st:: juocmodi. k. k. noiDioiiotnefc, Wien V Gorici, 25. maja 1877 Tedaj „So6a" izhaja vsak uetwtek in velja s poSto prejemana ali v Gorici ua dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po- slanicah" se rdacuje za navatlno tristop- no vrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 .2 6 » ", » " 3 ", Za veto crke po prostoru. SOČA PogameznG fitovilke ae dobiv&jof$tt 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh kroh". .— v Trstu v tobakarnici „Via dcttV cfc-senna GO". Narocnina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi se ne vrafajo; dopisi naj se Wagovoljno fraa-kujcjo, - - Dclalcem in drugim nepre-mo2nini se narocnina zniza, akoae ogla-so pri urednlStvu. Ulasilo slovenskega polttKnega drastva gori&kega m brambo narodnih praric. Panslavizem kot bav bav. Vsakokrat, kedar so slavjanska Rusija stune pri-pravljati na kakov odlocen korak, n:i izvr.sitev svojrga svet«*ga poklica kot za&tittdjica in — ako Hug da in srecu juuaska — tiuli osvoboditeljica svojih uze toliko Htolt?tij pod tiijim, krutiui jar-mom vzdiliujoeih jeduo-krvnih bratov, vsakokrat zazeud obrozani in neobre-zaui 2idovi krik in hrup, ees: Kvropa je v nevanio.sti prod poplavo Vseslavjanstva, dajto, poiuagujto, dokler nij prepozno! Isti prizor ponavlja scvocigled reSevanja orjon-talnega vprasanja — Magjari, Anglc/i, deloma tudi Nemci iu kar je se vee take vrste, vse se druzi. hrati s Titrkom, nekateri iz ljubezui do turskega imannu-ga minihtra, drugi iz golega sovra/tva. mrziiji' ali straha pred Slavjanstvom. „Suveriii barbar hoco zatreti t*ivi-lizaeijo. uaobrazenost. tcr poplaviti Kvropo!'1 — to je njihov hinavski klic ua pomaganje. to krinka, pod ka-tero se zakriva najgnjusnija sebiniost, Nij staio tej sodrgi do kulture, katera je bajc v nevarnosti pred osvobojeuim Slavjanstvom, nikakor ne, kajti to tvrdnje gotovo niti Kuna ne veruje, nego jo gm/a spopada pred mihlijo, da bi se uteguil spavajwi h'V, trpece >SlavjaiiNfAo, prohuditi, u»r v krogu narodov zahtevati mesto, katero inn po buzjem in eloveskem piavu pri-pada, tcr .strt-sti s svojih plw; jarom, i.ateri ^a jczn-lil toliko stoh'tij, in kojt'ga urn je ta svojat kolikor je bilovnjenih nioCuh ognrCcvula. Slaba vt'jt iu sttah prcd ma&fr>vnjoC'o roko jej ne da mini, jo lira, da se z vscmi inot'mi oklepa s Mnrtjo, s poginom sc bore-tfga ^bolut^M moza!" Isto t^ko (ibstmiaa je dniga tvrdnja. da hoce Slavjanstvo— ali kakor oni pravijo: panslavizem — poplaviti Kvropo. Da Kusija v tern svetem boju, k.iterega sedaj njcni sinci bijejo ua brc-govili tslavjanske Douavc, porudecene a kivjo nedolznih bolgarskih zrtev in na daljuib poutskik obalib, nij potegnila meCa za razSirjeiye svojega silnega carstva, to je uie dostikrat izjavila, to je svetCano izjavil tudi car sara, nego ga je potegnila, da zdrobi stoletne ve-rige robstva, da pribori svojim jeduokrvnim bratom Cloveka vredno^ eksistenco. Nehote -w, tloveku vi'iva vpraSanje: je-li se je vojeyal ik<»daj svetejdi boj, nego je sedanji rasko-turlki ? Clovek z nonnalno vrejeuimi molgapit kojega gnjasna zavist nij §e C'isto oslepila, koji §e razlikuje pravo od neprava, mora priznati: da ne. Res je, da Rusija, katera je za svojo vojsko ue* izmerno mnogo novca potrosiia, in Bog zna koliko ga LISTEK. O V E T JT E3. {N^abml AtotirskiJ Euripid: „Naj ^efija otrokova Cast je biti ? le* pih lastoostih oktu jednak*" Euripid: wLju^e nimajo svoja lastna imetja, kar go nam bogovt dali, to mi oskerbujemo, in ako oni bofiejo, nam ?se odvzemo i" ->- Bion *. 8Srefini so tisti, ki ljubijo in so tudi yubljeni»e Epiktet: „Kdor nobenega ne ljubi, naj tudi ne xneni. da ga drugi ljubijo," —¦ Epiktet: Krokarji unifiijo mrtveeem oCi, kedar jim vec" ne koristijo; priliznjenci pa kazijo cloveku du§o in uniCijo mu du§ne ofii.* —* , Aloiphor: 80 bla^ena boginja—zdravje!* Brez tebe nij sre^ne^a na svetu.a— Sopbokel: »Pij in ljubi z menoj, veniaj si gla* vo; veseli se mladosti." Philemon; Pij, uzivaj zlati Cas! Kaj ti prinese jutro, prihodnost, nolsden ne v6; na noge, ne hiti, ne trudi se 1 Veseli se, Jjubi, uiivaj, zdaj je 5as, mi-Rli na smrt. Mej 2ivljenjem in smrtjo je nevidljiva pika. &vljeBJe je jeden treautek; ako se ga popri- fte bode, ako mtfe, da se za mnogo let finaucijalno za vsi'in ruinira, mora zabtevati in tudi dobiti neko odSkodnino, no to bi bilo k vcfiema: kos zemljiS^a v malej Aziji, prosta voznja skozi Dardanelle, vojna od-skoduiiui v uovi'u in —• kar se samo ob webi razume svoboda slavjan.skili pukrajin, to je: ustanovitev samostalnih drzavic na balkauskem poluotoku, — ali kje je tukaj toliko razupita poplava, kje panslavizemV Ako .si Itusija osvoji kos zemljiSCa v malej Aziji, to Kvropa v tern gotovo ne l)ode uifi izguhila,' kajti kjer se uManoyi Ibis, tamo vlada sigurnost osobe in* imetja, tamo cve.ti kupeija in ohrtniju, kratko to osvojenje pouuuii eivili/ai-ijo. Da se odpre morska o^ina pri Dardanullali, to je zivotui interes ttusije, a xajcduo cele Kvropc. kajti oaiiglezkej knpfiiji nij odvisna'sreea ostale Kvrope. Tudi ustanovitcv sainostalnili drzavie ua balkauskcm poluotoku nikakor ne pomeuja pansla-vizma; ziiano je, da so takovo drzavice jmco Ijubo-sunme za svojo obstnjatoljuost, in da se k vefiemu zdru-zevajo v eno iederaeijo. Vse to bi Slavjaustvu nosprotujoea HodrRa morula vi'deti, in gotovo tudi ve, no ravnajoe se po wtftalii: mciii vse, told nir, zavira samo iz erne zavisti vsak pokret Slavjanstva, kateri bi mu mogel pribaviti boljso pribodnjnst. /alostuo je, da je pokvarenost; uze tako zavladala v Kvropi, v onej Kvropi, katera se pri vsakej pviliki tako sirokousti se. svojo liberulnostjo. Mi Slav-jaui pa, ki smo uze dosli dolgo bili podlaga (ujCevej l»e!i, zberimo vse svoje moraine moei, vsak naj vrSi dolzuost, katero je dolzen domoviui in narodu svojemu, poniagajiuo si sami in ne upajmo pomoei od drugih, ki nijmajo za nas src;i. Svest, da je pravica na nasej strani, podvojila bo nase moci, samo vztrajati nioramo v svetem a postavnem boju za east in pravdo narodu in jeziku svojemu, in prej ali slej: „vdarila bo tudi za nas ura !4 N—C. iz Reke Vojna za osvobojenje Jugoslovanov. Evropsko boji^e. Razne nezgode in elementarne opovire zader^ale so Ruse v hilrem nadaijnem pomikanji proti mali Va-iahiji in na Donavo, vsled tega nam nij do danes se mogoC'e porocati o posebnih vclikih dogodkih iz tega bojisea, Ob dolnjej Douavi so tuiSke vojne ladije disto obmolknile in se poskrile v varna zavetja; vsled tega je bilo tudi mogoCe, da je jedna cela divizija (dve mel, je tvoj; umerjeL, vzamejo drugi tvoje imetje; ni6 ti ne ostane." Philemon: „Praviien nij isti mol, kateri nobe* neinu krivice ne dela; ta je, kateri zna, pa Volje ne-ima«tt Sophokel: „Brez rev in te^av nij nobeden; naj srefinejSi je oni, ki jih naj manj ima." Sophokel: nMalo dni traja roM eas; kedar ta mine, ne vidis" role vefi, ampak samo ternje," (Na§ Preiiren je tudi dejal: KUoii so le kratke ure dane," Pis,) Epiktet: nBa§ tako, kakor ne sme ladija le je-dnega maCka (anker) imeti, tako tudi nase ^ivljenje ne samo jeduega upanja."— Epiktet: „Brzdaj svoje strasti, da te one ne bodo kaznovale."— Antiphan: nBolj§e je biti praviCen vbo^ec nego nepravifen bogatin." Epiktet: nSadje uMvamo, kedar je zrelo, tudi sreco uzivajmo, kedar jo imamo." Epiktet: nModer je isti, kateri ne ialuje po tem, Cesar nima, ampak se veseli s tern, kar ima.a Epiktet; „BuCeIa ljubezni tudi v najsladkejSem veselju potisne lelo v srce." —* Epiktet: sTrta rodi trojno grozdje: eno nam prinese veselje; drugo pijanfievanje; tretje revSCino in sramoto." —• Euripid: pAko bi bilo bitiro iu veliko Webeta- brigadi ali Stiii polki) Rusov preatopila Donavo pri Brajli in so utverdila na onkrajnem bregu Donavo blizo Maeina. Iz Bukoresta do61i so Ruai v Oltonico naproti Turtukaju na mesto rumiimke posadke, broz da bi jim bili Turci to zabranjevali vsaj le na videz. Sedaj se nabajajo torej llusi skorej v celi veliki Va-laliiji, to je mej Aluto in Maldavsko, in ob Donavi, mej tem, ko so vsi Rumunci zbrani v mali ValaMji, to je mej Aluto, avstrijsko mejo in Donavo. Zatorej je tudi le mogoCie, da so baft sedaj uze nahaja 25,000 Rumuncev v Kalafatu naproti Vidinu in 15.000 moi5 v Tiirn-Severiuu naproti serbskcmu Kladovu, Rumunci misle naiurcc Se veduo, da bi utegnili Turci na Sorbsko prodreti in f;ez Kladovo in Turn-Sevorin prilozti jim za berbet, zarad tega jo lo providno, da bo postavili v Tuni-Severln tako mofino posadko. Mogofio pa tudi, da mislijo Uninuiici sami tod hv/. Donavo in zdruzeni s Sorbi Turke nadlegovati za herbtom, V Kalafatu napravljeno jo u^o vse, da so prlcno zopot bombardi-ranje onkrajnega Vidina, kateri ni nikakor ne tako mocno utverjen, knkor :^o vcdeli porocati ildovskl du-najski listi, in v katerem so nabaja komaj 20,000 mo2 turske posadke. Iz tioniAkili listov porocil posnemamo, da j(; v aj mi dok^ ^Q" \M a____ A ..j ¦ i - mCajo), naj zbere Avstrija obrumunskej meji opaze-jssSsq vcjskG v oSgM pseieci nevaroosii (?) od t&ani Rasov, v malo Valahijo prodirajocik. Da Avstriji od ruske strani nikaka nevarnost ne preti, o tem meuda pgeden po§ten Avstrijec ne dvomi razen dnnajskih 2i^ovsIdh Abrahamovih in madjarskih Arpado-vih einov in nasega prepricanja so gotovo tadi nasi wwodajni krogi, koji se bodo gotovo tudi varovali iM tako demonstracijo naproti Rusiji, katera bi ? eaem bipu popolnem spremenila evropsko situvacijo in koja bi by* ore* dvoma za Avstrijo osodepolna pa tadi jako nevarua. Azijateko boji&e. Za zadojo Stevilko BSoceB doslojebilo poro&lo, da 90 vzeK Turci Rusom Suhumkale ob kavkaskih o-balih na Cernem morji, prepozno. TurSka porodila pravijo, da je bila pri tej priliki ruska posadka uni-cena, a to ruakega vira se javi, da se je posadka le umakniia, ker so Turci Suhumkale z bombardiranjeni popolnem vpepelili. Sicer iiima Suhumkale posebne vrevelike vainoati za Turcine in ga bodo moraii naj-berfte uie v kratkem zopet Rusom prcpustiti, ko hitro dojdejo lija iz Tifiisa odpodane iete. Kaj \aina je novka, katera je dosla v nedejjo, da so XUwi pod Melikovim vaeli Turkom trd-riaVO Ardahan mej Karsom in Batumom in pri Uy priliki vpleoili 82 topov, mej temi nekatere Kru-pove, in mnogo uagtomadenega ziveza in municije. Rusi naskocili so tvrdnjavo in po hudem boju zapu-etiti to jo Turci v divjem begu,~ katere je ruska ka-valerija podila v pozno noc* in jih mnogo pobila in vfoviia. Tverdnjava Kars ne bode se mogla vsled tega felgo deriati in utegne v kratkeui priti Rusom v oblaat; potent pa bodo marSirali Rusi na ravnost od tseb atraaij na Ercerum in v tega blizini bila se bode najberze perva veca bitka na azijatskem bojiScu. Kaj smesna, ker uze preneumno izmisijena in zlagana, so turSkc porotila iz azijatskega bojiSca. Da, Muktar pasa, tukajSuji turski nadpoveljnik, kateri je aaiim titateljem Se dobro znan iz Hercegovine, zna dobro kovati vojna porocita. On namre6 javlja, da Yiamejo v kratkem Turci Rusom zopet Bajazid; da so se Turci bili z Rusi mej Ardahanom in Karsom in da io bili Rusi mocno tepeni; da je Rusov palo na tiauce, Turkov pa komaj na desetine. Ce bi so&tcvali v Muktarjevih porotilih do sedaj navedene mertvc in ranjene Ruse, gotovo bi jih nasteli uze nad 10 tisuc-, Turkov pa Se ne celih sto. * * Najnovejse vesti iz bojiSca nahajale se bodo od-filej vedno na koncu politicnega pregleda. Beseda na Kaicu v spomin Viiharjev. 20. t. m. na binko§tno nedeljo vr§ila se je na Kalcu gotovo prav lepa slavnost y spomin ranjkega Miroslava Vilharja. Pri tej slavnosti sodeloval je mal oddelek goriskega pevskega druStva „Slavecu, neka-teri rodoljubje iz Zagorja in pa 2 gospodifoi iz bli-ime. Moramo priznati, da odbor za Viiharjev spominek je storil, kar le mogoce, da je bila slavnost prav lepa; posebno pohvaliti pa moramo gg. A. Doraicelj-a in g. uditelja Legata, ki sta si najveC prizadevala in sta -vse mogode storila, da so bili nasi Slavci dobro spre-jeti in da je §lo vse v tako lepem redu. Tudi se to tudi ne prosim; odvra&j vse slabo od mene, ako bi te tudi za to prosil.K Solon: aClovek, kateri ne greSi, ne potrebuje postave.* — Lucijan: „Kar ne sme§ govoriti, pusti na jezi-ku; boijSe je hranjena beseda, nego zlati zaklad." — Aescbyl: „Istina I Castno umreti je sladko.tt Sokrat: „Kdor naj manj potrebuje, je bogovom Sokrat: „Na ladiji je treba vesiarju vbogati, v ziv^enju bolj modremu." Euripid- sMrtve zdraviti ali starce opominjati Je jednako." Antiphan: „Nase ziv^jenje je podobno vinu; o-stanek je navadno kisel."— Tacit: „S telesom ne ugasnejo velike duse." Qaintil: BNaj vecji blagoslov, kojega je Bog cloveku dal, je pravifoost, katera naj daljSe raja." Seneka: „Prva ura, katera nam zivljenje poda-ri, nam tudi ukrad6 zivljcnja ure perve.K — Seneka : „Maia Most se da z besedami javiti, velika zalost ostane nema." — Persu: „?ustite vsakemu svoje misli, pustite vsakemu svobodno pot." Seneka: nBolj§e je nekaj nepotrebnega znafci nego ni6 inati."— Seneka: BVelik razlocek je mej tem, kateri nam niC slabega uCiniti ne zna, in mej ouim, ki nam Slabega ixcmiti aoce/— Rainier: „Ksr Jenska ljubedemu mo^u pov6, za-pifii v veter ali^a v deroCo vodo.fc'-~ Seneka: BCedcosti se krepcajo v boju." / (Juintil; ,Srce nas 0ela zgovorne." — moramo zahvaliti *jako gostoljubnsmn g. fajmoStru za-gorskemu. Tocno ob 8. uri zacela je slavnost v pri-merno f^fe"** dvorani, kder je ranjki Miroslav svoje najlepSe koxapozicije izvrSil; na stenab Litali smo pri-merne napise, mej katerimi enega v pozdrav nasega Slavca. Pred zacetkom besede godla je lepe narodne komade loika godba in dvorana napolnila se je od-Mnjh gostov iz Pivke. Beseda pa je zaiela s po-zdravom g. Legata, ki je tudi predital pozdravne te-legwuae iz Ljubljane in iz Nabreiine (Nabre^inski telegram se glasi: Slavee le prepevaj in slavi moza, ki prezgodaj okasil zivljenja je strup. Nabrezinski rodoljubje.) Po tem nastopi pevski zbor ia zapoje prav krepko Hajdrihovo B Jadranskc morje,tt katera se je morala po burnem apiavzu ponavljati. Govoril je potem V. Dolenec slovesni govor blizo tako-le: Slavna Gospoda! Umetaoati so krasne sestrice, ki LIoveka Ijubijo kot brata ter ga poducujejo, blazijo in osrefujejo in srecen je narod. kateri goji umetnosti ter ima mej seboj dosti sinov muze. Ce mi primerjamo ta stavka stanju nasega na-roda pred 50 leti, priti moramo do spoznanja, da je bit nas narod tistikrat resnicno nesrecen, kajti zivt-1 je v robstvu in Se prav malo brigal se za domafo umctnost, za doinaco poezijo. domado pesem. Res je Vodnik uze v zafotku tega stoletja prvid vbral slo-vensko liro in narodne pesni so se po domaeih kocah in po slovenskih gajih nekam sramozljivo razlegale; toda narod se nij upal se svojim petjem, se svojo bor-no umetnostjo pred svet, v mestih in povsod v jav-nosti, kder je nabtopala slovenska inteligencija, Lopi-rila se je tuja umetnost, ki je omikane sjnove naAega naroda odtrgavala noroeju majke Slave. Se le po letu 1848, ko so se zaceli gibati vsi narodi in ko je od dalec zasijala zlata svoboda, za^elo se je znvedati tudi slovensko Ijmlstvo svoje narodnosti, zaCda se je §iriti mej njim domafa umetnost. Malo pred zatfetkom te boljSe dobe imeli smo tudi mi Slovenci nje oznano-vatelja: obogatil je na§ pesnik PreSiren slovensko muzo s klasicnimi umotvori; v prekrasni slovenScini, kakorSne poprej §e nij poznal narod, prepeval je in budil slovensko Vilo ter vzbudilje v resnici v narodu nove do tiste dobe nepoznane moii. Mej prve take moCi, ki so se posvetile plovenski muzi, akopram nij ta muza imela %e prav nobcncga krasnega tempelnja, smemo Steti ranjcega Miroslava, nasega sovremenika. ki je s prelepo doinaco pcsnico vzbudil v marsikate-rem iz mej nas ljubezen do mile majke Slave. Tcinu mozu namcravate Vi zogorski rodoljubje s pomoftjo tudi drugih Va§ih slovenskih bratov napraviti spominek tukaj vZagorju, v njegovi ozji domovini, kder pofiivajo tudi posvetni ostauki naSega pesnika, in de-naSnja slovesnost ima namen podpirati izvrSitev tega Cez vse lepega in plemenitega namena. Piedragi Zagorci, predragi Notranjci! Vi Cestite s tem, da postavljate spominke hvaleznosti prvemu in najvrednejSemu sinu Va§e ozje notranjske domovine, VaSemu probuditelju, ne samo spomin ranjcega; naj-bolj iestite s tem same sebe, kajti narod, kateri zna ceniti svoje velike moze, svoje dobrotnike, je plemenit, napredovalen narod in spominki, katere postavljamo takim mozem, so vidljivo porofiilo naSim potomcem in vzbujajo v njih ponos in goreCo ljubezen do svoje domovine. Omenil sem, da je bii ranjki Miroslav na§ sovremenik; mnogi tukaj nazoCih so imeli sreco z njim obdevati prijateljsko, mej nami so celoudje nje-gove druzine; od vec bi bilo torej, ko bi svoj govor raztegnil do natanjcnega zivotopisa ranjcega Miroslava; Plinij: „Kbbeden se ne pusti grajati, ako hva- lo zasluzi." Seneka: „Naj te2avnej§e je cloveku vedno do- sledno ravnati." Seneka: „Kij nesrefie, brez srece.tt Cicero: „Cednost moramo le tako imenovati, ako je ona prostovoljna." Salust: „Kojega strasti premagujejo, tega dub ne more nifi." — Manil: „Ker smo rojeni, moramo umreti." Cicero: „Vse naravno je hvalevredno."— Seneka: „Naj mogocnejSi je isti, kateri si sam gospodari." — Horac: „Sladko in castno je umreti za domo-vino.u — Terent: „Jaz sem Clovek; niC Cloveikega mi ni ptuje." Salust: „Z duhom gospodarimo,s telesom Map* Cujemo; prvo imamo z bogovoi, drugo z zvalimi jednako."— Plautus: jjstinito I Bog zlvi, kateri vse, kar de- lamo, sliSi in vidi.u — Martial: „Smejaj se, ako si moder.* — Virgil: „Vsi ne moremo vsega." — Ovid: „0d sovrainika se moramo tudi uLiti.a Persius: MBodi vesel; danes si §e na§t jutri si peSfiica prahu.B — Plautus: „Ljubezen ima med in zolS." Plautus: BPomisli, kako kratko je liv^jenje.41 Plautus: „Zaceti je lahkejSe nego konCati." Plautus: ffKdor rad jederce je, razbije Crepi- njo.a-. v zivem spominu nam je Se njegova krasna moSka osoba, njegovo vedno prosto in prijazno gibanje; nje-gov vedno slan in mnogokrat dovtipen govor; on sam nas je ufiil prepevati njegove nezne narodne pesnice; on sam nam je razlagal njih pomen; prav tukaj na Kaicu kraljevala je dolgo casa slovenska muza in mnogo &as tukaj nazocih je oCarala ter privabila v svoje narocje; pesnice njegove, kakor so: „Mila lunica," BBom Sel na planince," „Po jezeru," „Ne udajmo se" in §ejenoge druge vcepile so sevkri naSega naroda; on jib je sprejel za svoje in jih bode prepeval z naj-vecnu veseljem, dokler prebival tod bode slovenski rod. Res je, da je bil ranjki Miroslav doma tudi na pcliticnem, juridicnem in draniaticnem polju, da je bil skoz in skoz zenijalen mo2, toda neumerjofi spominek postavil si je le po svojih v pravem narodnem duhu zlozenih pesnih in skladbah in priznati mora vsak kritik, da on je bil edini, ki je prostemu narodu pott-pal za pevsko zilo in ma prepeval iz globin srca. — Miroslav Vilhar proslavil se je se svojimipesnicami in skladbami za veke in mi vsi njegovi sovremeniki, prija-telji, sorodniki smemo si Stcti v cast, da smo poz-nali in visoko spo^tovali tacega moza. Kakor pa ima vsak pravi pesnik v sebi neko-liko proroSkega duba, je tudi na§ Miroslav se svojo pesnijo: S ..,Cernogore do Urala, od Balkana do Trigla-va, klifie krasna inajka Slava. Slavjani ne udajmo se!a— v duhu videl case, ko se mogocui severni brat vzdi-guje in hiti na pomoC svojemu revnemu, v suinosti zivefiemu juznemu bratu. V svojih pesnih on tozi, kako Slovaua tezi tuji jarem, a ob enem tudi sluti, da se bliza cas reSitvc, da Slovan mora postati prvi narod na svetu. Pomiloval je tiste zgubljene sinove na§ega naroda, ki so pomagali kovati verige za lastne brate, a v lepSi bodocosti slovanstva, katere je bil skoz in skoz preprU-an, naSel je tolazbo sebi in narodu. On je bil v svojih pesnih oznanovalcc vseslovanske ideje in ko je pel: „Le od jutra solnce sije, bratom nam vsem Slavjanom, brat za brata kri prelije, zivi na§»neizmerni doin !M dalje: ffSlovana dom ftu veLi je" in nCujtcgore in bregovi, da sinovi Slave smo" itd., izrazil je svojo globoko politicno slutnjo in odprl Slo-vencem velikanski politiLni horizont. Vilharjeve pesni bile so vecinoma politique pesni; one nas uce sledeie: Mi Slovenci smo siccr skrajni strazari Slovanstva, vendar pa ne poginemo kot narod, dokler bode pravo rodoljubje navduSuvalo nada srea in gotovi smemo hifi posebno zdaj ko smo prepri^ani, da nijsmo osamljeni in da je na svetu najvcC sinov majke Slave, ki vsi zacenjajo ogrevati se za eno in isto prekrasno idejo, da se bode uresniCilo, kar je Miroslav v svojih pesnih oznanjeval, in gotovi smemo biti, da bode cess mnogo let slavil spomin nasega pesnika mogolnejsi. in srcnejsi narod, da ga bode cestilo vse slovanstvo. Kako bi pac zdaj prepeval Miroslav visoko pe-sefl. ko bi bil dozivel, kar je toliko Casa slutii in ze-lel, ko bi bil se svojimi ofimi videl sedanje gibanje Slovanstva! Da pa se vse to uresnici, da tudi mi Slovenci postanemo cvrsta, rodovitna veja mocnega slovanske-ga debla, skrb naia mora biti, da se nag narod navdu-§i za lepe ideje narodnosti in svobode, da posnema, izgled svojih buditeljev, svojih prvih mufienikov katerih eden bil je tudi na§ Miroslav, ki je ^rtoval veliki del svojega preniozenja prelepi ideji in se eelo* ¦zapora'nij-ustraSil.-'—.......................................- .......... Motranjci! Vi ste zrno slovenskega naroda, o-hranili ste skoro najfiistej§i slovenski jezik; v vaiih Plautus: „Zlata zna ti Fortuna podariti; krep- kega duha narava sama." — Sarbievij: .Ce tudi solnce zahaja, a na rcinem vzhodu k nam zopet dohaja.1* — Anton Mancinel: »Kdor nobenemu ne §koduje in vsakemu koristi, je bogovom jednak.*4 — Schakespeare: „Kar 2ivi, mora umreti.K — Gray: sCesta do slave pelje v grob.K — Milton: BBodi hraber, iivi dobro in ljubi.0 Man of Feeling: »Svet je tiran, le suinji mu Milton: ^Kdor pameti vboga, je svoboden ; in pamet je Bog ustvaril/ — Schakespeare: BBoljiim razlogom morajo dobri ogniti se.B — Popo: gPridea mof je boije orodje." — Voltaire: BV dvoboju zmagati je dobidek, za domovino zmagati veCna slava.8 — Racine: BHudodelstvu sledi ma§aevanje." Rousseau: „Ali elovek pozabi, kar enkrat ljubi ?'M Chaulieu: „Kaj je smrt? Nic, nego iivljenja cilj.tt Voltaire: 8Imeniten je isti Clovek, kateri nima nobenega sovraznika." — Montesquieu: sI4ubezen do znanosti je jedina trajajoca strast; vse druge vas zapu§eajo." -*- Racine; „0, da se sree pusti tako motitil" Laborie: nLepo je gospodariti, a So lepSe vese-liti se.tt — Bousseau: „Prokletstvo ovim, ki kaj pridigajo, a sami tega ne spoln6 la . Esprit des Esprits: .Modrega is5e svet, a oq isce ianioto,« *. "^ ' prsih bije gotovo domovini najzvestejSe srce in ako-pram nij morda mej Vami tistega brzega napredka, katerega zahteva Slovanstvo od Vas, nij tega kriv prosti nalrod, vrli Pivcan, hrabri Notranjec; ampak kriva je dosti mej Vami prebivajoca inteligencija, ki zmalimi slavinimi izjeraami ne posneina izgleda prera-no umerlega vrstnika Vilharja. — In vendar jo osvo-boditev naroda in narodni naprcdek vzviSena naloga, vredna najvefcih zrtev in sloveca inteligeninega moza, ki si jo prisvoji, — kakor nam to kazejo i^gledi po-sebno italijanske anglezke itd. aristokracije. — Miroslav ravnal se je po takih izgledih stare in nove zgodoviuc; njega naj posnema vsa slovenska, posebno pa Notranj-ska inteligencija; mi pa tukaj obijubimo pri spominu tega velikoduSnega moza, da bomo veduo kot pravi ro-doljubje blazili naroda srce in vedrili mu tun. Ta je duSevni in gotovo najlepsi spominek, katere-ga zamoremo postaviti ranjcemu Miroslavn, kojeinu zaklicemiz dna srca; vecna mu pamjet, vecna mu slava! Po govoru sledila je nezna pesem „Pri zibelki", katera se je tadi morala ponavljati. Poseben ofckt pa je napravila deklamacija neke zale, mlade gospo-dicne v Miroslavov spomin ; ta poezija nckega g. Bilca gauila je mnogo nazotih do solz, tako natancno ra-zodeva vse lepe lastnosti raujcega Vilharja. Ko dobimo to lzvrstno delo, priobclli ga bomo v SoCi. Pesem „Na slrazi" se je morala ponoviti. Kaj krasno je pela gospodicna Cuckova nek solo: tako lepega, polnegain cistcga glasa pae nij slisati vsak dan; ona gospodicna bi se morala posvetiti putju; nij dvombe, da ne bi delala „furore". Ouieniti moramo Se suljiwga Jaueza, ki je svojo nalogo kot pravi snljivcc izvrSil. Itcscda je koneala se zborom „r boj,-4 katerega so nasi Slavci, kakor navadno, navduSeno peli pod vodstvom svojega izvrstnega generala, katcremu so doncli slavoklici od vseh stranij, Po besedi zaigrala je godba ccsarsko kimno in dru&tvo podalo se je v dolnjo dvorano, kder je bila prosta zabava in se je vrstilo petje z godbo, vines pa so Svigale navdusene nnpitnice, mej tern, ko se je niladina su1 v zgorenji dvorani. Drufitvo lo-Lilo se je se le po ,jolnoci in vsi gostje bili so za-dovoljui, da so priSli k tako lepi besedi, ki v onih krajih nij vsakdanja ref. Tudi goriSkim pevcem ne pojde iz spomina lepota pivSke narave in prijazen Kalec. Le nekaj moramo Se opomniti pri tej priliki. PogreSali smo inuogo notruiijske gospodu pri tej besedi; res, da vreme nij bilo posebno lepo; a tak moz, kakor je bil Miroslav, zasluzil je tndi kuke inalezrtve. Znano nam je tudi, da odbor za Vilharjev spominek ima mnogo tezav pri izvrsenju svoje pleiucnite naloge; pa vse to naj ne ustraSi one moze, nadaljujejo naj nevtrudljivo tezavnc delo in kar nij mogoce v enem letu, postalo bo mogoce v wfiih letih. S podvojcnim trudom naj delajo vsi rodoljubi Xotranjskega, da bodo ponosno gledal* na Miroslavov spominek, kakor ga s ponosom smejo zmerom imenovati svojega prvega mo-2a in probuditelja. _«_«¦*„_—. Dopisi. Iz cerkljanskih hribov, 13. maja (izv. dop). Vreme je pri nas tako slabo, da si skoraj slabSega Voltaire: „Kaj bi bil eloveski duh, ko bi mu manjkalo svobode'/1* Chamfort: „Kdor nima znaOaja, nij Clovek ara-pak le stvar." Chaulieti: „Kar iz srca pride, gre k srcu." Fenelon: BKdor nij nikdai* terpel, nifi ne v&; ne pozna niti srece niti nesrece; on ne pozna clove-stva, Se manj pa samega sebe.tt — Fenelon: „Ako bi hoteli ljudje priprosto iiveti, bi imeli vsega zadosta, zadosta veselja, sloge in miru.a — Rousseau: sPustite nas upati in terpeti in vse 8e bode poravnalo." — Mad. Nccker: sClovek je dospel do najviije sto-pinje popolnosti, ako je svoje dolinosti natanku spoi-nil.« J~ Esprit des Esprits: „V ljubezni se poznamo, ker se ljubimo; v prijateljstvu se ljubimo, ker se poznamo. * — Mad. de St. Lambert: „Clovek ima dva sodni-ka — vest in narod. Prvemu je lahko ogniti se a zadnjemu nemogoie."— Mau. Necker: nPravo prijat^ljstvo je cilj in vir vsega veselja." — Voltaire: „Kako se naroda dr2ij zvesto srce?" Tasso: „Svoboden sem bil, svoboden sem 2ivel in svoboden hofiem umreti." — Ariost: „Dosta grenkosti mora Clovek v ljubezni niiti»a Tasso: aZivljenja pomanjkljivosti smrt nado- Ariost: „Kdor drugim ikoduje, temu ne bode odpuS^eno."— Metastasij: „Tudi veselje ima solze." — Casti; „Ljubezen se ne goji le v mestu in pa-laCah ampak tudi v kme^ki kofii." — Calderon: ^Ljubosumnost je smrt yubezni," — misliti ne moremo; uze 6rez mesec dnij nij jih bilo Sest prijetnih. V aprilu tolazili smo se z nadejo, da bode gotovo majnik bolji in ugodnejgi v tern oziru, a mofino smo se varali, kajti skoraj dan za dnevom i- I mamo de^ in zopet le dez. Misliti si more vsakedo, ! kako neizmerno terpi vsled slabega vremena sadno drevje, in bati se je nam, da nam le malo obrodi. Sejauje ne moremo izversiti posebno mi Hribovci in kar je vsejanega, slabo kaze. Ker smo namrec biii prisiljeni v mokrem sejati, postala je zemlja vezljiva in trda kakor kamenje. Pripr&vnih kmetijskih strojev nimaino, s katerimi bi si mogli pomagati. Kako bi pac dobro ali bolje bilo, ko bi kmetijska druzba, me-sto deliti Stipendije in nagrade, poskerbela s tern de-.narjem za razSirenje dobrili prakticnik strojev po de-^eli. Sicer je kmetijstvo pri nas Se na jako nizki sto-piuji. Vreduost guoja ne vedo naSi poljedelci Se disto nifi ceniti; prica temu, da ga mnogi pred zimo na polje zvazajo in celo Se po njivab potrosijo, ne ve-dcie, da tarn svoje najboljeSe moci izpuhti, In ko bi jih hotel v tern poduciti naSe kmete, smijali bi se mi. Vendar nadejamo se, da se omeujena gerda in neko-ristna, da, Skodijiva navada vendar sfiasoma opusti, i5e nam le take neprijetne pomladi ne bodo kalilo veselja do poljedelstva. IZ Kopra, 22. maja. (Izv. dop.), (f Ivan Toiuiritf). V sredo, t. j. Ki. t, m., je po U dnovni bolezni ugasnola luc mladega zivenja Ivanu Toma4i-eu, uCiteljskuiuu kandidatu II. leta hrvatskega oddel-ka. IJI.igi l-ttiijki bil je edou biserjev na Koperskem uciteljisOi, mladenie, odlikujofe se z lastnostinn, ki dicijo posteuega dijaka. Prav saradi tega je bil pri svojih sodrugovih in uciteljih jako priljubljeu. Dokaz temu je to, da so kandidatje, kolikor Slovani toliko Viahi, koj po njegovej sinrti skrbeli za to, da so pre-minolt-inii na dostojen nacin skaze zadnja <5ast. Take harmonije mej dijaki, tudi drugo—narodnimi, kedar gre za, lep milium, nijsem nikoder po nobeuih uCili-si'ili opazil. Zaradi tega so koprski kaiididatje v tern obziru zures hvalevredni in mi zelimo, da se to har-moniranje mej njimi Se dalje olnani, njim in celeinu ucitdjisciu na fast. ihi bi pogreb bil kolikor mofii sijajniSi, izbral se je posebeu udsek, koji je razposlal dve okroznici, cno v sloven.skem in drugo v ital. jezici po vseh Solan urit. izobra^(>valiS^a, da so se nabirali novci. Na celu tega odseka je stal prof. S., koji g'»spod se je tudi v casu ranjcega bolezni mnogo zanj pobrigal ter tako pokazal veliko ljubezen do svojega ucenca kakor Clo-vek in kakor uCitelj. V kratkem casu se je zar6s le-pa svota nabrala; se ve, da so tudi gospodje profesorji svojo radodarno roko pokazali in je tudi ranjcega u-bogi oce, koji je bil telegratifiuo pozvau v Koper, nekaj v deuarjih dodal. Zilaj se je pa zacclu vse za po-gieb pripravljati. Pohvaluo mi je omeniti osobito kopr-skih gospodicin: San tine Lugniaui-jeve in Ma-rijce Sestan-ove, koji ste si zarGs mnogo in brcziplaCno trudile, da ste pleli vence in oskrbovali to, kar bi zamoglo lepoto tega pogreba povecati. — V petek, t. j. 18. t. m., vrSil se je pogreb ob 10. uri zjutraj. Pred trugo, ki je bila lepo okincana z venci, je Sla koprska vadnica; trugo so nosili kandidatje, na vsaki straui truge pa so svetili z bakija-mi. Trugo- in bakljenosci bili so jako okusno oprav-Ijeni. Za to st6 skrbeli uze omenjeni gospodifiini. Pred trugo nosila sta dva vadnifina ucenca na srebernej posodi, katero je bil iz pnjaznosti posodil grof To-10, prekrasen venec. Za trugo so se vrstili pripravni-ki po razredih in gospodje ucitelji na vadnici in ufii-teljiSci. Pri sprevodu je igrala koprska muzika mrt-vaSke potnice. Iz bolnice, kjer so nirlica vzdignili, peljali so ga v stolno cerkev. Tu je bila z orglami in orchestrom maSa, ki je trajala debelo uro. V or-chestru so sodelovali sami kandidatje in to je tudi nekaj, kar koprske kandidate odlikuje pred dijaki drugih Sol. Po maSi korakali smo proti mirodvoru, Reel smem, da tako velik lep in velieasten sprevod se le redko vidi v Kopru; to priznavajo tukajsuji meSCa-ni sami reko5, da Se pri marsikojem „markizu in gro-fu se ne vidi tacega pogreba." Ko dospemo na mirodvor, polo^ijo mrtveca na zeraljo; njegov sosolec in najiatimniji prijatelj g. Franki stopi na grob ter jame gin6n govoriti v kr-vatskem jezici tako-le: Mila braco I Evo nas sakupljenih na grobu nevi-ne zrtve, na grobu premilog nam druga, na grobu Ivana Tomazida. Tko ga je poznao, to mu je po-tekla, suza zalostnica toga je srdce zaboljelo, toga jo prezalostno dirnulo njegovo izdahnuCe. Bio je mlad—ta jedva mu je 17 godina. Bio je rodjen v Opatiji, tomu perivoju istrijanskom od Cesti-tili roditelja. Odabrav staliS narodnega odgojitelja ovdje s nami s duSno se je pripravljao visokomu tomu zvanju, Narod ocekivao je od njega pomoCi, narod vidio je v njem buduCu lufi, koja mu je imala pro-svjetljivati stazu 2ivota, narod nazivao je v njem svoga zagovornika, a to sve sa svim pravom. Ta Ivan imao je sve dobre vlastitosti (vrline) narodnega prosvjeti-telja, Ivan Jjubio je svoje roditelje, a samo onaj mo-2e druge uclti, da roditelje yube, koji to sum cM Ivan je svoju slavnu ddmovinii 2arko rljubip^kako ju se samo ljubiti mo^e. Ivan ljubio je Boga, ovrSujuc" du2nosti pravoga krstjanina. On je ljubio svoje prijatelje, drugove, Cetau je najbolji svjedok danaSnji sprevod. On, a to je, Sto ga je vjesilo, bio je uKudatt, dapa^e umiljat sa svakim. ^ ' Takova mladica, takovimi milosti, krieposti nar-jeSana, takao bujni cvjet, tebe Ivane, pokosi nam ne-mila smrtl — U tebi gubi krSCanstvo svoga pristaSu, domovi-na svog vjerenika, roditelji svog ljubeznivog sioa, uCi-telji svog dobrog djaka, a mi braco svog dragog i vjernog druga i prijatelja. Budi nam uzorom, budi nam spomenom! BiMli ti labka zemljica crnal Za tern je govoril nek drugoletnik govor v i(a-Ujanskem jeziku, a to radi tega, da bi tudi „neslo-venski navzoftuiki kaj vedeli, kaj je bil preminoli." Ah je bd itaujanski govor odvefi ali ne, prepustlm sodbo titatelju samemu. -- Ko je italijauski govor nohal, zadeli so spuicati pogrebniki trugo v grob. Solza, debela solza je pri-blcstela pri tern momentu vsakemu dijaku, kakor tudi vsakemu g. uCitelju v ok6; pa tudi drugi navzoC-ni Kopr^anje so bili gineni. Na to bo zapftll nekojl slov. kandidatje nagrobnico ^Jamica tihaM pod vod-stvom kandidata KuSuto, mladenica, ki so zar6s mnogo trudi za povzdigo lepega ubranega petja raeju slov. u^iteljiSeniki. Skoda le, da nimajo v Kopru ka-cega dobrega tenorista, gotovo bi fie bolje napredovali v pctji, pa: etiam si desunt vires, tamen landanda est voluntas. Ko so pogrebci ranjcega zemske ostanke bill uw, zagrebli, zasvirali so muzikantjo go en koroad in s tern je bila 0 poludne koncana pogrebaa slovesnoit. Vrafiali smo so iz mirodvora bolj potolazonl, pre-prifiani, da* Vse rove, tuge, boledino Odpadejo od nas na mail, Ko zadnji dill it nas izgino, Zivenja krilo pade v prah, Politi<5ni pregled. V Gorici, 25. maja. Kranjski de^clni zbor je na viSc po-vdjc 19. t. m. r a z p u§60 n; priprave za novo volitve imajo sencmudoma priieti. Ta novicaje prisla ncnadno tcmbolj, ker bi bila v jeseniuie itak potckla Sostletna doba in bi se bile verSilc v jeseni nove volitve. Za danes 0 tem samo to, naj puste Kranjci vse prepire na stran, najAbodo slozni in njihova zmaga je gotova. V notranjem nimamo posebnih novosti. Govori sc mnogo zopet 0 bliznjem oboroienji avstrijske vojske, kar pa oficijozni listi vedno zopet dementujejo. V kratkem mora se pa5 po-jasniti, pri dem da smo. Na Francoskem gode" se prav cudne refii, katere vznemirjajo Nemtijo in posebno Italijo. Mac Mahon oopustil je namrefi prejSnje republikansko ministerstvo in poklical na ker-milo same monarhidne priver^ence, kateri so ob enem zaStitniki klerikalne stranke. V ob6e ob-soja se ta cm predsednika francoske republike kot jako reakcijonaren. Italija je baje tudi zav-kazala svojemu zastopniku v Parizu, naj javi Mac Mahonu, da smatra ona to nepricakovano notranjo spremembo v Franciji kot napovedanje-vojske Italiji. Ba§ te spremembe na Francoskem dirnole so tudi NemSijo jako nepiijazno in Bis-mark prihitel je naglo na posvetovanja se svojim vladarjem v Berolin. Italija zavkazala je uSe vsled tega pripraviti vse vojne ladye in na tihem utegne se tudi vojska tako v Italiji kakor V Nem6iji oboro^evati. Ruski poslanik pri dunajskem dvoru, Novikov, odpotuje na odpust in pojde svojega carja pozdravljat v PlojeSti, Ta vest je jako vs-nemirila dunajske kroge, kajti Novikov je baje ob nekej priliki dejal, da dokler ne bode on poklican iz svojega mesta, nij sebati nidesahtt-dega. Mi menimo, da se nij bati nicesa hudega tudi po njegovem odhodu, kajti trdno zaupanje ohranjujemo na prijazno razmerje in zvezo mej Avstrijo in Rusijo, ker to je v najvecem inte-resu obojih der^av in der^avne interese imajo nasi ministri v o66h, kakor so javili-v svojih odgovorih v deriavnih zborih na interpelacije ^ orijentalnem vpraSanji, r Rumunski zbornici in minisfxi cestitali so svojemn knezu vsled proglasanja rnmunske neodvisnosti. Knez zahvaljevaje se izrazil je nado, da bodo vlasti pripoznale rumunsko neodvisnost, ker ta bode zagotovljala ohranjenje miru. Ob enem se razglasa vojni nkaz, po katerem prev-zame knez sam verhovno poveljstvo cez rumira-sko vojsko v malej Valahiji. * * IT T Iz bojisca nij do§lo posebnih novic V man Azyi zagrabilo je po turSkih porocilih 5000 rnskih peScev in 700 Kozakov Turke pri Su« hnmkale, Turki pravijo, da so Ruse pobili (?), Tnrci naroeravali so polastiti se zopct Bajazida a vernili so se po isti poti, po katerej so priSli. V Hercegovini pobili so nstasi Turke baje pan moeno. Despotovica zagrabilo je pa 10.000 TurkOY v Bosni. bid boja nij §e znan. Bazne vest! O ranjcem dr. Lavri&d piSe gospa P. D. — Pajkova v zadnjej BZori" prav lepe besede. Osobito se nam dopadajo njene izjave o Lavritevej sraerti. Naj nam bode dovoljeno, da nekoliko vrst ponatisne-mo iz njenega sestavka sPisma prijateljuu. „Prcdno koncwn" — tak6 pise vrla gospa — „o Lavrtfu go-voriti, povejte mi prijatelj, bi-li znali mi reSiti vpra-ianje, koje razreslti se jaz zastonj trudim! In to v-praSanje je: Zakaj li neki skoro vse velcume, kojih Udentom se svet cudi, pr&viloma spremlja kaka veli-ka duSevna ali telesna slabost? — Ko premiSljujem n. pr. veliki genij nedosegljive George Sandove, Haj-neja, lord Byrona, PreSirna in drogih velikanov in se potcm ozrem na nekoje neracralne strani njih zivlje-nja, kar strepetam bolesti. Zakaj se li vclikost duha in blagost srca tako redko strinjate? Glejte prijatelj, hudobna misel me v tern trnotju obhaja,misel namrefi, da je priroda menda sama nevosljiva svojim otrokom in da jim zato redko kedaj privosci popolnosti. Naienra ubozemu Lavricu bila je priroda tudi nevoSVjiva; podariJa je njemu vse lastnosti, koje dela-lajo eloveka popolnega, in naS Lavric jih je znal tudi polteno rabiti, kakor vidite iz njegovega zlvenja. lavrieew iivljenje, kakor sem rekla, bito* je vzgledno, brez madeia v moralnem oziru: a njega je spremlja-la slabost, telesna strahovita slabost, blaznost. Njegova blaznost pa nij bila nevaraa blizini, bila je nevar-na le njemu samemu. Ona je bila mirna, brez bur-nosti, bila je globoka otozuost, koja ga je navdajala, da ni hotel jesti, da nij mogel spati, da je tozll na glavobolenje, da je govoril le o politienih reL6h in je zelel umreti. V onih petih letih, v kojih sem ga jaz poznala, obiskala ga je njegova bolezen dvakrat in je trajala po osem do Stirnajst dnij. Enkrat je celo" ves cas svoje bolezni pri nas stanoval, ker ga nismo pu-stili iz hise, boje se nesrece. Kakor vem iz gotovega vira, je ta Lavriceva grda poSast bila rodbinska bolezen. Brat njegov in njegova sestra umrla sta v istej bolezni. Prijatelj, in ako smem se dalje svoje mnenje odkrivati, hotela bi trditi, da ono nesrecno dejanje, koje je storilo konec njegovemu zivljenju, je an gotovo ncinil v trenotju nesreSnosti, bivajoi saw, zapuscen, ne imajoc cloveka, h hi bit prodrl njegove temne misli in ga obvaroval nesrete. Dalje ne morem pisati, prijatelj. Nekaj mi lezi kot kamen na srcu, ker vem za gotovo, da njegov zadnji cm mu je odvrnil mnogo src njegovih sposto-vateljev. Eo bi bilo meni dano, vsa ta srca zopet vne-ti za umrlega poStenjaka, odvalil bi se mi ta kamen s srca, kamen, koji se mi je vlegel po prepricanju, da mnogi Slovenovso tako blazemu samo njim se po-zrtvovavsemu mo^u v sodbah — da neravnost reCem — Jtrivicni. A molCati moram, ker meni dalje soditi, bodi si zlo, bodi blago, ve5 ne pristoji. Enemu samemu je dano soditi skrivnostno straa Cloveka; njemu to pripuScajmo, da ne postanemo sami sojeni. A da Vas, prijatelj, 3e bolj prepriLam, da rLs tudi blag Clovek za-more priti v trenotke nevestosti, spominjati Vas ho-Lem ranjkega jezikoslovca Oroslava Cafa, enega naj-bla2ih duhovnikov slovenskih, koji je umrl ba§ istim naLinom. Neblago, nedoveSko bi bilo, ko bi kdo ba§ imenovanega moza zavoljo tega Lina obsojal in mu ne priznaval zaslug v Sivljenji! Isto velja tudi o Lav-riiu. SpoStujmo torej na§e moze po njih iivljeuji, cenimo jih po njih zaslugah in ne drzuimo se biti sodniki njih vesti, najsvetejSe in najrahlejse Cloveske strani Ia Birman je bil letos v Gorki nek zandarme-rijski Postenfuhrer; star je bil okoli 30 let; njegov boter je bil pa mnogo maajSi kot on, tako, da se ga je komaj videlo izpod zandarmove pazduhe. Ta bir-manec je tedaj gotovo bil najpametnejsi izmed vseh drugih, ako smemo po njegovi postavi racuniti. Iz Berd se nam pi§e: KevS«Sina nad rev§Cino. Ne vem kako bo zamo-gel kmet se v bodofem letu preziveti, kajti ni dneva, da ne bi de2 ploskotal. Zemlja jako mokra in sejanje koruze je skoz in skoz zakasnelo. To dezevlje veliko skodnje terti, katera kaze letos mnogo pridelka nam dati. A ce bo to tako nadaljevalo, bojim se, da pri-delamo prav malo ali celo nic rebule. Toda davki ve-dnc rastejo vkljub slabemu letu in pri iztirjanju ni nsmiljenja*: ima§ Hi nima§ ^niuss* pla^ati. Takovi trenutki so za od vseh strani stiskanega kmetovalca jako grenki. Da bi vsaj ta revsCina zmodrila na§e sta-rokopitneze, da bi se slednjtf resno poprijeli racijonel-nega in umnega kmetovanja. Postorgska jama biiaje tudi letos prtv mouno obiskana; kakor pa navadno nekateri Postonjcanje pre-radi zatajujo doraaci slovenski znafaj in se babajo z nemSCino, so tudi letos pokazali nek napredek v opor-tunski politiki. Mej tern ko na pr. v Zagrebu ne najde§ pri nobeni blavnosti niti ene ogerske zastave, bilo je takih zastar ved v Postojni na biukostni pon-deljek izobeLcnih. Ali nebibilo dobro, da bi prihodnje leto vihrala tudi kaka turska za.stava z repom na ka-kem postonjskem golobnjaku. Kranjski dez. zbor je razpu^cen! Ta vest je osupnila vsakega, kajti noben si ne more prav tol-mafiti tega vladnega koraka. Xajbrze menijo Jjub-Ijanski neinskntarji, da so uze pripravljeni za nove volitve, pri katerih zmagajo, da postanejo po tern e-dini komandanti in pojeclezi na Kranjskem. A Slovenci na Kranjskem veda zdaj se bolj, kakor kedaj poproj, da bi bila najvcca netast za vso Slovenijo, ko bi se dali hrabri in ponosni kranjski Slovenci vgnativkozji ro^ po nemSkutarjih. Da se pa ncmskutarjem ue po-srecijo grde nakane, naj zauiejo kranjski rodoljubje precoj delati in organizovati uaroduo stranko, da bo kompaktno in ediuo volila. Naj se posebno pazi na izdajice, ki se dajo podkupiti, in naj se upotrebi do-bra sredstva, da se take ljudi stori ne^kodHivc. — Kranjski Slovenci! Od vasih prih. volitev je dosti od-visno; mi vsi Slovenci se oziramo na Vas, kajti ecje srce zdravo, zdravi so tudi vsi udje in mi goriSki Slovenci gledamo z najveSo pozornostjo na bodoee va^ne dogodbe na Kranjskem. Drzavni zbor v Trstu. Na povabilo trg. zbor-nice in staresinstva tr^adkega pri§Io je te dni nekaj Cez 100 poslancev dr^. zbora vTrst, da se prepricajo o stanji trzaske hike in ondotne kupcije. Trzacanoiii hofie namreC vlada vzeti prosto luko; a Trzafianipro-sijo, da bi se jim Se pustila, ker s to novo naredbo bi preveC ttpeli interesi tr^aSkih trgovcev. Morda bo ta obisk pomagal? Rimski romarji. — Te dni je Slo skoz Gori-co na tisuce romarjev v Eim; mnogo Ogrov, Nerncev, Slovakov, Hrvatov. Kakor vse to ka^e, bo v Rimu na 3. junija za jubilej pape^ev veiikanska rec\ kakorsne svet u^e doigo nij videl; iz GoriSkega pa je §lo prav malo romarjev v Rim, menda le nekateri duhovni. Hrvatska deputacija bode, kakor nam je pravil nek Hrvat potujo6 v Rim, posebno sprejeta od pape^a; ta deputacija hofie nekda sv. ocetu razloziti stanje Slo-vanov pod Turkom in se nekoliko potoziti, da je pa-pe^ v svojem znanem govoru le Rtisko vlado grajal in ne tudi tursko, ki je od nekdaj preganjaia in Se zmerom straSno preganja kristjaue. Ker nam je znano, da nasa slovenska in hrvatska duhovsema vkljub slovanstvu nemili izjavi pape-2evi §e zmerom ostaja zvesta prijateljica svojemu narodu in navdusena za slovansko ret*, se nadejanio, da ne bo ona omenjena izjava imela na nobeno stran neprijetnih nasledkov in prav za prav je najboljse pri nasih razmerah, da ne dajemo oni izjavi nobenegapo-sebnega politiskega poraena; saj papeza bi si morali misliti vzviienega 6ez tako posvetne refii in skoro ne-veijetno je, kar nekateri listi trdijo, da neverni An-glezi, revolucijonarni Poljaki in se kaki drugi fiudni element! stezajo svoje intrige notri do Vatikana. Mi nocemo nadalje preiskavati te neljube zadeve; tudi no^emo verjeti, da se bode rimski krii na svojo Sko-do bratil s polumescem proti grSkemu kri^u; to pa nas veseli, da je hrvatska deputacija prevzela nalogo, zagovarjati slovanstvo tudi pred poglavarjem kat. cerkve. Veseli nas tudi, da slovanski klerikalni listi ne odtegnjejo svojih simpatij ruskemu narodu vkljub ne^ubi nam izjavi in pohvalno moramo posebno o-meniti dopisaiz Istre v zadnjem „81ovenctt% na kate-rega posebno opozorujemo na§e citatelje. Razpustila je polieija v Gradcu ondotno ita-lijansko studentovsko drustvo, ker je hotelo aran&ra* ti neko italijansko demonstracijo in za-njo pismeno agitiralo na Tirolskem in morda tudi na Primorskem. Vi§i svetovaleo g. Ant. Goqup, nai. posla-nee, sel je v penzijo in^cesar mu je izrazil pri tej priliki svoje najviSe zadovo^stvo, katerega si je moz gotovo -zasluiil, ki je izuril marsikacega zdaj visoce-ga in odlikovanega uradnika. Gori§ko star.'eginstvo sklenilo je napraviti pu§ice za mile darove po vseh javnih lokalih. Tako vdobljen denar hoee porabiti za zdaljSanje 2enske sirot-ni§nice in bolni§nice. Tudi napredek v kovanju denara! Iz Smarij se nam pi§e: 10. t. m. nas je po-castil velespo5tovani gospod France Pov§e z izverst-nim, jedernatim podukom o kletarstvu. Zadovoljuost je bila splosna. Priserfna mu hvala! V BraniSko-Vipavskej dolini je §e dosti izverst-ne, okusne kapljice vina; kedoi' tega ne veiuje, naj pride pokusit, kesal se ne bode. Dovazati iz HervaSke-ga nij §e sila, kakor to nekateri in celo Vipavci delajo. Dunajska Reform poro^a, da izstopi nadvoj-voda Albrecht iz aktivne sMbe. To bi pomenjalo, da veje pri dvoru turSki veter. Kmetijska dnizba goiiSka je razposlala sle-dece vabilo: C. kr. kmetijsko druStvo je izvolilo po-seben odsek, kateremu je narofiilo, da poskuia pospe-siti udelezitev kmetovalcev pri svetovni razstavi v Parizu leta 1878. Blagorodni gospod ste nam znani kot izgleden gospodar, zato Vas uljudno vabimo k udelezitvi pri tej razstavi, kakor Vas tudi ob enem prosirao, da ua-govarjajte tudi druge Vale sosede, da poSljejo kaj iz-verstnega v to mednarodno razstavo, da bode svet spoznal tudi na§o de^elo kot napredno in odlifino v gospodar.skih pridclkih. Oglasi morajo s potrebnimi vpisi prilo^ene vpi-sovalne pole dospeti saj do 25. t. m. v pisarno kup-cijske tukajsne zboruice ; blago namenjeno za razstavo pa se le za zimo. Vsak razstavljavec ima lam skerbeti za stroike voznine v in iz Pariza; druge stro§ke pa, kakor za prostor v razstavi in ondotno oskrbovanje, prevzame c. kr. vlada, torej zarad tega uiinate nobenib posebno velikih stroSkov, ker vozuina tudi ne stane veliko, Navedemo kratek posnetek programa, iz katerega zamorete razviditi, kateri predmeti so sposobni za razstavo: k Budniue, predivo, volna, svila itd. II. Kmetijsko obertni predmeti: sir, maslo itd. III. Pitana zlvina, sploh masti, jajca, itd. IV. Kmetijski stroji, itd. V. Vino. Natantoa pojasnila podaja uradnija kmetijske dru^be. Vsi predmeti, ki se imajo poslati v Pariz, bodo popred v Gorici od posebnega presojevalnega odbora pregledani in le kot dobri spozuani bodo odposlani v Pariz. Kakor visoka c. kr. vlada tako tudi tukajSni razstavni odbor izrazuje iskreno 2eljo, da bi priSlo v razstavo le prav izverstno blago, katero je sposobno meriti se z razstavljenimi pridelki drugih drzav, da bode tudi na§a dezela po svojih izverstnih pridelkih poznana in slavno ime si pridobila. Nadejamo se, da bodete potmdilise pospeSiti to domoljubno podvzetje. Velika zaloga oblek za gospode k „rimskemu kralju" Adolfa WeUischa nahaja se sedaj samo na Dunaji, Wieden, Hauptstrasse 11, gegcn.detn Naschmarktc, (poitreje Keller & Alt) in priporoca najelegantneje obleke za gospode in deCke; :ia dalje za pomladansko dobo : Grave-lotte — suknje po 12 gl,, jeduobarvnc cele obleke po 18 gld., po nizkih in stalnih cenah. OzHanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pie-ta) vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici na-znanjaj da bode dne 11 junija 1877 zadela jav-na draiba (kant) neresenih zastav I. cetert leta 1876 t. j. tistih, ki so bile zastavljene me-seca januarja, februarja in marca 1876. F Gorici dne 9 maja 187?\ Ravnatey; D. LOVISOHI Drazba za zidarje! V Sovodnjah se bode zvisai stolp cerkve. Delo je cenjeno na 2891 gold. — Doti&ri naSrt in natanjeni pogoji so razpostavljeni v pi* sarni podpisane ^upanije. Drazba za prevzetje tega dela bode 1. junija v zup. pisarnici od 9 do 12 ure zj. 2upanstvo v Sovodnjah. mmt KOavatelj is mOnikJ VKTOB DQI«fKC. — Ti§kar: lAJLUQr y ^prjcj,