LETO XXIV
1985
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
JUBILANTI DELA 1985
Zadnji delovni dan pred 1. majem so se v štorskem Kulturnem domu zbrali jubilanti dela z 10, 20 in 30-letnim stažom zvestobe Železarni. Mešani pevski zbor jim je zapel nekaj pesmi, nato pa jim je spregovoril predsednik KPO ŽŠ, Dušan Burnik. Tovariš Burnik je navzočim delavcem izrekel priznanje in spoštovanje. Govoril je o naporih in rasti železarne; kjer je vtkan tudi velik njihov delež. V bodoče bo še v večji meri pogoj za plasma naših izdelkov kvalitetna
proizvodnja. Zagotoviti osebni standard delavcem ŽŠ in njihovim družinam bo naš stalni cilj. S čestitkami za jubilej in delavski praznik je tovariš Burnik sklenil svoj kratek, vendar jedrnat in prisrčen govor. V avli doma so si po razdelitvi kuvert jubilanti postregli s sendviči in kozarčkom vina, medtem pa je nastal tale zapisek z 10-imi, kar na »slepo« izbranimi jubilanti:
(Nadaljevanje na 2. strani)
Jubilanti se
Predsednik odbora za izgradnjo bolnice predaja zahvalo tov. Burniku
SREČANJE UPOKOJENCEV
V tem letu sindikat Železarne Štore skladno s svojim programom ponovno organizira srečanje upokojencev Železarne Štore.
Srečanje bo v soboto 8. junija 1985 v DOMU ŽELEZARJEV na Teharjah. Sprejem upokojencev bo od 10. do 11. ure dopoldne.
Po 11. uri bo pozdrav, za tem tovariški razgovor in skupno
kosilo. Po kosilu bodo igrali pihalni orkestri.
Letos bo srečanje upokojencev še posebej zanimivo, saj bo istega dne na Teharjah tudi srečanje pihalnih orkestrov slovenskih železarjev. Torej se vam na ta dan obeta tudi prijeten glasbeni dogodek. Pričetek koncerta bo ob 13. uri, na katerem se bodo upokojencem lahko pridružili tudi njihovi svojci.
Prispevek za bolnico
V petek, dne 10. 5.1985 so našo delovno organizacijo obiskali predstavniki zdravstvenega centra Celje in Odbora za izgradnjo bolnice ter izročili zahvalo za prispevek naše delovne organizacije za gradnjo celjske bolnišnice.
Naša DO je namreč pred časom namenila za izgradnjo celjske bolnišnice iz ŠSP 2 mio din. Ob tej priliki so predstavniki Odbora za izgradnjo in Zdravstvenega centra Celje seznanili predstavnike Železarne Štore z opravljenim delom pri gradnji celjske bolnišnice. Povedali so, daje izgradnja v zaključni fazi, s tem, da so precejšnja finančna sredstva namenili za ureditev energetike v bolnišnici ter pralnice. Dejstvo, da v bolnici nimajo niti generatorja ter, da deluje pralnica še iz časov vojne, so narekovala, da se temu posveti posebna pozornost. Do jeseni nameravajo izgotoviti specialistične ambulante, ki se trenutno nahajajo v kletnih prostorih bolnice in delujejo v nemogočih razmerah. Nameravajo investirati 260 starih milijard za izgotovitev bolnice. Vendar jih pesti veliko pomanjkanje sredstev poleg tega pa je problem tudi dražanje same investicije, predvsem pa opreme, ki predstavlja kar 60 % celotne investicije. Zato so dobrodošli prispevki delovnih organizacij in posameznikov, s pomočjo katerih se bo lahko v roku — v petih letih — dokončala celjska bolnišnica.
Predstavniki Železarne Štore so ob tej priliki izjavili, da teh 200 starih milijonov ni zadnji prispevek ŽŠ za dokončanje te investicije. Ob tem so poudarili, da mora biti izgradnja bolnišnice prioritetna v regiji in da je potrebno čimveč sredstev nameniti zanjo.
ZA BOLJŠE ZDRAVLJENJE NAS IN NAŠIH SVOJCEV -POMAGAJMO DOGRADITI CELJSKO BOLNICO
JUBILANTI DELA 1985
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zavšek Ivan "fi 30 let. Letnik 1934, iz Šentjanža nad Štorami. Pri »granik partiji« že od leta 1951 in sedaj že nekaj let njen delovodja.
»Naša dejavnost je bila v letu 1951 v povojih, tudi delovni čas je bil takšen, da smo morali priti v tovarno ob vseh dnevnih, nočnih ali prazničnih urah, pač po potrebi. Izgovora ni bilo. Vse to se je Sčasoma uredilo. Sedaj imamo organizirana dežurstva. Tako z delom kot s tovariši in tudi OD sem zadovoljen. Kaj drugega naj bi želel ob tem mojem visokem jubileju, kot da bi nam naše nevarno delo minevalo brez nesreč?! Z mojo Štefko in malim Matjažem pa bom tale »jubilejni denar« potrošil čez kak mesec na morju.
Voga Valentin — 20 let TOZD Valjarna I., ogrevalec. Rojen 1942, stanuje v Gorici pri Slivnici. »Vseskozi delam v zdajšnjem obratu. Seveda sem ves ta relativno dolgi čas opravljal različna valjarniška opravila. Tudi praznovanja 1. maja niso bila vsa enaka. Vesel sem napredka v naši stari valjarni, saj smo v modernizaciji obrata napravili velik korak naprej. Tudi človeški odnosi so v redu, samouprava in sindikat dobro delata. Letos bom prost dva dni, prejšnja let pa sem dežural. Lepo je, da nismo pozabljeni ob delovnih jubilejih. Oba moja sinova sta tudi delavca v Železarni, stanujeta doma in tako bo denar, ki ga bom danes prejel za svojo zvestobo tovarni prišel še kako prav za družinske potrebe.«
Mraz Marjana in Izidora Šeliga - 10 let Servirki v TOZD DPG. Marjana ima dom v Šentjurju in je mati dveh otrok; Izidora pa je že babica, sicer Štorovčanka, hčerka živi z družino v Ljubljani in za praznik se bodo srečali. Tovarišici sta z delom na svojih delovnih mestih ter s kolegicami zadovoljni. Le včasih je hudo, ko ni moč z dvema rokama zadovoljiti nestrpnost kakšnega neučakanega tovariša ob delitvi hrane, toda ti primeri so redki.
Vrečko Borko - 30 let. Pravzaprav praznuje skoraj sočasno dvojni jubilej, saj bo tudi srečal vsak čas Abrahama. Borko dobro pozna razvoj naše tovarne po vojni, saj je rasel skupaj z njo. In ne le s tovarno. Bil je v prvi vrsti nogometašev Kovinarja, ko je nogomet v Štorah še nekaj pomenil, ribiški navdušenec; funkcionar RD Voglajna je bil od začetka in je še danes. Prostovoljno darovani čas v izgradnjo rekreacijskegga centra Tratna se ne da z urami prešteti. In - ali se še kateri krajan spomni premiere prve igre v novozgrajenem Kulturnem domu, kjer je Borko nastopil v naslovni vlogi »Dr. Donat«?!
Bil je ključavničar v mehanični, končal mojstrsko šolo v Ljubljani, bil potem normirec in tehnolog, zaradi potreb potem premeščen v kadrovski sektor v oddelek, kjer je sedaj vodja. Tovariš Borko je skromen: »Mladi prihajajo in mi počasi izpregamo. Tako je prav. V glavnem sem zadovoljen kot delavec in kot človek.«
Sivka Adi - 10 let Rojen 1941, z družino živi v Prožinski vasi. Je varilec v TOZ Vzdrževanje - oddelek transportnih naprav. Prej je bil zaposlen v Klimi in EMO.
»Teiko z delom kot s kolegi sem povsem zadovoljen. Da bi le tako ostalo! Z današnjo jubilejno nagrado bom družini kupil novo kuhinjsko mizo. Sicer pa grem zvečer na kres
v Ogorevc, kot vsako leto, čez praznične dni pa z ribiško palico za vodo. Menim, da se ljudje sedaj, ko nam je standard življenja malo padel, zopet »spravljajo« skupaj, kot je to bilo nekoč in je družabnost bila na veliko višji ravni. Vsaj jaz tako čutim.«
Cimerman Franc - 30 let. DS za kadre - varnostna služba. Letnik 1932, Gorica pri Slivnici. »Mojih 30 let v Železarni Štore je, zdi se mi, hitro minilo ob delu na transportu, v kotlarni, generatorju, valjarni, zopet v prometu - transport in zadnja leta v službi zavarovanja. Ob našem skupnem prazniku in praznovanju jubileja želim, da bi bilo še več reda in delovne discipline ter več spoštovanja sodelavcev v tovarni do nas vratarjev, ki enako kot vsi ostali opravljamo koristno delo. Mislim, da bi pri tem morali odigrati ključno vlogo delovodje.«
Sivka Drago - 20 let. Rojen 1946. Z družino stanuje v lastni hišici v Laški vasi. Aktiven krajan na področjih rekreacije, gasilstva idr. »Začel sem v stari šamotni, kasneje opravil izpit za strugarja in končno še za delovodjo. Pred vojaškim rokom in po njem sem delal v mehanični delavnici, bil premeščen v TOZD MO, nato bil na izpopolnjevanju v Italiji in od pričetka obratovanja Tovarne traktorjev sem tamkaj delovodja. Kar prav se mi zdi, da so vsa naša praznovanja v zadnjem času pridobila skromnejše oblike, saj smo v »cvetočih« letih preveč praznovali. Kar zadeva »mojo« TT, pa sem mnenja, da bi jo vsi v Železarni morali bolj podpreti, saj smo jo tudi gradili vsi in se zato ne bi smeli zapirati sedaj v svoje TOZD okvire«.
Vengust Ivan - 30 let. TOZD Livarna II - modelna - mizama. Letnik 1933. »Moj prvi maj v Železarni sem praznoval v daljnem letu 1952. Sem po naravi zadovoljen človek in mislim, da mi je tudi zaradi tega teh 30 delovnih let zelo hitro mini-
lo.	Ce me že vprašaš, ti moram reči, da sem vseskozi bil samoupravno in sindikalno aktiven, pa tudi v krajevni skupnosti je bilo precej »miganja«. V gasilstvu sem še posebej našel svojega konjička. Nasploh se mi »fajn« zdi tole naše življenje.«
Florjan Potrata - 20 let ŽŠ. TOZD Valjarna I. Rojen 1946. Ima dva otroka in lasten dom v Slivnici. Predsednik Konference OOZS ŽŠ. »Po poklicni šoli sem dobil delo v obdelovalnici valjev, nato v mehanični delavnici, bil sem vzdrževalec v obratu šamotna in končno pristal v Valjarni I. Vzporedno s temi »selitvami« sem se vseskozi izobraževal strokovno, samoupravno in sindikalno. Trenutno me najbolj »žre« neugoden občutek, ker smo zaradi slabega vremena morali odpovedati tradicionalen shod delavcev Železarne na Tratni, v kar smo vložili veliko truda (na sam 1. maj pa je veselo sijalo sonce, opomba: Jok). Kot predsednik sindikata se v polni meri zavedam pomembnosti takih srečanj; bila so v navadi v letih po vojni, njihov glavni namen pa je, da se vsi delavci izenačujemo vsaj privatno, kar vsekakor vpliva tudi na boljše odnose v tovarni. Mi, sindikalisti vsekakor zastopamo mnenje, da smo vsi delavci in prav praznik delaje prilika, da se spomnimo, da niso bili vedno taki časi, ko nas je material razdvajal oziroma delil na kategorije. Nezaupanje mora izginiti, prav tako zavogalno dogovarjanje. Vedeti moramo za naše skupne cilje do prav tako skupne prihodnosti. Tudi zvestoba kolektivu naj ostane nagrajevana.«	Jok
VSEM LETOŠNJIM JUBILANTOM ISKRENO ČESTITAMO
Uspešen start druge kanalske peči
Inženiring indukcijskih peči Železarne Štore je v sodelovanju z Inženiringom Bled postavil drugo kanalsko peč (prva je bila v BELT) za ho-mogenizacijo in pregrevanje sive litine. Peč je postavljena v livarni sive litine 27. mart piNovi Sad in ima naslednje karakteristike: priključna moč 550 KVA, gijfcr moč induktorja 450 kW, ffifc napetost induktorja 310-615 V,
porabo energije 54 kWh/t za 100 °K, išj-r učinek pregrevanja 6 t/h, pjjjfe celotna zmogljivost peči 181, i$|i| koristna zmogljivost 121.
Mehanski del peči je izdelala Metalna-Maribor, el. opremo pa »Ener-goinvest«-Črnuče in IMP-ISO-Slovenske Konjice. Montažo mehanskega dela peči in hladilnega sistema je opravilo podjetje Duro Bakovič iz Slavonskega Broda montažo el. opreme pa novosadsko podjetje Elektrolux. Večina opreme je bila dobavljena v pogodbenem roku, kasnila je dobava nekaterih instrumentov iz uvoza. Montaža opreme je trajala tri mesece in je bila dovršena konec meseca februarja. V mesecu marcu je bila izvedena obzidava peči z ognjeodporno maso, ki jo je dobavila švicarska firma IRA iz Ziiricha. V soboto, 30. in 31. marca 1985 so pričeli z ogrevanjem peči s plinskim gorilnikom-dobava Inženiringa Gorilnik ŽŠ; v torek,
2.	aprila, pa se je začelo el. ogrevanje in prvo količino železa so dali v peč ob 20. uri. Od tega dne dalje peč normalno obratuje.
Glede na rezultate, kijih dosegajo v BELT pri boljši kvaliteti ulitkov in s tem manjši izmeček ter prihranek na energiji, naj bi se taka peč izplačala v dveh letih, saj znašajo mesečni prihranki 1,5 milijonov din. Investicija v samo peč je bila v Beltu 20 milijonov, v livarni 27. Mart-Novi Sad pa 27 milijonov din.
Kanalska peč
Poleg kanalskih peči, ki sta bili dobavljeni navedenim delovnim organizacijam, smo skupno z Institutom Jožef Stefan izdelali srednje frekvenčno peč z zmogljivostjo lonca 250 kg. Ta peč je bila prvotno namenjena domačim livarnam za proizvodnjo manjših serij ulitkov. Ker pa v Železarni Štore nismo našli finančnih sredstev, da bi pokrili stroške Instituta Jožef Stefan v višini 3,8 miljijonov din, smo peč prodali Tovarni dušika Ruše. Peč pri njih uspešno obratuje. Zanimanje za nabavo indukcijskih peči v Jugoslaviji je veliko, saj smo v treh mesecih letošnjega leta izdelali že 25 ponudb v skupni vrednosti 900 milijonov din. Kakšna bo realizacija ponujene opreme, bo odvisno od finančnih sredstev investitorjev. Po dosedanjih izkušnjah se realizira 2 do 5 % danih ponudb.
Nosan France, dipl. ing.
ANALIZA ODSOTNOSTI Z DELA ZARADI BOLEZNI POŠKODB IN NEGE V ŽELEZARNI ŠTORE ZA LETO 1984
1.	UVOD
Na ustaljen način prikazujemo za leto 1984 gibanje odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in nege v Železarni Štore. Žal tudi lani nismo uspeli prikazati rezultata za vsako četrtletje posebej. Razpoložljivi so polletni rezultati in jih bomo komentirali sočasno z letnimi, še posebej, če se med sabo pomembno razlikujejo. Občuten porast izgube števila delovnih dni zaradi odsotnosti z dela iz tega naslova je sicer mimo nas, presenetljivo brez posebnih pretresov, vendar zahteva tokrat posebno pozornost. Zmerna tendenca naraščanja staleža v preteklosti je tokrat prekinjena, saj gre za skokovit porast bolniškega staleža. Prejšnje zaostajanje bolniškega staleža v Železarni Štore za povprečjem v občini je že skoraj izginilo, kar gotovo zahteva podrobnejšo analizo. Tudi tokrat ne moremo mimo opozorila, da zahtevajo nekateri pokazatelji sociološko analizo znotraj DO.
Do polletja nameravamo železarni posredovati tudi primerjalno analizo za nekaj let nazaj, ki bi eventuelnim analizam znotraj DO utegnila pomagati pri iskanju vzrokov tega pojava.
2.	REZULTATI
Prikazujemo jih tabelarično, v tekstu jih v glavnem komentiramo.
2.1.	V letu 1984 ugotavljamo nadaljnji porast zaposlenih ob približno enakem razmerju moških in žensk kot v letu 1983. Čeprav se je v nekaterih TO tudi zmanjšalo število zaposlenih, ugotavljamo, da je več zaposlenih v glavnem na račun nadaljnjega zaposlovanja v tovarni traktorjev, mehanski obdelavi in na vzdrževanju ter deloma v DSSS.
Ne glede na to, da se odstotek zaposlenih v teh TO oz. DSSS, ki ga predstavlja njihovo število v primerjavi z vsemi zaposlenimi, občutno ne menja, je treba ugotoviti, da predstavlja število zaposlenih v DSSS in na vzdrževanju preko četrtine vseh Zaposlenih v DO. V strukturi se kaže nadaljnje rahlo pomikanje v smeri pomlajevanja kolektiva.
2.2.	Pogostnost začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, poškodb in nege (IF)
Ob ugotovitvi v uvodu, daje bil odstotek bolniškega staleža za Železarno Štore nenavadno visok, je seveda zanimivo vedeti, ali gre to na račun pogostnosti staleža ali na račun njegovega trajanja.
Če pogledamo številke, ki govore o pogostnosti, vidimo, da so višje kot v letu 1983 tako za bolezni, poškodbe na delu, izven dela in za nego. Posebej izstopajoč je indeks frekvence v prvi polovici lanskega leta za bolezni.
Po TO ugotavljamo, da je ta posebej narastel zaradi bolezni v obeh livarnah, MO, GSKS in družbeni prehrani.
Zaradi poškodb pri delu je izredno izstopajoč IF v Valjarni I, saj se je povečal za več kot 100 °/o nap ram lanskemu letu, in to predvsem v prvi polovici leta. Pomembno višja indeksa pogostnosti sta tudi v TO kontrola kakovosti (tu se je sicer povečal še za več odstotkov, vendar v skupnem številu glede na število zaposlenih ni tako pomembno) in v družbeni prehrani.
Pogostnost nesreč izven dela se je pomembno povečala v Valjarni I, Kontroli kakovosti, Družbeni prehrani, in DSSS.
Medtem ko je v preteklih letih stalež za nego in spremstvo strmo naraščal, se je ta porast v letu 1984 dvignil le malo. Še vedno je pomembno višji tam, kjer je zaposlenih več žensk, podvojilo pa se je število primerov v Valjarni I, kljub temu ne dosega povprečja DO. Pogostnost staleža je največja zaradi bolezni dihal, nato poškodb izven dela, poškodb na delu, bolezni gibal itd. Zaradi bolezni dihal so najčešče v staležu delavci Valjarne I.
Zelo se je povečala pogostnost poškodb na delu v Valjarni I, ki so celo bolj pogoste kot bolezni dihal! Ista TO je pri vrhu tudi s poškodbami izven dela. Medtem ko predstavljajo poškodbe na delu in izven dela v Železarni po pogostnosti 25 %, je ta odstotek v Valjarni I kar 36! Ta seštevek je 30 ali nekaj več tudi v obeh livarnah, drugi valjarni in jeklarni, vendar je porast v Valjarni I najbolj očiten. Leta 1983 je bilo v tej TO že več poškodb izven dela kot na delu, v letu 1984 pa jih je občutno več na delu. Valjarni I sledi Livarna valjev in kokil itd.
2.3.	Resnost (IT) začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb na delu in izven dela ter nege in spremstva družinskega člana.
Zaradi bolezni je bilo v letu 1984 izgubljenih kar 15.000 več delovnih dni kot leto poprej (IT = 11,4), bolj na račun 2. polletja, kar je presenetljivo, saj je največ RLD prav v tem času. Izgubljeno število dni zaradi poškodb na delu, izven dela in nege je bilo enakomerno razporejeno na obe polletji. Porasel je indeks teže za poškodbe na delu, se znižal za poškodbe izven dela in ostal nespremenjen pri negi. Glede resnosti začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni izstopata Jeklovlek in Družbena prehrana.
Pri poškodbah na delu presenetljivo izstopajo po resnosti DSSS, Kontrola kakovosti in Livarna strojne litine. Isti indeks je v DSSS izstopajoč tudi pri poškodbah izven dela, dokaj visok pa tudi v Valjarni I in Tovarni traktorjev. I. T. za nego je najvišji v Družbeni prehrani, tako kot lani.
Obisk delavcev MO, TT, Livarne II in mladine v DO IMR - Rakovica
V	petek, 19. 4. 1985, smo v okviru programa sodelovanja z drugimi delovnimi organizacijami, ki ga vodi ustrezna komisija pri Konferenci 00 ZS Železarne Štore, krenili na obisk v Tovarno motorjev in traktorjev v Rakovici. Z avtobusom, ki je startal iz Štor ob 13. uri, se nas je zbralo 50 udeležencev, ki so bili izbrani po naslednjem ključu: 12 iz MO, 12 iz TT, 12 predstavnikov mladine, 5 iz Livarne II in 3 predstavniki sindikata. Vodja potovanja je bil predsednik Komisije za sodelovanja z drugimi DO tov. Metličar Martin. V Beograd smo po varni in prijetni vožnji prispeli ob 21. uri, tam smo se namestili v hotelu Srbija.
V	soboto smo se najprej udeležili otvoritve občinskega tekmovanja kovinarjev v Tovarni traktorjev IMT. Po zanimivem ogledu otvoritve in samega tekmovanja so nam gostitelji razkazali dve TOZD, in sicer TOZD tovarno traktorjev, ki je največja po vseh merilih, saj proizvaja letno 60.000 različnih motorjev za traktorje in druga vozila. Drugi del ogleda je bil namenjen TOZD traktorji, kije po obsegu proizvodnje iste velikosti kot v Štorah. Zanimivost v tem TOZD je, da večino traktorjev izvozijo, in to v Egipt, kjer del traktorjev tudi sestavljajo v njihovi tovarni traktorjev. Tretji del proizvodnje sestavljata dve livarni, ki imata podoben program kot naša strojna livarna, vendar si ju nismo ogledali zaradi pomanjkanja časa.
Po ogledu smo z večjo skupino predstavnikov DPO, samoupravnih organov in poslovodne strukture imeli razgovor, kjer so v prvem delu predstavili njihovo delovno organizacijo. DO IMR je sestavljena iz 9 TOZD in ene delovne skupnosti skupnih služb, zaposlenih je 5.200 delavcev. Letno izvozijo okoli 20 milijonov dolarjev in so imeli v letu 1984 povprečni OD 30.000,- din. V prvih treh mesecih letošnjega leta dosegajo ugodne poslovne in proizvodne rezultate ter imajo povprečni OD
34.000,- din. Razmerje OD med najnižjim in najvišjim je 1:5, ter v celoti niso zadovoljni z sedanjim načinom nagrajevanja in dopolnjujejo sedanjo obliko z večjim poudarkom na nagrajevanje po rezultatih dela.
Najpomembnejši investicijski program je usmerjen v posodabljanje tehnologije, zato tudi združujejo vsa sredstva na nivoju DO za enotne investicijske programe.
Na področju družbenega standarda razpolagajo s precejšnimi sredstvi, tako da lahko brezplačno organizirajo letovanje v njihovem hotelu na Zlatiboru za okoli 1.000 delavcev letno. Nadalje pošiljajo 340 delavcev v zdravilišča. Za vse to koristijo izredno plačan dopust Drugih oblik regresiranja dopustov nimajo, tako tudi letovanja na morju nimajo v lastni režiji, ampak nudijo kredit za letovanje v hotelih na morju.
Največje probleme imajo na stanovanjskem področju, kjer ne uspejo zgraditi dovolj stanovanj za tekoče potrebe, tako da je čakalna doba na stanovanje najmanj 10 let. Večina delavcev živi na ožjem področju Rakovice, in to v družbenih stanovanjih, zato je tudi takšen problem pri stanovanjih. Problemov s prevozi nimajo, ker se večina vozi z lokalnim javnim prevozom. Samo mesto Rakovica je predmestje Beograda in ima 110.000 prebivalcev ter je sestavljeno iz več modernih stanovanjskih kompleksov, ki so razporejeni na gričih in ki jih loči od Beograda hrib, na katerem so vsi najzanimivejši deli Dedinja.
V drugem delu razgovora smo v manjši skupini pripravili konkreten plan nadaljnjega sodelovanja, in sicer:
- Na pobudo predstavnikov DO IMR za izmenjavo določenih kapacitet objektov družbenega standarda, s katerim razpolaga IMR in DO ŽŠ, je potrebno do 15. maja 1985 pripraviti strokovno analizo o možnostih koriščenja prostih kapacitet na našem novem objektu družbenega standarda na Kopah. Glede na to, da so nam ponudili kompletne usluge na njihovem domu na Zlatiboru, smo se dogovorili, da proučimo možnost tudi enakovredne ponudbe na Kopah, s tem da strokovne službe družbenega standarda proučijo to možnost. Dogovorjeno je bilo, naj bi s to akcijo pričeli že v letošnjem letu. O številu udeležencev teh menjav naj poda mnenje komisija za družbeni standard pri 10 OO ZS sindikata glede na možnosti naših kapacitet
(Nadaljevanje na 5. strani)
ANALIZA ODSOTNOSTI Z DELA ZARADI BOLEZNI, POŠKODB IN NEGE V ŽELEZARNI ŠTORE ZA LETO 1984
(Nadaljevanje s 3. strani)
Skupno izgubljenih 74.886 delovnih dni (kljub porastu števila zaposlenih je to 18.608 več kot v letu 1983) gre tudi na račun daljšega staleža za zdravljenje posameznih bolezni. Čeprav opažamo pri nekaterih tudi manjše število dni, je k celotnemu porastu števila izgubljenih dni najbolj prispeval stalež v naslednjih skupinah: bolezni žlez z notranjim izločanjem, duševnih bolezni, povišanega arterialnega krvnega pritiska. Občutno nižji pa je pri novotvorbah in boleznih krvi, medtem ko je pri poškodbah na delu nekoliko višji, pri poškodbah izven dela pa nižji.
Najvišji I. T. je letos v Jeklovleku, predvsem zaradi bolezni živcev in čutil, povišanega pritiska in kontrol. Pomembneje višji indeks teže, kot je povprečje, je še v TOZD DPG, Transport, Kontrola kakovosti in Valjarni I.
2.4.	Indeks onesposabljanja (I. O.) govori o srednjem trajanju nezmožnosti za delo. Prikazujemo ga za DO v celoti (znaša 20,4 dneva, v primerjavi z letom poprej je občutno porasel, saj je znašal v 1983. letu 15,8!) in za posamezne TO. Medtem ko je bila Valjarna I leta 1983 pri koncu, je letos krepko na prvem mestu. Sledijo ji Livarna I, DPG, Jeklovlek, Livarna II, itd. Če ugotovimo, da je Valjarna I prva tudi pri dnevnem odstotku nezmožnosti za delo, številu primerov odsotnosti na 100 zaposlenih in 4. po povprečnem trajanju ter da so po indeksu visoko še Livarna II, DPG in Jeklovlek, potem ni težko ugotoviti žarišč visokega števila izgubljenih dni v letu 1984.
2.5.	Dnevni odstotek nezmožnosti za delo (odstotek bolniškega staleža) je znašal v letu 1984 kar 5,6. To je občutno povečanje v primerjavi z letom 1983, ko je znašal 4,35 in je najvišji v zadnjih letih. Četrtina tega odstotka gre na račun Valjarne I, Livarne I in DPG. Delež teh treh TO po številu zaposlenih pa je v DO manj kot 15 %! V teh treh TO bo nedvomno treba skupaj z vodstvom iskati vzroke teh pojavov. Za temi tremi pa zaostajata pomembno Jeklovlek (pri relativno nizkem indeksu frekvence!) in Livarna II, ki ima vse indekse relativno uravnotežene,
3.	UGOTOVITVE IN PREDLOGI
1.	Primerjava števila izgubljenih delovnih dni v Železarni Štore raste z bistveno večjim trendom kot število zaposlenih. Ta rast je bila v letih 1982 in 1983 dokaj umirjena, skokovita pa v letu 1984.
2.	Če primerjamo indeksne podatke med letoma 1983 in 1984, vidimo, da so, gledano DO v celoti, porasli vsi, najbolj pa indeks frekvence,
torej pogostnost. Najbolj občuten porast je v Val jarni I, obeh Livarnah in DPG. Vemo, da na pogostnost zdravstvena služba ne more vplivati v večji meri, zato bo nujno posvetiti znotraj teh temeljnih organizacij vzrokom teh dogajanj v lanskem letu večjo pozornost. Takšna analiza je še toliko potrebnejša, ker ravno v teh štirih TO indeks teže ni pomembneje višji kot lani!
3.	Po resnosti odstopa pomembneje le Jeklovlek, in to za skoraj 70 °/o napram letu 1983. Ob tem je v tej TO pogostnost celo nekoliko nižja kot leto poprej! Če vemo, da seje indeks resnosti v tej TO dvignil predvsem zaradi bolezni čutil, povišanega krvnega pritiska in kontrolnih pregledov, potem je treba ugotoviti, do kakšnih sprememb je prišlo v letih 1982 in 1983 v TO, ki so imela za posledico obremenitve čutil in živčevja. Na
I.	T. lahko zdravstvena služba nekoliko bolj vpliva kot na pogostnost staleža, vendar ravno na primeru Jeklovleka vidimo (kriteriji so bili seveda za vse TO enaki), da morajo biti razlogi globlji, bolj objektivni kot subjektivni.
Visok indeks teže, vendar brez izrazito skokovitega porasta napram letu 1983, ob nižjem indeksu frekvence najdemo še v TOZD Transport in Kontroli kakovosti, višji indeks teže ob sočasnem porastu indeksa frekvence pa v Valjarni I in DPG.
4.	Ni dvoma, da so zastareli obrati in težki pogoji dela v valjarnah in livarnah pomembno prispevali k večji odsotnosti z dela, vendar se tehnologija ni spremenila, zato sodimo, da so razlogi tudi drugje. Odgovore lahko najdemo le skupaj. Nekoliko preseneča Jeklovlek, predvsem pa DPG, kjer delajo v bistvu tisto, kar tudi doma. Zožitev palete možnih vzrokov dogajanj v tej TO je možna z razmišljanjem, da je po pogostosti pri vrhu nega (pretežno zaposlene so ženske), po resnosti pa bolezni in nega (postavlja se vprašanje, če so za enake bolezni v tej TO otroci resneje bolni kot drugod!), medtem ko so poškodbe pod povprečjem DO (kar pa spričo narave dela ne preseneča). Če pogledamo v tabelo VI. B. vidimo, da obolujejo v tej TO najresneje za boleznimi čutil in živčevja, duševnimi boleznimi, povišanim krvnim pritiskom ter boleznimi srca in ožilja. Skupni imenovalec vsem tem boleznim je psihična obremenitev!
5.	Menimo, daje nujna razprava v sredinah, kjer so problemi največ-ji, da se tudi pripravijo predlogi ukrepov, ki bi jih nato skupaj prerešetali in se dogovorili za način izvajanja.
6.	Zaradi pogostnosti poškodb na deluje nujno, da služba varstva pri delu Železarne Štore ugotovi čas znotraj delovnika in delovnega tedna, ko je poškodb največ in odstotek poškodb na delu, ki se pripetijo med rednim delom, in delu v podaljšanem delavniku. Neprijeten, ne pa nemogoč, bi bil podatek, da se na delovnih mestih, kjer se šteje delovna doba s povečanjem, dela največ nadurnega dela, pri tem pa je odstotek poškodb večji!
7.	Sodimo, da so naše vsakoletne analize staleža dokaj instruktivne in odpirajo vrsto vprašanj, ki pa med letom ne dobe odgovora. Za izboljšanje rezultatov skupnih prizadevanj pri znižanju staleža bo tudi to potrebno.
OBISK V IMR RAKOVICA
(Nadaljevanje s 4. strani)
š i- Na kulturnem področju smo se pogovarjali o izmenjavi kulturnih storitev njihovih in naših delavcev, s tem da se medsebojno izmenjavajo likovne razstave. Prireditelj je vsaka DO zase. Glede izmenjave kultur-noumetniških društev med IMR in ŽŠ je bilo dogovorjeno, da se pripravi program s komericalnim aranžmajem. To je mišljeno, da se ob prihodu skupine organizirajo koncerti v širšem prostoru (2-3), s tem da se krijejo potni stroški in bivanje iz dohodka od prodanih vstopnic. Enako velja tudi za obisk naših v njihovi sredini.
Ob proslavljanju pomembnejših obletnic obeh DO smo se načelno dogovorili, da bi bilo možno tudi v programe teh prireditev vnesti kakšno točko, katero bi predstavljale omenjene DO.
- Tudi v IMR imajo zelo razvito inventivno dejavnost, zato je bil podan predlog z naše strani, daje možno organizirati izmenjavo razstav na inventivnem področju med tema dvema DO. Možnost izmenjav in strokovno ocenitev mora podati naša strokovna služba.
Popoldan smo si ogledali spomenik neznanemu junaku na Avali in spomenik sovjetski delegaciji, kije imela na Avali letalsko nesrečo.
Zvečer so nam gostitelji pripravili v glavni jedilnici družabni večer z nastopom folklorne skupine Dimitrije Koturovič iz Rakovice in smo bili zelo presenečeni nad izredno kvalitetnim nastopom folklorne skupine in izredno pozornostjo naših gostiteljev.
V nedeljo smo cel dopoldan namenili ogledu Hiše cvetja in memo-rialnemu centru Josip Broz-Tito, kjer smo si bežno ogledali muzej 25. maj, rezidenco predsednika in ostale objekte, kjer je tovariš Tito prebival ob prostem času, kot biljardna soba, delavnice in lovska hiša. V kratkem času 2-3 ur smo si lahko ustvarili samo sliko o celotnem spominskem centru; za podrobnosti, ki so določene izredno dragocene in pomembne, pa je potrebno več časa in se bomo še vračali, da se bomo lahko s pomočjo vodičev seznanili s podrobnostmi predmetov, ki so razstavljeni.
Po kosilu, ki je bilo v restavraciji katera je sestavni del njihovega športnega centra (vendar z restavracijo upravlja privatnik, s čimer so vsi zadovoljni), smo po 15. uri krenili proti domu in se zadovoljni vrnili ob 22. uri v Štore.	'	Potrata Florjan
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodarjenje TOZD valjarna II je na 7. redni seji dne 5.
4.	1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Za inovacijo tov. Gradiča Leopolda, Rojca Martina in Kramerja Petra iz TOZD vzdrževanje št. 973, »Izboljšava lamelne sklopke z zavoro na Škarjah 4001 v Valjarni II«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 1.443.033,40 din in faktorjev ustvaritvene sposobnosti 2a in 2b.
2.	Za inovacijo tov. Kapela Franca iz TOZD valjarna II in tov. Romiha Jožeta, ing. iz DS priprava proizvodnje št. 685, »Sprememba premera valjev pri ploščatih profilih«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 6.612.995,38 din in faktorjev ustvaritvene sposobnosti 2a in 2b.
Izvršilni odbor Delovne skupnosti za komercialne posle je na 8. redni seji dne 26. 3. 1985 pri obravnavi inovacij sprejel naslednji sklep:
1. Inovacijski predlog tov. Klajnška Albina iz DS za komercialne posle in tov. Klineta Antona, ing. iz TOZD vzdrževanje št. 1027, »Koriščenje etažnih skladiščnih prostorov«, se sprejme. Avtorjema pripada eno posebno plačilo, ki je bilo izračunano na osnovi prihrankov 2.993.000 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb.
Komisija za gospodarjenje TOZD jeklovlek je na 4. redni seji dne 25.
3.	1985 pri obravnavi inovacij -sprejela naslednje sklepe:
1.	Inovacijski predlog tov. Urleba Ivana in Himmelreicha Branka iz TOZD vzdrževanje št. 1037, »Vpetje cilindrov na duotih in PPM 1000«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 305.447,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Za inovacijo tov. Felicijana Mirana iz TOZD vzdrževanje in tov. Butinarja Milana iz TOZD jeklovlek št. 926, »Povečanje vrtljajev na valjčni-cah z verižnim prenosom«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 4.081.027,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
3.	Inovacijski predlog tov. Nunčiča Jožeta iz TOZD jeklovlek št. 1064, »Sprememba praznjenja rezervoarjev«, se sprejme.
4.	Inovacijski predlog tov. Nunčiča Jožeta iz TOZD jeklovlek št. 1034, »Sprememba doziranja filtrske posode«, se sprejme.
5.	Inovacijski predlog tov. Nunčiča Jožeta iz TOZD jeklovlek št. 1065, »Zasun namesto lopute«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
6.	Inovacijski predlog tov. Caterja Stanislava iz TOZD jeklovlek št. 1063, »Namestitev kretnice«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3b.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Obisk pri štorskih teritorialcih
Bilo je lepo sobotno, aprilsko jutro, ko sem se odpravil v Štore, da napišem članek o štorskih teritorialcih. Ko sem prišel do šole, sem zagledal znane obraze iz tovarne v vojaških uniformah. Takoj na začetku sva izmenjala nekaj besed s Pavličevim Lojzom, kije stražil. Potem sem se javil komandantu štorskih teritorialcev tov. Gajserju, ki se je pogovarjal s predstavniki občinskega štaba teritorialne obrambe. Ostali pripadniki teritorialne obrambe pa so se med seboj pogovarjali. Iz daljave sojih zvedavo opazovali otroci. Po odhudu predstavnikov štaba teritorialne obrambe so imeli teritorialci program usposabljanja) na katerem so se najprej seznanili z aktualno politično situacijo doma in v svetu, nato pa obnovili svoje znanje o orožju. V tem času, ko so razstavljali in sestavljali orožje, sem k razgovoru povabil nekaj pripadnikov teritorialne obrambe, da sami povedo o svojih trenutkih, ki jih preživljajo kot pripadniki naših oboroženih sil.
Tov. Gajser Stane je na kratko predstavil svojo enoto: »V naši enoti teritorialne obrambe so večinoma krajani Štor in delavci Železarne Štore. Usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe poteka po rednem programu, s tem da obnavljamo znanja iz vojaške tehnike ter se urimo v vojaških veščinah. V tej enoti sem že od njenega nastanka in vps: čas v njej vlada tovarištvo. Dobri odnosi med pripadniki teritorialne obrambe so posledica tovariških odnosov v tovarni. Odnosi med pripadniki teritorialne obrambe so drugačni kot med pripadniki redne vojske. Predvsem so različni glede fizične sposobnosti. Večina naših pripadnikov teritorialne obrambe je že starejših in se po fizičnih sposobnostih ne morejo primerjati s pripadniki JNA. Zato nadoknadijo to pomanjkanje kondicije z medsebojnim sodelovanjem in pomočjo, predvsem pa z medsebojnim spoštovanjem, kar omogoča, da smo sposobni najtežjih preizkušenj. To smo dokazali leta 1981 na vaji Golovec, ko smo izvajali zahtevno vajo protidiverzantske obrambe. »Plavi« - naši nasprotniki - so bili elitna desantna enota, vendar sitio kljub naši manjši kondiciji in višji starosti (marsikomu med nami so pljuča že precej zaprašena od dela v tovarni) bili popolnoma enakopravni, še več v tej vaji smo dobili posebno priznanje glavnega štaba teritorialne obrambe Slovenije.
Vse mobilizacije te enote so bile izvedene v izjemno kratkem času, kar je dokaz izredne zavesti pripadnikov naše enote. Zavedamo se, da je naša prednost proti eventuelnemu agresorju predvsem poznavanje terena in povezanost z ljudmi«.
Potem sem se pogovarjal še s Povalejem Leopoldom iz TOZD MO, ki je dejal: »V tej enoti sem že sedem let; za to današnjo vajo sem dobil poziv že pred enim mesecem. Vajo sem vzel kot svojo dolžnost, čeprav je mnogo mojih sodelavcev odšlo na obisk v IMR Rakovica. Kljub temu bomo danes pač preživeli ta dan na vaji. Med nami vlada tovarištvo, saj se poznamo že iz tovarne in krajevne skupnosti. Z redkimi se srečujemo samo na vajah. Vsi iz naše enote se med seboj pozdravljamo in izmenjamo nekaj besed tudi takrat, ko nismo na vaji. Večinoma smo srednjih let, pa zato tudi bolj resni. Včasih je marsikaj naporno, vendar si med seboj pomagamo. Skupno razrešujemo probleme, predvsem pa mlajši pomagajo starejšim.«
Jovanovski Lazarje dejal: »Zbiramo se vsako leto in vzdušje v naši enoti je zelo tovariško. Ko se srečamo v tovarni pred vajo, se med seboj pogovarjamo o tem, da se vidimo na vaji. Ko se zberemo, nam predstavlja ta dogodek nekako vrnitev v mladost. Predavanja, kijih imamo na vajah, so zanimiva, saj marsikaj zvemo o dogodkih doma in v svetu. Prav tako je pomembno tudi to, da obnovimo znanje o orožju, ter da se seznanimo z novo oborožitvijo.«
Franuliča Antona smo zmotili med malico; dejal je: »V enoti sem šest let in v njej so večinoma starejši od mene. Kljub temu je to ena izmed boljših enot teritorialne obrambe v občini. Za naše uspehe smo dobili že dosti priznanj. V naši enoti mlajši pomagajo starejšim, tako da skupno lažje premagamo napore. Oborožitev naši pripadniki dobro poznajo in znajo rokovati z orožjem, skrbno ga čistijo in tudi sami popravijo razne napake na njem, saj so to ljudje iz kovinske stroke, ki imajo dosti znanja in pravilen odnos do tehnike.« Ker smo ga zmotili pri malici, smo ga še povprašali, kakšno ima mnenje o prehrani o svoji enoti. Dejal je: »Hrana je v redu in za sedaj ni bilo problemov z oskrbo in kvaliteto hrane na vajah.«
Na koncu smo se pogovarjali še s Samcem Francom iz Vzdrževanja, ki je dejal: »V naši enoti je visoka zavest pripadnikov in ni večjih težav pri izpolnjevanju nalog. V tovarni se včasih s sodelavci, ki so pripadniki teritorialne obrambe, spomnimo kakšnih dogodkov iz vaj, predvsem veselih dogodkov in šal, ki so bile med vajo, včasih pa se spomnimo tudi marsikakšnega napora. Ker dnevno prepešačim po 12 km v službo in nazaj, imam dovolj kondicije za vse naloge na vajah, kljub temu da nisem več rosno mlad. V tej enoti sem že od vsega začetka in ugotavljam, da smo uspeli izgraditi visoko zavestno disciplino in predvsem sem zadovoljen z dobrimi odnosi med nami.«
Po teh naših razgovorih so pripadniki teritorialne obrambe Štor odšli na teren, da izvedejo praktične vaje v zvezi z inženirskimi deli.
Obravnavane inovacije
(Nadaljevanje s 5. strani)
7.	Inovacijski predlog tov. Mastnaka Alojza in Brenka Mirka iz TOZD jeklovlek št. 1069, »Poenostavitev demontaže oz. montaže nožev na valjč-nici BBE-l/VII«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
8.	Inovacijska predloga tov. Nunčiča Jožeta in Čaterja Stanislava iz TOZD jeklovlek št. 1062, »Sprememba doziranja olja v sistem« in 1066 »Sprememba dovoda emulzije v rezervoar«, se sprejmeta. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3b.
9.	Za inovacijo tov. Trafele Franca, ing. št. 744, »Sprememba pritrdit-
ve nastavka bočnega vodila«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 753.238,76 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.	Služba za inovacije
DAN PLANINK
Že nekajletni običaj našega planinskega društva je, da pripravi okrog dneva žena pohod za svoje članice. Pohod se običajno usmeri v neznano. Cilj je že nekaj let zaporedoma Vrunčev dom na Svetini, ki gaje mogoče doseči po najrazličnejših poteh; tudi po cesti. Tako ne predstavlja pretežkih ovir niti za tiste, ki jim noge niso več tako trdne, srce pa imajo še zdravo in polno energije za prijetno razpoloženje in humor.
Temni oblaki in rahlo rosenje že od prejšnjega dne ni napovedovalo lepe marčne sobote.
Zbirališče planink pred planinsko sobo ob stadionu na Lipi je bilo prazno. Planinke so se zatekle pod streho in se skrile radovednim očem, ki še vedno skeptično gledajo na hojo v gore. Tako so zavedle nekatere udeleženke pohoda, ki so mislile, da se je pohod že začel pred njihovim prihodom. Ker so cilj pohoda v neznano uganile, so jo po bližnjicah ucvrle skozi Laško vas. Na cilj so prispele pred glavnino, ki se je počasi pomikala skozi Šentjanž in Javornik. Razmočene bližnjice, ki so skrajševale cestne ovinke, so terjale precejšnjo pozornost pri hoji, še zahtevnješapa je postala pot proti vrhu Svetine, kjer je bilo vse prekrito s snegom. Razgled v dolino so zastirale megle in obetal se je kisel dan, ki pa nikakor ni oviral razpoloženja pohodnic.
V prijetno urejeni in segreti lovski koči se je zbralo preko štirideset planink. Topel sprejem članov, ki so poleg čestitke podarili vsaki ude-ležnki še šopek pomladnega cvetja, je kmalu ogrel premražena lica in štart za dobro voljo je bil dan. Prijatelji planin so za planinke žrtvovali svoj prosti čas irl skrbeli, da veseli druščini ni ničesar manjkalo. V tesni
kuhinji so nenehno nekaj »čarali« in kmalu so z ogromno kuhalnico na-čarali veliko skledo ajdovih žgancev, ki so jih servirali h gobovi juhi; kasneje pa še druge dobrote.
Tudi na slavljenko Tončko, ki v teh dneh praznuje svoj 75. rojstni dan, niso pozabili. Pripravili so ji lično darilce, nato pa je z vsemi zaplesala.
Planinke niso pozabile, da bi se moški počutili le preveč prikrajšani, če se ne bi spomnile njihovega »mučeništva«, zato so jim pripravile poseben nagovor ob slovesni izročitvi daril. Smeha in dobre volje je bilo na pretek, tudi ubrana pesem je kmalu priklicala v spomin stare, že skoraj pozabljene viže.
Popoldne so se z instrumenti prebili do zasnežene koče še godbeni-ki-planici, ki tvorijo ansambel Rekreacija in rekreiranje se je pričelo. Ne-kolikanj tesen prostor ni predstavljal prevelike ovire, tudi fantje so kdaj pa kdaj odložili kuhalnico ali instrument in se zavrteli. Družabne igre so še podkrepile vedro razpoloženje. Dan je prehitro minil.
Snežni metež je grozil, da nam bo zabrisal sledi v dolino. Morali smo se posloviti od gostiteljev in oskrbnika ter se odpraviti proti domu. Vsem nam je bilo pri srcu toplo, ker smo preživele prijeten dam.
Sobotno srečanje nam bo ostalo v prijetnem spominu, zato se vsem, ki so se trudili, da so ustvarili takšen vtis, najlepše zahvaljujemo. Vsem, ki še oklevate, da bi se nam pridružili, naj bo ta zapis vzpodbuda, da ne odlašate predolgo.
Oklepi, ki nas stiskajo doma, na delovnih mestih, se v gorski naravi zrahljajo in beseda tovarištvo dobi po skupno premaganih naporih pravi pomen. Odkrivanje vedno česa novega v naravi nam daje novih moči, da uspešneje premagujemo naš vedno zahtevnejši in težji vsakdan.
V imenu planink, udeleženk pohoda,	Jožica Krajnc
MEDOBRATNA TEKMOVANJA	TT	: Jek. Transp. 0:2 (15:17; 13:15)
			Elektroen. : TT	1:2 (15:11; 11:15; 13:15)
ODBOJKA:				
V mesecu februarju in marcu je bilo v telovadnici TVD Partizan or-			13. 3. 1985	
ganizirano medobratno tekmovanje v odbojki. Od 9 prijavljenih ekip je			Jek. Transp. : Jeklovlek 2:0 (16:14; 15:8)	
tekmovanje končalo 8 ekip, ki		so se v zanimivih borbah borile za čim bolj-	Livarna : Mehanična 2:0 (15:1; 15:5)	
šo uvrstitev. Po pričakovanju je tudi letos prvo mesto osvojila Valjarna,			Elektoren. : Mehanična 2:0 (15:2; 16:14)	
ki že več let prednjači v tej panogi.			MO : Elektroen. 0:2 (3:15; 9:15)	
Rezultati:			KONČNA LESTVICA:	
13. 2. 1985		2:0 (15:9; 15:6)	1. Valjarna	7 6 1 12:6 12 točk
Jeklovlek	Mehanična		2. Livarna	7 4 3 10:6 8 točk
Elektroen.	Jek. Transp.	1:2 (15:9; 9:15; 7:15)	3. Jek. Transp.	7 4 3 10:7 8 točk
Valjarna	Elektroen.	2:0 (16; 14; 15:1)	4. Mehanska obd.	7 4 3 9:8 8 točk
TT	Valjarna	1:2 (9:15; 15:11; 7:15)	5. TT	7 4 3 9:8 8 točk
Livarna	TT	1:2 (10:15; 4:15; 13:15)	6. Elektroen.	7 3 4 8:8 6 točk
MO	Livarna	0:2 (3:15; 3:15)	7. Jeklovlek	7 3 4 6:8 6 točk
			8. Mehanična	707 1:14 Otočk
20. 2. 1985 Valjarna	Jek. Transp.	2:1 (7:15; 15:3; 15:7)	Tekma Livarna	: TT je vpisana z doseženim rezultatom, vendar se bo
Jek. Transport	Livarna	0:2 (8:15; 4:15)	še naknadno obravnavala pritožba Livarne.	
Livarna	Elektroen.	2:0 (15:6; 15:7)	Tekmovanje so	vodili: Kavka, Selič, Stante.
Mehanična	TT	0:2 (9:15; 0:15)		
MO	Mehanična	2:1 (13:15; 15:5; 15:7)	KEGLJANJE - borbene igre	
Jeklovlek	MO	0:2 (14:16; 3:15)	V dneh 4.3., 11.	3., in 18.3.1985 se je na trosteznem kegljišču V Štorah
27. 2. 1985			odvijalo medobratno tekmovanje v kegljanju-borbene igre. Od 9 prijavljenih ekip je tekmovanje končalo 8 ekip (78 tekmovalcev).	
Valjarna	Livarna	2:1 (15:11; 10:15; 15:7)		
Valjarna	Mehanična	2:0 (15:4;, 15:12)	Rezultati:	
Mehanična	Jek. Transp.	0:2 (1:15; 13:15)	1. Livarna	1506 podrtih kegljev
MO	TT	2:0 (15:7; 15:8)	2. TT	1422 podrtih kegljev
Jeklovlek	TT	0:2 (6:15; 9:15)	3. Elektroen.	1407 podrtih kegljev
Elektroen.	Jeklovlek	2:0 (16:14; 15:13)	4. Valjarna	1311 podrtih kegljev
6. 3. 1985			5. MO	1231 podrtih kegljev
			6. Mehanična	1188 podrtih kegljev
Livarna	Jeklovlek	0:2 (8:15; 4:15)	7. Jeklovlek	1177 podrtih kegljev
Jeklovlek	Valjarna	2:0 (15:13; 16:14)	8. Jek. Transp.	1033 podrtih kegljev
Valjarna	MO	2:1 (11:15; 15:13; 15:13)		
Jek. Transp.	MO	1:2 (3:15; 16:14; 12:15)	Tekmovanje je vodil Franc Grubenšek.	
KAKO OPREDELITI VREDNOTENJE DELA
V	Železarni Štore se srečujemo z dokaj resnimi problemi vrednotenja našega dela. Z višino OD, kot ogledalom vrednotenja dela, tako ni nihče zadovoljen, veliko bolj moteči pa so medsebojni odnosi v vrednotenju nalog. Spreminjanje medsebojnih odnosov z vidika vrednotenja nalog pa je ne samo izredno zahtevna strokovna, ampak tudi politična naloga. Ob njej se je potrebno zavedati, da se z njeno realizacijo problem »delitve po delu« ne konča! Z drugačno zasnovo vrednotenja nalog se v izhodišču spremenijo samo medsebojni odnosi, do uveljavljanja »delitve po delu« pa je še dolga pot. Njeno uveljavljanje je predvsem politične narave in se navezuje na vprašanje: ali resnično hočemo uveljavljati razlikovanje med delavci glede na rezultate njihovega dela? Ob tem je višina diferenciacije dejansko sekundarnega pomena.
Zadržali se bomo le pri problematiki vrednotenja nalog in skušali ta problem osvetliti. V izhodišču je potrebno takoj poudariti, da:
-	lahko govorimo o relativno pravični delitvi po delu le v primeru relativno pravične organizacije dela in
-sprememba medsebojnih odnosov mora v navedenem primeru izhajati le iz spremenjene organizacije poslovanja in dela.
Zagotovitev relativno pravične organizacije dela predpostavlja najprej ustrezno strokovno usposobljeno službo, ki se s temi vprašanji strokovno ukvarja - tako z organizacijsko ekonomskega kot informacijskega vidika. Da je strokovni pristop k »relativno pravični organizaciji dela« v ŽŠ problematičen pa tudi razdrobljen, menda ni potrebno posebej poudarjati. Ker ne bi želeli biti a priori kritični, bomo raje v globalu opredelili obravnavano problematiko.
Naše izhodišče je torej v relativno pravični organizaciji dela, kije for-malno-pravno urejena v pravilniku o razvidu nalog (na ravni DO opredeljuje skupna izhodišča Saš o razvidu nalog). Le-ta je po svoji vsebini večnamenski akt in je podlaga za:
-	organiziranje poslovnega procesa,
-	oblikovanje delovnega področja in delovnega programa delavca,
-	ugotavljanje zahtevnosti nalog in rezultatov dela,
^ zaposlovanje in izobraževanje delavcev,
-	varstvo pri delu in druge namene.
Pravilnik o razvidu nalog je torej temeljni organizacijsko-kadrov-ski akt. Njegove osnovne sestavine so:
a)	organigram TOZD/DS (organizacijska shema),
b)	metodologija za ugotavljanje sestavljenosti nalog in
c)	analize nalog.
Dobro organizirana OZD je organizacijsko tako urejena, da ena služba v celoti pokriva temeljno organizacijsko problematiko vključujoč pri tem tudi informacijski aspekt, ki se lahko ureja v sodelovanju z drugo službo (npr.: z AOP). Ustrezna organizacija (tudi formalno!) pa je izhodišče za relativno ustrezno »delitev po delu« oziroma lahko to trdimo predvsem v obratni smeri.
Vrednotenje dela se torej navezuje na organiziranje dela kot njegova logična posledica. Sicer je nerazumljivo, kako je delo mogoče vrednotiti, ne da bi ga v celoti poznali. Morda se nam prav to dogaja v Železarni Štore, ob tem pa še ugotavljamo, da smo pri svojem delu predvsem operativci.
Organigram predstavlja formalno organiziranost poslovanja TOZD/DS, je pa sicer posledica konkretne organiziranosti TOZD/DS. Iz njega mora biti razvidna mikro organizacijska delitev dela, torej delitev poslovnega procesa na naloge. Trditev, da oblika oziroma način formalne organiziranosti ovira njeno elastičnost, je nesprejemljiva in kaže tudi na nerazumevanje zakona o delovnih razmerjih in njegove konkretizacije v pravilniku o delovnih razmerjih oziroma v pravilniku o razvidu nalog. Organigram predstavlja pregled potrebnih nalog v TOZD/DS, ki se odvijajo v določenih organizacijskih enotah, vendar ne gre samo za optimizacijo statičnega prikaza. Dinamični vidik organizacije poslovanja upošteva tudi kadre kot nosilce nalog v organizaciji. Upoštevaje ta vidik lahko opredelimo posamezniku delovno področje (v daljšem obdobju, nanaša pa se na institut sklenitve delovnega razmerja ali razporeditve delavca) in delovni program (v krajšem obdobju, nanaša pa se na konkretno izvajanje nalog ali opravil v tem obdobju). Oboje - delovno področje in delovni program - je potrebno opredeliti v pravilniku o razvidu nalog in v pravilniku o delovnih razmerjih (seveda smiselno glede na materijo, ki jo akta obravnavata). Ko imamo to urejeno v navedenih SaS, je sekundarnega pomena težnja po urejanju projektnega načina dela, nasprotovanje klasični organizaciji...
Metodologija za ugotavljanje sestavljenosti nalog je hkrati izhodišče za analitično vrednotenje nalog in bazira na sledečih sestavinah:
-	usposobljenosti za nalogo,
-	odgovornosti,
-	naporu in
-	vplivih okolja.
V	tem sklopu je potrebno sestavine in njihove podsestavine podrobneje definirati in opredeliti njihovo stopnjevanost. Izdelava metodologije je zahtevna strokovna naloga, ki se je lahko lotijo le izkušeni projektanti organizacije poslovanja.
Analiza nalog so bistvena sestavina pravilnika o razvidu nalog. V prilogi vam dajemo prikaz opisa nalog. Za sedanji časovni trenutek je nujno, da so opisi nalog prirejeni za računalniško obdelavo, kar ni nikakršen strokovni problem.
Tako opredeljen pravilnik o razvidu nalog sprejme po 15-dnevni javni razpravi delavski svet TOZD/DS. Samoupravno sprejet pravilnik je šele osnova za relativno pravično vrednotenje nalog.
Enotna izhodišča za vrednotenje nalog (kot tudi druga vprašanja delitve po delu) na ravni delovne organizacije opredeljuje SaS o osnovah in merilih za razporejanje celotnega dohodka, čistega dohodka in sredstev za OD in SP in delitev sredstev za OD in SP. Tako opredeljena izhodišča sprejemajo delavci na referendumu z osebnim izjavljanjem. Pravilniki o osnovah in merilih po TOZD/DS so samo konkretizacija samoupravnega splošnega akta na ravni delovne organizacije.
Bistveno vlogo pri relativno pravičnem urejanju delitve po delu ima torej relativno ustrezna organizacija dela. Vrednotenje nalog je več ali manj njena posledica.
V tem sklopu gre le za grobo predstavitev problema organizacije in vrednotenja dela. Vprašanje, ki se nam poraja, pa je, v koliki meri smo v Železarni Štore kadrovsko sposobni izvesti tako zahtevno nalogo - projekt. Glede na dosedanje rezultate in izkušnje je vprašanje umestno. Vedeti je potrebno, da vsako sodelovanje zunanjih inštitucij ni vedno najuspešnejše, zahteva obsežno sodelovanje domačih kadrov, ob tem pa je to zelo drago!
Toliko o projekciji, ki nas mora zanimati, pa vendar šele začenja z vprašanji delitve po delu! O konstrukciji modele ugotavljanja prispevka delavca k rezultatom dela in poslovanja namreč nismo nič govorili.
Silvester Dervenšek
POMOČ AFRIKI
Vsi vemo, kako je afriško prebivalstvo ogroženo zaradi večletne katastrofalne suše. Zato so vse organizacije RK začele intenzivne akcije za pomoč temu prebivalstvu.-Če bi vsak občan ali delovna organizacija ali OO ZSMS prispevali vsaj skromen delež, bi mogoče pomagali pri preživetju lačnih otrok. Zato se je tudi naša OO ZSMŠ odločila pomagati tem ljudem. Začeli smo z zbiranjem prostovoljnih prispevkov od mladincev in ostalih sodelavcev. Moram reči, da so se naši sodelavci v velikem številu odzvali in nam mladincem v tej akciji pomagali, da bo ta pomoč prišla do lačnih otrok in ne bodo prizadete države tega uporabile za orožje. Vsi namreč dobro poznamo situacijo v Afriki. Ljudem je treba dati v roke stroje, naj delajo, ne pa orožja. Naša OO ZSMS je zbrala sredstva v višini 10.110.- din in jih nakazala na RKS. Zato bi se v imenu OO ZSMS TOZD LIVARNE I zahvalil vsem, ki so v akciji sodelovali.
Janko Gomeršek
PRVOMAJSKI KRESOVI
Tudi letos, kot že tri leta poprej, je Komisija za kulturo pri sindikatu Železarne, ob sodelovanju krajevne skupnosti in animatorja kulture naše tovarne, pripravila ob trgovini na Lipi prijetno prvomajsko proslavo na predvečer praznika. V programu so sodelovali: godba na pihala, pevski zbor in slavnostni govornik Zlatko Leskovšek, predsednik KK SZDL KS Štore, kije mnogim zbranim krajanom med drugim dejal: »Naše letošnje praznovanje mednarodnega praznika dela sovpada s praznovanjem slavnih minulih dogodkov v naši domovini, katerih začetnica je bila Osvobodilna fronta. Naš skupni napredek je odvisen od vseh nas, zato je logično, da se moramo krajani bolj množično vključevati v aktivnosti krajevne politike in samouprave, usklajevati v KS naše skupne probleme, ki jih je še vedno veliko.« Ob koncu je predsednik KK SZDL še povedal imena nagrajencev z bronasto značko OF, aktivnih krajanov. To moralno priznanje so letos prejeli: Jože Kramer, Tončka Križnik, Žohar Ladi, godba na pihala ŠTORSKI ŽELEZARJI, Dragan Simovič ter Tone Planinšek.
Pevci in godbeniki so še nekajkrat postregli z repertoarjem partizanskih pesmi, nato pa je ob »gasilskem« mlaju zagorel velik kres, ki so ga pripravili štorski mladinci. Vreme je bilo ugodno in veselje se je ob mlaju, medtem ko so goreli kresovi tudi na Pečovju, Vrheh, Ogorevcu, Šentjanžu in drugod, nadaljevalo pozno v noč.
Jok
ZAHVALA ZA POZORNOST
Iz vsega srca se zahvaljujem združenju ZB Štore, Aktivu invalidov, Rdečemu križu in krajevni skupnosti za vso pozornost ob moji bolezni.
Prisrčna hvala predstavnicama navedenih organizacij tov. Lamut Mariji in Šuster Milki za darila in izrečene prijazne ter vzpodbudne besede ob obisku.
Posebej se zahvaljujem tov. Lamutovi za obisk v času bolezni v Ljubljani.	Eda VRTOVEC
Zahvala
Ob nenadni izgubi dragega očeta in starega očeta
STANISLAVA VIRANTA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, izkazali kakršnokoli pomoč. Posebna zahvala sindikatu, godbi na pihala in tov. Užmahu za poslovilne besede ob odprtem grohu.
Žalujoči žena Štefka, sinova Darko in Janko z družino
Zahvala
Ob nenadni izgubi mojega dragega moža in očeta
GABRIJELA VORINA
se najlepše zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in darovali cvetje. Zahvala velja tudi godbi na pihala za zaigrane žalos-tinke.
Žalujoči
žena Ljudmila in hčerka Matjana z družino
Zahvala
Ob boleči izgubi mojega moža Ocvirka Staneta se najlepše zahvaljujem vsem za darovano cvetje in vence, posebno še župniku za nagovor in obred. Obenem se zahvaljujem sindikatu Železarne Štore in govorniku tov. Knezu Jožetu za poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala tudi godbi Železarne Štore za zaigrane žalostinke.
Posebno pa se zahvaljujem za organizacijo pogreba LD Bojansko Štore, za udeležbo na pogrebu in tudi za ganljive besede tov. Sajovicu Vladu pri odprtem grobu. Še enkrat najlepša hvala vsem!
Žalujoča žena Karolina, brat Mirko, sestri Tinka in Vera ter ostalo sorodstvo
Zahvala
Ob boleči izgubi drage mame Marije Jančič se kolektivu Železarne Štore iskreno zahvaljujem za darovano cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter godbi na pihala za odigrane žalostinke.
Žalujoča hčerka Irena Senica z dužino
Zahvala
Ganilo me je denarno darilo ob 1. maju, ki mi gaje v zvezi z mojim zdravljenjem v Kliničnem centru poslal sindikat Livarne II. Hvala vam, tovariši! Koristim obenem to priliko in se toplo zahvaljujem LD Bojansko Štore za pozornost v času bolezni.
Ludvik Cmok (modelna)
Kadrovske vesti
V mesecu aprilu so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani delovne organizacije:
Lipnik Peter, delavec - livarna II; Kendja Dušanka, delavka - komunala; Bračko Franc, monter ogrevalnih naprav S mehanična del.; Štor Vojteh, delavec - valjarna I; Pergamaš Ivan, delavec - valjarna I; Zapušek Manica, maturant pedagoške gimnazije - elektroplavž; Zalokar Živko, elektrotehnik-jeklarna; Šarlog Željko, voznik viličarja -livarna II; Jelenc Dragica, delavka
—	komunala; Diaci Davorin, delavec - livarna II; Vesenjak Edvard, ing. strojništva - DS IR.
Iz JLA so se vrnili:
Obreza Dušan, strojni tehnik -jeklovlek; Jošt Matjaž, dipl. ing. elektro-merilna služba; Čepin Janko, avtomob. klepar - TT montaža; Hotko Emil, ing. strojništva - TT priprava; Štarkel Ivan, delavec — jeklovlek; Žnidar Ivan, avtomehanik s* TT montaža.
V JLA je odšel Syla Rifat, delavec
—	valjarna I.
Samovoljno so zapustili delovno organizacijo:
Zukič Savud, kalupar livar - livarna II; Avdiu Redžep, delavec -livarna I; Kostanjevec Martin, pri-dobivalec kovin - jeklarna; Bevc Robert, delavec - TT montaža.
Žurman Marijan, obratni elektrikar — eL plavž; Gotlin Srečko, delavec — livarna II; Zupanc Marko, avtomehanik - TT montaža; Plavčak Frančišek, delavec - jeklovlek.
Sporazumno z delovno organizacijo so odšli:
Jurak Edi, avtomehanik-jeklovlek; Lepan Andrej, predelovalec kovin - valjarna II; Monfreda Ivan, dipl. metal. ing. - DS za IR; Vodeb Roman, avtoklepar - TT montaža.
Šešerko Sergej-Darko, dipl. strojni inženir - DŠ za IR; Mihali-nec Franjo, delavec - jeklarna; Furman Srečko, ključavničar^ mehanična delavnica.
Zaradi negativne ocene v poskusni dobi je odšel:
Hafizovič Sabit, žerjavovodja jeklarna.
Po končanem pripravništvu je odšla:
Melanšek Alojzija, gradbeni tehnik - GKSG.
UPOKOJENI
TERŽAN Ivan, rojen 9. 4. 1932, stanujoč Javornik 27, p. Štore. V železarni je delal 30 let. V energetskem obratuje opravljal dela in naloge strojnika mazutnih naprav. Leta 1971 je bil premeščen v jeklovlek za posluževalca stroja I. V TOZD transport je opravljal dela kovača. Zaradi reorganizacije obrata je bil leta 1981 premeščen v obrat VTS na opravljanje enostavnih ključavničarskih del.
18. 4. 1985 je bil invalidsko upokojen.
ARTNAK Jože: rojen 22. 2. 1933, stanujoč Rakitovec 14, Slivnica. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila od leta 1949 do 1951. Ponovno si je pridobil lastnosti delavca leta 1955 kot predstegač predpro-ge v Valjarni I. V istem obratu je opravljal še dela dvigalca predpro-ge in zahtevna valjarska dela.
15.3.1985 je bil redno upokojen.
ŠKOBERNE Alojz, rojen 19. 6. 1929, stanujoč Pečovje 11, p. Štore. Prva njegova zaposlitev je bila v Rudniku Pečovnik. V naši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1955 kot razbijalec litine V livarni sive li-
tine. V istem TOZD je opravljal še dela čistilca - varilca, odbijalca in brusilca specialnih litin.
16. 4. 1985 je bil invalidsko upokojen.
NOVAČAN Anton, rojen 27. 3. 1930, stanujoč Začret 7, p. Škofja vas. V železarni se je zaposlil leta 1952 kot elektromehanik v elek-troobratu. V istem obratuje opravljal še dela in naloge skupinovodje, delovodje, vodenje dokumentacije oddelka in nazadnje načrtovalec preventivnega el. vzdrž. osn. opreme valjarne II.
15. 4. 1985 je bil invalidsko upokojen.
SENICA Milan, rojen 16. 7. 1931, stanujoč Rifnik 44, p. Šentjur. V Železarni Štore seje zaposlil leta 1959 v valjarni kot zakladalec ingotov. V valjarni je opravljal še dela izdelovalca etiket, ravnalca fine proge in adjusterja gotove proizvodnje.
31. 3. 1985 je bil invalidsko upokojen.
Z rednim odpovednim rokom sta odšla:
Mrnjevica Sreto, strugar ^ Mehanična del.; Vidmar Janko, delavec - Valjarna I.
V JLA je odšel: Leš Željko, obdelovalec kovin - TT obdelava.
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 — 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.