kakem položaju bi bil potem prizadeti najemnika, če ne hi mcgel dobiti drugega stanovanja, ali če ne bi imel sredstev za poravnavo višine kakih 5 gietrov na tla. Ponesrečencema so prihiteli na pomoč drugi delavci. Prenesli so ju v obvezovalnico rešilne postaje, ki se nahaja v ladjedelnici. Kmalu potem je prihitei tja zdravnik rešilne postaje, ki je dognal* da je Cotterle zadobtl številne poškodbe in praske po obrazu, desni nogi ter si zlomil desno roko v zapestju. Frank pa jo j« po ceni izkupil; bil je le opraskan po obrazu in po levi roki. Ponesrečena mladeniča sta bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so obema obvezali rane. Cotterle je moral ostati v bolnišnici; sprejeli so ga v kirurgičns oddelek; okreval bo v 4 tednih. — Oko K 17. tire popoldne s« je na istem parniku pripetila druga težka nesreča, pri kateri bi bil skoro prišel ob življenje 45-letni tesar Peter Tarlao, doma iz Milj. Na parniku so potom posebnega dvigala dvigali težko železno ploščo, ki je nenedoma zadela ob veliko električno kladivo in tako povzročila, da je slednje padlo iz višine kakih 6 metrov v notranjost parnika, kjer je bilo zaposlenih več delavcev, Padlo je Tarlaou na glavo; ubogi mož se je zgrudil nezavesten na tla. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta. Ta je uvidel, da so poškodbe, ki ph je zadobil ubogi mož, zelo nevarne; poleg široke praske na levi roki je imel široko, do kosti segajočo rano na čelu in hudo pretresene možgane. Potem ko mu je zdravnik za silo obvezal rano, so ranjenca prepeljali v mestno bolnišnico. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. Ponesrečil pri podiranja Žrtev hude nezgode je bil včeraj popoldne zidarski podajač Josip Sega, star 30 let, stanujoč v Miljah — Santa Barbara Št. 287. Okoli 14. ure, ko jev družbi z drugim podajačem podiral nek zid v hiši št. 6 na trgu S. Francesco se je nenadoma najemnine novega stanovanja? Na cesti bi bil i "^il večji del zida in Sego pokopal. Izvlekli * svojo družino vred. Tudi ne čitamo nič v so 1ZDod ruševin težko ooskodovane^ Na vladnih ukrepih o tem, kako naj oblastvo po- so ga izpod ruševin težko poškodovanega. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje stopa proti gospodariem, oziroma, s kakimi I« dognal da ima mož obe nogi zlomljeni v sredstvi tih hoče prisilili, da se bodo pokorili U^njih, Ponesrečenec: ,e bil prepeljan v mest-razsodbi razsodišča, j «o bo!«s«co. Okreval bov6 tednih. Naj bo kakor hoče. Ce ti ukrepi ne bodo za- | Nesrečen pndee ieinkn. Včeraj popoldne dosiovali. bo morala vlada iskati druge načine «« 1« zdravoik rešilne za rešitev tega perečega vprašanja. Sicer bo tehničnim potom poklican v prosto loko V. morala storiti iako, kakor je morala nekdaj E.JB..k,cr.se ,e na parniku «Feclerica* pone- srečtl težak Fran Candus, star 46 let, stanujoč v ulici Traversale al Bosco št. 3. Mož je bil zaposlen v provijantnem skladišč« paroplovne družbe «Cosulich*. Včeraj je razkladal z avtomobila meso, namenjeno za posadko na parniku. Ko je Šel zs velikim kosom n«a preko no* stiča na parniku, se mu fe spodrsnilo ter ai pri padcu zlomil levo nogo pod kolenom. Zdravnik je podal ponesrečencu preo ponoć, salo ga je dal prepevali ▼ mestno bolnišnico. Neprilike obdelovanja zemlje. Včeraj popoldne je v spremstva starejše sestre prišel glede »ruha. Kupovala je moko po tržni ceni, oddajala pa }o je pekom po znižani in je ona morala plačevali diferenco. Sedanje dravinjske razmere in bedno stanje velike večine najemnikov zahteva neizbežno, da se stanovanjska kriza vsaj začasno ublaži. Nova užifriinska žrla Velik de! naše zgornje okolice J« hudo prizadet s tem. da se je užitninskn črta tržaška tako znatno raztegnila. Naši okoličani so dvojno prizadeli, s tem, da so vključeni v uiitninsko mestno bolnišnico 12-letni kmetič Josip Fi-črlo, in s tem, da se je prvotno ta prehod izvr- ; »cher, doma i* Osek« pri Gorici. Deček, lu je šil, ko se je užitniaa tako xelo povišala glede bfl hudo coečen po levem očes«, j« povedal, predmetov, ki so podvrženi nžitsini. in glede da je pri kopanju na domačem polju sadel z tarife. Prihajajo nam pritožbe iz vseh strani, motiko ob neki predmet, ki se j« razpočii z ene, ki pokazujete pravo umevasje možnosti i velikim plamenom ter ga oplazil po očesa. In sredstev za odpomoč, druge - doslej samo j Deček je bil sprejet v okuiisUčm oddelek, enain ta. kar je zelo značilno, brezimna ~ proti Najbrž bo izgubil oko. našemu PoL dršl4kakor da bt to bilo moglo Strašen samomor mchsaika Me- zlo v sedanjih razmerah odvrniti. Priporočamo hanična delavnica, katere je lastnica tvrdka jsem. na, sledijo vzgledu posebnega odbora na NeiJo Campani * Gomp.. v uHci Sterpetto št. Opčtnah ki se }e sestav,! prav v to svrho. da 5 ■ bilfl ^crai opoldn« pozoriiče žalostnega. •C Z dobro obrarlor.cn.im pntožbami vrttapo krvavega dogodka. Mlad mehanik je na tragi- misija. Po izidu je bilo truplo nesrečnega mladeniča prepeljano ▼ mrtvašnico mestne bolniš- nice. O vzrokih, ki so mladeniča gnali v tako žalostno smrt, ni nič znano. Mladenič ni pustil nikakega pisma, ki bi pojasnjevalo njegov strašni čin. Nesel je skrivnost seboj ▼ grob. BABICA avtorizirana, sprejema noseče. Nizkb cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec Via Giulia 29. 205 Borzna poročila* Vabita na tržaškem trga. ogrske krone ........... O.n* ke, ako i ž niso cc.ie poviša:*.. - LJpora bi L; j tako prilike. Prepričali Se bodete, t dt aobite v ulici Ghega 7JI obleke, perilo, kolesa itd. itd. po najnižjih cenah. AL B90N NERCATO Trst, Via Gbe& štev, 7/1L AGENT-JPOTKEK izvežban v kramarski stroki, s popolnim znanjem slovenščine, poznan v Julijski Krajini se išče. Ponudbe pod «Takojšen vstop» na upravništvo 219 KOMPANJONA, s kapitalom in sodelovanjem, išče dobroidoča delikatesna trgovina z buf-fetom v Jugoslaviji. Naslov pri upravništvu. 206 Ha obrobe Ha obroke LA CONVENIENTE Trst, Via del Coroneo 17, I., Trst zdelane moške obleke in pc.leiots od L 180 naprej, dežni plašči, moški klobuki, perilo, ženske pletenine, ovratniki, ovratnice, rokavice, naramnice, nogavice. Bogata izbera blaga za moške obleke po meri. Krojačnica prvega reda. (140) Plačilo na obroke ne vpliva na cene. Te so enake kakor pri takojšnjem plačilu. KRONE, goldinarje, zlat denar, platim plačujem po najvišjih dnevnih cenah. Zlatarna Portici Ponte Fabbra. 213 V VEČJO delikatesno trgovino in buffet v Jugoslaviji, se sprejme izurjen pomočnik; even-tuelno kot tihi družabnik, če poseduje neka) gotovine. Naslov pri upravništvu. 184 ZLATO. Predao kupiš al« prodaš svoje dragocenosti, poizvedi za cene v dobroznani zlatarni Povh AJojaij, Piazza Garibaldi št. 2, telefon 329. 185 SLOVENEC išče službe kot trgovski pomočnik ali skladiščnik, tudi pri stavbnih podjetjih. najraje pri konsumnih ali gospodarskih društvih. Naslov pri upravništvu. 201 PEKARNA v Nabrežini upravništvu. odda. Naslov pri 215 PREDNO PRODATE zlato In srebro, vprašajte cene veliko zlatarno — uraino vi a Gia-ciito Gal lina 2 (nasproti hotela Monceoisio). Velika izbera ur. Popravila. Cene nizke. 13/2 KRONE, srebro, zlato in platin kupuien*. Plačam več kot dro*i. Zlatarna Povh Albert. Trst. via Mazziai 46. 25 ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 Giuseppe Henke Zaloga svetilk „Ditmar", porcelana, steklenin, vsakovrstnih hišnih potrebščin na debelo in drobno. Električne napeljave. i6i ini 12. M 23-31 [ji DS€DH€ 5GBC1 vsake vrste in v vsakem slogu JPALtlC 70BE v veliki izberi g LAKIRANE KUHINJE 1 po izredno nizkih cer.ah | Ulll Mil VIA RETTOR1 1 VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1S7* n dnižlMi z om. j. Trst - Via firtlstl 8 • Trsi Kupuje zlato, srebro, platin \ vs^ki obliki in srebrn denar. — Frodaja dragocene kovine izdelane in v kosih in kemične sestavine. — Glajenje, pleščenje in nH-kanje. — Kemična delavnica za vsakovrstno preizkušanje. (29 Nadaljuje se PRETIRANE CENE plačilom za vsega obuvala, © kun, issfc* m, mm —. dihurjev, vider, jazbece v, mačk* A. iViaVer CjiregO veverlr, krtov, in o©mafi& ^ za Pređno prodate vprašajte me in cen^ D. WINDSPACH Trst« Via te&ar« battistiifi. 10 IL navrata 16 11 Sprejemajo se poš ljdtve po pošti ki se nahaja v skladišču Trst Corso Garftaldl i tik Uneoutagraia Rsjil 30 /, popust na vse obuvalo« Oglejte si naSo prodajalno brez obveze za nakup tn naSH bodete največjo prikladnost. Izbera Slap za dečke, ženske fn moške od L 10.— naprej. (4) organiziriifiio. Samo akcija vseli prizadetih doseže vsa} poztieje, nc takof, »boljlanje, koH- kor ]*e to mogoće. čeu način napravil konec svojemu življenju. V omenjeni delavnici je bil nameščen kol poslovodja 23-letni mehanik Vincenc Penali, stanujoč v ulici Piccardi št. 8. Mladenič je bil zadnje dni zelo potrt in otožen, Nikdo si ni znal Popravek. Z ozirom na naše poročilo, objav- ' 1 , 4| . Ul t Ulll 1.CIU UUUi LU ULUUU, 11IKUU BI IU ZDB1 IJeno V nedeho 17- t. m. pod naslovom <.2aU»t- toJmači^ bi neJti bUo vwok ^ neMvadni M giavoa skupicuia» smo ore, efe povratek, ki membi .Nobenem« ni mUdenič položil pravi, da U župmk g,me Cervar « Zrenji in s£rivnostlie bolesti, ki mu je razjedala dušo. Marko Zlatic »z Berma. nista sploh bila na obč- Včeraj Idnef ko ^ se deUvci ^^ h ko_ nem zboru Političnega društva za Hrvate m ^ gi . mladenič prižgal cigareto ter šel v Slovence v Istri ter da tud, nista bila izvoljena ^^ de, delavnice( kjcr sc Jc nahajala mala v odbor omenjenega društva. S tem lojalno po- pisarnil yzeI ]e z nckega predala velik samo- pravljamo naše prvotno poročilo o omenjenem kf je spominjala na najsrcčocjk lup« njunega razmerja: na one hip«, ko je bil ajen mož odsoten in je ona obedovala in pila čaj sama s svojim Jurijem, kakor da bi bila moft in iena. Za pre-iestcike, ki resnično ljubuo, ao taka skromna in mala veselja is xakonsa«fa iivljenja višek sreče. Kakšen velik nauk bi bil v tem za pre-grešnike, ako bi tfa mogli razumeti f Ljubavnica je imela neznansko dopadenje nad takimi nežnimi gostijami! Okras sobe, ki je bil v tako čudnem nasprotju z njenimi spomini, fe opazovala z globoko grnjenostjo. Na slogu opreme iz Napoleonovih časov, ki jo je bil Saintenoi-sov oče podedoval od »voiefa očeta« kateri je tudi bil oficir, in sicer v Veliki Armadi, ni bil Saintenois ničesar izpiementL To strogo sobo je krasila le slik« tega oficirja v paradni uniformi gardnih čet, Shko je najbrie izdelal kak dober učenec slikarja Davida. Ta slika, ki je pričala o presenetljivi podobnosti med dedom in vnukom, se je Sabini zelo dopadala. Začela jo je opazovati in pri tem jo je iznenadila neka poteza tega obraza, ki je ni bila do tedaj nikdar opazila. Bil je to droben obraz z močnimi in stisnjenimi čeljustmi, s ponosnimi in izziva-jočimi očmi, kj so bil« oči omikanega človeka, kateri pa ni bil daleč od tega, da zopet poslane divjak. Ko se je bila pred to razodevajočo sliko tako zameknila, so nenadoma vzbudili njeno pozornost glasovi, ki so prihajali skori pre-progasto zaveso, katera je visela pred vrati. Ta vrata so držala iz obedovalnice v salon in ona ie opazila, da niso bila dobro zaprta. V naglici, s katero ji ie prinesel odgovor svojega gospodarja* jih je bil sluga le priprl. Naslonila je uho na odprtino in tako je sli&ala konec pogovora, ki jo je vso pretresel. — * Dejmo no, gospod Altona», je rekel Samtenois, «vendar boste potisnili do pet in dvajset tisoč.* — «Ne, dvajset tisoč....» je rekel ta sloviti trgovec s starinami, ki ga }e poznala tudi ona, ker je kupovala pri njem — kakor sicer vse Parižanke njene vrste — razno luksusno pohištvo, za kakršno kaže velik pohlep tudi naša doba, ki je brez vsakega lastnega sloga. «Vi- dite,» je nadaljeval, *kako sem pošten. Drugi trgovci bi vam kar rekli, da je hruška. Saj niste vedeli, da ima Is počivalnik bron iz Tho-myrc Jaz sem vam to povedal in edino ta stvar imr nekako resnično vrednost. Dvajaet tisoč za vse skupaj, to je ravno prava cenc..» — «Torej aaj bo za dvajset tisoč, toda s tem, da mi iih takoj plačati.* — «Podpišem vam ček. takoj, ncuaiu' >ma,» je odgovoril Altor . — «ln po opremo pošljete jutri, da se hova razumela. Povedal sem vam,, da odpotujem že