ISSN 7704-01985 9 . . ______ RADIOPTUJ 89,8° 98,2 »mSMHz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 11. julija 2002 / letnik LV / št. 28 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT TA TEDEN / TA TEDEN v Car sopare in potenja Poletje je tu in z njim čas dop-ust^-v in kislih kumaric, pa tudi ~as sopare in potenja. A ne za vse in tudi ne za vse v enaki meri. Nekateri se te dni potijo po žitnih poljih, kjer se je pričelo spravilo zrnja, drugi se potijo zaradi pravcate poplave festivalov na slovenskem. Tretje obliva polt zaradi prve slovenske gejevske in lezbične "parade ponosa", ki se je dogajala v naši prestolnici, kljub nasprotovanju stroke in razklanemu mnenju politike in kljub dejstvu, da je takih ki se odločajo za potomce že tako ali tako vse manj. Četrti se žrejo zaradi tega, ker so sosedovi na morju oni pa ne. Petim ni vseeno, ker smo z obiskom tibetanskega sejalca miru stopili na rep "velikemu zmaju"; mimogrede vsaj malo tega kar nam je spoštovani gospod povedal o skromnosti, moči znanja in poštenja bi nam prišlo zelo prav. Nekaterim je vroče, ker nimajo denarja za klimo, kokoši so zagnale vik in krik, ker nekdo šari po njihovih jatah. Obstajajo razumniki, ki ne razumejo, da se je bencin spet podražil samo zato ker je tako želel veliki brat. Nekateri se potijo v strahu, da jih ne bi zasačili, drugi si manejo roke, ker se nekateri že pripravljajo na vročo politično jesen in naročajo drage analize. Ja, tudi taki so, ki se potijo zaradi tega, ker nimajo za špricar ali bognedaj, celo za kruh. So pa tudi taki, ki se potijo zgolj zaradi tega ker jim ni vseeno zakaj se potijo drugi - in zato, ker se nekateri sploh ne potijo. Nezaslišno, toda resnično in predvsem "zelo Slovi". Lajajoča karavana pa gre naprej, mimo utrujenih psov in Butalci pridno sejejo sol. Tudi v tem je čar poletja... / fi-^ JUNIJSKI POLO BASIS. Svež in ugoden! že od 1.760.000 SIT. Izberite brezplačno klimo ali prihranek v vrednosti 190.000 SIT. Priiel, prevzel, zmagal. Polo. Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Trije za enega, eden za tri. Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler Jeep SAMO EDEN JE PRAVI. DC DOMINKO CENTER, d.o.o., 02 / 788 11 10 ORMOŽ, PTUJ / PRIČELI Z ŽETVIJO Dobra lefina Lepo vreme, suhi klas, da se koscu zasmeji obraz... Na ormoškem območju so z žetvijo pšenice pričeli že konec minulega tedna, saj so v soboto 6. julija na odkupni postaji v Središču ob Dravi sprejeli že prvih 150 ton zrnja. V Tovarni krmil, Kmetijskega kombinata Ptuj v Dražencih pa so s prevzemom letošnjega pridelka pšenice pričeli v torek, 9. Foto: M. Ozmec julija, pričakujejo dober pridelek, zagotovo boljši od lanskega, ocenjujejo pa, da bodo letos prevzeli okoli 15.000 ton zlatega zrnja. Več na notranjih straneh. -OM Vzajemna ^^^ lokacyo: zdfaicfv&iđ 2avarovBlnica, ć v.z. Jaz zate. Ti zame. Poslovni center Domino, Trstenjakova 5 (2. nadstropje) telefon: (02) 798-05-30 TRADICIONALNI 33. SLOVENSKI --FESTIVAL CRADIOPTUJ 89,8-98,2-mSMHz vaše štajerske novice DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 2002 sve^e melodije na vroči sceni Mestni trg na Ptuju, 12. julij 2002 ob 19. uri Predprodaja vstopnic: družba RADIO TEDNIK Ptuj, menjalnica LUNA Ptuj, bencinski servis ŽIHER Moškanjci, blagovnica MERCATOR Ormož, trafika 3DVA Ormož, fotokopirnica COPY CENTER Lenart generalni pokrovitelj glavni pokrovitelj MESTNA OBČINA PTUJ PTUJ / PRED JUTRIŠNJIM OBISKOM KOMISIJE ENTENTE FLORALE Ob trasi posajenih dvajset tisoi sadik Jutri bo Ptuj prvič ocenila mednarodna ocenjevalna komisija tekmovanja ocvetličenih mest (Entente Florale). Mestna občina Ptuj, Lokalna turistična organizacija in Turistično društvo Ptuj so s številnimi aktivnostmi spodbudili Ptujčane, podjetja in ustanove, da so se aktivno lotili odstranjevanja preštevilnih napak v okolju. Z nekaj predlogi za kvalitetnejšo ureditev okolja, predvsem pa trase, ki jo bo obiskala, je pomagal slovenski predstavnik v mednarodni komisiji, ki pa na Ptuju in v Kostanjevici, ki se je prav tako odločila za tekmovanje ocvetličenih mest, ne bo mogel sodelovati. Ugotovitev, da ima mesto premalo cvetličnih gred, prazne trge in slabo urejene ulice, je z najnovejšimi posegi nekoliko omiljena. Na novo je nastalo 12 cvetličnih gred. Skupaj so letos cvetličarji in vrtnarji na Ptujskem prodali okrog milijon, 500 tisoč cvetličnih sadik in zelenja. To je občane stalo okrog 200 milijonov tolarjev. Veliko teh cvetlic je posajenih v koritih na oknih in balkonih mestnega jedra, kjer cveti tudi 3000 sadik, ki jih je meščanom razdelilo Turistično društvo Ptuj. Dodatno so cvetličarji za nove ptujske grede brezplačno prispevali 2000 sadik. Ker so člani mednarodne ocenjevalne komisije večinoma starejši ljudje, bodo mesto in njegovo urejenost ocenjevali iz turističnega vlaka, ki si ga je mesto posebej sposodilo za to priložnost, zagotovo pa bo že kmalu znova stalno ponovno vozil po Ptuju. MG 33. SLOVENSKI FESTIVAL DZG PTUJ: Veselo do jutranjih ur STRANI 15-26 PO NAŠIH OBČINAH ORMOŽ: Umetno bogatenje podtalnice STRAN 3 GOSPODARSTVO ŽABJAK: Industrija ne sodi v spalno naselje STRAN 4 Kodemwň d. o. o. KRT^^&ejo boljši Supermesto, Ormoška c. 30 9770040197046 GRADEC-AVSTRIJA / OB 140 LETNICI ROJSTVA JANEZA PUHA Velikemu Prleku odkrili doprsni kip Pred Razvojnim centrom koncerna Magna Steyr - Daimler Puch v avstrijskem Gradcu so ob 140. obletnici rojstva izumitelju in industrialcu Janezu Puhu, ki je bil rojen v Saku{aku pri Jur{incih odkrili doprsni kip. Poleg uglednih predstavnikov iz Avstrije so se slovesnosti udeležili tudi člani dru{tva rojaka Janeza Puha iz Slovenskih Goric, predstavniki Univerze v Mariboru, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ale{ Arih, ter državni svetnik in župan občine Jur{inci Alojz Kaučič, ki je zbrane ob odkritju spomenika tudi nagovoril. Predsednik koncerna Magna Steyr Siegfred Wolf (desno) in jur-sinski župan Alojz Kaučič ob odkritem doprsnem kipu Janezu Puhu v Gradcu. Foto: M. Ozmec Janez Puh je bil rojen 27.ju-nija 1862 kot sin Franca Puha in matere Neže v Sakušaku pri Juršincih. Bil je bogato nadarjen sin revnih kmečkih staršev iz Prlekije. Ko je dozorel v moškega je kot vandrovec odšel na strokovno izpopolnjevanje v svet, da bi si izpopolnil znanje, ki si ga je nabral v kovaški delavnici v Rotmanu. Pot ga je vodila prek Dunaja v Nemčijo od koder se je leta 1882 vrnil. Njegovi začetki na področju izumiteljstva segajo v pozna 80-ta leta 19. stoletja, ko se je osamosvojil in ustanovil svojo prvo delavnico v Gradcu ter v njej izdelal kolo Styria. Deset let kasneje sta s kolesarskim tovarnarjem Wernerjem kupila v Gradcu stari mlin v katerem se je pričela prva tovarniška proizvodnja koles. Leta 1901 je Janez Puh izdelal prvo motorno kolo na bencinski motor, dve leti kasneje je patentiral napravo za nastajanje vžiga in kmalu tudi svoj prvi avtomobil. Do leta 1914 je razvil kar 21 različnih avtomobilskih tipov in s tem postavil temelje koncerna Steyer Daimler Puch, današnje Magne Steyer sredi Gradca. Prav zaradi tega so v razvojnem centru tega koncerna ob 140-letnici rojstva velikemu lja razvojnega centra pa nas je pozdravljal nekaj metrov velik potret rojaka Janeza Puha. O pomenu velikega izumitelja in industrijalca ter o zgodovini razvoja je prvi govoril gospod Siegfred Wolf, predsednik koncerna Magna Steyr, ki samo v Gradcu zaposluje okoli 9.500 ljudi, v tovarnah po vsem svetu pa prek 75.000 delavcev. Svoje goste je presenetil z najstarejšim še voznim Puchovim avtomobilom z lesenimi kolesi, ki je pripeljal na prizorišče. O širšem zgodovinsko - tehničnem prispevku Puha pa je razmišljal rektor graške tehnične univerze dr. E. Hodl. Slovenski državni svetnik in župan občine Juršinci Alojz Kaučič pa je zbranim ob odkritju spomenika velikemu Prleku v slovenskem jeziku uvodoma povedal, da je prežet s posebnimi čustvi, saj je obiskoval isto osnovno šolo kot Janez Puh in bil krščen v isti cerkvi kot on, vendar se je z veličini svojega rojaka podrobneje seznanil šele pred 10 leti ob 130-letnici njegovega rojstva, ko so na njegovo rojstno hišo v Sakušaku postavili spo- pozneje z drugim avtomobilom, da je bil postaven in možat, da je vedno nosil bel klobuk, ter bele čevlje in hlače. Preprosti domačini so ga gledali kot na nekaj posebnega in ga občudovali, saj je bil v bistvu preprost in je z njimi rad poklepetal v vaški gostilni pod cerkvijo. V tistih časih, ko je bila žemlja za preprostega človeka skoraj nedosegljiva, so ob njegovem obisku v gostilni na njegov račun prav vsi dobili po eno žemljo in osminko vina. Z domačini se je zadržal krajši čas, potem pa s svojim čudom, kakor so takrat pravili motorju ali avtomobilu, oddrvel v rojstni Sakušak. Čeprav je Puh izbral težjo, vendar sebi zvesto pot, mu je po besedah Alojza Kaučiča prav ta odkrila smisel življenja in hkrati zagotovila sloves vrhunskega inovatorja. Zato ga ni mogoče ocenjevati zgolj po nacionalnih ali ideoloških merilih. Neaspor-no pa je eno, je dejal Kaučič, po rojstvu in po materinem jeziku je bil Puh Slovencec, Juršinča-nar, rojen v Sakušaku; s svojim strokovnim delom pa je presegel to pogojenost in danes Na prizorišče je pripeljal najstarejši in še vedno vozen Puchov avtomobil z lesenimi kolesi. Prleku in svetovljanu postavili spomenik, ki so ga svečano odprli na njegov rojstni dan 27. junija na dokaj odmevni svečanosti. Slovenski del udeležencev je prijetno presenetila velika slovenska zastava, ki je visela na prireditvenem prostoru ob avstrijski deželni zastavi, iz proče- fiADlOPTUJ^--- aQ,B.<>B,P.inz.w____ mm-: Druž^Dfl zfl čflsopisno in rodysko ' -wn^sf^T^nsr-- RADIOTEDNII^ d.o.o, RADIOTEDNIK p.p. 95, Raiieva 6, S250 Ptuj, tel.: 02/74M+.10, ----- — ti: -- 1 letMKJKJ minsko ploščo. Zasluge za to je pripisal pravtako dvema velikima Prlekoma, rektorju univerze v Mariboru dr. Ludviku Toplaku in žal že pokojnemu akademiku dr. Antonu Slodnjaku. Avstrijcem je ob sprotnem prevodu Juršinčana Vlada Slo-dnjaka, ki je eden od okoli 400 zaposlenih Slovencev v tem koncernu, povedal, da smo v Puhovi rojstni vasi uspeli zgraditi majnši muzej in Puhovo klet, saj je izhajal iz vinorodnega območja in včasih rad popil kakšen kozarček, izredno rad pa je imel tudi prleško gibanico. Povevedal je tudi s količnim zanosom mu je o njem govorila pokojna stara mama. Govorila mu je o človeku, ki se je v tistih težkih časih pripeljal v Juršince vsakikrat z drugim motorjem, pripada tehničnemu napredku vsega človeštva. Prav je, da se tega zavedamo in da veličino ter ustvarjalnost tega človeka dokončno dojamemo, ter poskušamo bodočim rodovom predstaviti njegovo, hkrati pa tudi našo dediščino. O Janezu Puhu, oziroma Johanu Puchu in njegovem pomembnem prispevku h krepitvi avstrijske avtomobilske industrije in gospodarstva sta na slovesnosti govorila tudi graški podžupan dr. Peter Wein-meister ter deželni minister za gospodarstvo in finance dipl.ing. Herbert Paierl. Po svečanem odkritju doprsnega kipa z napisom Johan Puch 1862 -1914, pa so vse udeležence tudi pogostili. M. Ozmec PO SLOVENIJI Z NOVIM SKLEPOM ZPIZ DO NIŽJE ZAVAROVALNE OSNOVE Skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je izdala sklep o kriterijih in merilih za znižanje zavarovalne osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sklep bo veljal za samozaposlene zavarovance in kmete, ki bodo ocenili, da bi plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ogrozilo njihovo nadaljnje poslovanje, zato bodo lahko pri ZPIZ zahtevali znižanje zavarovalne osnove. OBISK ŠPANSKEGA KRALJEVEGA PARA Obisk španskega kraljevega para, kralja Juana Carlosa I. in kraljice Sofie v Sloveniji, je potrditev dobrih odnosov , ki jih Slovenija vzdržuje s španskim kraljevim parom in španskimi politiki še iz časa pred samostojnostjo, ko je Slovenija po Evropi iskala podporo in razumevanje za svoje ambicije, je poudaril slovenski predsednik Milan Kučan. ISTOSPOLNO USMERJENI S "PARADO PONOSA" OPOZARJALI NA SVOJ POLOZAJ Različne slovenske gejevske in lezbične organizacije so v soboto pripravile pohod za strpnost "Parada ponosa 2002", s katero so želele opozoriti na položaj istospolno usmerjenih v Sloveniji. Parado so aktivisti pričeli s pohodom po Ljubljani, na Prešernovem trgu pa so izrazili svoje politične zahteve. Z geslom Država, veš svoj dolg? so pozivali predvsem k spremembi zakonodaje, ki pravic istospolno usmerjenih ne priznava za temeljne človekove pravice. PRISTOJNA KOMISIJA DZ NI UGOTOVILA NEPRAVILNOSTI Komisija državnega zbora za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, je obravnavala domnevno uporabo posebnih sredstev in metod policije zoper odvetnika Petra Čeferina in odvetnico Marjetico Nosan in ugotovila, da uradni organi niso kršili zakonitosti in niso prekoračili svojih pristojnosti. Kot je povedal predsednik komisije, Jožef Jerovšek, se Zmago Jelinčič, ki je v zvezi s tem postavil tudi poslansko vprašanje ministru Bohincu, seje potem ni udeležil. Jelinčič je namreč napovedal, da bo predstavil dodatne podatke in dokaze. Dodatnih dokazov oziroma podatkov o domnevnem prisluškovanju ni po Jerovškovih besedah priskrbel niti odvetnik Čeferin. DRUŠTVO YHD V PARLAMENT ODDALO OKROG 9000 PODPISOV PODPORE ZA REFERENDUM YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa je po končanem 45 - dnevnem roku za zbiranje podpisov v podporo prvi izmed referendumskih pobud o predlogu zakona o invalidskih organizacijah v vložišče parlamenta oddalo okrog 9000 zbranih od potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. Pobudniki so se najprej zbrali pred stavbo Lovci na Metelkovi, nato pa odšli do parlamenta, kjer jih kljub njihovim željam zaradi delovnih obveznosti ni sprejel predsednik državnega zbora Borut Pahor. ODBOR DZ ZA ZDRAVSTVO SPREJEL PREDLOG NOVELE ZAKONA O ZDRAVNIŠKI SLUŽBI Odbor državnega zbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide, je na svoji seji podprl sprejem novele zakona o zdravniški službi skupaj z dopolnili odbora po hitrem postopku in novele zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih po skrajšanem postopku. Novela zakona o zdravniški službi ureja pereča vprašanja, kot so plače specializantov, delovni čas, dežurstvo in pripravljenost ter zagotavljanje nujne medicinske pomoči, delo v času stavke in zdravniški nazivi. Predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin, je dejal, da tako v sindikatu kot v Zdravniški zbornici Slovenije in Slovenskem zdravniškem društvu nasprotujejo sprejemu novele tako iz delovnopravnega kot organizacijskega vidika in odboru predlagal, da bi novelo umaknili ali vsaj ne predlagali obravnave po hitrem postopku. VLADA PRIZNAVA NEPREGLEDNOST JAVNEGA FINANCIRANJA, A ZAVRAČA OČITKE O SKRIVANJU PODATKOV Slovenski sistem javnega financiranja, vključno z zagotavljanjem sredstev za temeljne razvojne programe vsekakor ni najbolj tran-sparenten. Vendar pa pri tem zagotovo ne gre za nikakršno prikrivanje javnih izdatkov, temveč zgolj za logično posledico posebnega stanja predvsem v slovenskih oboroženih silah, kjer financiranja za temeljne razvojne programe ni bilo mogoče zagotoviti iz tekočih proračunskih virov. Tako je v razpravi o predlogu novele zakona o izvrševanju proračuna za leto 2002 in 2003 na navedbe Andreja Viz-jaka o kritikah Mednarodnega denarnega sklada glede izkazovanja financiranja sredstev za temelje razvojne programe v javnem dolgu na odboru za finance in monetarno politiko odgovorila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar. PREDSEDNIŠKE IN LOKALNE VOLITVE PREDVIDOMA 10. NOVEMBRA Za podpis predsednika državnega zbora sta pripravljena odlok o razpisu volitev predsednika republike ter o razpisu rednih volitev v občinske svete in za župane. V skladu s pripravljenim odlokom naj bi bile tako predsedniške kot lokalne volitve v nedeljo, 10. novembra. Predsednik državnega zbora Borut Pahor pa je na podlagi poslovnika državnega zbora zaprosil državni svet za mnenje o predlaganih datumih za razpis splošnih volitev v državni svet. Kot datum splošnih volitev članov državnega sveta - predstavnikov lokalnih interesov, je predvidena sreda, 27. novembra, kot datum splošnih volitev članov državnega sveta - predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter predstavnikov negospodarskih dejavnosti pa četrtek, 28.novembra. Bronja Habjanič TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si ORMOŽ / DVA VELIKA PROJEKTA KOMUNALNEGA PODJETJA Umetno bogatenje podtalnice in rastlinske čistilne naprave meni, da vedno, ko so prepovedali pretirano uporabo vode, ta ni zalegla, celo več so je uporabniki potrošili.» ČIŠČENJE ODPADLIH VODA Ormoško komunalno podjetje se poleg distribucije pitne vode ukvarja tudi s čiščenjem Komunalno podjetje Ormož, d.d., kjer je v sezoni zaposlenih 70 ljudi in je 31 odstotkov v lasti ob~ine Ormož, sest odstotkov odpade na sklad kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ostalo pa na zaposlene, se v glavnem ukvarja z dejavnostjo javnega zna~aja. Sem v prvi vrsti sodi distribucija pitne vode, ~is~enje in odvodnjavanje odpadlih voda, urejanje javnih površin, upravljanje z lokalno cestno mrežo v ob~ini, z dimnikarskimi storitvami ter še nekaterimi dejavnostmi, pridobljenimi s koncesijo. Posle, predvsem nizke gradnje pridobivajo na trgu, upravljajo pa tudi z ormoškim poletnim kopališ~em. So v fazi pridobivanja certifikata ISO 9001:2000. Ker so že opravili drugo usposabljanje, ra~unajo, da ga bodo prejeli v letu dni. Pavlo Majcen - direktorico ormoškega Komunalnega podjetja, ta med drugim upravlja tudi z ormoškim javnim vodovodom smo vprašali, ~e je v tem sušnem poletju na obmo~-ju ormoške ob~ine prišlo do pomanjkanja pitne vode. Izvemo, da problemov s pitno vodo iz javnega vodovoda, kljub leto-{nji su{i {e ni bilo. Tu in tam sicer pride do ve~je porabe vode ob koncu tedna, to je ob petkih, sobotah in nedeljah, ko se ljudje vra~ajo na svoje vikende, dru-ga~e pa pri njih {e niso opazili ali bili obve{~eni, da kdo vode ne bi imel, ~e seveda ni pri{lo do kak{nih okvar na vodovodnem sistemu. "Ve~je probleme imajo tisti, ki niso priklju~eni na javni vodovod in to je povsod tam, kjer so lokalni vodovodi.Tam pa je podtalnica mo~no upadla in seveda problemi s pitno vodo so," je omenila direktorica ormo{ke-ga komunalnega podjetja.»Na ormo{ki javni vodovod, glavno omrežje je razvejano na okoli 320 km razgibanega terena s 5800 priklopi, je priklju~enih okoli 19 tiso~ prebivalcev in poleg ormo{ke pokriva {e del ljutomerske ob~ine. Na vpra{anje, koliko je na obmo~ju ob~ine Ormož lokalnih vodovodov, je Pavla Majcen povedala, da teh vodovodov sicer ne poznajo, ker na komunali z njimi tudi ne upravljajo. Ker pa hodijo po terenu vedo, kje ti vodovodi so, vendar to~nih podatkov o njih nimajo. Najve~ji je v Lahon-cih, pa tudi na obmo~ju krajevne skupnosti Sv. Tomaž je ve~ uporabnikov vezanih na lokalne vodovodne sisteme. Lokalni vodovodi so tudi na obmo~ju Koga in La~avesi, kjer pa so uporabniki so~asno vezani tudi na javni vodovod, tako, da so lahko, ~e tako želijo, tudi brez priklju~ka na lokalni vodovod. PROJEKT UMETNEGA BOGATENJA PODTALNICE V ČRPALIŠČU MIHOVCI PRI VELIKI NEDELJI V minulih letih je v ormoški ob~ini v ~asu poletnih su{ kroni~no primanjkovalo pitne vode. Vendar so zadnja leta ta problem uspeli rešiti z bogatenjem podtalnice z dravsko vodo, kot primer sonaravne priprave vode. Projekt, ki je uporabnike ormoškega javnega vodovoda rešil poletnih skrbi z vodo iz javnega vodovoda, je delo prof. dr. Mitje Rismala iz Fa-kultere za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.Z umetnim bogatenjem podtalni- ce z rečno vodo primerne kakovosti je mogoče doseči ugodne učinke ter v veliki meri zagotoviti varnost in potrebno kakovost pitne vode na povsem naravni način, brez obratovalno in finančno zahtevnih postopkov čiščenja ter brez sleherne uporabe kemikalij. "Vemo, da v črpališču Mihov-ci že nekaj let teče projekt umetnega bogatenja podtalnice s črpališčem. V projekt je vključeno zajemanje vode iz kanala Drave, cevovod za dovod dravske vode s črpališčem in izkopom usedalnika, kjer voda ponikne v podtalje, so zgradili v letih 1995 — 2001. Iz podta-lja črpamo vodo iz vodnjakov v zbirni rezervoar, tu se do-zrači, kar pomeni, da pride zraven dosti zraka. Tako ozračena voda potuje nazaj v podtalje, kjer se odstranita mangan in železo. Ko pride voda ponovno iz podtalja v drugi zbirni rezervoar, se tam še ozonira, potuje dalje na čistilno napravo, ki deluje na principu peščenih in ogljenih filtrov in tako prečiščeno odpošljemo v distribucijo. V projekt sodijo tudi novi vodnjaki s povratnimi cevovodi za črpanje obogatene podtalnice v zbirni rezervoar in povratni cevovod za izmenično vračanje dela načrpane vode v posamezne vodnjake."Tako smo očistili vodo brez dragih čistilnih naprav ter rešili probleme s pesticidi, nitrati, železom in manganom. Slednja zdravju sicer nista škodljiva, temveč sta samo vizuelno moteča," je na kratko o projektu bogatenja podtalnice v črpališču Mihovci pri Veliki Nedelji, kjer deluje osem vodnjakov in ker so vodo-nosniki nizki, je njihova povprečna globina le po deset metrov, povedala Pavla Majcen. Zaščitni pasovi okoli črpališča pitne vode so opredeljeni z občinskim odlokom, zato fizičnih omejitev še ni, potrebno je le pripraviti table, da se ve kje ta območja so, kje je ožji in širši zaščitni pas. Na vprašanje, kako je z analizo pitne vode, izvemo, da so meje pesticidov in nitratov s tem, ko so pričeli z umetnim bogatenjem podtalnice bistveno znižale pod dovoljenim, tako, da voda iz ormoškega vodovoda po tem vprašanju ni oporečna. Kako bo z vodo, če se bo sušno vreme nadaljevalo, pa je Pavla Majcen povedala, da je vse odvisno od tega, kako bo vzdržal sistem bogatenja podtalnice, veliko pa je odvisno tudi od uporabnikov. Ce bodo ti z vodo ravnali varčno, bodo "preživeli." Prepovedi zalivanja vrtov, pranja avtomobilov ter drugega še ni, saj direktorica Pogled iz zraka na črpališče v Mihovcih pri Veliki Nedelji z ožjim pogozditvenim zaščitnim pasom in bazenom za bogatenje podtalnice z dravsko vodo, kot primerom sonaravne priprave pitne vode. in odvodnjavanjem odpadlih voda. Ormoška biološka čistilna naprava je bila zgrajena skupaj z ormoško tovarno sladkorja. Obnovljena je bila 1994. leta in je tega leta tudi pričela z obratovanjem. Tako je del Ormoža na čistilno napravo priključen že od tega leta, drugi del pa bo do konca letošnjega leta. Sedaj gradijo kolektor za zbiranje vseh odpadlih voda v mestu Ormožu, vrednost naložbe pa je 200 milijonov tolarjev. Poleg te, so na območju ormoške občine še rastlinske čistilne naprave v naselju Mi-hovci pri Veliki Nedelji, pri Sv. Tomažu in na Dobravi pod deponijo komunalnih odpadkov, ter čistilna naprava za industrijsko vodo v Središču ob Dravi. Sedanje rastlinske čistilne naprave so pokazale, da so zelo priporočljive za kakovostno čiščenje odpadlih vod iz manjših naselij. Ena izmed pomembnih naložb je tudi sanacija deponije komunalnih odpadkov na Dobravi, koncesijo so dobili na javnem natečaju. Gre za projekt vreden okoli 400 milijonov tolarjev. V prvi fazi, v vrednosti 130 milijonov tolarjev so zgradili čistilno napravo za izcedne vode iz deponije in uredili de-ponijski prostor, ki ga urejajo zaradi kontrole odtoka izcednih voda, da ne pronicajo v podtalnico. Vida Topolo^ec PTUJ / PRED UKINITVIJO GIZ POETOVIO VIVAT Na koncu ne bo nihče kriv Kot kaže bodo "blagovno znamko" GIZ Poetovio vivat, ki je po strategiji razvoja turizma iz leta 1992 veliko obetala, predstavljala je vzor~ni primer orgniziranosti turizma na lokalni ravni (mnogi so jo uspe{no prekopirali), kmalu preteklost. Skup{~ina GIZ-a Poetovio vivat, ki se ni sestala za mnogo resnej{e zadeve, kot so turisti~ni projekti Ptuja in okolice, naj bi ob koncu avgusta sprejela sklep o njegovi ukinitvi. Ervin Hojker, še delujoči predsednik nadzornega odbora GIZ Poetovio vivat v ukinjanju Praktično je njegova dejavnost v mirovanju že od oktobra lanskega leta. Septembra lani je za območje mestne občine Ptuj po številnih porodnih krčih pričela delo Lokalna turistična organizacija Ptuj, ki naj bi uspešneje od predhodnika prevzela dejavnost oziroma funkcijo povezovalca ptujskih turističnih interesov javnega in zasebnega sektorja. V lanskem letu je pod firmo GIZ-a bilo izvedeno še kuren-tovanje in ptujska poletna noč. V tem času je bila v.d. direktorica Minja Vučinič. Tekoča dejavnost je bila pozitivna, močno pa jo bremenijo posledice neuspešnega dela in vodenja iz prejš- njih let. Z 2,2 milijona tolarjev, kolikor je znašal pozitivni rezultat iz lanskega poslovanja, so pokrili izgubo iz leta 2000. Kljub temu je za 2,450 milijona izgube ostalo še nepokrite. Z opredmetenimi osnovnimi sredstvi v višini 30 tisoč tolarjev in zalogami materiala v višini 2,268 milijona tolarjev pa si prav tako ne morejo veliko pomagati, ker je praktično nevnočljiv. Kratkoročne terjatve znašajo skupaj skoraj 9,9 milijona tolarjev, v teh pa je zajetih več kot pet milijonov tolarjev neplačanih članarin, katerih iz-tožljivost naj bi bila sporna, čeprav so se člani GIZ-a pa obvezali, da jo bodo redno plač- evali. K temu jih zavezuje tudi 52. člen pogodbe o ustanovitvi GIZ-a, kjer lepo piše, da morajo pred izstopom, večina jih tega ni storila, poravnati finančne in druge obveznosti. Izstop mora potrditi skupščina, datum pa se mora ujemati s koncem poslovnega leta. Odpovedni rok za članstvo pa je šest mesecev pred koncem poslovnega leta. V poslovnem poročilu GIZ-a, s katerim so se ptujski mestni svetniki zgolj seznanili, saj so bile njihove razprave medle, brez sleherne odgovornosti do javnih sredstev, ki so bila slabo naložena. V končni fazi je mestna občina Ptuj še vedno ustanoviteljica do višine 40 odstotkov, v tem deležu ji pripada tudi odgovornost oziroma pokrivanje izgube, ki je do konca avgusta v pogovorih z upniki ne bodo uspeli znižati oziroma celo odpisati. To nalogo so si naložili večji ustanovitelji. Trenutno je nepokritih zadev za okrog 13 milijonov tolarjev brez obresti. Predsednik nadzornega sveta GIZ-a Poetovio vivat Ervin Hojker optimsitično napoveduje, da bodo do skupščine znesek prepolovili. Kljub temu se postavlja vprašanje, kdo bo na koncu nosil posledice neuspešnega dela, po vsej verjetnosti bo ves negativni saldo padel na bremena mestne občine Ptuj, ki je tudi imela vse možnosti, da zadeve pravi čas spravi zadeve na čisto. Nepojmljivo je, da se pred prihodom Ervina Hojkerja na čelo nadzornega sveta ni ta sestal dobri dve leti, takrat ga je vodila Salvka Gojčič, da ni bilo skupščine, ki bi morala povleči določene ukrepe. Poročila, ki jih je za mestni svet pripravljal direktor Branko Brumen, so na mestnem svetu v glavnem šla skozi, kljub občasnim pomislekom. Že to, da člani združenja niso sami zahtevali sklica skupščine, tudi zaradi tega, ker so se projekti izvajali mimo razpisov, čeprav v 7. členu ustanovne pogodbe jasno piše, da se že pri poslih vrednih nad sto tisoč tolarjev zaradi izbire izvajalca oziroma ponudnika objavi javni razpis ali pridobijo vsaj tri konkurenčne ponudbe. Z neplačevanjem članarine pa so člani pljuvali sami sebi v skledo, s tem so jasno kazali, kaj si mislijo o novi ptujski turistični organizaciji. Večina je že od vsega začetka imela fige v žepu. Glede odgovornosti za propad "blagovne znamke" GIZ Poeto-vio Vivat, ki naj bi jo ptujski mestni svetniki prav tako izpostavili na junijski seji, pa se je vse končalo v stilu "tresla se je gora, rodila miš". Poslovno poročilo je o poslovanju GIZ-a v lanskem letu na seji ni "vzbudilo" pravega zanimanja, tako kot je že bila predčasno odklonjena revizija, ki bi zagotovo prinesla določene rezultate, če drugo ne, bi se s prstom pokazalo na glavnega krivca. Ker pa je glavni namen "nič odkriti", zadeve polzijo mimo. Prepričani bodite, da na koncu ne bo kriv nobeden, poudarja Ervin Hojker. Toliko večji je sedaj dvom v delovanje nove ptujske turistične organizacije, ki praktično pričenja iz nič, poleg tega je obremenjena z negativno dediščino. V proračunu mestne občine pa prav tako ni posluha za njene potrebe, čeprav bi vsi imeli in tudi zahtevajo veliko. Dokler bo tako, za ptujski turizem tudi po organizacijski strani zdravila ni. MG ZABJAK / OPTE ISCE NOVEGA INVESTITORJA Kako dolgo še proizvodnja opeke Lani smo v Tedniku predstavili projekt tovarne keramike v Janežovcih, kot razvojni projekt opekarne Opte Ptuj. Ker je pri{lo do zapletov v zvezi z zaprtjem ceste za težke tovore do glinokopa s strani občine Destrnik in ker je župan Franc Puk{ič ob nagovoru na občinskem prazniku omenil, da Opte odstopa od investicije, smo obiskali direktorja tega podjetja in zaprosili za informacije v zvezi z novo tovarno in razvojnimi načrti nasploh. Tednik: Ali opekarna Opte še načrtuje izgradnjo tovarne keramike, za katero ste imeli pripravljene projekte in ali je investitor Petrol Ljubljana {e zainteresiran za sodelovanje? M. Pišek: "Trenutno je vse v mirovanju. Perspektivni investitor, ki je v ve~ kot 75 odstotkih tudi lastnik na{ega podjetja, se nam oddaljuje in bo svoje deleže po vsej verjetnosti prodal. Imamo pa dva nova kandidata, eno slovensko in eno avstrijsko podjetje. Še vedno imamo ambicije, da bi v Janežovcih zgradili novo tovarno, ker so tam primerni pogoji, je glinokop in tako bi lahko tudi sanirali stanje v Janežovcih. Odvisno je tudi od interesa lokalne skupnosti, da bi tam industrija zaživela. Vem pa, da se lokalna skupnost nagiba k turistični dejavnosti na tem področju. Ministrstvo za okolje in prostor smo ponovno zaprosili za koncesijo za izkop gline v Janežovcih. Sedaj delamo v težkih pogojih, da proizvodnja ne stoji. Upamo, da se bo do pomladi naslednjega leta zadeva razvozljala, saj bomo sicer zaradi pomanjkanja surovine prisiljene tudi v Žabjaku opustiti to dejavnost." Tednik: Občina Destrnik vam je tudi očitala, da niste pripravili ustreznega sanacijskega programa za Janežovce. M. Pišek: "V okviru našega sanacijskega programa v Janežo-vcih je bila najprej predvidena deponija komunalnih odpadkov, ta je bil pred leti zavržen, zato smo začeli iskati nov sana- cijski program, ki bi ga izvedli v okviru izgradnje nove tovarne, kot je v Žabjaku, kjer so v bližini ribniki, ki jih upravlja Ribiška družina Ptuj, so teniška igrišča, gozdovi in stanovanjsko naselje. Možno bi bilo urediti parke in predvideti najrazličnejšo rekreativno dejavnost." "BILI SMO PRIPRAVLJENI SOFINANCIRATI" Tednik: Cesto so vam zaprli, ker je do glinokopa niste sofinancirali in torej cesta ni primerna za težje tovore. Ali opekarna ni bila v stanju prispevati za cesto? M. Pišek: "To ni res. Bili smo pripravljeni sofinacirati. Ponujali smo dvajset milijonov, ki bi jih izplačali v dveh letih, s tem se na občini niso strinjali, mi pa imamo glinokop zaprt." Tednik: Ali je realno pričakovati novega investitorja, ali so to več ali manj vaše ambicije in želje? M Pišek: "Petrol še pravzaprav ni rekel zadnje besede, saj je pripravljen sodelovati v novem projektu. Mislimo, da je predvidena dejavnost primerna za slovenski trg in program je tudi izvozno usmerjen, lokalna skupnost pa se mora strinjati. Turistični ali kakšni drugi visoko profitni dejavnosti ne moremo konkurirati. Ce do realizacije projekta ne bo prišlo, smo pripravljeni našo lastnino prodati drugemu interesentu. Od investicije ne odstopamo, saj se poja- PTUJ, MORAVSKE TOPLICE / TIK PRED ODLOČITVIJO O NAKUPU TERM Sklep o nakupu zgolj formalnost V Termah Ptuj so z začetkom leto{nje poletne kopalne sezone več kot zadovoljni. Z dobrim obiskom se lahko pohvalijo tudi v apartmajskem naselju in v avtokam-pu. Te dni so končali tudi naložbo v ureditev zunanje terase pri termalnem kopali{ču v vrednosti sedem milijonov tolarjev. Ptujski akademski slikar Tomaž Plavec pa je z mozaikom okrasil steno pri letnih garderobah. Vse oči so sedaj uprte v skupščino delničarjev zdravilišča Moravskih toplic, na kateri naj bi 16. julija sprejeli sklep o nakupu 72-odstotnega deleža Term Ptuj v višini 650 milijonov tolarjev. Kot je napovedal generalni direktor Moravskih toplic Dušan Bencik naj bi bila odločitev zgolj formalnost. Nadzorni odbor je s tem soglašal že na dveh sejah. Kot je povedal generalni direktor KK, d.d., Ptuj mag. Alojz Erlač, čakajo le še na sklep skupščine, vsebina pogodbe med upravama je usklajena, in jo lahko takoj podpišejo. Pred tem pa so 4. junija podpisali tudi pismo o nameri, v katerem so ključne zadeve nakupa napisane nekoliko bolj ohlapno. Po podpisu pogodbe se za Terme Ptuj pričenja t. im. novo razvojno obdobje. Kako ga bodo pričeli, bo po 16. juliju lahko več povedal Dušan Bencik. MG Marjan Pišek, direktor OPTE Ptuj vljalo tudi druge lokacije, blizu Volicine, Pesnice, Lendave in še nekatere druge, vendar smo tudi lokal patrioti, zato bi želeli investirati doma. Imamo pa tudi rezervni program. V našo tehnologijo v Žabjaku ta trenutek nic ne vlagamo, računamo, da bi dve leti še delovali s to tehnologijo, kasneje pa bi določene programe, ki so pri nas uspešni, preselili. Najbližja lokacija je Pragersko in tam bi lahko s skupnimi močmi razvili sodobno opekarno. Tu, v Žabjaku, bi dejavnost zamrla, pojavlja se program nove stanovanjske soseske z rekreacijskim centrom." TEHNOLOGIJA NE VPIVA NA OKOLJE Tednik: S Petrolom ste poslovno na nek način povezani že sedaj, saj kot energijo uporabljate tudi odpadna olja. Ali mislite, da bi Petrol v spremenjenih lastninskih pogojih poiskal tudi za to drugega poslovnega partnerja? M. Pišek: "Ta del ekološke dejavnosti sedaj še izvajamo. Projekt je nastavljen tako, da bi s pocenitvijo derivatov bili konkurenčni drugim, podobnim proizvajalcem. Že danes je tehnologija takšna, da ne vpliva negativno na okolje in je v skladu z evropskimi standardi." Tednik: So ti standardi že danes v celoti upoštevani? M. Pišek: "V okviru ekologije imamo vsa dovoljenja. Vse je pod nadzorom, imamo redne preglede (monitoringe) in do danes še nismo imeli problemov v zvezi z obremenitvijo okolja. To dejavnost opravljamo že več kot dvanajst let." Tednik: To pomeni, da odpadna olja uporabljate kot energetski vir! M. Pišek: "To je cenejša energija za proizvodnjo opeke. V tej zvezi pa ne sodelujemo s Petro-lom, ampak s pooblaščenim zbirateljem, Ekolesom. Petrol pa vidi, da bodo odpadna olja v bodočnosti problem. Sicer pa so danes odpadna olja že zelo kvalitetna, brez PCB in PCI ter drugih motečih elementov in zagotavljajo boljše zgorevanje kot težki in poltežki mazut. Odpadno olje se pred uporabo strokovno pregleda, da je dovolj čisto, šele potem se uporabi." Tednik: Koliko derivatov po-kurite v enem mesecu? vine, danes je razmerje 70 proti 30 v korist opekarstva. Proizvajamo običajne opečne izdelke: polnila, opeko za vertikalne stene, polovice, skodelice za nosilce in vse proizvode, kot druge opekarne." INDUSTRIJA TUDI NE SODI V SPALNO NASELJE Tednik: Ali nove tovarne ni možno zgraditi na sedanji lokaciji? M. Pišek: "Prostorsko smo zelo omejeni, prostorska širitev tu ni možna. Industrija tudi ne sodi v spalno naselje. Zato tudi na tej lokaciji nismo šli v posodobitev tehnologije." Tednik: Kakšno je povpraševanje po opečnih prizvodih? M. Pišek: "Povpraševanje je enako kot v preteklosti, velja za zadnjih pet let. Kapacitete so se skoncentrirale na tri opekarne: Nova Gorica, Ormož, Pragersko. Naša opekarna in novomeška sta manjši. V strukturi predstavljamo pet odstotkov slovenske proizvodnje." Tednik: Kje dobivate surovino za opečne izdelke? M. Pišek: "S surovino imamo velike probleme. Na pomoč nam je priskočila sosednja opekarna. Srečo smo imeli, ker so Vsakdanji utrip v Žabjaku. Foto: Fl M. Pišek: "Približno devetdeset ton tekočih derivatov, mazuta in odpadnih olj. Struktura je trenutno 70 proti 30 v korist odpadnih olj, saj se mazuta izogibamo, ker vsebuje 3 odstotke žvepla, odpadna olja pa ne vsebujejo nobenih agresivnih snovi." Tednik: Kakšna je danes proizvodnja v vaši opekarni in kolikšen delež ima v prihodkih trgovska dejavnost z gradbenim materialom? M. Pišek: "Včasih je bilo razmerje 60 proti 40 v korist trgo- se v neposredni bližini gradile tudi ceste, kjer smo naleteli na surovinsko bazo. Za leto dni smo zagotovilo surovino, transportni stroški pa so se zelo povečali." Tednik: Kolikim delavcem danes nudite delo? M. Pišek: "Zaposlenih je od 60 do 65 delavcev. Cilj nam je, da delovna mesta ohranimo. Plače so minimalne, kljub vsemu pa proizvodnja v Žabjaku na daljši rok ni perspektivna." Franc Lačen PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Negativen trend V zadnjem času je pri delnicah, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v povprečju zaznati negativen trend gibanja cen. Po občutni rasti v prvih petih mesecih le-to{njega leta je bil junij prvi mesec, v katerem so cene delnic zaključile mesec na nižji ravni, kot so ga začele. Slabo razpoloženje vlagateljev gre v določeni meri pripisovati padanju tečajev na vseh po-membnej{ih svetovnih borzah, poletnem času in počitni{kem vzdu{ju ter vsakovrstnim finančno občutljivim informacijam v zvezi s poslovanjem podjetij. V zadnjem mesecu so se najbolj pocenile delnice Intereurope za nekaj več kot 11 odstotkov, Mercatorja, Krke, Pivovarne La{ko, Leka in Save pa za okrog 9 odstotkov. Predvsem novice o občutljivih informacij so bile vzrok za vidnej{i zdrs delnic Inte-rurope in Istrabenza. Nihanje cen omenjenih družb se navezuje na prodajo 25 odstotnega deleža v drugem največjem slovenskem operaterju mobilne telefonije Simobilu. V preteklem letu so namreč Inte-reuropa, Istrabenz, Medaljon, Probanka in Telemach prodali za 89 milijonov evrov avstrijskemu Mobilkomu 75 odstotni delež v Simobilu, do 1. julija le-to{njega leta pa bi naj bil izvr-{en {e drugi del posla, in sicer plačilo kupnine za {e preostalih 25 odstotkov družbe. Še neplačani delež bi naj zna{al okoli 11 milijard tolarjev, od tega naj bi dobil Istrabenz okoli 3,6 milijarde tolarjev, Intereu-ropa in Iskratel po 2,4 milijardi, Medaljon in Probanka po 1 milijardo ter Telemach 0,5 milijarde tolarjev. Na borzi oblikovana cena delnic družb, ki so bile udeležene pri prodaji, je pričakovano kupnino že v{te-vala, novica, da avstrijski kupec do določenega roka ni poravnal svoje obveznosti, pa je zato posledično vplivala na znižanje cen omenjenih delnic, saj pričakovanja niso bila izpolnjena. Zaradi že v{tetega zneska so bile delnice trenutno realno prevrednotene, kar so preračunali tudi investitorji in kot posledica so se trgoval-ni nivoji spustili. To je povzročilo manj{i preplah tudi pri tistih naložbenikih, ki so spremljali samo nižajoče se cene na trgu in {e sami pričeli s prodajami, kar je dodatno ustvarjalo pritiske na ceno. Te so zdrsnila globlje, kot bi bilo sicer primerno. Vendar je pričakovati, da se bo zaplet s plačilom kupnine v kratkem razre{il, s tem pa tudi vzpostavilo predhodno stanje. Tak{na trenutna ne-ravnovesja so po navadi pravi trenutek za nakup vrednostnih papirjev, ki so v določenem trenutku podcenjeni in se pričakuje, da se bo cena v kratkem ponovno vzpostavila na podobni ravni, kot jo je dosegla pred padcem. Nina Pulko, Ilirika BPH Nina.Pulko@Ilirika.si PTUJ / STIR! DESETLETJA CESTNEGA PODJETJA Tovarna asfalta v Kidriievem že obratuje V Cestnem podjetju Ptuj, ki letos praznuje 40-letnico je zaposlenih 87 delavcev, od leta 1982 ga uspe{no vodi Ferdo Veingerl, lani so prejeli certifikat kakovosti ISO 9001 in so tik pred pridobitvijo okoljskega certifikata 14001. Njihova letna realizacija je okoli 6 milijonov evrov, pred kratkim pa so pri~eli s poiskusno proizvodnjo v Tovarni asfalta v Kidri~evem, ki je veljala 3 milijone evrov. Po uredbi vlade SFRJ so januarja 1962 v Sloveniji pričeli ustanavljati Cestna podjetja. Predhodno je na ptujskem območju za to dejavnost skrbela Izpostava za ceste s cestnim nadzorstvom, ki je delovala že od leta 1946 in je zaposlovala okoli 100 ljudi, predvsem cestarjev. Delo na cestah ptujskega območja so do leta 1962, ko so se vrstile reorganizacije opravljali v okviru Okrajne uprave za ceste ter tehnične sekcije za vzdrževanje cest. Po letu 1962 je bilo delo na Ptuju organizirano v okviru delovne enote Cestnega podjetja Maribor, ta pa se je leta 1973 reorganizirala v Temeljno organizacijo za vzdrževanje in varstvo cest, v okviru Cestnega podjetja Maribor. Preoblikovanje v Cestno potjetje Ptuj je potekalo v letu 1989, končali pa so ga uprava, ki ima le dva člana -direktorja Ferda Vajngerla in njegovega namsetnika Martina Turka. Direktor Ferdo Vajngerl je povdaril, da so njihove naložbe nenehno usmerjene v izboljšanje pogojev dela, v kvaliteto dela, v varno in zdravo delo, ter v varstvo okolja. Njihova prizadevanja so jih pripeljala do tega, da so junija lani pridobili certifikat kakovosti ISO 9001/2000 in da so tik pred zunanjo presojo za pridobitev okoljskega certifikata ISO 14001. Družba Cestno podjetje Ptuj je povezana tudi z drugimi cestnimi podjetji in je soustanoviteljica družbe Slovenska cestna podjetja d.o.o. v Ljubljani, kjer usklajujejo interese na področju poslovanja, izobraževanja in strokovnega usposabljan- Od leta 1982 je direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Veingerl. 24. januarja 1990. Prvi direktor predhodnice današnjega cestnega podjetja Ptuj je bil Jože Štum-berger, ki je bil na čelu od leta 1947 pa vse do leta 1975. Za njim je do leta 1982 podjetje vodil Štefan Zelko, od leta 1982 pa je direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Veingerl. Danes je v Cestnem podjetju Ptuj redno zaposlenih 87 delavcev, po besedah direktorja pa po potrebi, predvsem ob viških delovne sezone število povečujejo z delavci, ki jih zaposlujejo za določen čas, tako jih je v sezoni običajno okoli 100. Njihovo delo je organizirano v treh sektorjih. V sektorju Za vzdrževanje in varstvo cest skrbijo za okoli 290 km državnih cest, ter za okoli 500 km lokalnih in občinskih cest, v obeh primerih na območju celotnega Spodnjega Podrav-ja. V sektorju Tehnična operativa in proizvodnja združujejo delavce, ki izvajajo dela na področju nizkih gradenj; to pa so novogradnje cest, ter njihova obnova in rekonstrukcija, gradnja kanalizacije, ter dela pri ureditvi okolja. V ta sektor je vključeno tudi pridobivanje gramoznih agregatov iz gramoznice Pleter-je, za kar je podjetje pridobilo državno koncesijo, v zadnjem obdobju pa izvajajo tudi asfal-terska dela z lastnimi kapacitetami. V Gospodarskem in računovodskem sektorju pa opravljajo storitve, tako za družbo Cestno podjetje Ptuj, kot za druge družbe ali naročnike. Podjetje vodi ja delavcev za cestarski poklic. Svoj kader izobražujejo v lastnem izobraževalnem centru, ki ga ima družba Slovenska cestna podjetja v izobraževalnem centru v Lescah pri Bledu. Poleg nenehnega dopolnjevanja ter zamenjave strojne mehanizacije in vozil so si v Cestnem podjetju Ptuj v zadnjem obdobju intenzivno prizadevali za sodelovanje pri proizvodnji asfaltov. Danes so udeleženi kot ustanovitelji družbe Tovarna asfalta Kidričevo d.o.o., v kateri so poleg njih udeleženi še Nigrad d.d. iz Maribora, pa Gradis Nizke Gradnje Maribor in Tovarna asfalta Po-murje d.o.o. - v sklopu povezanim družb gradbenega podjetja Pomgrad iz Murske Sobote. Njihova asfaltna baza je zgrajena znotraj industrijskega objekta TALUM v Kidričevem in je po besedah Ferda Vajngerla tehnološko ena najsodobnejših iz renomiranega programa švicarskega proizvajalca asfaltnih baz -družbe AMMANN. Naložbena vrednost investicije pa je 3 milijone evrov. V družbi Tovarna asfalta, oziroma v asfaltni bazi v Kidričevem, ki poizskusno že obratuje, je zaposlenih le 5 delavcev, njihov direktor pa je Ljubo Kampl. V družbi Cestno podjetje Ptuj zadnjih 5 let dosegajo letno realizacijo od 5 do 6 milijonov ev-rov in strmijo k še višjim ciljem, saj imajo zastavljene tudi okolj-ske programe in vse kar utrjuje uspeh ter ugled družbe. Z vsem tem ustvarjajo tudi boljše pogoje trženja, lažjo komunikacijo s strankami in lažje dograjevanje proizvodnjega procesa. Direktor Ferdo Veingerl je prepričan, da so skupaj s prizadevanji za kakovost poslovanja v podjetju osvojili tudi vse potrebne standarde za doseganje ekonomskih ciljev. O trenutnih razmerah v cestnem gospodarstvu na območju Podravja pa Ferdo Veingerl pravi: "Prizadevamo si, da bi v prostoru, na območju katerega izvajamo svojo dejavnost, ohranili aktivni odnos do razvoja cestnega omrežja, zato se aktivno vključujemo tudi v razvojen programe posameznih občin in sledimo njihovi odzivnosti na dogodke, ki so vezani na uresničevanje posameznih projektov. Pri tem mislim predvsem na zahtevne projekte, kot je bila v minulem obdobju izgradnja ptujskega podvoza, ter na nujno potrebno izgradnjo ptujske obvoznice, oziroma dokončno izgradnjo hitre ceste Slovenska Bistrica - Ptuj - Ormož. Zapleti z umestitvijo trase te ceste v prostor, predvsem na območju mesta Ptuja, so nedvomno močno podaljšali roke za izvedbo tega projekta. Prizadevanja naše družbe, da bi v tem projektu Sodobna Tovarna asfalta ki so jo zgradili na območju Taluma že poizkusno obratuje. konkretneje sodelovali, niso bila ugodno rešena. Kljub temu pa menim, da gre v glavnem za izvajanje strokovnih opravil, za zahtevno koordinacijo aktivnosti pri realizaciji tega projekta in le v manjši meri za politična vprašanja, ki so pač vezana na projekt izgradnje obvoznice. Ve- deti je treba, da je bila trasa te ceste že umeščena v prostor in, da vsak najmanjši premik predvidene trase v levo ali desno pomeni novo obdobje usklajevanj, to pa koristi predvsem interes-mo drugih; tistih, ki imajo na cestnem omrežju podobne probleme, recimo Maribor. Sicer pa se je to potrdilo tudi pri izgradnji ptujskega podvoza, ki smo ga načrtovali že leta 1978, zaradi spreminjajočih interesov lokalne politike, pa smo ga zgradili šele 20 let pozneje, oziroma leta leta 1998." M. Ozmec MARKOVCI / OBRTNA CONA NOVI JORK Nc^ie možnosti za razvoj obrti in podjetništva V ob~ini Markovci so kljub poletni vro~ini sredi realizacije pomembnega, okoli 400 milijonov vrednega projekta, ki pomeni bodo~nost za razvoj obrti in podjetni{tva. V teku je izgradnja druge faze obrtne cone Novi Jork. Obmo~je, na katerem je bila {e pred leti velika gramoznica in zaudar-jajo~e divje odlagali{~e odpadkov so zasuli ter uredili in odkupili vsa potrebna zemlji{~a, ki so bila do tedaj v zasebni lasti. Gre za okoli 12 ha zemlji{~, od katerih so jih 8,5 ha že zajeli v prostorskem planu, na potrditev v novem prostorskem planu pa ~aka {e za dodatnih 2,5 ha zemlji{~. Župan občine Markovci Franc Kekec je o izgradnji obrtne cone Novi Jork povedal: "Dejansko smo sredi dela, saj smo tik pred oddajo projektnega zazidalnega načrta za II. fazo obrtne cone. To bomo zaupali najugodnejšemu ponudniku, oziroma projektantskemu podjetju. Po informativnem raz- pisu imamo eno tretjino zemljišč, oziroma posameznih parcel v omenjeni coni že prodanih. Radi bi pohiteli z zbiranjem preostalih ponudb zasebnikov ali drugih občanov, saj bi radi zazidalni načrt prilagodili potrebam novih lastnikov." So parcele v prvi fazi obrtne cone že v celoti prodane? "Da. Že lani smo uredili okoli 4,5 ha zemljišč, jih uredili, opremili z vso potrebno infrastrukturo, jih razdelili v šest različnih parcel in jih tudi v hipu prodali. Trije obrtniki, od katerih je eden iz naše občine, dva pa od drugod, so že pričeli z gradnjo objektov, medtem ko si preostali trije še urejajo potrebno dokumentacijo." Kdaj pa boste nadaljevali z izgradnjo druge faze obrtne cone? "Prepričan sem, da bomo z izgradnjo lahko nadaljevali že jeseni, saj bi ob naslednjem občinskem prazniku, sredi aprila prihodnje leto, radi predali svojemu namenu tudi drugo fazo naše obrtne cone. Zato vabim V prvem delu obrtne cone Novi Jork že gradijo bodoče obratovalnice in obrate. vse zainteresirane, samostojne in druge obrtnike, morda tudi bodoče obrtnike, da se čimprej oglasijo na informativnem pogovoru, kjer nam bodo lahko predstavili idejo o svoji obrti, obratovalnici ali obratu. Radi bi namreč bili, da bo zazidalni načrt izdelan čim bolj ugodno, torej, da bo prilagojen njihovim željam in potrebam." Koliko pa vas bo veljal projekt obrtne cone? "Vse skupaj, tudi z nakupom zemljišč, izgradnjo infrastrukture in ureditvijo okolice, nas bo veljalo okoli 400 milijonov, medtem ko bo samo druga faza obrtne cone veljala okoli 150 milijonov tolarjev. Treba je vedeti, da smo že v prvi fazi za potrebe celotne obrtne cone zgradili transformatorsko postajo in čistilno napravo, pa tudi glavne vode za elektriko, vodovod, kanalizacijo, telefone, kabelsko TV, zgradili smo asfaltno cestno povezavo in celotno ulično razsvetljavo." Kaksna pa je cena za posamezne parcele v obrtni coni? "Predvsem mislim, da ne pretirana, kajti naš namen je da bi obrtnike in podjetnike pritegnili in ne odganjali. Informativna cena za kvadratni meter parcele pa je 4500 tolarjev s tem, da lahko velikost posamezne parcele prilagodimo dejanskim potrebam in finančnim možnostim kupcev. Za vse podrobnosti pa se lahko zaniteresirani takoj po razpisu, ki bo objavljen še v juliju, obrnejo na našo občinsko upravo. Lahko tudi po telefonu, kontaktna oseba za ta projekt pa je Janko Sirec." M. Ozmec OPOZORILO Varnost otrok in mladostnikov Učenci in dijaki! Končali ste šolske obveznosti v tem šolskem letu. Čestitam vam za vaš dosežen učni uspeh, tistim, ki se jim je zataknilo pa želim, da bi uspešno opravili preizkus znanja v jesenskem roku. Prišel je čas daljših počitnic, to je čas, v katerem bo malo več sproščenosti, igrivosti in pozabili boste za trenutek na šolske klopi. Sproščenost in igrivost pa imata lahko tudi negativno stran, še posebej, če je ta prisotna, kadar smo udeleženci v cestnem prometu. V trenutku lahko pozabimo, kako se moramo ravnati v cestnem prometu, bodisi kot pešci, kolesarji, ro-lerji ali vozniki. Trenutek manjše pozornosti ima lahko hude posledice. Spoštujte to, kar ste se naučili v vrtcu, osnovni ali srednji šoli, tisti, ki pa ste že vozniki, pa to, kar ste osvojili v avtošolah. Nikoli ne sme biti prisotna misel: "Meni se ne more nič zgoditi." V trenutku, ko se pojavimo v cestnem prometu smo lahko vsi potencialne žrtve, če že ne povzročitelji nesreč. Nekaj se vas bo vključilo v razne programe izobraževanja, športne in kulturne aktivnosti, ki jih pripravljajo osnovne šole in Center interesnih dejavnosti. Mnogi se ne boste mogli vključiti v te programe iz najrazličnejših razlogov. Preživeli jih boste ob starših, dedkih in babicah ali sorodnikih, ali pa tudi sami, ko bodo starši na delu. Še posebej pazite nase, ko boste sami ali s prijatelji na cestnih površinah. Kot pešci uporabljajte le površine, ki so namenjene pešcem in tudi "Varne šolske poti" kadar bo le možno. Kot kolesarji ali vozniki koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem ter motornih koles, vedno uporabljajte tehnično brezhibno vozilo in kolesarske oz. zaščitne čelade. Tudi rolarjem priporočamo zaščitne čelade ob drugi potrebni opremi. Rolerji lahko uporabljate pločnike oz. druge površine namenjene pešcem, vendar se smete gibati le s povprečno hitrostjo hoje pešca. Otroci kolesarji smete samostojno voziti kolo, ko ste opra- vili preizkus znanja v osnovnih šolah (3. razred), ali osebe stare 14 let. Vedno morate imeti pri sebi kolesarsko izkaznico. Ko se srečujete z vrstniki na določenih krajih, ne kršite prometnih predpisov in ne uničujte zelenic, kajti davek za to plačujejo tudi vaši starši. Spoštovani starši! v prvem delu sem želel dati le nekaj napotkov vašim otrokom, ki bi jih morali upoštevati, da ne bodo ogroženi v cestnem prometu. Menim, da k čim boljši varnosti otrok lahko pripomorete največ starši sami; šele nato so vzgojitelji v vrtcih, učitelji v šolah in drugi. Ne do- volite, da bodo otroci kolesarili ali vozili motorna vozila, če nimajo ustreznega znanja, če kolesa in vozila niso popolnoma tehnično brezhibna in nimajo vozniki vse potrebne varnostne opreme. Boljše je včasih povzeti nepriljubljeni ukrep (zakleniti vozilo), kot pa da se bo v vaše družine naselila žalost. Otroci, ki bodo del počitnic preživeli na podeželju, pri sorodnikih ali prijateljih, naj bodo le - ti posebej previdni, da ne bodo brez potrebnih dovoljenj opravljali traktorjev ali strojev, saj je v naši deželi preveč delovnih nezgod, ki so mnogokrat posledica neobvladovanja teh naprav. Traktor in moto-kultivator lahko opravljajo osebe, stare najmanj 15 let, delovni stroj pa, ko dopolnijo 18 let. Mnogi otroci bodo del počitnic preživeli z vami v kopališčih, na morju, doma ali v tuji- FRANC FIDERŠEK / O DOGAJANJIH PRED ŠESTDESETIMI LETI (I.) Spoznajmo tudi napol zamoliano Čas druge svetovne vojne, nemške vladavine in nacističnega nasilja na našem ozemlju. Veliko je bilo o tem že zapisanega, tudi v naši lokalni zgodovini, ob tem pa marsikaj prikazano enostransko. Za ptujsko-ormoško območje je podrobno opisana zgodovina narodnoosvobodilnega boja in delo odborov OF, opisane aretacije in izselitve slovenske inteligence, vključno z duhovniki in učitelji, zaplembe premoženja slovenskih društev, podjetnikov, trgovcev in obrtnikov. UVOD Izgnani so bili ljudje, ki so se po prvi svetovni vojni priselili na območje Spodnje Štajerske, največ je bilo primorskih Slovencev, ki so pobegnili pred fašističnim nasiljem. Posebno poglavje je bil načrt masovne izselitve prebivalstva z območja Posavja in Obsotelja jeseni 1941 v severne predele Nemčije. Ti naj bi napravili prostor za preseljene Nemce s Kočevskega in iz Besarabije. Izseljenci v Srbijo, na Hrvaško in na italijansko okupacijsko območje pa so bili zavedni slovenski ljudje, ki bi po nacističnih ocenah ovirali popolno ponemčenje slovenskega življenja na območju Spodnje Štajerske. To naj bi bil "cvet slovenstva", ljudje, ki so prvi občutili neusmiljen bič nacionalsociali-stičnih zavojevalcev. Vloga velike večine ljudi našega območja, teh je bilo pri nas okoli 95 odstotkov, ki je ostala na svojih domovih, pa je bila doslej opisana mnogo preskromno, nekatere skupine opi- sane enostransko - bodisi v dobrem, pa tudi slabem vidiku. Zmagovalci so načrtovali, da bodo vso to množico prebivalstva ponemčili v nekaj letih, za kar so tudi pripravili podrobnejši načrt, vendar se jim je ta načrt začel podirati že v prvem letu okupacije. Prebivalstva, predvidenega za ponemčenje, se niso lotili z bičem, temveč so uporabili stari trik: "Ce osla loviš, mu ovsa moliš." Vse to pa so spremljale brutalne grožnje in nasilna - hvalisava propaganda. Kaj vse je morala preživeti ta pretežna večina našega prebivalstva, je premalo celovito opisano. Prav iz vrst tega prebivalstva je izhajala velika večina kasnejših aktivistov OF, borcev NOB, izmed njih so bili ustreljeni mnogi talci, nešteto trpinov v nemških zaporih in uničevalnih taboriščih, množica ukradenih otrok in drugih žrtev vojne. Tudi tisti, ki so bili nosilci raznih funkcij v organih okupatorjevih krajevnih oblasti, so - razen nekaj izjem - veliko prispevali, da so varovali ljudi na svojem območju, jih reševali iz zaporov in taborišč. Posebej velja poudariti, da je bilo iz vrst prebivalstva na ptuj-sko-ormoškem območju prisilno mobiliziranih v redne enote nemške armade po oceni okoli 7.000 mladih fantov in mož. Niso se odzivali po lastni volji, temveč zaradi bojazni pred krutimi grožnjami okupatorja, pa tudi pod pritiskom domačega okolja, da so lahko njihove družine doma vsaj navidezno varno živele. Mnogi od teh mobilizi-rancev so svoje starše ali druge svojce obvarovali, da niso padli pod streli kot talci ali bili poslani v taborišča, da jim ni bilo zaplenjeno premoženje, kar še zlati velja za kmete, ki so bili na svojo domačijo in grunt življenjsko navezani. Prav ta skupina mladih fantov in mož je morala plačati ogromen krvni davek. Iz vojne se ni vrnilo(po oceni, ker točnih podatkov še vedno nimamo) okoli 1.500 fantov in mož. K temu pa je treba prišteti še več kot sto mobili-zirancev, ki so padli kot borci NOB, bodisi da so se vključili v partizanske enote na slovenskem ozemlju, v brigade, ustanovljene v Sovjetski zvezi, in prekomorske brigade, ustanovljene ob pomoči anglo-amerišk-ih zaveznikov. Opisu, skozi kakšne vrtince groženj, nasilja in propagande je morala večina naših ljudi, predvsem še mladih fantov in mož, je namenjen ta feljton. OKUPACIJA KOT "OSVOBODITEV" Znano je, da je nemška armada 6. aprila 1941 vdrla v takratno državo Jugoslavijo. Že 8. aprila so nemške enote zasedle Ptuj in Ormož. Dva dni za tem so napravile sunek čez reko Dravo in praktično brez resnejših spopadov zasedle kraje, ki so bili že prej predvideni, da bodo postali del velikonemške-ga rajha. Njihovemu vzgledu je sledila tudi fašistična italijanska vojska in zasedla preostali del takratne Dravske banovine z Ljubljano, Dolenjsko in Notranjsko. Po prihodu nemških enot so Madžari dobili svoj delež - Prekmurje. Napadalci s Hitlerjevo Nemčijo na čelu so bili trdno prepričani, da bodo postali končni zmagovalci in kot taki na novih temeljih oblikovali mednarodno pravo. Tedanje mednarodno pravo je temeljilo na "Haški konvenciji", podpisani oktobra 1907 v Haagu na Nizozemskem, pri sestavi je tvorno sodelovala tudi takratna cesarska Nemčija. V tej konvenciji je bilo podrobneje zapisano, kaj sme in česa ne sme počenjati vojskujoča se država na začasno zasedenem ozemlju. Da bi to določilo izigrali, so Nemci, posnemali so jih Italijani in Madžari, začeli pravno tolmačiti, da slovenskega ozemlja niso okupirali, temveč "osvobodili". Takratno državo Jugoslavijo pa so proglasili za "debellatio" - to je dokončno premagano in uničeno državo. Nadaljevanje prihodnjič ni in boste poskrbeli za njihovo varnost, ki pa nikoli ni 100 odstotna. Priporočam, da naj bodo otroci v vozilih vedno v ustreznih sedežih ali pripeti z varnostnimi pasovi, glede na njihovo starost in višino. Naše ugotovitve iz akcije "Otrok varno v vozilu", ki smo jo izvajali več dni skupaj z učenci osnovnih šol pri otroških vrtcih kažejo, da mnogi starši niso doslej poskrbeli za varnost svojih malčkov. Mnogi nimajo vgrajenih otroških sedežev ali le teh otroci ne uporabljajo. Več kot 45 odstotkov voznikov ne uporablja varnostnih pasov, enako sopotniki na prednjih sedežih, le redko jih uporabljajo potniki na zadnjih sedežih. To pa ni vzgledno za naše najmlajše, ki nas zelo radi posnemajo. Spoštovani starši! Potrudimo se in s skupnimi močmi naredimo vse, da bodo otroci čimbolj varni, še zlasti v času počitnic, ko bodo začasno pozabili na šolske klopi, ko bo med njimi več sproščenosti, igrivosti, mnogi bodo tudi sami zaradi vaših obveznosti na delovnih mestih. Verjamem, da je želja vseh vas, da se bodo vaši otroci vrnili v enakem stanju v šolske klopi, zato pa je potrebno tudi nekaj storiti. Vsem želim lepe počitnice, prijetne dni na oddihu, kjerkoli že boste. Učencem in dijakom pa tudi, da bi uspešno startali v novo šolsko leto. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franc Kozel, univ. dipl. prav. SLOVENSKA BISTRICA / POLETNI KULTURNI UTRIP Starobistriški veieri in studeniški kulturni veier Julijski poletni kulturni utrip v slovenjebistriški občini zaznamujejo letos šesti Starobistriški večeri in četrti stude-niški kulturni večer. Kulture željni obiskovalci občinskega središča si lahko ogledajo še stalne zbirke v bistriškem gradu, v galeriji Grad Slovenska Bistrica pa so vse do 1. septembra na ogled likovna dela Jureta Cekute iz Celja -umetnika slikarja svetovnega slovesa z izbranim in izostrenim posluhom za mnoge stvari. Starobistriški večeri so se v Slovenski Bistrici že "prijeli" in prireditve so zadnja leta dobro obiskane. Letošnje poletje si obiskovalci lahko ogledajo štiri predstave, opero, dve komediji in koncert v okviru prireditev Podoba Slovenije. Prva prireditev letošnjih šestih Starobistriških večerov je bila v petek, 5. julija s komorno izvedbo opere Gorenjski slavč-ek, Antona Foersterja. V soboto je sledil Špas teater Mengeš, s komedijo Stevardese prihajajo. V petek, 12. julija bo v okviru Imago Sloveniae — Podoba Slovenije koncert skupine Terra folk in v petek, 19. julija še komedija Teatra 55 iz Ljubljane "Kaj pa zdaj". Prijel se je tudi studeniški kulturni večer, četrti po vrsti. Letošnje prireditve se bodo odvijale v soboto, 20. julija s prič-etkom ob 17. uri, z osrednjo prireditvijo ob 20. uri. Ob 16. uri tega dne bo pred studeniškim samostanom prikaz mlačve žita na stari način, vmes bodo nastopili studeniški ljudski godci. Uro kasneje bo sprejem studeniških rojakov in zdomcev, ob 18. uri pa bo v samostanu odprtje nekaj odmevnih razstav, od starih molitveni-kov in podobic, starih šivalnih strojev, slik z motivi Studenic, svatovskih dobrot do narodnih noš in mask med Pohorjem in Bočem. Ob 19. uri bo v farni cerkvi nastop pojočega patra Janeza Ferleža, ob 20. uri pa koncert godbe na pihala Viva iz Zagorja. Svoj nastop je potrdil tudi kantavtor Adi Smolar, nastopile pa bodo še ljudske pevke z etno instrumenti iz Svečine, ter folklorni skupini iz Češke in Košuta iz Poljčan. Prikazali bodo svatovski ples po pripovedi župnika Pankracija Poteka. Prireditev bodo sklenili pater Janez Ferlež, folklorna skupina s Češke, za nameček pa bo še velik ognjemet. VT HUM PRI ORMOŽU / KRESOVANJE OB DNEVU DR@AVNOSTI Priložnost bo izbrati nove ljudi Koalicija Slovenija je na Dan državnosti pripravila že sedmo tradicionalno kresovanje, tokrat ponovno na Humu pri Ormožu. Po masi za domovino, ki jo je ob somasevanju dekanijskih duhovnikov vodil ormoški kaplan Boštjan Nemanic, je sledil bogat kulturni program. V programu so sodelovali pevski zbor Caballeta iz Ormoža, pevski zbor Credo iz Središča in ormoški skavti, ki so predstavili slovenski grb. Program je povezovala Tanja Vaupotič. Prireditve se je poleg domačega poslanca Alojza Soka udeležil tudi poslanec SDS Jože Jerovšek. Oba sta v svojih nagovorih opozorila na mnoge nepravilnosti, ki se dogajajo v naši domovini. Vsak zase sta tudi posebej izpostavljala slovensko preteklost, ter čase, ko so Slovenci predstavljali vzgled kulturne in narodne omike v Evropi. Predsednik občinskega odbora SDS Alojz Vozlič pa je zbrane spomnil, da bodo letos spet predsedniške in občinske volitve in da bo tako dana priložnost izbrati nove ljudi za drugačno vodenje države in občine. Za dobro razpoloženje ob prižganem kresu, ki ga je letos postavil Marjan Goričan, je poskrbel ansambel Jeruzalem. Ob dobri domači kapljici in dobrotah so se številni udeleženci tokratne prireditve zadržali pozno v noč. mag. Simon Kolmanič pii lifi Ml fom KIDRIČEVO / ANTON BUTOLEN ODPRL POSLANSKO PISARNO Poslanec državnega zbora Anton Butolen je v ponedeljek, 8. julija dopoldne pripravil kraj{o tiskovno konferenco ob odprtju svoje poslanske pisarne v ob-~ini Kidri~evo. Ob prisotnosti državne poslanke Lidije Majnik in kidri~evskega župana Alojza Špraha je povedal, da bo poslanska pisarna obratovala vsak ponedeljek od 10. do 14. ure v drugem nadstropju stavbe v kateri so tudi prostori kidri~evske ob~ine, v ulici Borisa Kraigherja 25. Poslansko pisarno v Kid-ri~evem bo vodil ob~inski svetnik Liberalne demokracije, Vlado Forbici. (-OM) MARKOVCI / OCENJEVALI BODO UREJENOST IN OKOLJE V turisti~nem dru{tvu ob~ine Markovci bodo tudi v leto{njem poletju izvajali akcijo za najbolje urejeno okolje. Komisija turisti~-nega dru{tva je z ocenjevanjem urejenosti doma~ij, va{kih in poslovnih objektov ter vasi in zaselkov pri~ela že v sredo, 10. julija, delo pa bodo sklenili 31. avgusta. Sve~ano proglasitev najbolje ocenjenih in podelitev priznanj zmagovalcem posameznih kategorij pa bodo opravili na posebni slovesnosti v septembru. (-OM) PTUJ / LOVCI BODO UREJALI REMIZE V lovski družini Jože Lacko Ptuj se zadnje ~ase intenzivneje ukvarjajo z varovanjem naravnega okolja divjadi, saj so akcije v minulih dveh letih že rodile prve sadove. Tudi jutri, v petek, 12. julija se bodo ob 16. uri zbrali pri svojem lovskem domu na Gaj-kah, oziroma v Spuhlji 33 b in v popoldanski akciji na svojih lovi{~ih urejali remize za malo divjad. Svoje ~lane in ljubitelje divjadi vabijo, da se jim pridružijo. (-OM) VELIKA NEDELJA / 31. DAN GASILCEV V soboto, 13. julija bodo ormo-{ki gasilci v Veliki Nedelji proslavili 31. dan gasilcev ob~ine Ormož. Ob 14. uri se bo pri~elo tekmovanje za pokal Velike Nedelje. Sve~ana proslava s kulturnim programom ter razglasitvijo rezultatov tekmovanja pa bo na vrsti ob 18. uri. Sledila bo tradicionalna velikonedeljska no~. (mf) VITOMARCI / POLETNE DELAVNICE ZA OTROKE Od ponedeljka, 1. julija do petka so v Vitomarcih potekale poletne delavnice, ki jih je izvajal Center za socialno delo Ptuj. Delavnic se je udeležilo 35 otrok, ki so slikali v razli~nih tehnikah in na razli~ne materiale, izdelovali so vo{~ilnice, ~arovnice in nakit. Organizirali so tudi gledali{ko in plesno delavnico. V delavnici je delalo sedem in{truktorjev. Tretjino stro{kov so pokrili star{i, ostalo pa ob~ina Sv. Andraž in {tevilni sponzorji. V petek so za star{e pripravili razstavo izdelkov in pripravili so kraj{i kulturni program v katerem so ~lani gle-dali{ke delavnice zaigrali Pepel-ko, lastno igrico, Janka in Metko ter sodobno Trnuj~ico. Prestavili pa so se tudi s plesnimi to~ka-mi. TRNOVSKA VAS / POLETNA SREČANJA V tednu od 1. do 5. julija so v Trnovski vasi potekala poletna sre~anja za najmlaj{e, ki jih je organiziralo kulturno dru{tvo Mur- Qii M fmi {ec — Živkov iz Trnovske vasi. Sre~anja je obiskovalo 32 otrok, ki so slikali na razli~ne materiale, oblikovali z glino, precej ~asa pa so posve~ali raznim igram in {tevilnim drugim aktivnostim. Ob koncu so pripravili priložnostno razstavo in prireditev za star{e. Izvedbo poletnih sre~anj so finan~no podprli star{i, nekateri podjetniki iz Trnovske vasi, v najve~ji meri pa ob~ina Trnovska vas. Svoje izdelke bodo otroci predstavili na razstavi, ki jo bodo pripravili jeseni ob prazniku ob~ine Trnovska vas. Kot je povedal predsednik dru{tva Mur{ec — Živkov Danilo Mur-{ec je z odzivom otrok in star-{ev zelo zadovoljen in pravi, da v dru{tvu že na~rtujejo poletna sre~anja za prihodnje leto, ko jih nameravajo izvesti v ve~ih skupinah. V kulturnem dru{tvu pa se tudi že intenzivno pripravljajo na jesen, ko bo njihova dejavnost bogato zaživela, o konkretnih aktivnostih pa zaenkrat ni želel spregovoriti. SV. TROJICA / LETNI KINO NA PROSTEM Mati~na knjižnica Lenart ob 40-letnici delovanja skupaj s kulturnim dru{tvom Ernest Golob Peter iz Sv. Trojice organizira ki-nopredstave na prostem. Prvo so organizirali v petek, 5. julija, ob 22. uri ob troji{kem jezeru, ko so zavrteli slovenski film Svet na Kajžarju, posnetega v Halozah pred 50-timi leti. Organizatorji so bili z udeležbo zadovoljni, zato so se odločili, da {e bodo to poletje organizirali {e tri kinop-redstave na prostem. 19. julija bodo zavrteli film Poletje v {ko-ljki, 2. avgusta pa Nepopisan list in 23. avgusta Cvetje v jeseni. (Zmago Šalamun) TRNOVSKA VAS / VARNOST V OBČINI Prej{nji četrtek so se občinski svetniki občine Trnovska vas seznanili s stanjem varnostnih pojavov v občini, ki jih je predstavil vodja varnostnega okoli{a, policist Srečko Herak. Sprejeli so tudi sklep o financiranju dveh razvojnih programov podeželja. Prvi združuje pet občin na področju Slovenskih goric (Destrnik, Sv. Andraž, Dornava, Jur{inci in Trnovska vas), drugi pa se vključuje v področje CRPOV z imenovanim projektnim svetom, z vodjem ing. kmetijstva, Manfre-dom Jakobom. Za predstavnika v svet javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je svet predlagal Ivana Lovrenčiča. (fl) BENEDIKT / PRAZNOVANJA OB PRAZNIKU OBČINE Zagorelo je na bencinskem servisu Tekmovalci so se pomerili tudi v sajenju rož Prireditve ob 3. prazniku občine Benedikt so se pričele 29. junija s koncertom me{anega pevskega zbora KD Benedikt. V petek, 5. julija, pa je lovska družina Benedikt organizirala tekmovanje v streljanju z malokalibrsko pu{ko na streli{ču v Fartekovi grabi. Tekmovanja se je udeležilo 22 ekip ali 88 strelcev. tva kmečkih žena in deklet, pri moških pa ekipa Benedikt -vrh. Igre je organiziralo športno društvo Benedikt, za pogostitev pa je poskrbelo društvo kmečkih žena in deklet. Med igrami pa je zagorelo na bencinskem servisu v Benediktu. Požar je nastal ob iztoku naftnih derivatov iz avtomobilske cisterne v rezervoarje OMW Is-trabenz v Benediktu, do katerega je prišlo zaradi nepazljivosti voznika in je prišlo do preboja statične energije. Da ne bo pomote, šlo je za gasilsko vajo, v kateri je sodelovalo osem gasilskih društev in poklicna gasilska enota iz Maribora, policijska postaja Lenart in Zdravstveni dom Lenart z reševalnim vozilom. Na vaji so sodelovali PGD Benedikt, PGD Maribor, PGD Lenart, PGD Gornja Radgona, PGD Sp. Ščavnica, PGD Sv. Trojica, PGD Sv. Ana in PGD Pri ženskah ekipno so zmagale Mame mažuretke pred ekipo ŠD Benedikt in ekipo OŠ Benedikt. Pri moških ekipno je zmagala ekipa Amaterji, pred OŠ Benedikt in ekipo Vrtnarstva Hoja. Pri moških posamezno je bil najboljši Fredi Jančič, pred Marjanom Perkom in Marjanom Rojsom. Pri ženskah posamezno pa je zmagala Cirila Žel, pred Danico Lončarič in Tejo Lončarič. V soboto popoldne pa so potekale Igre na vasi na igrišču pri OŠ Benedikt. Ekipe so se pomerile v sajenju rož, štafeti z jajci, zabijanju žebljev, molzenju krave, kotaljenju avtoplašča med ovirami in iskanju koruznih storžev v blatu. Sodelovalo je devet ekip, med katerimi je bila najuspešnejša ekipa Benedikt - vrh, pred ekipo osnovne šole in ekipo Koloniale. Za popestritev iger pa so se pomerile ekipe tudi v vlečenje vrvi. Pri ženskah je zmagala ekipa druš- Sv. Jurij ter poklicna gasilska enota Maribor. Vsa gasilska vozila, ki so sodelovala na vaji so delno opremljena za gašenje nevarnih snovi in opremljena z visokotlačnimi črpalkami ter drugo tehnično opremo. Gasilci PGD Maribor in gasilska poklicna enota Maribor pa je na vaji prikazala gašenje z višine. Avto lestev poklicne gasilske enote Maribor doseže višino 42 metrov, avtolestev PGD Maribor pa 30 metrov. Vajo je vodil poveljnik Gasilske zveze Lenart Leopold Omerzu. V nedeljo pa so se benedi~ani odpravili na 10 kilometrov dolgi pohod po ob~ini z naslovom Spoznajmo svoj kraj, ki se ga je udeležilo okrog 200 pohodni-kov. Pohod je organiziralo športno društvo Benedikt, ki je po pohodu pripravilo še nogometni turnir v malem nogometu med ekipami naselij ob~ine Benedikt. Na turnirju je sodelovalo šest ekip. Zmagala je ekipa Benedikt — levi breg, pred ekipo Štajngrove in ekipe Benedikt — desni breg. Osrednja prireditev ob 3. ob~inskem prazniku pa bo v petek, 12. julija v šotoru na igriš~u pri osnovni šoli. Zmagoslav Šalamun STEVERJAN / 32. STEVERJANSKI FESTIVAL Zmagovalci Vitezi celjski in Modrijani V nedeljo se je v Števerjanu, slovenski vasici nad Gorico v Italiji, končal 32. festival narodno zabavne glasbe, ki je gostil kar dvaindvajset ansamblov te zvrsti iz Slovenije (žal tudi tokrat ni bilo nobenega ansambla iz zamejstva). Iz petkovega in sobotnega nastopa se je v nedeljski finalni nastop uvrstilo trinajst ansamblov. Strokovna komisija je za najboljši ansambel določila Viteze celjske iz Celja, ki so že drugič postali zmagovalci tega festivala. Občinstvo je za najboljši ansambel izbralo Modrijane iz Dobrne, ki so letos slavili tudi na Vurberku. Oba ansambla bomo (jutri) slišali tudi na ptujskem festivalu (z drugim programom). Za najboljši kvintet je bil izbran ansambel Cvet iz Radeč, za trio pa ansambel Marjana Drofenika iz Šmarij pri Jelšah. Vokalno je izstopal ansambel Lipovšek iz Velenja (sami znanci ptujskega festivala). V finalni nastop so se uvrstili tudi člani ansambla Dinamika z Destrnika, nastopali pa so tudi Ptujski graščaki iz Ptuja. Fl PREJELI SMO Poljedelstvo - jari ječmen Sem sadjar, z ženo imava še 3 ha obdelovalne zemlje. Neka bivša tovarišica, ki je bila v službi ljudstva zaposlena na občini Ptuj mi je nekoč rekla: "Kmetje, saj smo vam regulirali, meliolirali, koma-sirali Pesniško dolino. Na seji na Ptuju sem ji rekel: "Draga tovari-šica, Pesniška dolina ni zlato polje. Imam traktor znamke Ford (41 konjskih sil). Z lahkoto sem oral po naših slovenjegoriških hribih, njivah. Ko pa sem šel na parcelo Pesniške doline, sem se moral vrniti domov po drugi traktor. Tako, da sva sedla za volan dva človeka. " Kaj bi naj bilo v mojem pisanju bistveno? Posejal sem že v mesecu februarju jari ječmen. Seme sem kupil na Kmetijski zadrugi Ptuj -enota Vitomarci, sedaj občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Izvajal sem vse agrotehnične ukrepe. Škropivo proti strgaču je stalo 1.265 SIT, proti plesni sem škropil dvakrat in je stalo 6.330 SIT, škropivo proti plevelu 5.300 SIT, NPK, 400 kg, je stal 25.700 SIT, za semena sem porabil 22.500 SIT, 5.000 SIT za prevoz ječmena v Rače, 15.000 SIT oranje, ena ura kombajna stane 20.000 SIT, ter sejanje, vlačenje, gnojenje... Skupaj znašajo stroški 101.095 tolarjev, brez dodatnih lastnih stroškov, za ceno ječmena pa še ne vem. Pridelek ječmena je 4.560 kg. K manjšemu pridelku je pripomoglo sonce, suša zadnji čas zorenja. Proti temu ni zaščite. Danes je 4. julij, pa še ne poznamo cene naših poljedelskih pridelkov (koruza, pšenica, ječmen...). Gospoda na Ministrstvu, prosim, če ste zaspani, zbudite se! Vas lepo pozdravljamo kmetje - volivci. Ivan Silec, poljedelec in sadjar v občini Sv. Andraž v Slov. goricah pri Ptuju MARKETING Plan medijev a. del Festival Lent je končan in čas je, da nadaljujemo z našim medijskim planom. Po opredelitvi medijskih ciljev je potrebno sestaviti strategijo, ki naj bi pripeljala do uspešne komunikacijske oz. oglaševalske akcije. Napisal sem »naj bi« saj e tako dobra strategija ne zagotavlja uspene izvedbe akcije (nepredvideni dogodki _) terpo-sledično bolje prodaje izdelkov ali izboljanja imidža podjetja v očeh javnosti.»Medijska strategija Oglaševanje mora doseči potrošnika, zato je potrebno izbirati medije, ki dosegajo ustrezne ciljne skupine oz. izbrane potrošnike. Konkretna izbira medijev pa je odvisna od posameznih izdelkov, medijskih navad potrošnikov in oglasnega sporočila. Pri izbiri učinkovitega medija je potrebno paziti, da: - doseže ciljno občinstvo - da ga vidi karseda širok krog ljudi (več o merilih bomo s - sporočilo prenese z maksimalno vidnostjo - da je oglas med ljudmi opažen, - sporočilo prenese ekonomično in v okvirih proračuna - da se za določeno ceno dobi kar največ objav, ki imajo določen obseg in opa-ženost med ljudmi, - s ciljnim občinstvom komunicira na način, ki je primeren izdelku - da je oglas objavljen v primernem mediju. Značilnosti najbolj razširjenih medijev: - časopisi - ljudje jim zaupajo, so široko sprejemljivi in brezčasni, pokrijejo tudi krajevne trge (lokalni časopisi), imajo kratko življenjsko dobo in nizko kakovost reprodukcije, - televizija - združuje sliko, zvok in gibanje, omogoča visoko pozornost in ima visok doseg, povzroča visoke stroške, ima kratko izpostavitev in preveč splošno občinstvo, - direktna pošta - ima izbrane prejemnike, znotraj istega medija ni konkurence, povzroča sorazmerno visoke stroške, je nepriljubljena in pogosto roma v smeti, - radio - ima množično uporabo, povzroča nizke stroške, omogoča samo zvočno predstavitev, dosega nizko pozornost ter kratke izpostavitve, - revije - imajo visoko selektivnost, so verodostojne, reprodukcija je kakovostna, imajo dolgo življenjsko dobo, en izvod bere več različnih bralcev, - obcestni panoji - imajo veliko ponovljenih izpostavitev, nizke stroške, zajemajo splošno občinstvo in omogočajo samo omejeno ustvarjalnost, - brošure in prospekti - imajo dolgo življenjsko dobo, reprodukcija je kakovostna, so verodostojni, imajo izbrano občinstvo, med oglasi znotraj istega medija ni konkurence, dostop je oseben. Pišite na e-naslov: zlato. ogledalo@radio-tednik.si ali fidel^for^ev^-r&yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri ustvarjanju kolumne. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog PTUJ / O PTUJSKEM JEZERU V LUCI ZAKONA O PLOVBI PO CELINSKIH VODAH Kdaj bo Ptuj dobil drugo Jessi? Ptujsko jezero je s 420 ha površine največje akumulacijsko jezero v Sloveniji. Njegova lastnica je država, z njim kot delom energetskega objekta pa upravljajo Dravske elektrarne Maribor. Coniranje ptujskega jezera po namembnosti je opredeljeno v programskih zasnovah prostorskega plana, ki jih je mestna ob~ina sprejela leta 1997. Razdeljeno je na mirno-priobalno naravovarstveno cono, mirno priobalno {portno-rekreacijsko cono, dinami~no-priobalno in {portno-rekreacijsko cono, di-nami~no, re~no in {portno-rekreacijsko cono ter hrupno dinami~no, re~no in {portno-rekreacijsko cono. Kljub temu, da so dani vsi pogoji za ve~jo izkori{~enost jezera, se zadeve že leta ne premaknej o z mrtve to~ke. Vse, kar se na jezeru dogaja je bolj ali manj spontano in se izvaja v okviru dru{tev, ki se ukvarjajo s {porti na vodi. Konkretizacije vrste aktivnosti, za katere so dane osnove že v samem coniranju, pa {e ni. Nekatere aktivnosti naj bi sedaj spodbudil aprila letos objav- Ptujsko jezero je že leta neizkoriščeno možnost in priložnost ptujskega turizma. Pogled na največje slovensko akumulacijsko jezero z balona. Foto: Črtomir Goznik Ijen zakon o plovbi po celinskih vodah, ki nalaga lokalnim skupnostim, da plovbo na posamezni celinski vodi na svojem obmo~-ju ob upo{tevanju naravnih danosti uredijo s plo{nim aktom o določitvi plovnega režima, ki je potreben zaradi varnosti plovbe ob izvajanju turisti~nih, {port-nih in rekreacijskih dejavnosti. Pri tem pa morajo upo{tevati tudi pravilnik o ~olnih in pla-vajo~ih napravah, ki je bil sprejet maja. Ptujski župan Miroslav Luci optimisti~no napoveduje, da se bodo mestni svetniki z be- ZAMENCI / PRVO SREČANJE SEDANJIH IN NEKDANJIH PREBIVALCEV Sreianje pod gobo Skupinski posnetek s prvega srečanja Žamenčanov. Foto: Cilka V soboto, 1. junija, je bilo na pobudo Franca Zagorška prvo srečanje sedanjih in nekdanjih prebivalcev vasice Žamenci v občini Dornava. ne razsvetljave. Žamenčani pravijo, da bodo njihova srečanja postala tradicionalna. MS sedilom odloka o plovnem režimu srečali že na septembrski seji. Pri tem računa na sodelovanje vseh, ki se že sedaj ukvarjajo z dejavnostmi na Ptujskem jezeru, države, Dravskih elek-tarn, naravovarstvenikov, ribičev in podobno. Odlok mora biti sestavljen tako, da bo sprejemljiv za vse. V Termah Ptuj ocenjujejo, da je Ptujsko jezero eno najbolj perspektivnih turističnih območij, s katerim se bo mesto ukvarjalo v naslednjih letih. Direktor Andrej Klasinc poudarja, da so v Termah {e kako zainteresirani, da se njihovi objekti povežejo z jezerom. V ta namen bi bilo potrebno urediti pomola oziroma čolni{či pri Termah in restavraciji Ribič. Že nekaj let je v ptujski občinski upravi prisotna zamisel, da bi se naj v sklopu večje turistične izrabe jezera uredilo pet pomolov. Prestojnik skupne uprave občin Stanislav Napast se ogreva za pomole pri restavraciji Ribič, pri Termah, v Sturmovcih, na Ranci in v Mar-kovcih ter za ladjo, ki bi stalno vozila po jezeru. Ker občina kapitala nima, računajo, da bi privabili zasebni kapital oziroma kapital zainteresiranih. Čim prej pa bi morali pričeti s konkretnimi izpeljavami aktivnosti, ker bo sicer Ptujsko jezero {e dolgo le ena od priložnosti in možnosti večjega turističnega izplena, a žal neizkori{čena, ki pa je tudi iz leta v leto bolj onesnaženo. Za prvo ladjico Jessi, se je zadeva slabo iztekla. Se bo zgodba ponovila {e v drugo? MG Letos mineva 680 let od prve omembe kraja. V vasici živi zdaj 75 prebivalcev, na sre~anju pa se jih je zbralo ve~ kot 120 vseh generacij. Prav zanimivo je bilo sli{ati zgodbe, ki so jih pripovedovali ob starih fotografijah starej{i doma~ini. Naj-starej{i doma~in je bil 83-letni RAZPRODAJA BLAGA VSAK METER 500 SIT AVTO CELJE REZERVNI DELI ZA AVTOMOBILE Anton Kovacec, najmlaj{a pa 9-mese~na Nina Golob. Ob tej priložnosti so v kraju postavili nov simbol, veliko leseno gobo, saj je njihov kraj znan po tem, da v okoli{kih gozdovih rastejo gobe. Franc Šegu-la, župan občine Dornava, je ob tem predal namenu tudi del jav- Milena Jakopec s.p. POTAPUAŠKA OPREMA NAVTIČNA OPREMA Mariborska c. 15, Ptuj, Tel.: 02 783 73 81, GSM: 040 548 666 AKCIJA TEDNIKOVA NATAKARICA POLETJA 2002 Pri časopisu Tednik smo se odločili, da Izpeljemo nagradno Igro Tednikova natakarica poletja 2002, v kateri boste sodelovali vi, drage bralke in bralci. Vsak teden do konca poletja bomo objavili glasovalni kupon ter aktualno lestvico prvih desetih naj natakaric in predstavitev vodilne natakarice. Glavna nagrada ob zaključku akcije je tedenski aranžma na Jadranu za dve osebi. Prislužila si jo bo natakarica, za katero boste v trajanju akcije poslali največ pravilno izpolnjenih glasovalnih kuponov. Kupone bomo objavili v vsakem Tedniku do konca avgusta, izpolnjene pa pošljete na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6,2250 Ptuj. Glasovalni kupon za TEDNIKOVO NATAKARICO POLETJA 2002 Glasujem za:.................................................................................... Ime in naslov lokala:......................................................................... Netallcino prijetno polete ### akcijske cene izdelkov za vroče dni: za svežino doma za zelen vrt za obnovljeno hišo za brezskrbne počitnice _ ts POPUS METALKA TRGOVINA Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00 METALKA' TRGOVINA Mercator Mercatorjev sparovcek HAJDINA / S 27. SEJE SVETA OBČINE Vzorini primer reševanja gradnje kanalizacije Hajdinski svetniki so se 3. julija sestali na 27. redni seji. V okviru osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega družbenega plana za obmo~je ob~ine so sprejeli tri spremembe, ki se nanašajo na obmo~je ureditve ob~inskega središ~a v Zgornji Hajdini, igriš~a onkraj železnice v Zgornji Hajdini in na odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na obmo~ju ob~ine Hajdine. Za omenjene spremembe plana so tudi že pridobili vseh trinajst potrebnih soglasij. Druge spremembe v prostoru bodo urejali v okviru drugega dela sprememb plana. V ničemer pa v tem trenutku s sprejemom le treh sprememb ne ogrožajo možnih novih poselitev. Za gradnjo je na voljo okrog petdeset primernih lokacij. Predstojnik Skupne uprave občin Stanislav Napast je haj-dinskim svetnikom podrobneje prestavil potek priprave odloka o prostorskih spremembah, ki je zelo zapleten in dolgotrajen. Nekateri svetniki so pričakovali, da bo do obravnave osnutka odloka sprememb prišlo hitreje. S spremembami planov se tako ali drugače ukvarja okrog sto strokovnjakov v ministrstvih in uradih. Iz občin na Ptujskem je prišlo več kot 1250 pobud za spremembo plana, vsako je potrebno podrobno obrazložiti vsaj na treh straneh, na soglasje iz arheološke stroke se na primer čaka eno leto, tudi zato se takšen odlok pripravlja več let. Z zakonom o nadzoru državnih pomoči so uskladili pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina ter o subvencioniranju obrestne mere za kreditiranje programov za pospeševanje malega gospodarstva. Za intervencije v kmetijstvo je v letošnjem proračunu namenjenih 6 milijonov tolarjev, za subvencije obrestne mere pa 5 milijonov 342 tisoč tolarjev. Hajdinski svetniki so julijski seji sprejeli tudi odlok o priključitvi naselja Lancova vas pri Ptuju k naselju Dražen-ci. Župan Radoslav Simonič in direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko pa sta jih seznanila tudi s potekom dogajanj v konzorciju za realizacijo krovne pogodbe o združevanju finančnih sredstev za realizacijo regionalnega projekta zaščite kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ki predstavlja vzorčni primer reševanja tovrstnih vprašanj v okviru nepovratnih tujih finančnih sredstev in brez podelitve koncesij. Za zdaj sta se za vključitev konzorcij odločili le mestna občina Ptuj in občina Hajdina ter Komunalno podjetje, ki je koordinator projekta. V konzorcij naj bi se vključile tudi občine Do-rnava, Markovci in Kidričevo. Pri tem so se seznanili tudi z namero občine Kidričevo, ki želi neposredno brez javnega razpisa podpisati "Sporazum o izgradnji, obratovanju in financiranju kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Kidričevo s firmo Aquaplus z Dunaja. Ministrstvo za okolje in prostor županu občine Kidričevo ne priporoča podpisa tega sporazu- SLOVENSKA BISTRICA / 31. SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejeli vse predlagano Lahko bi rekli, ni~ pretresljivega se ni dogajalo na zadnji ponedeljkovi seji ob~inskega sveta, kjer je bilo v obravnavi nekaj odlokov, pravilnikov, programov zazidalnih na~rtov, kadrovskih zadev in mnenj ob~inskega sveta o naložbah, prijavljenih na javni razpis za sofinanciranje prostorskega urejanja pri razvoju infrastrukture in obnove vasi v letu 2002. Soglasno so bile sprejete spremembe in dopolnitve. Statuta občine Slovenska Bistrica. Nekaj več razprave je bilo pri drugem branju odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Slovenska Bistrica predvsem zaradi vlaganj v zunanjih krajevnih skupnostih v to infrastrukturo, kjer ljudi zanima, kako bo v prihodnje z omenjeno lastnino. Odlok je bil sprejet z enim glasom proti. Soglasno so svetniki sprejeli tudi pravilnik o spremembah in merilih pravilnika pri izdaji soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, kjer v občini Slovenska Bistrica opravljajo gostinsko dejavnost. V prvi obravnavi je bil soglasno sprejet tudi pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika pri finansiranju športa v občini Slovenska Bistrica. Prav tako je bil soglasno sprejet investicijski program za adaptacijo in ma, ker občina izvaja javno gospodarsko službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda preko javnega Komunalnega podjetja Ptuj. Ce pa se bo odločila za drugo obliko izvajanja javne službe, mora najprej spremeniti svoje predpise, ki določajo način in obliko izvajanja javne službe. Podelitev koncesije je nazorno opisana v "Mnenju o nekaterih vprašanjih koncesije za odvajanje in čiščenje odpadnih voda", ki ga je pripravil Inštitut za javno upravo. Hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je tudi podpredsednik konzorcija, je prepričan, da je konzorcij najboljši način reševanja gradnje kanalizacije v občini Hajdina, kjer nanjo čaka 1100 gospodinjstev. Najenostavneje bi sicer bilo podeliti koncesijo, potem pa bi Hajdinčani krvavo plačevali takšno odločitev 30 in več let. Zavzeli so se za čim hitrejšo pripravo projektov. Komisijo za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in najlepše urejene objekte v občini Hajdini bo vodil Branko Burjan, pomagale mu bodo Dragica Polajžer, Sitar Marta, Jelka Zupanič, Dragica Meglič, Anica Žumer, Anica Drevenšek in Angelca Mlakar. Seji sveta je sledila slovesnost v vaškem domu v Dražencih, kjer so svetniki skupaj z županom izrekli toplo dobrodošlico svojim novim občanom. MG prizidek telovadnice, šole in vrtca k podružnični osnovni šoli Zgornja Ložnica, kjer je sofinanciranje naložbe iz državnega proračuna prične v letu 2003, glavnina sredstev pa bo zagotovljena v letu 2005. Svetniki so sprejeli še program priprave zazidalnega načrta za kompleks vojašnice in program priprav zazidalnega načrta "Gradišča", najstarejšega dela mestnega jedra. Soglasno so sprejeli tudi program investicij v regionalno infrastrukturo za rekonstrukcijo nekaterih lokalnih cest. Sprejeli so tudi ponujene kadrovske zadeve, od imenovanja članov sveta zavoda osnovne šole Gustava Šiliha Laporje, imenovanje Staneta Gradišnika za ravnatelja Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica ter Gabrijela Cintaverja za v.d. direktorja javnega stanovanjskega sklada občine. VT ORMOŽ / Z ŽETVIJO PŠENICE PRIČELI V PONEDELJEK Letos nižji odkup Pri Jeruzalem — Ormož SAT d.d. imajo pšenico posejano na 496 ha njivskih povr{in.V Me{alnici v Sredi{~u ob Dravi je bodo sprejeli okoli 6120 ton, od tega iz lastne proizvodnje 3100 ton, iz kme~ke — zadružne 2700 ton ter preostalih 320 ton še od Jurko d.o.o. Vso pšenico iz odkupa in lastno, ki jo prepeljejo v Mešalnico oziroma sušilno prevzemni center v Središ~u ob Dravi, že nekaj let prodajo Žitu Ljubljana. Prvo pšenico so v Mešalnici sprejeli že minulo soboto, z žetvijo v lastni proizvodnji so pričeli v ponedeljek in računajo, da bodo za spravilo letošnjega pridelka, če bo vreme ugodno, potrebovali okoli 10 do 12 delovnih dni žetve. Računajo pa, da jim je letošnja suša po svoje "oklestila" pridelek pšenice. "Problem pri pridelavi pšenice je, ker vse do zadnjega ne vemo, kakšna bo njena odkupna cena. V sami proizvodnji so stroški narasli, izredno so se podražila zaščitna sredstva in seme, še najbolj pa mineralna gnojila. Po vseh teh informacijah predvidevamo, da bo cena letošnjega pridelka v primerjavi z lanskim nižja in tako je ekonomičnost letošnje proizvodnje močno vprašljiva," je o tej problematiki povedal Marjan Mlinarič, direktor obrata Pol-jedeljstvo pri Jeruzalem Ormož SAT d.d. Sorte pšenice, kot so od žitar-ka, lara, ornicar, profit, soisons in sorti jarina - remus in le-guan so na obratu Poljedeljstvo posejali na osnovni analiz iz prejšnjih, kjer sledijo novim sortam, ki se pojavljajo na tržišču. Najprej jih pričnejo uvajati na manjših parcelah in če se v teh pogojih izkažejo, jih po-sejejo na večjih površinah. Na osnovi ugodnih analiz iz lanskega leta so na obratu Pol-jedeljstvo letos posejali nekaj več površin s sorto ornikar. Vse ostalo pa je v veliki meri odvisno od lege parcel in vremenskih pogojev. Mednje štejejo tudi sušo, ki je tudi letos po svoje "oklestila" hektarski pridelek, še posebej na lahkih tleh. Kolikšna bo pri njih škoda po suši je sedaj še težko reči, da pa bo precejšnja, ocenjujejo tudi zaradi zgodnje žetve, saj z njo pred desetim julijem ne bi smeli začeti. Tako pa je suša za teden dni skrajšala vegetacijo, kar pomeni tudi manjši pridelek. Franc Krabonja — tehnični direktor primarne proizvodnje v obratu Poljedelstvo je uvodoma povedal, da je sušilno prevzemni center v Mešalnici Središče ob Dravi namenjen vsem količinam pšenice v občini Ormož, tako iz lastne kot kmečke — zadružne proizvodnje. Vse je pripravljeno in minulo soboto so že sprejeli prve količine letošnje pšenice iz kmečke proizvodnje, v ponedeljek pa iz lastne. Franc Krabonja je še povedal, da so kmečke pšenice bolj zrele, kot v njihovi proizvodnji, saj kmetje mnogokje ne sledijo novejšim tehnološkim dognanjem na tem področju, pa tudi na sušnih predelih, kjer je suša napravila večjo škodo, je pšenica veliko bolj zrela, kot drugod in po pred-vzorcih, ki jih kmetje prinaša- Izvedeli smo MEŠANO SLOVENSKO-BAVARSKA KOMISIJA OBISKALA PTUJ Vremenskem polaciju ptujskega gradu je ptujski župan Miroslav Luci 5. julija pozdravil člane mešane sleven-ske-bavarske komisije, ki je imela 4. in 5. julija svoje redno zasedanje v Mariboru. Med dvodnevnim zasedanjem so si predstavniki različnih ministrstev in drugih vladnih ustanov iz Bavarske in Slovenije ogledali nekatere zanimivosti na Štajerskem. OBISK BURGHAUSNA IN BANSKE ŠTIAVNICE v Člani sveta mestne občine Ptuj in občinskega vodstva bodo 13. in 14. julija obiskali Burghausen, 15. julija po tudi Bansko Štiavnico. Z obema mestoma so Ptujčani navezali prijateljske stike, ki jih želijo poglobiti na številnih področjih sodelovanja. V Burghausnu bo med obiskom Ptujčanov potekal tudi tradicionalni mestni sejem, na katerem se bodo iz Ptuja predstavili Vinarstvo Slovenske gorice Haloze KK Ptuj, Terme Ptuj in hotel Mitra, ki je že tradicionalni partner Burghausna. Partnerstvo z Burghausnom že daje konkretne rezultate. Ptuj so si izbrali zo izhodišče zo izlete po celi Sloveniji. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TELEVIZIJI Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: No dvorišču ptujskega grodu se je 29. junijo s kulturno dediščino predstavila občina Hajdina, Komorni moški pevski zbor je osvojil visoko mednorodno priznonje, v OŠ Olge Meglič Ptuj so priprovili zonimivo prireditev ob koncu šolskego leto, slikorji likovne sekcije Društvo upokojencev Ptuj so pripravili priložnostno razstavo, ptujski župan Miroslav Luci je v poročni dvoroni 25. junijo sprejel letošnje udeleženke drugego regijskego izboro zo miss Štojerske, ki je že petič potekol no Ptuju, prestovile so se otroške folklorne skupine, predstovile po se bodo tudi slovenske bonke, sledilo bo poljudno oddojo "Koko je biti zdrov in zmogovoti". MG jo, so bile vlage že primerne za začetek žetve. "V Mešalnici Središče ob Dravi bomo pšenico prevzemali vsak dan od 7. do 20. ure, mogoče bomo tu in tam, odvisno od vremena in količine, pripeljane pšenice za kakšno uro ta delovni čas tudi podaljšati. V našem sušilno prevzemnem centru bomo prevzeli vso pšenico, vse pa je ponovno odvisno tudi od njene vlage. Ce je suha, gre vse skupaj samo v začasno skladišče in potem naprej, drugače pa je, če je vsebnost vlage večja. Vso pšenico prodamo mlinarjem in to eni mlinski organizaciji Žito Ljubljana, kar počnemo že nekaj let. Del prodaje bo opravljen že v času spravila, ker so zmoglji- vosti v silosih za polovico vsega predvidenega odkupa, saj je v delu prevzemnega centra pa še vedno koruza iz lastne proizvodnje, ki je zaradi nizke odkupne cene nismo prodali. Iz lastne proizvodnje bomo prevzeli okoli 3100 ton pšenice, iz zadružne okoli 2700 ton, od našega partnerja iz Ormoža — Jurko d.o.o. še 320 ton, skupaj 6120 ton, ob pogoju seveda, če bo povprečni pridelek med 5 in 6 tonami na hektar. Vse je odvisno od sorte, pa tudi od parcele, kjer je pšenica posejana," je Franc Krabonja še dodal k problematiki letošnjega odkupa in prevzema pšenice. Vida Topolovec ZAVRH / KOGA MOTI KLOPOTEC? Klopotec bo pel samo podnevi Turisti~no društvo Rudolf Maister Vojanov iz Zavrha organizira vsako leto Klopot~ev bal na Zavrhu. Pri organizaciji prireditve pa sodeluje Društvo vinogradnikov Lenart. V ponedeljek, 8. julija, se je sestal upravni odbor turističnega društva Rudolf Maister Vojanov. Seje pa so se udeležili tudi predstavniki vinogradniškega društva Lenart, ki so predlagali, da se prireditev prestavi iz Zavrha v drugi kraj, kjer ljudi ne bo motil klopotec. Clani vinogradniškega društva so svojo odločitev utemeljevali s tem, da ne razumejo, da lahko sredi Slovenskih goric, na turistični točki občine Lenart, nekoga moti klopotec. Povedali so še, da je klopotec simbol vinogradništva, zato želijo klopotec postaviti tam, kjer ljudi ne bo motil, saj je že Rudolf Maister v svojih pesmih opeval Zavrh in Slovenske gorice v katerih pojejo klo- potci. Na Zavrhu pa klopotec postavijo in ga drugi dan zaprejo, kajti določene prebivalce Za-vrha klopotec moti. Clani upravnega odbora turističnega društva se s predlogom niso strinjali in so povedali, da klopotčev bal letos 3. avgusta na Zavrhu bo in se dogovorili, da bo klopotec čez dan prepeval Slovenskim goricam v pozdrav, čez noč pa bo ustavljen. V naslednjih dneh bodo člani vinogradniškega društva Lenart sporočili predsednici turističnega društva ali bodo sodelovali na klopotčevem balu na Zavrhu ali bodo organizirali svojo prireditev v drugem kraju. Zavrh je bil v preteklosti vi-ničarsko naselje, v zadnjih de- setletjih pa je bilo na Zavrhu zgrajenih veliko vikendov in po željah nekaterih je Zavrh skoraj postal počitniško naselje. Občina Lenart je v razvojnem konceptu, kot osrednjo gospodarsko dejavnost na Zavrhu opredelila turizem, saj se na Zavrhu nahaja razgledni stolp, spominska soba generala Rudolfa Maistra, čez Zavrh pa poteka osrednja slovenjegoriška vinsko turistična cesta. Ali bodo v Zavrhu čez nekaj let turistom, ki bodo prišli na Zavrh razlagali, da so tu nekoč prepevali klopotci? Ali bo letos ob 205. obletnici prve omembe imena klopotec v slovenščini v pesmi Leopolda Volkmerja kdo posodobil pesem generala Rudolfa Maistra: Oj Slovenske ve gorice, kako ste puste brez klopotcev? Zmago Šalamun PTUJ, PODRAVJE / ŽETEV SE JE PRIČELA Pridelek boljši od lanskega v Tovarni krmil, Kmetijskega kombinata Ptuj v Dražencih so s prevzemom letošnjega pridelka pšenice pričeli v torek, 9. julija. Kot je povedal vodja proizvodnje krmil Marjan Goznik pričakujejo dober pridelek, zagotovo boljši od lanskega, ocenjujejo pa, da bodo letos prevzeli okoli 15.000 ton zlatega zrnja. V kombinatovi Tovarni krmil v Dražencih, ki je za Kmetijskim gospodarstvom iz Raki~-ana drugi najve~ji center za prevzem p{enice v Sloveniji, so se po besedah Marjana Gozni-ka letos dobro pripravili, tako v organizacijskem kot v tehni~-nem pogledu. Potrudili se bodo, da bo prevzem potekal organizirano in brez zastojev. Poleg lastne proizvodnje bodo zrnje prevzemali tudi od Kmetijskih zadrug Ptuj in Lovrenc, ter od Kmetijstva Polanec v Pleterjah. Opozoriti pa velja, da so kriteriji za odkup zrnja letos popolnoma spremenjeni, saj bodo p{enico glede na kvaliteto raz-vr{~ali v tri razrede: A, B in C, poobla{~ena institucija Inspect pa bo sproti ugotavljala {est parametrov: proteine, se- dimentacijo, padajo~o {tevilo, hektolitrsko težo, vlago in primesi. P{enico prevzemajo vsak dan od sedme ure zjutraj do zadnjega proizvajalca zve~er; in to vsak dan v tednu - tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. S prevzemom p{enice so pri~-eli tudi v Kmetijski zadrugi Ptuj, kjer je vodja komercialne službe Marjan Janžekovič povedal da zrnje prevzemajo na dveh obi~ajnih mestih: v Tovarni krmil Kmetijskega kombinata Ptuj v Dražencih in v Mlinu Koro{ec v Zabovcih. Poleg tega pa obstaja možnost, da bodo glede na razmere lahko ve~ji pridelovalci p{enice pridelek dostavili sami direktno v mariborski Intes. Pridelovalci p{enice pri Kmetijski zadrugi Ptuj imajo letos zlato zrnje po- Zlata polja pred Tovarno krmil v Dražencih čakajo na kombajne. Marjan Goznik pravi, da je pridelek bolj{i od lanskega. Foto: M. Ozmec. sejano na 1700 hektarjih, v zadrugi pa pričakujejo odkup vsaj 10 tiso~ ton zrnja. Cena letošnjega pridelka do zaključka redakcije {e ni bila dokon~na. Kot je znano slovenska predelovalna industrija, ki naj bi letos odkupila 110.000 ton domačega zrnja, vstraja pri odkupni ceni 28 tolarjev za kilogram krušne pšenice, kar je za dva tolarja manj, kot je bilo lani objavljeno v odkupnih pogojih za letošnjo pšenico. Pogajanja s predstavniki Združenja živilske industrije pa naj bi glede na kvaliteto, razred in izmerjene parametre razmejila končno odkupno ceno v razponu od 26 do 35 tolarjev za kilogram pšenice. M. Ozmec JUROVSKI DOL / TRADICIONALNA ŽETEV 2002 Po Žetvi zabava V soboto je na igrišču pri osnovni šoli v Jurovskem Dolu potekala 12. tradicionalna žetev 2002, ki jo je organiziralo turistično društvo Dediščina. O prireditvi pa je predsednica turisti~nega dru{tva Dedi{~-ina Marija Šauperl povedala: "Po lanski ve~ji medobmo~ni prireditvi, ko smo bili nosilci žetve 2000 zlatih zrn in predlanski jubilejni deseti, smo si letos zadali malo bolj umirjen program. Tako smo pripravili sre~-anje žanjic, s katerim želimo dati poudarek samemu opravi- lu, to se pravi žanjicam, ki so od{le na njivo ob prvem jutranjem svitu in so morale naporno delati, da so požele njivo. Na leto{nji prireditvi je vsaka žanji-ca naredila nekaj snopov, s tem smo simbolizirali praznik žetve, saj je bila žetev natan~no delo, da se pobere ~imve~ klasja." Žanjice pa so tudi med žetvijo zapele in nato k žetvi pova- bile tudi obiskovalce. Vsak svoj snop pa sta si tudi naredila tudi župan ob~ine Lenart mag. Ivan Vogrin in podžupan Franc Krivec. Za popestritev programa pa so žanjice tekmovale v izdelovanju »pantov« Celotno prireditev pa je z nastopom popestrila do-ma~a folklorna skupina. Žanji-ce pa so se po žetvi okrep~ale z gibanico velikanko. Po kon~-anem programu pa je sledil zabavni ve~er.» Zmago Šalamun Še skupinski posnetek vseh sodelujočih v žetvi GRAJENA / PRI ESIHOVIH PRIDELUJEJO ZELENJAVO NA INTEGRIRAN NAČIN Zelenja'va s kvaliteto in ne samo videzom V teh dneh poteka v Sloveniji Teden promocije Združenja za integrirano pridelavo Slovenije ter zelenjave iz integrirane pridelave. Člani združenja, po najnovejših podatkih jih je že okrog 210 v celi Sloveniji, na prodajnih mestih zelenjave iz integrirane pridelave (prodaja na domu, tržnice, trgovski centri), kupce seznanjajo s prednostmi integirane pridelave, njenih vplivih na prehrano, okolje. Zelenjava iz integrirane pridelave je sveža zelenjava znanega porekla z visoko biološko vrednostjo. Na ptujski tržnico je prvo stojnico z zelenjavo, pridelano na integriran način, postavila kmetija Feliksa in Ide Esih iz Grajene. Integrirana pridelava vrtnin je neprestano pod nadzorom. Esihovim je potrdilo o integrirani pridelavi zelenjave izdal oddelek za kontrolo integrirane pridelave mariborskega bju leta 2002. V integrirani pridelavi se nič ne dela na pamet, pomembno pa je, da pridelki ne vsebujejo preveč dušika. Tudi integriran način pridelave je ekološki, skrb za okolje je izredno pomembna. Če izdelki vsebujejo preveč dušika, to lahko deluje kancerogeno, z izpiranjem prehaja v podtalnico in evanje pridelkov, uporabo zaščitne znamke na integriran način pridelane zelenjave, izdelavo zloženk in drugih promocijskih materialov ter predstavitve na sejmih in razstavah. Kupci, ki prihajajo na stojnico Esihovih na ptujski tržnici, so dobro poučeni o prednostih tako pridelane zelenjave (kontrola in nadzor), ki ni samo kva-liletna in zdrava, je tudi lepa na pogled. Drugo pa je seveda, da na ptujski tržnici ni več prostora za prodajalce kvalitetnih proizvodov, ker so jo v večini zasedle stojnice z oblačili. Za Esi-hovo kmetijo se je našel prostor tik ob vhodu na tržnico. MG Kmetija Esih je na ptujski tržnici postavila prvo stojnico na integrirani način pridelane zelenjave. Foto: Črtomir Goznik. zavoda KGZ Slovenije. Nadzor je naključen, kar je razvidno tudi iz potrdila o integirani pridelavi zelenjave, ki si ga je pridobila Esihova kmetija. V njem je zapisano, da zavod na podlagi kontrole, s pregledom površin z zelenjavo, zvezka zapisnika o pridelavi in naključnih analiz na ostanke pesticidov ter mineralnega dušika v tleh, potrjuje, da je Feliks Esih v prvem obdobju leta 2002 prideloval zelenjavo v skladu s smernicami za integrirano pridelavo zelenjave v Sloveniji. Pridelovalec bo pod kontrolo tudi v drugem obdo- jo onesnažuje. Bistvo integrirane pridelave je v tem, da se vsi agrotehnični ukrepi delajo na osnovi podatkov in analiz, poudarja Feliks Esih, ki je tudi povedal, da so se integriranega načina pridelave lotili načrtno. Do izdaje prvega potrdila sta pretekli dve leti. Vsak, ki se vključi v integrirani način pridelave vrtnin, mora z združenjem podpisati pogodbo o pridelavi in nadzoru, ki sta tudi osnovna dokumenta o tem, da si vključen v ta način pridelave. Združenje za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije za svoje člane orgnizira izobraževanja in delovna srečanja ter srečanja s potrošniki, usklajuje pridelavo in prodajne cene, skrbi za nabavo embalaže in označ- Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav ^ LG v Sloveniji! ČE NAM ZAUPAJO MNOGI, ZAKAJ NAM NE BI SE VI7 Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinske Idea - toplotne črpalke Franc LDVI^C. s.p.. mafsld lrg3,Pti^ tel: 02/78 06 Po novem ODPRTO od 7-17 h, sobota od 7-12 h - opečni strop MAP 50 že od 1.873,34 sit/m2 (pc brez Dov-ja) - opečno STROPNO POLNILO 40 II. k.v. - 10% Opekarna Opté Ruj d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj, Tel.:02/ 745 9001 ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL Dragica bo še nekaj iasa nosila mladostna oblatila Dragica Hauzer je doma v Vitomarcih. V okviru skrajšanega kmetijskega programa se je usposobila za delo šivilje in strežbo hrane. Več kot eno leto že išče zaposlitev, doslej je oddala že veliko prošenj. Srečo je poizkušala tudi preko kluba za iskanje zaposlitve v ptujski Animaciji. V prostem času rada kolesari, hodi na sprehode, čita zanimive knjige, od vsega pa si najbolj želi zaposlitev in mirno življenje. Za akcijo Iščete svoj stil se je odločila, ker so jo pohvalile tudi njene prijateljice, ki so že sodelovale v njej. Škerlak. S pudrom v stiku je naredila podlago, nato je nanesla puder v prahu. O~i ji je poudarila s ~rtalom in nanesla sen~ila v odtenkih barv obla~il. Rahlo ji je poudarila li~ka, na ustnice pa nanesla rde~ilo. Dragica je bila prvi~ v kozme-ti~nem salonu. Kozmeti~arka Neda Tokalic je pri njej ugotovila mešani tip kože. Oblikovala ji je obrvi, kožo površinsko o~istila, pri negi je uporabila hi-dratantno kremo. Pou~ila jo je o prednostih redne nege ter uporabe kvalitetnih krem za ravnovesje in izboljšanje stanja kože. Priporo~ila ji je ob~asni obisk kozmeti~nega salona. V frizerskem salonu Stanka se je za Dragi~ino novo pri~esko potrudila frizerka Stanka Perš-uh. Velike izbire ni imela, saj je morala na njeno željo ohraniti dolžino las, le konice ji je pri-strigla. Tudi pri barvi las je obveljala njena želja. Pobarvala jih je s ~rno, monotonost so presekali prameni v ognjeno rde~i barvi. Lase ji je osušila s š~etko, z nekaj kodri je dosegla dodatno razgibanost. Za make up je poskrbela Nina tejem v modni varianti mec-kanke. Komplet sta dopolnila rdeca torbica in natikači v crni barvi. Ker je zelo mlada, njen stil oblačenja se šele izgrajuje, ji glede na mladost in vitko postavo pristojijo vsa oblačila za mlade. Pri barvah naj izbira žive, te bodo dvignile tudi njeno sicer belo polt. V športnem stu- diu Olimpic so za Dragico izbrali program Olimpic. Strokovni vodja prof. Vlado Cuš je povedal, da ga bo brezplačno obiskovala mesec dni, poudarek bo na oblikovanju postave in vzdrževanju telesne kondicije. MG ...pozneje V modnem salonu Barbare Plavec so za Dragico izbrali mladostna lahka poletna oblačila v trgovini Claudia na Mino-ritskem trgu 5 na Ptuju. Živo rdeče hlače so dopolnili s topom z visokim zadnjim dekol- KIDRIČEVO / PIHALNI ORKESTER TALUM NA MADŽARSKEM Zlata plaketa in gostovanje Pihalni orkester Talum Kidričevo si je v lanskem letu na tekmovanju slovenskih godb v 4. težavnostni skupini prislužil zlato plaketo, zato je letos godba nastopila na tekmovanju v za stopnjo višji skupini, kar pomeni tudi večjo zahtevnost. 22. tekmovanje slovenskih godb v tej skupini je bilo v Ilirski Bistrici 11. in 12. maja. Po oceni pet ~lanske mednarodne ocenjevalne komisije, ki je v dveh dneh ocenila 26 slovenskih godb, je Pihalni orkester Talum Kidri~evo prejel zlato plaketo. Vsaka godba je morala odigrati tri skladbe - prvo za ogrevanje, druga in tretja pa sta bili tekmovalni. Povejmo, da se je Pihalni orkester Talum pod vodstvom dirigenta prof. Štefana Garkova dobro pripravil. 45-~lanski orkester je zelo pomlajen in tudi zato lahko dirigent izbira zahtevnejši repertoar, ki bo orkestru pomagal do dobre uveljavitve tudi v prihodnje. Konec aprila in v začetku maja pa je orkester gostoval na Madžarskem v mestu Gyoma-endrod, ki leži blizu romunske meje. Tam so bili gostje mesta s približno 17 tiso~ prebivalci, kjer so jih vklju~ili v program njihovega festivala - Turofesti-val, prikaz sira in mle~nih izdelkov s pesmijo in glasbo. Že prvi dan je orkester pripravil krajši promenadni koncert pred Mestno hišo. Drugi dan so se udeležili povorke po mestu, kjer so spremljali dve skupini ple-šo~ih mažoretk. Še isto popoldne so imeli koncert na velikem Pihalni orkester Talum Kidričevo na Madžarskem APAČE / SREČANJE RODBINE PISEK Sestali so se "Blaževi" V gostilni Rajh v Dražencih so se sredi maja sestali na prvem srečanju člani rodbine Pišek iz Apač, ki jim po domače pravijo Blaževi - verjetno zaradi tega, ker so v glavnem potomci Blaža in Terezije Pišek iz Apač, ki se jima je v izredno razgibanem in na čase trdem življenju rodilo kar osem otrok: Lucija, Jožef, Martin, Marija, Lovro, Anton, Franc in Janez. Rodbina Blaževih je danes seveda števil~nejša, saj šteje že 24 njunih vnukov, 44 pravnukov in prav toliko 44 prapravnukov. Prvega sre~anja rodbine Pišek se je udeležilo le 19 vnukov, saj se ga vsi zaradi razli~nih obveznosti niso mogli udeležiti, najbolj veseli in ponosni pa so bili na edinega še žive~ega strica Antona, ki je pred kratkim dopolnil 85 let. Tisti, ki so doživeli prvo sre~anje, živahen pogovor ob obujanju spominov, obogatenem s pesmijo, ki je zvenela pozno v no~, so se proti jutru razšli s prijetnim ob~utkom in z obljubo, da se bodo kmalu spet zbrali na drugem rodbinskem sre~anju Piškovih. -OM f. -MJ"'- ' ' ■ -. ST*«*;, "jiiwc. ^ ! lít ft t! " ll/ prireditvenem prostoru. Tretji dan so gostovali v avditoriju sosednih toplic in ponovno v centru mesta Gyomaendroda. Predstavnike orkestra je sprejel tudi župan mesta. Na zaključnem koncertu zabavnega programa, kjer je z orkestrom zapel Uroš Sagadin s Sp. Hajdine, so prejeli posebno priznanje, pa tudi povabilo za prihodnje leto, in če bo vodič in organizator Imre Varju iz Ptuja še pri zdravju, se bodo povabilu z veseljem odzvali. Rodbina Pišek na prvem srečanju v Apačah ^•van Ogrinc Dragica v oblačilih trgovine Claudia. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / PLESALCI SO POŽIVILI SOBOTNI PTUJSKI UTRIP Mednarodni otro{ki folklorni festival Tudi mladi plesalci iz Bolgarije so navdušili ptujsko občinstvo. Foto: Langerholc V soboto (22. junija) dopoldan je bilo na novem trgu pred Blagovnico zelo živahno, saj se s svojimi plesi v okviru mednarodnega otroškega folklornega festivala predstavile skupine iz Slovenije, Bolgarije, Poljske in Ukrajine. Najprej so zaplesali meščanske plese mladi Ptujčani, ki plešejo v okviru otroške folklorne skupine Klopotec in folklorne skupine Bolnišnice Ptuj pod vodstvom Cvetke Glatz. Sledil je živahen nastop Bolgarov iz Silistre, ki delujejo v okviru društva Doubrodjanche pod vodstvom Jordana Filipova. Tudi otroški folklorni ansambel Mali Swarni iz poljskega mesta Nowy Targ pod vodstvom Marie in Josefa Staszlowiea je ogrel dlani številnih Ptujčanov. Iz Lutska v Ukrajini so prišli plesalci Volynianochke po vodstvom Yiriya Voynarovskyyga. Za konec so se predstavile tri slovenske otroške skupine, najprej folklorni ansambel Pastirček iz Kranja pod vodstvom Jožice Debelak, sledili so Ljubljančani, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Mladost pod vodstvom Ratomira Iliœa, festival pa so zaključili plesalci iz Lancove vasi pod vodstvom Damirja Kosija. Festival je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj v sodelovanju s Folkartom iz Lenta. Prireditev je vodila Nataša Petrovič. Mladi plesalci so v svojih narodnih nošah lepo popestrili sicer živahen utrip sobotnega predpoldanskega ptujskega vrveža, ki mu je bilo naklonjeno tudi lepo vreme. Fl ZETALE / JAVNA PREDSTAVITEV KNJIGE Lojze Gajšek "Žetale" V Žetalah se je v petek, 21. junija 2002, zgodil krasen dan. Imeli smo namre~ slovesno in javno predstavitev knjige, ki jo je napisal doma~in Lojze Gajšek. Ljudje gradimo želez-nobetonske zgradbe in po lanskem 11. spetembru vidimo, kako hitro se lahko sesujejo v prah. Napisati knjigo o svojem domačem kraju za svoje domače ljudi pa je spomenik, ki ga zob časa ne bo nagrizel in nikoli ne bo propadel. S to mislijo nas je pozdravila ravnateljica OŠ Žetale mag. Silvestra Kle-menčič, ki nas je prijazno sprejela pod "svojo" streho. Dejala je namreč, da "je knjiga zdravilo proti pozabi" in dodala željo, da bi se Žetalanci ravno zaradi sa-mopodobe, ki nam jo daje knjiga gospoda Gajška, radi vračali v domači kraj in ga na novo ustvarjali. Knjiga je sicer izšla že lani v februarju, letos smo jo dobili v roke in mnogi so jo že prebrali. Tisti, ki ste jo prebrali veste, da jo je bilo vredno tudi javno predstaviti. Idejo je v Turstičnem društvu sprožil Silvo Potočnik in aktivnosti s pripravo slovesnosti so stekle. Časovni zamik pa se je zgodil zaradi bolezni v pripravljalnem obdobju. Na začetku petkovega programa so nam ubrano zapele pevke KD Žetale pod vodstvom gospodične Valentine Vidovič, nato pa so sledile besede pozdrava: Stanko Skledar zastopnik TD kot organizator, Silvestra Klemenčič v vlogi gostitelja, Anton Butolen kut župan. Župan in poslanec v državnem zboru Anton Butolen je med ostalim poudaril: "Pravijo, da so iz Žetal odšli v svet najboljši ljudje, to je možno, najbolj trmasti in delavni pa smo ostali! Mi gradimo domači kraj iz preteklosti skozi sedanjost, za bodočnost. Knjiga, ki sem jo prebral v enem mahu govori o tem, da ne velja tista, ki se je zapisala nekoč enemu izmed pesnikov: "Haloze v blatu". Iz takšnega in drugačnega blata smo se že izkopali. Za to imamo tudi priložnost v svoji samostojni občini in upam, da jo bomo izkoristili". Avtorju knjige je voščil vse dobro za god (21. junija namreč goduje sv. Alojzij). V svojem imenu in v imenu občine je avtorju podaril sliko domače vasi Žetale. Po krajšem programu otrok OŠ Žetale in dveh pesmih ženskega zbora KD Žetale, pa je besedo prevzel avtor knjige "Žetale" Lojze Gajšek. Povedal je, da je izredno vesel, da je do te predstavitve prišlo, saj je že vrsto let zbiral gradivo in ob podobni knjigi, ki jo je napisal za eno od župnij v okolici Ljubljane sklenil, da bo to naredil tudi za domači kraj. S sodelavci in ob podpori nekaterih posameznikov, mu je uspelo knjigo tudi izdati. Posvetil jo je visokemu jubileju (zlatoma-šnik in 40 let delovanja v Žetalah) domačega župnika Štefana Zvera. Najprej nam je pojasnil fotografijo z naslovnice na kateri so: župnijska cerkev, osnovna šola in občina. To so tri ustanove, okrog katerih se je ves čas vrtelo življenje v Žetalah. Že zunanjost govori o vsebini knji- ge. Samo ime kraja "Schildtera-in" govori o tem, da je naša vas bila v zgodovini varovan, zaščiten kraj tega območja. Isto kot Varvasele. Potem nam je pred- sklopov. Žetale so bile v zgodovini velikokrat pomembnejše od nekaterih večjih krajev. Tri naše cerkve, ki so nastajale od 11. do 15. stoletja govorijo o tej pomembnosti. Sicer pa smo že leta 1374 imeli enega od prvih samostojnih vikariatov v tem delu Slovenije. Tudi leta 1812 še vsak kraj v Sloveniji ni imel osnovne šole, kakor smo jo imeli v Žetalah. Gospod Lojze nam stavil vsebinski presek knjige, ki zajema celotno zgodovino od prazgodovine, preko rimskega časa, srednjega veka, novejše zgodovine, do današnjih dni. Knjiga ima 220 strani in obsega deset smiselno razporejenih je povedal modrost, ki jo je izluščil ko je brskal po preteklosti našega kraja: "Spoznal sem, da nam nihče ne bo ničesar dal zastonj. Vse kar so naši dedej ustvarili, so dosegli in pridobili s trdim delom in nič jim ni bilo CIRKOVCE / ZLATO PRIZNANJE ZA MLADE CIRKOVSKE PLESALCE Mladi nadaljujejo pestro tradicijo Folklorna skupina iz Osnovne šole Cirkovce nadaljuje bogato folklorno tradicijo cirkovških plesalcev. Letos so se po obmo~ni reviji v Cirkulanah uvrstili na medobmo~no sre~-anje v Sv. Trojici, kjer so bili izbrani za državno sre~anje v Bohinjski Bistrici, ki se ga je udeležilo deset skupin iz vse Slovenije. Kot nam je povedala mentorica šolske folklorne skupine Marija Jurtela, sicer učiteljica razrednega pouka, ki že petnajst let vodi šolsko folklorno skupino, zaključuje ta skupina petletno skupno delo v folklori, saj so učenci začeli plesati že na ni- žji stopnji. Šolska folklorna skupina deluje že trideset let. Delo z otroško skupino se razlikuje od dela z odraslimi, saj je razmišljanje otroka drugačno, potrebno je vključevati elemente igre, učenci lahko postanejo tudi ple- salci, vendar postopoma, po večletnem sodelovanju v šolski folklori. Skupina se ponaša tudi z novimi nošami, ki so jih izdelali s pomočjo raziskave ob pomoči dr. Marije Makarovič. Prijavili so se tudi na državno revijo Pika, poka, kjer so osvojili zlato priznanje. Skupina je v petletnem delovanju že nastopala na državnem srečanju pred štirimi leti v Horjulu, istega leta so sodelovali na mednarodnem festivalu Folklorna skupina OŠ Cirkovce z mentorico Marijo Jurtela na Ptuju, kjer so se spoznali s skupino iz Varaždina, s katero še vedno sodelujejo, leta 2000 so gostovali na jugu Italije, kjer so predstavljali Slovenijo, lani so bili na festivalu v Salzburgu ter nastopali na Lentu v Mariboru v okviru otroškega Folkar-ta, kar je enakovredno državni reviji. Da delo šolske folklore na šoli v bodoče ne bi zamrlo, že formirajo novo skupino iz učencev od drugega do petega razreda. Ravnateljica šole Ivanka Ko-rez je dejala, da šolska folklorna skupina, daje šoli identiteto, zato jo šola, kljub velikim finančnim stroškom, podpira. Cirkovška šolska folklorna skupina ne deluje v okviru domačega kulturnega društva, temveč kot krožek, domače društvo pa pomaga mladim plesalcem z muzikanti. Obisk v cirkovški šoli smo izkoristili tudi pogovor o prizidku šole in prehodu šole na deve-tletko. Ravnateljica je povedala, da bo večnamenska dvorana zgrajena do začetka drugega šolskega leta, torej do septembra. Oprema bi naj bila dobavljena konec avgusta, uradna otvoritev pa bo predvidoma v začetku oktobra. Kljub novi telovadnici pa ostali šolski prostori še ne bodo adaptirani in bo kar nekaj problemov s prehodom na de-vetletko. Fl podarjeno. Tako tudi nam ne bo". Svoj nastop je zaključil: "Ce bo knjiga pripomogla k temu, da boste imeli bolj radi domači kraj, nisem delal zaman." Po avtorjevi prestavitvi se je razvila živahna in ustvarjalna debeta. V glavnem smo ugotavljali, da govorenje o lenih, umazanih, zapravljivih, pijanih in še kakšnih Haložanih nikoli ni zadelo bistva in to ni bila resnica o ljudeh, ki so tod živeli. Vedno so morali biti "šparavni" in delavni, bistri in ustvarjalni, če so hoteli preživeti na težkih hribovitih terenih. Ce pa so bili do prišlekov in tujcev bolj prijazni kot drugod po svetu in so jim ponujali od svojega najboljše, to še ne pomeni za-pravljivosti in razsipništva. Vsi razpravljalci so izražali hvaležnost avtorju, da smo Žetalanci dobili ta vir informacij o svoji preteklosti, da bomo iz nje lahko črpali moči za naprej. Tudi misel, da se borimo in se bomo borili za ta naš kraj, je bila izrečena. Šopek domačega cvetja, nabranega v Krhičah, je avtorju izročila Kristina Horvat. Sledile so še zahvale Osnovni šoli, da nas je sprejela medse in prostor tako lepo pripravila, občini Žetale, da je izpeljavo predstavitve finančno podprla, aktivu kmečkih žena za pripavljalno pecivo in vsem, ki so se trudili za pripravo tega večera. Gospod Lojze je nekaterim navzočim podaril izvod knjige s svojim podpisom, občini pa nekaj izvodov za promocijske namene. Končali smo z mislijo gospoda Lojzeta: "Hvala bogu da sem haložan, da sem Žetalanec"! In vsi smo gromko zaploskali. Ob kozarčku "domačega" s Potnega vrha, smo še na kratko poklepetali. Nikomur med nami, ki smo bili ta večer skupaj z Lojzetom Gajškom, bilo nas je okrog 80, ni bilo žal, da smo prišli. Dve uri druženja sta nas izredno obogatili. Stanko Skledar Predsednik TD Žetale, organizator javne predstavitve TEDNIKOVA KNJIGARNICA Poiitniško branje -ne pozabite poezije! Na priporočilne sezname počitniškega branja redko zaidejo pesniške zbirke: založbe priporočajo svoje najnovejše izdaje vseh sort romanov in priročnikov — vse po vrsti same uspešnice, ki bojda navdušujejo bralce širom sveta, knjižničarji radi opominjamo na krivično zaprašene starejše knjige - za novosti pač ni denarja in sploh se je tudi med bralstvo zajedla neka potrošniška nuja, da je le novo kaj vredno (najpogosteje izražena bralna želja se glasi: Imate kaj novega?- Oooo, koliko starega branja, vrednega vse bralne pozornosti, samuje na račun novitet!). Knjige pesmi pa, kakor po pomoti in nekako sramežljivo, kukajo iz bralnih seznamov le poredkoma: pravi praznik je, ko založba spodobno in na vsa usta oznani nove poezije. Oj, kod bi pozabili, da je lahko v par izbranih verzih skrita zgodba in resnica za cel roman. In če pomislim, takole s praktičnega, dopustniškega vidika, so pesniške zbirke najbolj praktično počitniško branje. Večinoma so to knjige manjših, ročno prikladnih formatov, ki bistveno ne otežijo popotniške prtljage in jih je enostavno tovo-riti na plažo ali podoben kraj poletnih užitkov. In največ je takih, ki komaj dosegajo sto strani. Samo predstavljajte si udobno ležanje na plaži in ves tisti obvodni živžav ter drobno knjigo, ki vas z vsako stranjo posebej, neodvisno od prejšnje bralne enote, vodi v pesniške pokrajine, blizu vzdušju, ki ga občutite, ali nekam daleč, v svetove stran od počitniškega trenutka! Četudi vas med branjem pogosto premotijo (po plaži skakajoči, pogleda vredni mimoidoči ali taki, ki kriče oznanjajo svojo pomembnost), nič hudega: začeti pesem znova je povsem drugače, kakor loviti osebe in dejanja in zapletene odnose v romanih. Pri branju pesmi odpade tudi »bralna mrzlica« ki tako pogosto žene bralca: hitro izvedeti kaj se bo zgodilo na koncu knjige. Pesnike zbirke imajo polno začetkov in koncev in njih branje ni zapovedano od prve do zadnje strani. »Tako vam v tej Tednikovi knjigarnici priporočam pesniški zbirki dveh Kovič-ev, Kajetana in Jurija. Prvo, Poletje ( Maribor: Obzorja, 1990) priporočam tudi zaradi naslova in pesni{kih ciklov: Ocean, Dežela oljk, Konec knjige, Odtekanje in Navodilo za spanje. Predvsem pa zaradi pretanjene pesni{ke misli mojstra Kajetana Koviča o hoji po življenjski brvi, ki sta ji začetek in konec in vse tisto vmes posejana s vpra{anji kdo, kako, kam, zakaj, od kod in kam. In z odgovori pesnika, ki je dobr{en del te brvi že prehodil. Druga, Nebe{čani in zemljani (Murska Sobota: Pomurska založba, 1998. Zbirka Domača književnost) mlaj{ega pesnika Jurija Koviča, nosi bralca od vsakdanjih nujnosti k duhovnim razmi{ljanjem. Njen pesni{ki jezik, zgradba in stil, kakor tudi pesni{ke teme, pa so prikladni tudi mladi bralni publiki -kar ne velja za Kovičevo Poletje. Pes-ni{ka zbirka {teje oseminpetde-set strani s tremi sklopi: prvi in zadnji sta kratka (Ptica ljubezni, Dražba), drugi, ki nosi naslov celotne zbirke, zajema {estin{estdeset pesmi in predstavljajo pesnikovo videnje poklicev oziroma označujejo »zemljane, ki so v svet kot luč poslani, kakor tudi nebe{čaniV obeh pesni{kih zbirkah sta pesmi o angelih, pri Kajetanu v množini, pri Juriju v ednini ( zanimiva primerjava). Za poku{i-no sem izbrala del Kovičevih: Sence lebdijo /v temi./ Nerabni, /brezdelni, /brezposelni/božji sli./ Marsikdaj /v eni sami noči/ preletijo neznanske daljave./ A zaman. /Nihče jih ne čaka./... Tak{en pa je Jurijev Angel: Med nebom in zemljo plava, /in ne ve,/ je res neviden, /ali so slepi ljudje? /Ta sen sveta,/ da je ljubezen privid, /je le oblak,/ čeprav se zdi kot zid./ Vsakr{nih dobrih angelov te dni vam želim. Liljana Klemenčič PTUJ / KNJIŽNICA NA KOLESIH DOSTOPNA ZA VSE Bibliobus - med resnUnostjo in snom Bibliobusi obiskujejo z velikim uspehom manjše kraje, šole in različne ustanove po Sloveniji že od leta 1972 dalje. Prva slovenska potujoča knjižnica je odšla na pot iz Kopra, sledili so bibliobusi za okolico Ljubljane, Tržiča, Maribora, Nove Gorice, Tolmina, Ajdovščine, Postojne, Novega mesta, Murske Sobote, Kamnika in Domžal. Tako po Sloveniji kroži deset potujočih knjižnic. Večina slovenskih bibliobusov je dokaj novih. Nakup bibliobu-sa, stroški za vzdrževanje vozila in nabavo knjižnega fonda ter zaposlitev strokovnega kadra — vse, kar je potrebno, da mreža potujoče knjižnice profesionalno deluje, vzbuja na prvi pogled vtis, da je bibliobusna služba draga. Drugačen pogled in odgovor pa sta enostavna: en sam bibliobus predstavlja toliko knjižnic, kolikor postajališč obiskuje. Bralce pa obišče tako rekoč na pragu njihovega doma. Poleg tega pa sodobni bibliobus, opremljen z informacijsko tehnologijo, postane ob vsakem obisku tudi široko informacijsko središče z nešteto možnostmi. Slovenske potujoče knjižnice so v preteklem letu delovale v 51 občinah, obiskovale skoraj 600 krajev, imele 16.722 bralcev, ki so jih obiskali 114.376 krat in si izposodili skoraj pol milijona enot gradiva. V nekaterih bibli-obusih potekajo tudi ure pravljic, česar so otroci še posebej veseli. Bibliobus omogoča vsem prebivalcem zadovoljevanje njihovih potreb po izobraževanju in razvedrilu, hkrati razvija sodobno pismenost z dostopnostjo virov, možnostjo njihove uporabe ter dostopnost informacij za osebno rast in aktivno sodelovanje v družbi. V skoraj vseh slovenskih bibliobusih poteka poslovanje avtomatizirano, tolminski je opremljen tudi z dvigalom za invalide in motorično ovirane uporabnike, bibliobus iz Murske Sobote prestopi tudi državno mejo: vsake tri tedne obišče Slovence na Madžarskem, ima izjemno velik odziv in je kulturna vez med Slovenci doma in v zamejstvu. Že od vsega začetka so si slovenski potujoči knjižničarji želeli sodelovanja, izmenjave izkušenj, skupnega nastopanja v okviru bibliotekarske stroke. Od leta 1997 deluje sekcija za potujoče knjižnice kot samostojno strokovno telo v okviru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Letos se bodo slovenski po-tujočniki zbrali že enajstič, in sicer v Metliki in Črnomlju, kamor bo kmalu pripeljal novi bibliobus (deveto srečanje je bilo na Ptuju). Slovenske potujoče knjižnice sodelujejo s kolegi iz tujine, vabijo jih na svoja srečanja in jih tudi obiščejo. Zadnje srečanje slovenskih potujočih knjižničarjev je bilo s kolegi v Pragi, kjer vozijo trije bibliobusi. Največ stikov poteka s kolegi iz Velike Britanije, ki velja za Potujočo knjižnico Na OŠ Majšperk je 20. junija potekala zaključna prireditev "Setev! Žetev?". Prireditev je pripravil učitelj Darko Kafel. V kulturnem programu sta sodelovala Otroški in Mladinski pevski zbor pod vodstvom učiteljice Stanke Erjavec. Lutkovno-dramski krožek, ki ga vodi učiteljica Stanka Varžič, pa se je predstavil z lutkovno igro Vinka Modendor-ferja: Zeleni fantek. V šolskem letu 2001/2002 so učenci in njihovi mentorji dosegali veliko priznanj in nagrad iz vseh področij. Ravnatelj Rajko Jurgec je v svojem govoru zbranim omenil, kako znanje dozoreva v uspehu. Skupaj pa ustvarjamo tisto celoto, ki se ji reče: uspešna šola. Ravnatelj in knjižničar sta učencem podelila priznanja in knjižne nagrade za dosežke na vseh regijskih in državnih tekmovanjih ter pri raziskovalnih nalogah. Župan občine domovino potujočega knjižničarstva in se lahko pohvali z okrog 1000 bibliobusi, redne stike pa imajo še s kolegi iz Hrvaške, Češke, Poljske, Grčije, Skandinavije, Nizozemske, Danske, Avstralije in ZDA. Vsako leto poteka tudi srečanje evropskih bibliobusov, kjer se predstavijo vsi najboljši bibliobusi. Na lanskem, ki je potekalo na Nizozemskem, je prvo mesto dosegel mariborski bibliobus, kar je hkrati potrditev visokega strokovnega dela slovenskih potujočih knjižnic. Na Ptujskem je bolj ali manj životarilo veliko javnih knjižnic. Veliko jih je bilo ustanovljenih že v začetku tega stoletja: v Cir-kulanah že 1899, pri Novi Cerkvi v Halozah pa celo leta 1848. O potrebi po ustanovitvi potujočih knjižnic je v letu 1958 pisal bibliotekar Andrej Kovač in navajal, da so se v Franciji v tistem času že prevažale potujoče knjižnice v avtobusih, imenovanih bibliobusi. Podobna razmišljanja se pojavijo tudi v letu 1979, ko je sosednji Maribor že imel bibliobus. Na prašnih cestah Dravskega polja in po gričevnatem svetu Slovenskih goric in Haloz pa so tudi takrat zaman čakali na bibliobusne stopinje. Potujoči knjižničar Simon resda ni imel kobilice, imel pa je kolo in kovček. Svetlejši žarki so potujočo knjižnico obsijali v zadnjih letih, ko se je preselila v nove prostore in dobila svoje štirikolesno vozilo za prevoz knjižnih kolekcij. Prav pred kratkim pa je kulturno ministrstvo zagotovilo polovico denarja za nakup novega bibliobusa. Drugo polovico naj bi prispevalo petnajst občin na Ptujskem. Nekatere so k temu z veseljem pristopile, nekatere še kolebajo. Na Tolminskem, kjer vas še vedno pozdravi pokrajina s svojo skalnato in siromašno podobo, so lani to zmogle tri občine. Vedo, da bo bibliobus svojo pozornost posvetil vsem, največ pa tistim, ki so manj mobilni, ostarelim ljudem, šolarjem, otrokom v vrtcih in hendikepiranim osebam. V.K. MAJSPERK / ZAKJUCNA PRIREDITEV NA OS MAJSPERK Najlepša prireditev uiencev Majšperk Franc Bezjak je dejal, da je to najlepša prireditev naših učencev. Ob tej svečani priložnosti je podaril osmošolcem, ki so bili odlični vseh osem let, knjižna in simbolična darila. Žetev znanja je bila opravljena. Ponosni smo na to obilno žetev, vendar bomo korajžno izbirali nova semena, iskali bomo nove izzive ter si v počitnicah nabrali novih moči za septembrsko setev. Marjeta Kotnik »Zloti« odljičnjoki OŠ Mojšperk z župonom Froncem Bezjokom. CELJE / TRADICIONALNA POLETNA LITERARNA SOLA TUDI V ZNAMENJU PTUJCANOV Ustvarjalnost je nujna žlivljenjska sopotnica Triindvajseto leto zapored so slušatelji poletne literarne šole, ki jo uspešno pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD), pridobivali znanja in vzpodbude za literarno in mentorsko delot. Letošnja literarna šola se je odvijala v Jožefovem domu v Celju od 28.junija do 3.julija, kjer so se pestri družbi literarnih zanesenjakov, od ustvarjalcev vseh starosti (najmlajša udeleženka je bila sedemnajstletna gimnazijka, najstarejša pa je štela čez sedemdeset let), do dijakov, slavistov, knjižničarjev, ljubiteljskih in "pravih" avtorjev, predstavili tudi Ptujčani: Branka Bezeljak Glazer, David Bedrač, Sonja TT-plan in Liljana Klemenčič. Branka Bezeljak Glazer je vodila mentorsko delavnico, ki je zajemala analizo in interpretacijo pesni{kega besedila in branje ter nastajanje dramskega besedila. Slu{ateljem je bila dobro-do{la priprava in izvedba branja na literarnem ve~eru — Beze-ljakova je s svojimi bogatimi izku{njami in preverjenim pristopom odstrla {tevilne prvine javnega nastopanja, ki bi jih morali osvojiti vsi tako ali druga~e javno nastopajo~i. Literarno delavnico je oblikoval priznani slovenski avtor, pesnik, pisatelj in dramatik, Goran Gluvic, ki je udeležencem nizal elemente dobre zgodbe, odkrival, kako na novo obdelati znano zgodbo v vezani besedi, prozi ali dramatiki. Postmodernizem je bila najbolj priljubljena in največkrat ponavljana beseda v mentorski sekciji. Gluvič je v predavanju tudi razkril ozadje oziroma, kako sta nastajala njegova romana Sprejmi valček z zaprtimi usti in Vrata skozi. Sonja Trplan, specialna pedagoginja in inštruktorica joge v okviru Društva joga v vsakdanjem življenju, ki skupaj s Klemenčičevo, knjižničarko in pravljičarko Knjižnice Ivana Potrča, že tretje leto vodi Pravljice z jogo, je navdušila na poletni literarni šoli s predavanjem in delavnico Joga in kreativnost, kakor tudi z vodenjem jutranje vadbe joge, ki jo je redno obiskovala kar polovica udeležencev. Dušeni mir in uravnoteženost pač pripomoreta h kvalitetnemu ustvarjanju in odpirata posamezne ustvarjalne moči. David Bedrac, mlad ptujski literat, ki je s pesniškim prvencem Pomoli navdušil bralno in kritiško javnost, je na literarnem večeru poletne literarne šole znova zablestel v sozvočju z Janom Grabnarjem, prav tako avtorjem odličnega pesniškega prvenca. Pesniška mladeniča sta subtilno predstavila svojo poezijo prežeto z ljubeznijo, kakor sta tudi v medsebojnem dialogu razgrnila svoji mladi pesniški poti. Liljana Klemenčič je bila na poletni literarni šoli kot slušate-ljica in predavateljica. Pravljica za vsako rabo je bilo naslovljeno njeno predavanje z delavnico, kjer so udeleženci pravljico tudi napisali. dejavnost in dolgoletna voditeljica poletne literarne šole, je na večerne prireditve povabila še Jano Kvas in Tanjo Plevnik, ki sta navdušili s poezijo in avtorskimi šansoni, Lucija Stupica se je predstavila z večernim branjem, zadnji večer pa so udeleženci uživali ob zgodovinskih baladah na Celjskem gradu. Kakor je povedala Breskvarje-va, je bila sprva, torej pred več kot dvajsetimi leti, literarna šola namenjena predvsem literarnim mentorjem, ki so delovali kot uredniki glasil ali vodje literarnega ustvarjanja v šolah in delovnih organizacijah. Izkušenj je bilo takrat v slovenskem prostoru malo, tako so se oblikovali predavatelji in slušatelji. Poletni seminar je bil in ostal dvodelen: z mentorskim in literarnim delom, s svežimi literarnimi predstavitvami in smernicami, s teoretičnim in praktičnim delom, s kritiškim pogledom na Udeleženci poletne literorne šole v Celju. S cvetom v sredini je vodjo šole, Drogico Breskvor. Foto: L. K. Polna zanimivosti in literarnih novosti so bila predavanja, ki so praviloma potekala v dopoldanskem času: Alojzija Zupan Sosič s Filozofske fakultete je predstavila slovensko romano-pisje devetdestih, Mojca Terč-elj iz Slovenskega etnografskega muzeja je predavanje o majevski kulturi in literaturi s poudarkom na sodobnem majevskem pesniku Felicianu Sanchezu Chanu popestrila z diapozitivi, Tatjana Plevnik, likovna pedagoginja in pesnica ter slikarka, je s predavanjem in delavnico Na poti od svobodnega otroka do pesniške svobode predstavila tri pomembne komponente uravnotežene osebnosti. Dragica Breskvar, samostojna svetovalka JSKD za literarno sodobno literaturo. Struktura slušateljev poletne literarne šole se spreminja, od množice učiteljev je, kakor tokrat v Celju, ostala le peščica med mladimi in starejšimi ustvarjalci, knjižničarji, slavisti. Breskvarjeva, ki ima izreden občutek za prehajanje med literarnimi vsebinami in oblikami, ki so kakor pisani na kožo udeležencem literarne šole, želi ponovno privabiti slaviste in razredne učitelje, saj literatura dobiva nove dimenzije v devetletki. Predvsem pa ostaja poletna literarna šola odličen most med generacijami, neguje ustvarjalne potenciale in daje zalet srčnim pokrajinam. L.K. KORISTNA INFORMACIJA / RAZPIS ŠTIPENDIJ V SOLSKEM LETU 2002/2003 Rok za vloge polete septembra oziroma oktobra V dnevnih časopisih je 28. maja letos izšel razpis za republiške in Zoisove štipendije za šolsko leto 2002/2003. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, ki so državljani Republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva, če letni bruto dohodek njihove družine v lanskem letu ni presegel 704.813 tolarjev na družinskega člana. Štipendisti, ki so že v preteklem šolskem letu prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10 odstotkov (775.294 tolarjev). Izpolnjeno vlogo (obrazec DZS 1,51 je naprodaj v papirnicah in knjigarnah) je potrebno oddati na Uradih za delo glede na naslov stalnega bivali{~a. Za upravno enoto Ptuj na Območni službi, Vodnikova 2, Ptuj, za upravno enoto Ormož, Urad za delo Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak dan, razen četrtka, od 8. do 12. ure, v sredo tudi od 14. do 16. ure. Zadnji rok za oddajo vlog je za vajence in dijake 6. septem- ber 2002, za študente 4. oktober 2002. Po izteku roka so možne dopolnitve v primeru, da manjka katera od prilog, o čemer se kandidat dogovori z referentom pri sprejemu vloge. Študenti morajo predložiti v pogled indeks. Za pravočasno vloženo vlogo se bo štela tudi vloga, ki bo z dokazili vložena v petnajstih dneh od nastanka oziroma prenehanja razloga glede na opravičljive razloge, ki so navedeni v razpi- su. Vlogo za štipendijo je mogoče izjemoma vložiti tudi med letom, če je v družini kandidata prišlo do znižanja dohodka iz razlogov, ki so prav tako navedeni. V tem primeru je rok za oddajo vloge 30 dni od nastanka razlogov. Šesti september in četrti oktober sta tudi roka za izobraževalne zavode, da predlagajo kandidate za Zoisovo štipendije, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oziroma umetniške nadarjenosti. Intelektualno nadarjenost preverjajo s psihološkimi preizkusi sposobnosti. Pri učencih, dijakih in vajencih je tudi pogoj, da morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti pa najmanj povprečno oceno 8. Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti tudi še javno priznan uspeh oziroma izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih. Tudi to, kaj se šteje za izjemen dosežek, je navedeno v razpisu. V Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Ptuj pričakujejo, da bodo kandidati vloge oddali čimprej, četudi bodo nepopolne. Manjkajoče priloge, zlasti še potrdila o vpisu, bodo sprejemali tudi po pošti, možno pa jih je oddati tudi v nabiralnik pri vložišču Območne službe v Vodnikovi 2. Na vsako naknadno vloženo ali poslano prilogo je potrebno napisati ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo. Vse o štipendijah lahko zainteresirani najdejo na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: WWW.ESS.GOV.SI, v rubriki AKTUALNO. Ur SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Predsedniške zadrege Spisku predsedniških kandidatov se je konec preteklega tedna pridružil tudi dr. Lev Kreft iz Združene liste socialnih demokratov (ZLSD). V nekaterih političnih krogih pa se za zdaj očitno več kot s konkretnimi "predsedniškimi" imeni ukvarjajo z "načelnimi" vprašanji, povezanimi s predsedniško funkcijo. Gre predvsem za kar naprej aktualno (in sporno) vprašanje trajanja predsedni{kega mandata oziroma dolo~ila, ki opredeljuje, kdaj in kolikokrat lahko posameznik ponavlja predsedniški mandat. Sedanja re{itev namre~ dolo~a, da sme biti ista oseba za predsednika izvoljena najve~ dvakrat zapored, nekateri (zlasti iz vrst tako imenovane pomladne opcije) pa bi radi ustavni ~len še dodatno precizirali in sicer z izrecno prepovedjo, da bi nekdo sploh opravljal predsedniško funkcijo ve~ kot dvakrat. Ni malo tistih, ki v naporih za spremembo ustavnega dolo~ila o predsedniku, vidijo strahove tistih, ki se bojijo, da bi kdaj pozneje zdaj odhajajo~i predsednik Ku~an spet kandidiral za predsednika, kar mu objektivno gledano sedanja ustavna ureditev ~isto formalno omogo~a. PRISVAJANJE OBLASTI? Zadrege v zvezi s trajanjem predsedniškega mandata v bistvu ne bi bile ni~ posebnega, ~e ne bi bile pri nas "zasoljene" z najrazli~nejšimi zgodbami in o~itki "o prisvajanju oblasti" in nekakšni želji, da bi v Sloveniji nadaljevali nekakšen vzorec Titove oziroma Castrove nezamenljivosti. V bistvu bi bilo po desetih letih nasploh normalno, da bi de-taljneje analizirali vse dobre in slabe izkušnje v zvezi s predsedniško funkcijo, v ta okvir pa sodi seveda tudi razprava o morebitni novi dolo~itvi principov v zvezi s trajanjem predsedniškega mandata in možnostjo oziroma prepovedjo ponovne izvolitve. Dokler velja sedanja ustavna ureditev pa so neokusni in seveda tudi neutemeljeni vsi o~itki Ku~anu, povezani s trajanjem njegovega predsedniškega mandata. Upoštevati je treba predvsem to, da je bil Ku~an vsaki~ doslej izvoljen z ve~insko podporo na neposrednih volitvah. Potemtakem o~itki o nekakšnem "zlorabljanju oblasti" letijo predvsem na same volivce, za katere pa bi morali predvsem politiki vedeti, da niso niti najmanj naivni in da znajo ob razli~nih priložnostih še kako razložno "nagrajevati" in "kaznovati" dobre ali slabe poteze v politiki. Teoreti~no bi po sedanji ustavni ureditvi Milan Ku~an kdaj pozneje še lahko kandidiral za predsednika države. Vendar je Ku~an verjetno dovolj moder politik, da ve, kdaj nastopi ~as za umik in da se zaveda, da je lahko veliko dejanje tudi umik v trenutku, ko sta ugled in slava še na vrhuncu. Sicer pa je zna~ilno, da novinarji v zadnjih tednih predsedniku Ku~anu postavljajo najrazli~nejša vprašanja v zvezi z njegovo politi~no prihodnostjo, še nih~e pa ga ni povprašal, ali se kdaj ujame z mislijo, da se kdaj ~ez leta skušal vrniti na predsedniško pozicijo... VEČNI, NEZAMENLJIVI Za sedanje politi~no ozra~-je v Sloveniji je zna~ilno tudi razmišljanje predsedniškega kandidata Združene liste dr. leva Krefta, ki tudi ni ~isto nov v politiki in ki se tudi lahko "pohvali" s propadlimi kandidaturami (denimo za župana v Ljubljani): "Odkar sem v po-liti~nem življenju, sem se sre~-eval s politiki, ki mislijo, da so od boga poslani, ve~ni, neza- menljivi. Proti takim sem se boril v sedemdesetih, osemdesetih letih in tak sem tudi ostal. Čeprav imamo že nekaj let demokracijo, obstajajo taki, ki mislijo, da je oblast dana od boga in ve~na, tudi danes." Seveda pa bi bilo slabo, ~e bi vprašanje "demokrati~-nbe higiene" preizkušali zgolj na mandatu predsednika republike. Še kako bi bilo potrebno analiti~no in kriti~no ugotavljati, kakšna je siceršnja kadrovska podoba v po-liti~ni in oblastni strukturi na Slovenskem, kdo vse se predolgo zadružuje na oblasti kje so vzpostavljeni in vzdrževani nevarni monopoli, kje pa res-ni~no prihaja, do blagodejnega kadrovskega pretoka in obnavljanja? KDO PROSI KUČANA Delo "napor" desne opozicije, da bi spremenilo ustavo glede predsedniškega mandata ironizira in ugotavlja, da s tem pravzaprav opozicija Ku~ana v bistvu poziva, naj izrabi priložnost in naj vendarle še bo predsednik, pa ~eprav morda z majhnim presledkom. "Vik in krik okoli ustave je torej v bistvu ena sama mila prošnja Ku~anu, naj ostane... Dolgo je kot nespodbitno in samoumevno veljalo, da je to zadnji Ku~-anov mandat in da bo mali veliki mož letos za vedno odkorakal v zgodovino. To je vedel predsednikov dvor, to je vedela leva in desna politika, to je vedelo tudi ljudstvo. In, ~e smemo re~i v njegovem imenu, tudi Ku~an. Dežela je bila zato pretežno otožna. A tako je pa~ življenje. V zadnjem ~asu se je nekaj spremenilo. Naša desna opozicija žene hrupno kampanjo, da bi spremenili ustavo glede predsedniškega mandata. Sedanja ureditev, pravi z nemirno avtoriteto, dopuš~a, da bi predsednik kandidiral še tret-ji~ in ~etrti~ itd., in torej trajno ostal na tronu, namesto, da bi izginil v u~benike... Kaj to pomeni z drugimi besedami? To, da sedanja ustava Ku~anu res omogo~a novo predsed-nikovanje. Pri tem smo rekli, da je vse donedavna bilo povsod sprejeto in samoumevno, od predsednika samega prek politike do ljudstva, da Ku~an ne bo nikoli ve~ predsednik. Se pravi, da opozicija zdaj Ku~ana poziva, naj izrabi priložnost in naj vendarle še bo predsednik..." Prva javna razmišljanja predsedniških kandidatov nas ~edalje bolj prepri~ujejo, da so dileme in strahovi, ki spremljajo razprave v zvezi z dolžino predsedniškega mandata, svojevrsten anahronizem, ukvarjanej s temami, ki niso ve~ najbolj aktualne. "Kot generacija smo bili posebej sre~ni, da smo bili v tem prostoru ravno v trenutku, ko je uspel veliki projekt samostojne države. Lahko smo samo veseli, da smo sodelovali pri tako pomembnih od-lo~itvah. Kljub temu ostaja odprta še vrsta neznank - kaj se bo dogajalo s to državo," pravi predsedniški kandidat dr. Arhar, ko pojasnjuje, zakaj se je odlo~il za kandidaturo. S tem je hotel po svoje tudi opozoriti, da stojijo pred nami novi izzivi, ki zahtevajo novo mo~ in prodornost, v marsi~-em tudi nove ljudi na najbolj vodilnih pozicijah. Jak Koprive ... PA BREZ ZAMERE Instant oddih IDEJA ZA POLETJE Ker se že kar krepko nahajamo sredi poletja, kar torej pomeni, da velika žareča krogla nad nami radodarno in z vso močjo obliva s svojo toploto vse, kar lazi po planetu, ki se nahaja na tretjem mestu, kadar govorimo o oddaljenosti od te krogle, bi morda kazalo tudi pričujoče modrovanje obarvati malo bolj poletno. Pa ne toliko v smislu tematike, ampak bolj v smislu neke, hm, recimo temu ležernosti. Ker pa se seveda tukaj ne spodobi biti kaj preveč ležeren, konec koncev pa spodaj podpisanega tudi ne plačujejo zato, da bi na tem mestu pasel lenobo, seveda ne bomo zganjali ne vem kake ležernosti. Ne, kar hočem povedati, je zgolj to, da bomo, recimo, poletju na čast tokrat malce bolj dobrovoljni, relaksirani ter nasploh skoraj nič zateženi in kritični. Enkrat, za spremembo. Konec koncev pa nas je pretekli vikend obiskal tudi možic, ki sliši na ime dalajlama, ima v žepu Nobelovo nagrado in nasploh rad hodi naokoli po svetu ter pridiga ljubezen, spoštovanje in kar je še takih lepih in plemenitih stvari. In, če ne drugega, lahko njemu na čast vsaj enkrat opustimo polemični ton, ki ste ga navajeni na tem mestu. Pa, kot rečeno, še poletje je, torej čas dopustov in splošnega oddiha. Ker pa je okoli nas, se pravi, v svetu, v katerem živimo, še vedno precej več stvari narobe, kot pa prav, se zna pojaviti rahel pro-blemček. Pa sploh ne, da bi bili nekakšni pesimisti in zagrenjenci, ne, gre pač za dejstvo, da bi večina stvari lahko bila boljša, kot pa dejansko je. No, če pa že hočete to razglasiti za pesimizem, pa dajte. Kakor vam drago. Ampak naj vas opozorim, da pravijo, da prihodnost pripada tistim, ki s sedanjostjo niso kaj prida zadovoljni in da so, obratno, ravno tisti, ki se v sedanjosti počutijo kot pujsi v blatu, v nevarnosti, da zapadejo (mentalni) lenobi in poneumljajočemu brezdelju. Okej. Problemček, ki se torej pojavi, je, da je kako tako, čisto sto-procentno pozitivno stvar že kar pretresljivo težko izbrskati. No, če se še enkrat spomnimo na dalajla-mo, bi lahko rekli, da temu niti v sanjah ni tako, a stvar, ki jo mi iščemo, bi naj bila malce bolj prizemljena in, kako bi človek to rekel, nekako bolj poletno dostopna. Pa ne, da bi cenjenega modreca in njegovo filozofijo dajali v nič, ne, ravno nasprotno, a naša življenja so po večini kapitalistično pregnetena že do te mere, da je za sicer sila preprost in učinkovit nauk dalajlame potreben precejšen osebni napor, da ga začnemo živeti. Na žalost. Kar pa mi iščemo, je nekaj, za kar je potrebno malo manj truda, kar nas zapelje kar samo od sebe, brez nekega velikega napora z naše strani. Uh. Očitno smo res globoko v kapitalizmu. Dalajlama, pomagaj! Torej, v skladu s sezono, v kateri se nahajamo, iščemo stvar, pri kateri lahko možgane bolj ali manj zz^^zzzzzzzzzzzzzz^ssm^-- Dmžba za časopisno in radilsko dqavnost RADIOTEDNIK, d.o.o, RADIOTEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 Pti4 tel.: 0fi/74W4-10, fab: Ofi/749^35, elektronska poŠta: nabiralnlkSrsdiotxdnlkjt spletne strani: hUpi77www.rad1otednlk.sl izklopiš, ne pa obratno. In ki je po možnosti čimbolj poceni (vidite, spet kapitalistični um!). Pa ki ni preveč daleč, a je hkrati dovolj daleč, da si lahko povprečen slovenski proletarec odpočije svoja od vsakdanjega življenja zbombardi-rana čutila v družbi znancev in prijateljev. Saj veste, (skoraj) vsaka sfvar je boljša, če jih je več skupaj. So pa tudi izjeme, a o tem kdaj drugič. No, sprašujete se, če taka stvar, ki bi ustrezala temu, sploh obstaja, hkrati pa se verjetno tudi sprašujete, čemu za hudiča bi taka stvar morala zanimati prav vas. Odgovor je preprost. Ker smo sredi poletja, ko ponavadi delovna sila migrira proti Jadranu, lahko to zadevo sprejmete kot dopolnilno aktivnost, če ste med temi, ki imajo finance za na morje, če pa niste in ste torej bolj na tesnem z denarjem, a si vseeno želite malo tistega dopustniško-počitniškega štimun-ga, pa lahko to zadevo smatrate kot mini mini dopust. Če pa se še vedno ne prepoznate med zgoraj opisanimi, pa morate to stvar poskusiti zgolj iz preprostega dejstva, saj je namreč krasna. Mega. Skrajni čas je torej, da obelodanimo, o čem pravzaprav že ves čas govorimo. Magična beseda se glasi: flos. V primeru, da ne veste, kaj je to, ali pa se samo trenutno ne morete spomniti, kratek (povsem laičen) opis: vzemite kar nekaj lesenih debel, jih povežite in zbijte skupaj v nekakšen velik splav, spredaj in zadaj dodajte po dve vesli (leseni, kakopak), pa dobite flos. Našim ušesom in možganom bolj domače morda zveni primera, da je flos nekakšen daljni bratranec v teh krajih bolj poznane rance. Funkcija flosa pa je naslednja: s flosi so v preteklosti spravljali les po Dravi navzdol vse tja do Beograda. Kot nekakšni vodni furmani, torej. Dvoživke. Na teh flosih se je spalo, pilo jedlo, skratka, do Beograda so na njih živeli. Celotno turo. Seveda je to zahtevalo prav poseben karakter človeka. In verjemite, zadeva vsekakor ni tako preprosta v smislu, da bi človek samo gor skočil in potem do Beograda čepel na flosu. Ne, biti moraš pravi mojster, da uspešno krmariš to leseno čudo po reki. Zelo zanimivo. Seveda se zdaj sprašujete, kaj za vraga imate pa vi skupnega s flosi. In to še s flosi, ki očitno ne služijo več svojemu prvotnemu pomenu (zakaj, je menda jasno!). Ja, pa imate, verjemite. Res flosi nimajo več prvotnega namena, imajo pa v zadnjem času povsem novega: za okoli tri tisočake po osebi vas podjetni korošci celo družbico (do štirideset ljudi) posadijo na (temu primerno opremljen) flos in vas popeljejo na okoli tri ure trajajočo vožnjo po Dravi in njeni slikoviti dolini, to pa se godi kakih dvajset kilometrov iz Maribora proti Dravogradu. Z vsem, kar spada zraven. Malico, frajtonarco, flosarskim krstom in tako dalje. Povem vam, da vam za te tri jurje nikoli v življenju ne bo žal. Upal bi si celo trditi, da so ti trije prešerni zleteli iz denarnice lažje kot pa kdajkoli prej. Mirna dolina reke, na vsaki strani gozd, lepo vreme, dobra družba, nove dogodivščine, civilizacija skoraj pozabljena. In vse to za ušive tri tisočake. Pravi blazam za dušo. Krasno, vam rečem. Gregor Alič Združenje sltladatcii-v, .---'toi jev in zal > h; ni U o v iâ ž^cito avtrrskifi pravic Siovenije Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije ČLAN ; BIMI» OF CISAC član / member of CISAC član / member of CISAC elektro maribor JAVNO PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTIČNE ENERGIJE d.d. Vetrinjska ulica 2, 2000 MARIBOR PE Elektro Ptuj, Ormoška 26a telefon: 02/748-0600 faks: 02/776-0901 Obilo glasbenih užitkov na 33. tradicionalnem slovenskem festivalu DZG Ptuj 2002 član / member of CISAC (Opomba: Besedila, objavljena v festivalski prilogi, smo izbrali v uredništvu, brez posvetovanja s strokovno komisijo, zato objava ne pomeni, da je besedilo prejelo festivalsko nagrado.) Marko Kočar Babiiin vrt Jesen je že tu in glej, dnevi kopnijo. Jesen je že tu - jaz pa sanjam pomlad. Pod vsakim korakom spomini {u{tijo, spomini na vse, ki imel sem jih rad. Skesano zdaj stopam ~ez znano dvori{~e, a prazen je dom in nikogar ve~ ni. Srce se zaganja in kli~e in i{~e, potem umiri se in le {e boli. Na pragu smejo~a je babica stala in otrok sem sre~en ji planil v objem. Toliko prelepih je pravljic poznala in jaz sem poslu{al in sanjal o tem. Na vrtu za hi{o bilo je kot v raju. Maline sem zobal, pod rožami stal... In dedek v nebesih je gledal na nanju in tiho se, tiho je vase smehljal. Ze dolgo, ah, babi~in vrt mi sameva. Ze dolgo je prazno in žalostno tod. In lesa na tleh se z li{aji odeva. In rebra pre{teva si {krbavi plot. Nih~e ne rahlja ve~, nih~e ve~ ne plevi. Nih~e ve~ ne seje, nih~e ne sadi. Pognale so trave, skopneli so dnevi, zaspale so grede, zastale poti. Jože Galič V mojih si mislih Kadar sem dale~ od doma, ko je otožno srce, sleherna misel poroma tja, kjer ljubica ~aka na me... Prvi poljubi boje~i mi bogatijo no~i: sanjam o najini sre~i, ki združila bo dvoje poti! V mojih si mislih vedno ti, prva ljubezen mladih dni: kakor biser, draga, si! Zarek si sonca zlatega, luna srebrna sred neba, ve~na zvezda si srca! Če nama bog bo podaril zrele sadove želja, mMmm GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d. Ormoška cesta 22, 2250 Ptuj Tel.: 787-58-00, Fax.: 771-78-41 - Izvedba objektov visokih gradenj - Izvedba adaptacij in rekonstrukcij objektov - Proizvodnja in prodaja betonov - Prodaja vrstnih hiš na Ptuju - Prodaja garažno -parkirnih mest na Ptuju skupaj s teboj bom ustvaril toplo gnezdo za naju oba! Prave ljubezni u~ila bova skrbno novi rod; s sinom in h~erko zlatila v zrelih letih si najino pot! V mojih si mislih vedno ti, prva ljubezen mladih dni: kakor biser, draga, si! Zarek si sonca zlatega, luna srebrna sred neba, ve~na zvezda si srca! Fanika Požek Jesensko cvetje Ni samo pomlad nevesta s cvetjem, tudi na jesen je mnogo rož, in ~eprav je nizko nad obzorjem, sonce po{lje kak{en žarek vro~. Ni samo mladost za nežna ~ustva, tudi v zrelih letih ognja žar nam nebo ljubezni osvetljuje, i{~e pot kot izgubljen mornar. Ni samo lepota vedno tista, ki odpira vrata v sre~e smeh, tudi v sivih je laseh milina in ljubezen v raskavih dlaneh. Jesensko cvetje je v srcu mojem kot razodetje, da nisem sam. ~eprav v daljavi že slutim zimo in njeno belo, hladno dlan. Marko Kočar Liikarska Pri sosedu je veselo. cela vas nocoj je tu. Vsi prijeli smo za delo. Smeh odmeva po skednju. Zbrali smo se v prvem mraku sami pravi li~karji. Z latjem že fr~e po zraku storži med zbadljivkami. Kup koruze do napu{~a, gora vi{ja kakor Bo~. ~e vam v kleti sod ne pu{~a, bomo tukaj celo no~. Le povejte po resnici, gospodinja, dajte, no! Mar se va{i je potici pripetilo kak{no zlo? Medla lu~ka tam pri hlevu ravno prav nocoj brli, da se kak{en mladi sr~ek ob koruzi prebudi. Vsaka du{a je uboga, ~e pri li~kanju je ni, saj je klevetanje droga, ki nikdar ne popusti. Po drogovih lep{i kosi drug ob drugem, par ob par, najve~ pa v ko{ari znosi jih na skedenj gospodar. Ko koruza je pod streho, ko {e paberka ve~ ni, kos pe~enke, lon~ek vina li~kar vsak v rokah drži. Li~kanje je poezija, li~kanje je va{ki ep, li~kanje je nostalgija, obi~aj preprosto lep. Danes malokdo {e li~ka. Stroj zamenjal je ljudi. Kmet z mehaniki se pri~ka -kar naprej se kaj kvari. komunala ptuj KOMUNALNO PODJETJE Ptuj ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 3 telefon: 02/7870311 Obilo glasbenih užitkov na 33. tradicionalnem slovenskem festivalu DZG Ptuj 2002 AVTOCENTER JERUZALEM ORMOŽ, Hardek 44 c, 2270 Ormož, Tel.: 740 11 06 PE UUTOMER, Tel.: 584 12 20 RENAULT - Prodaja novih vozil Renault - Odkup in prodaja rabljenih vozil vseh znamk - z garancijo - Servis osebnih vozil - Kleparsko ličarske storitve NOVO! Dežurstvo izven rednega delovnega časa in delo na terenu! Dežurni telefon 031 322 939 - Prodaja novih traktorjev New Holland - Odkup in prodaja rabljenih traktorjev - Pooblaščeni servis New Holland - Servis gospodarskih vozil - Servis kmetijske mehanizacije - Popravila vrtnih kosilnic in strojev NOVO! Dežurstvo in odvoz pošitodovanih vozil na varno mesto. Cenitve in popravila šl(od na enem mestu. Dežurni telefon 041 239 937 Prodaja nadomestnih delov in opreme GARANCIJA NA DELO IN NADOMESTNE DELE & rew hollan avtocenter s certfikatom kakovosti ISO 9001 T.RAD I CI o N A-LNI 33. SLOVENSKI -FESTIVAL^ ' DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 2002 ' . ' O^/o glaslenik užitkov vam zeino ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. 2507 MARIBOR, Cankarjeva 3. tel.: 02/252^1-11, fax: □2/251-97-79 PREDSTAVNIŠTVO PTUJ Trste nj a kova 7 2250 PTUJ tel: 02/771 02 81 fax: 02/778 17 61 ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI PTUJ / 33. SLOVENSKI FESTIVAL DZG NastopajoH se predstavijo Na 33. Slovenskem festivalu domaie zabavne glasbe Ptuj 2002 se bodo v petek zveier predstavili naslednji ansambli Iz Podčetrtka prihaja ansambel ATOMČEK, ki si je najverjetneje svoje ime izbral po atomskih toplicah. Vodja ansambla je Viktor Malec, ki igra harmoniko, na kitaro brenka Andrej Gobec, na kontrabas in bariton igra Du{an Plevnik. Pojeta Marija Le{er in Branko Bevc. Na festivalu sodelujejo prvič. Atomček VITEZI CELJSKI iz Celja prihajajo na ptujski festival drugi~. Vsaj trije ~lani ansambla pa so na ptujskem festivalu že nastopali v drugih zasedbah in z drugimi ansambli. Vodja ansambla je Viki A{ič mlaj{i (tudi oče je s svojim ansamblom čestokrat uspe{no nastopal na Ptuju, Viki A{ič mlaj{i pa tudi že), ki igra harmoniko. Klarinetist Bojan Zeme in trobentar Andrej Zeme tudi prepevata. Nastopala sta že v očetovem ansamblu, tudi na ptujskem festivalu. (Zemetov ansambel je absolutni rekorder po {tevilu nastopov na Ptuju, saj je nastopil triindvajset krat). Aleksander Knez igra kitaro, Robert Marzel pa kontrabas in bariton. Z ansamblom poje Polonca Podovac. Lani so bili Vitezi celjski na Ptuju zlati, letos pa so dobili nagrado občinstva na Slovenski polki in valčku, ki ga organizira RTV Slovenija. Vitezi celjski Ansambel PTUJSKI GRAŠČAKI {e ne obstaja dolgo. Vodja ansambla je Jurij Lah, ki je v ansamblu harmonikar, kitaro igra Milan Trojner, bas kitaro pa Miran Urih. Klarinetista sta dva, Davorin Urin in Janez Lah, ki tudi prepeva, kot prepevata violinistki Anka Vurcer in Polona Kapun. Ptujski grasčaki Kar enajstkrat so doslej na ptujskem festivalu nastopili PODKRAJSKI FANTJE iz Velenja. Dosegli so kar {est zlatih Or-fejevih značk in so glede tega, skupaj z Ruparjem, rekorderji. Vodja ansambla je Franc Vedenik, ki poje drugi tenor, prvi tenorist je Bojan Rožič, barito-nist Ivan Borovnik, basist pa Vili Krivec. Harmoniko igra Janko Hriber{ek, kitaro Andrej Glin{ek, bas kitaro pa Vlado Glazer. STRK je v Prlekiji in Prekmurju sinonim za {torkljo. Če so si člani ansambla, ki prihaja iz Ljutomera, nadeli to ime pomeni, da so izredno zvesti zakonski možje in žene, kajti za {torklje je baje zvestoba največja odlika. Ansambel že dolgo vodi Milan Leban, ki igra klarinet. Trobentar je Stanko Peterka, basist pa Danijel Zemljič. Harmonikar Damjan Marič in kitarist Štefan Majc pomagata tudi pri petju. Pevka je Vika Kolarič, ki si je na ptujskem festivalu že pripela Korenovo plaketo. Ansambel se na festivalu predstavlja sedmič, osvojili so že {tiri zlate Orfejeve značke. Podkrajski fantje Strk Kako bodo na Ptuju modrovali člani ansambla MODRIJANI iz Dobrne, bomo ugotovili jutri zvečer pred mestno hi{o. Na Vurberku jim je {lo kar dobro, saj so bili nagrajenci strokovne komisije. Ansambel vodi Blaž Švab, ki poje drugi tenor. Diatonično harmoniko igra Rok Švab, ki poje prvi tenor, kontrabas igra Franjo Oset, ki je kot pevec baritonist. Kitarist Peter Oset poje bas. Po priimkih sodeč gre za inačico ansambla Bratov iz Oplot-nice, ki so pred leti razveseljevali ptujski občinstvo. Modrijani PTUJ / FESTIVALSKA NOC Veselo do jutranjih ur V središče mesta se vrača nekoč tradicionalna festivalska noč. Tokrat se bo veselje, ki se bo nadaljevalo takoj po festivalu, preselilo na Novi trg (pred Perutnino). Tam bodo udeležence zabavale Navihanke, nagrajenke strokovne komisije na nedavnem festivalu na Vurberku. Nagrade: Na festivalu bo podeljenih pet nagrad: - Najvišja nagrada strokovne komisije - ZLATI ORFEJ za najboljši ansambel v vrednosti 250.000 tolarjev - Nagrada občinstva za najbolj všečno melodijo v znesku 200.000 tolarjev (podeljujejo Slovenske novice). - Nagrada strokovne komisije za najboljšo melodijo v znesku 200.000 tolarjev (podeljuje Nova KBM). - Nagrada strokovne komisije za besedilo v znesku 150.000 tolarjev (podlejuje SAZAS). - Korenova plaketa za najboljšo vokalno izvedbo Strokovna komisija za glasbo: Franc LAČEN - Radio Tednik Ptuj Smilja BARANJA - Televizija Slovenija Urška ČOP - Radio Maribor Irma RAUH - Radio Slovenija Ivo UMEK - Založba kaset in plošč RTV Slovenija Na festivalski noči vas bodo zabavale Navihanke. Strokovna komisija za besedilo: Jože ŠMIGOC - Radio Tednik Ptuj Lilijana KLEMENČIČ - Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Vinko ŠTRUCL - Društvo pesnikov slovenske glasbe Ljubljana Obvestilo Uporabnike ceste na Mestnem trgu v Ptuju obveščamo, da bo trg zaradi festivala zaprt od danes, 11. julija od 10. ure, do sobote do 04. ure. Stanovalce in obiskovalce prosimo za razumevanje. Radio- Tednik, d.o.o. Ptuj Posnetek festivala si bodo ljubitelji domače zabavne glasbe lahko ogledali na TV SLO 2 v soboto, 20. julija, prisluhnili pa tudi na Radiu Slovenija 1, v soboto 13. julija ob 20. uri. Na dan festivala bo v prodaji zgoščenka in kaseta s festivalskimi skladbami. Zgoščenko in kaseto je izdala Založba kaset in plošč RTV Slovenija. Vstopnice po 1000 tolarjev so na voljo v predpro-daji na sedežu, Radio Tednika v Raičevi 6 na Ptuju, v menjalnici Luna na Ptuju, na bencinski črpalki Žiher v Moškanjcih, v trafiki 3 DVA v Ormožu, v blagovni hiši Mercator v Ormožu ter v fotokopirni-ci Copy Studio v Lenartu. Na dan festivala bodo vstopnice na prodaj uro pred začetkom festivala na prireditvenem prostoru. Festival so pripravili: Direktor festivala: Ludvik KOTAR Organizator: Simona KRAJNC PAVLICA Voditeljica: Danica GODEC Scena: Jože NAPOTNIK Generalni pokrovitelj: PERUTNINA Ptuj Glavni pokrivitelj: MESTNA OBČINA Ptuj SENIORSKO druStvo SLOVENIIE ^^ III. MONARCHY TROPHY u 10.-13. julij igrišče za golf Ptuj Avstrija Češka Madžarska Slovenija V AiU Glavni pokrovitelj 11.-17. julija 2002 • 104,3 FM Četrtek, 11. julij TV SLOVENIJA 1 8.00 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 8.25 Peta hiša na levi, hum. nan., 9. epizoda. 8.50 Pod klobukom. 9.40 Zgodbe iz školjke. 10.10 Oddaja za otroke. 10.55 Alpe-Donava-Jadran. 11.25 19. ebu festival sodobne ljudske glasbe v Portorožu, 1. oddaja. 11.55 Ljubezen ne pozna barve, ang. nad., 2/3. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.30 Tedenski izbor. 13.30 Iz hleva v palačo - O lipicancih, dok. oddaja. 14.15 Mavrica. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Dosežki: Metuljčnice, pon. 17.20 List in cvet: Hor-tenzije. 17.55 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 18.30 Dober tek vam želi Mik iz Tajske. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 David Copperfield, ang. nad., 2/4. 22.00 Odmevi. 22.50 Domišljavost in domnevnost: Jane Austen, angleška dok. oddaja. 23.45 Brane Rončel izza odra: Gonzalo Rubalcaba & Joao Bosco, 2. del. 1.20 List in cvet: Hortenzije, pon. 1.50 Tednik, pon. 2.45 Nenadoma Susan, 8/23, pon. 3.10 Dr. Sommerfeld, Nad., 9/10, pon. 4.00 Moloh, rusko-nemški film. 6.00 Šport. TV SLOVENIJA 2 15.30 Zgodovinski laboratorij, ang. dok. serija, 5/6, pon. 16.20 Nenadoma Susan, nan., 8/23. 16.45 Dr. Sommerfeld, Nad., 9/10. 17.45 Hvala in lahko noč, ameriški film. 19.15 Videospot-nice. 20.00 Evropski koncert berlinskih filharmmonikov. 22.10 Poseben pogled: Rojstvo novega cesarstva, nizozemski film. 23.25 Praksa, ameriška nan., 28.epizoda, pon. 0.05 Novinka, nemško-avstrijska nan., 14/14. 0.55 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Newyorška policija, pon. 7. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 56. dela nad. 10.55 Tri sestre, pon. 133. dela nad. 11.50 Esmeralda, pon. 123. dela nad. 13.10 Nikita, pon. 3. dela nan. 14.10 Odpadnik, pon. 9. dela nan. 15.30 Newyorška policij, 8. del nan. 16.25 Esmeralda, 124. del nad. 17.20 Tri sestre, 134. del ven. nad. 18.15 Močno me objemi, 57. del mehiške nad. 19.15 24 ur 20.00 Romantični film, Danielle Steel: Spomini, ameriški film. 21.40 Bolnišnica upanja, zadnji del ameriške nan. 22.30 Odpadnik, 10. del ameriška nan. 23.20 Prijatelji, 8. del ameriške nan. 23.50 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Sheena, kraljica džungle, pon. 2. dela. 12.10 Jack in Jill, pon. 5. dela nan. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 58. del nad. 15.10 Mladi in nemirni, 184. del nad. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Sheena, kraljica džungle, 3. del ameriške nan. 17.45 Da, draga?, 5. del ameriške hum. nan. 18.15 Roseanne, 11. del ameriške hum. nan. 18.45 Korak za korakom, 6. del ameriške hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Columbo: Čakajoča, ameriški film. 21.25 Pa me ustreli, 11. del ameriške hum. nan. 21.55 Varnost prve dame, 1. del ameriške hum. nan. 22.25 Dosjeji X, 4. del ameriške nan. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Rdeče petke, erotična serija. TV3 7.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15Terra X - Tara Tour, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Obljubljena dežela, ameriška drama. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Tvoj problem. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Fant spoznava svet, serija. 9.25 Grimmove pripovedke, risana serija. 9.50 Pozabljene igra~ke, risani film. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci, serija. 10.35 Ste vedeli? 11.00 Obstanek. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb -kontakt-program. 14.00 Evropski TV film - komedije: Ne z nami, nemški film. 15.30 Risanka. 15.45 Rijeka: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Pustolovš~ina v Hrvaški. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Alpe-Donava-Jadran. 18.30 Hrvaški glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Barve turizma. 20.55 Brezobraznica, fr. TV film. 22.30 Z vseh strani. 22.50 Glasba. 23.00 Odmevi dneva. 23.30 Pravi ~as. 0.40 Evropski TV film - komedije: Ne z nami, nemški film. 2.10 ~arovnija, serija. 2.55 National Geographic. 3.50 Svet mode. 4.15 Kraljestvo divjine. 4.40 Brezobraznica, pon. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 15.30 TV spored. 15.35 Fant spoznava svet, serija. 16.00 Grimmove pripovedke, risana serija. 16.25 Pozabljene igra~ke, risani film. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Madiganovi, serija. 18.45 Reševalna služba 9., serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 čarovnija 4., serija. 21.00 Novice. 21.15 Sodnica Amy, serija. 22.05 Svet mode. 22.35 Seks v mestu, serija. 23.05 Družina Soprano, serija. 0.00 Nikita, serija. HTV 3 20.00 TV spored. 20.05 Rock Club. 21.05 Blur - samo za eno noč. AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program. 8.00 Princ iz Bel Aira 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Herkul, serija. 10.10 Grof Monte Christo, film. 11.45 Confetti tivi. 13.00 Otroški program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex. 21.10 Alarm za Cobro 11, serija. 21.55 Kaisermuehlen Blues. 23.00 Poletni kabaret. 0.00 Umetnine. AVSTRIJA 2 9.00 Poročila. 9.05 V živo iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1. 14.05 Iz čistega neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1553). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Usodni dan. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro Austria. 23.00 Primer za dva, serija. 0.00 Čas v sliki. Petek, 12. julij TV SLOVENIJA 1 7.20 Kultura. 7.30 Odmevi. 8.00 Prisluhnimo tišini. 8.30 Peta hiša na levi, hum. nan., 10. epizoda. 8.55 Potujoči škrat: Neumnega bodo tudi v najboljši obleki besede kmalu izdale, poučno-razvedrilna oddaja, 6/10. 9.25 Dober tek vam želi Mik iz Tajske. 9.40 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.15 Oddaja za otroke. 10.40 Dosežki: Metuljčnice. 11.00 List in cvet: Hortenzije. 11.30 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 12.00 Sylvia, nemška nan., 6/15. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.20 Tedenski izbor 13.20 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Kolpa. 13.50 Vsakdanjik in praznik. 15.05 Velika imena malega ekrana: Tomaž Terček. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi. 17.00 National Geographic, 8/23. 18.00 Marko, mavrična ribica, risana nan., 31.epizoda. 18.10 Iz popotne torbe: Glinena piščalka. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Vikarka iz Dibleyja, ang. nan., 2/4. 20.40 Podoba v kamnu, ang. nad., 1/3. 21.30 Normal, ohio, ameriška nan., 2.epizoda. 22.00 Odmevi. 22.55 Polnočni klub. 0.05 Sedem dni, ameriška nan., 6/22. 0.55 National Geographic, pon. 1.55 Nenadoma Susan,nan., 9/23, pon. 2.15 Dr. Sommerfeld, nad., 10., zadnji del, pon. 3.05 Padec Italije, hrvaški film. 5.20 Šport. 6.10 Vsakdanjik in praznik, pon. TV SLOVENIJA 2 15.35 Vojna stoletja, angleška dok. serija, 1/4, pon. 16.20 Nenadoma Susan, nan., 9/23. 16.45 Dr. Sommerfeld, nad., 10., zadnji del. 17.45 Zadnji vlak iz Gun Hilla, ameriški čb film, pon. 20.00 Rim: Atletika - Zlata liga, prenos. 23.00 Praksa, ameriška nan., 29.epizoda, pon. 23.40 Pa naj jedo pogačo, angleška nan., 2/6. 0.10 Big Band RTV Slovenija. 1.25 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Newyorška policija, pon. 8. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 57. dela nad. 10.55 Tri sestre, pon. 134. dela nad. 11.50 Esmeralda, pon. 124. dela nad. 13.10 Bolnišnica upanja, pon. zadnjega dela nan. 14.10 Odpadnik, pon. 10. dela nan. 15.30 Newyorška policija, 9. del nan. 16.25 Esmeralda, 125. del nad. 17.20 Tri sestre, 135. del ven. nad. 18.15 Močno me objemi, 58. del nad. 19.15 24 ur 20.00 Mladi Indiana Jones: Maske zla, ameriški film. 21.45 Privid zločina, 15. del am. nan. 22.40 Odpadnik, 11. del nan. 23.30 Prijatelji, 9. del humor nan. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Sheena, kraljica džungle, pon. 3. dela nan. 12.10 Zmikavta, pon. 2. dela am. nan. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 59. del am. nad. 15.10 Mladi in nemirni, 185. del am. nad. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Sheena, kraljica džungle, 4. del am. nan. 17.45 Da, draga?, 6. del ameriške hum. nan. 18.15 Roseanne, 12. del ameriške hum. nan. 18.45 Korak za korakom, 7. del ameriške hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Horor: Izganjalka vampirjev, 10. del ameriške nan. 20.55 Angel, 10. del ameriške nan. 21.50 Mali hudiči, ameriški film. 23.35 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.20 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 V sedlu, pon. 09.45 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Popotovanja z Jani-nom, pon. 17.20 Štiri Tačke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 8. dela nan. 18.50 Risanke. 19.20 Risanke. 20.00 Pod židano marelo, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Zahrbtnost, ameriški triler 23.30 Reporter X. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Fant spoznava svet. 9.25 Grimmove pripovedke, risana serija. 9.50 Gasilec Samo. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci. 10.35 Ste vedeli? 11.00 Obstanek. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film - komedije: Carretera y manta, šp. film. 15.25 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Pustolovščina v Hrvaški. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Pionirji egiptologije, dokum. serija. 18.30 Hrvaški glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo show. 20.50 Naše malo mesto, serija. 21.55 Zvočni udar. 23.00 Odmevi dneva. 23.30 Luna park, rusko-fr. film. 1.15 Mosfilm, dokumentarni film. 2.10 Dežela gluhih, ruski film. 4.05 Aleksandar Parho-menko, ruski film. 5.30 čarovnija, serija. 6.15 Pionirji egiptologije, dokumentarna serija. 6.45 Remek. 7.00 Hrvaški glasbeni program. HTV 2 15.35 Fant spoznava svet. 16.00 Grimmove pripovedke. 16.25 Gasilec Samo. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Madiganovi, serija. 18.45 Reševalna služba 9., serija. 19.30 Glasbeni album - Moderato cantabile. 20.05 čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Centre Street 100, serija. 22.05 Hit-depo. 23.35 Seks v mestu, serija. 0.05 Družina Soprano, serija. 0.50 Nikita 3.. HTV 3 18.00 Crikvenica: Mednarodni turnir v odbojki na pesku, prenos. 20.05 Cosbyjev show. 20.50 Zlata dekleta. 21.40 Frasier, serija. AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program. 7.55 Varuška. 8.20 Sabrina. 8.40 Čarovnice, serija. 9.25 Herkul. 10.05 Kaisermuehlen Blues, serija. 11.00 Alarm za Cobro 11. 11.45 Confetti tivi. 13.00 Otroški program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrin. 17.40 Čarovnice. 18.30 Prijatelji. 19.00 Will & Grace. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Movie time, film po izbiri. 22.10 Jade, film 1995. 23.45 Revenge, film 1990. AVSTRIJA 2 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1553).9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.20 Ostalo je molčanje, film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Usodni dan. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Iz čistega neba, serija. 14.50 Prijateljici. 15.35 Bogati in lepi, (1554). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva, serija. 21.20 Žarišče. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.10 Komisarka. 0.00 Čas v sliki. Sobota, 13. julij TV SLOVENIJA 1 7.20 Kultura. 7.30 Odmevi. 8.00 Zgodbe iz školjke. 8.30 Vesela hišica: Pravljica o hudi luknji, lutkovna igrica, 17/23. 8.45 Radovedni taček: Roža. 9.00 Risanka. 9.10 Male sive celice, kviz. 10.00 Arčibald, risana nan., 2/26. 10.15 Dober tek vam želi Mik iz Tajske. 10.25 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 11.00 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, Češka nad., 2/14. 11.35 Radio aktivnost, kanadska nan., 14/26. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.25 Tedenski izbor 13.25 Folklorna oddaja. 14.00 Mostovi. 14.30 Ugrabitev, ameriški film. 16.00 Pipsi, risana nan., 6/26. 16.30 Poročila. 16.45 Slovenski magazin - Gorenjska. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.45 Kuhinja do nazga, angl. dok. serija, 10/15. 18.15 Trnovo robidovje: Visoko hribovje, lutkovna nan., 8., zadnja epizoda. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Moški so kot čokolada, nemški film. 21.30 Sprehod z zverinami, angleška dok. serija, 5/6. 22.00 Poročila, šport, vreme. 22.35 Dodatne mestne zgodbe, ameriška nad., 1/3. 0.15 Krog vampirjev, angleški film. 1.45 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija, 10/15, pon. 2.15 Slovenski magazin - Gorenjska, pon. 2.45 Alpski junak, nemški film, pon. 4.45 Šport. 6.15 Mavrica, pon. TV SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor. 9.00 Frasier, ameriška nan., 23/24. 9.25 Jean Christophe, fra. nad., 6/9. 10.20 Med prijatelji, nan., 10/13. 11.05 Martinova skrivnost, kratki igrani film. 11.20 Horace in Tina, avs-tral. nad., 19/26. 11.45 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 13.10 Atletika - zlata liga, posn. iz Rima. 20.00 Koncert Jana Pleste-njaka, oddaja TV Maribor 21.30 Jean Christophe, francoska nad., 7/9. 22.25 Praksa, ameriška nan., 30.epizoda, pon. 23.10 Koncerti sobotnih noči: Party in The park. 1.10 Videospotnice, pon. POP TV 8.30 Dragon, risana serija. 9.00 Mali helikopter, risana serija. 9.10 Popotovanje v središče Zemlje, risani film. 10.10 Sedma nebesa, 1. del ameriške nan. 11.00 Providence, 5. del ameriške nan. 11.50 Lepo je biti milijonar, pon.. 13.00 Bette, 3. del ameriške humoristične nan. 13.30 Smola pa taka, 9. del am. humor. nan. 14.00 Mladi Indiana Jones: Maske zla, pon. amer. filma. 15.40 Družinsko pravo, 12. del ameriške nan. 16.30 Zahodno krilo, 7. del amer. nan. 17.30 Zgodba o Sonnyju in Cher, ameriški film. 19.15 24 ur 20.00 Vikend med zvezdami: Uničevalec, ameriški film. 22.00 Gospod Jones, ameriški film. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.30 Obala ljubezni, pon. 55, 56, 57, 58, 59. dela nad. 14.40 SP v nogometu 2002, Francija : Senegal, pon. 16.35 Slavne zvezde, dokumentarna serija. 17.30 Matlock, 17. del ameriške nan. 18.20 Simpatije, 12. del ameriške nan. 19.10 Felicity, 12. del ameriške nan. 20.00 Nogometna arena. 20.30 Preko roba, nemški film. 22.20 Helikopterska enota, 14. del nemške akcijske nan. 23.15 Zmikavta, pon. 2. dela ameriške nan. TV 3 8.00 Risanke. 9.00 Action Man, risani film. 09.45 Risanke. 10.00 V 80. dneh okoli sveta, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo, zabavnoglasbena oddaja. 15.30 Inline hokej, pon. 16.00 Auto-mobille, oddaja o avtomobilizmu. 16.30 Državno prvenstvo v raf-tingu, reportaža. 17.00 SQ Jam, glasbene lestvice. 18.00 Spidi in Gogi show, otroška oddaja. 19.00 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja. 21.00 Zabavnoglas-beni festival »Sunčane skale« prenos festivala iz Herceg Novega. 23.00 Moč polnega življenja. 23.30 TV razglednica Škofja Loka. HTV 1 7.50 Otroški program. 8.50 Felicity, serija. 9.30 Zgodbica. 10.00 Novice. 10.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, am. film. 11.35 Risanka. 11.45 Nick Praskaton, risani film. 12.00 Novice. 12.15 Parlaonica. 13.05 Prizma - multinacionalni magazin. 14.00 Hrvaške manjšine v Evropi. 14.35 Oprah Show. 15.20 Novice. 15.35 Kralj Rihard in križarji, am. film. 17.25 Risanka. 17.35 Zlata dekleta. 18.15 Hrvaški glasbeni program. 18.45 Pisani svet. 19.00 Biblija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 21.10 Money Talks, am. film. 22.45 Novice. 22.55 Stoletje zabavne glasbe, dokum. serija. 23.45 Kralj Rihard in križarji, am. film. 1.35 Neukročena Afrika. 2.05 Oprah Show. 2.50 Centre Street 100, serija. 3.40 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 4.40 Amerika - življenje narave. 5.10 Remek. 5.20 Money Talks, am. film. HTV 2 10.05 Hit-depo. 11.35 Svet mode. 12.00 Hišni ljubimci. 12.50 Felicity, serija. 13.30 Bubimir, risana serija. 14.00 Longituda, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukročena Afrika. 16.30 Sosedje iz pekla, dokumentarna serija. 17.05 Veter v hrbet, serija. 17.55 Zlata krila, serija. 18.40 Zvezdne steze - Voyager 6., serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Lika - Kalifornija, dokumentarna oddaja. 20.50 Novice. 21.00 Kaštela 2002., prenos. 22.35 Nevihta stoletja, serija. 0.05 Film. HTV 3 20.00 TV spored. 20.05 Reševalna služba, serija. 21.35 Šport danes. 21.50 Reševalna služba, serija. AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program. 10.50 Otroški program. 12.00 Šaljivec Carey. 12.20 Otroški program. 13.30 Simpsonovi, serija. 13.50 Dvojček redko pride sam, serija. 14.15 Austria top 40. 15.30 Roswell, serija. 16.15 Ally Mc Beal, serija. 17.05 Sabrina, serija. 17.25 Streetlive, serija. 17.55 Winnetou, film. 19.30 Čas v sliki 20.15 Oče preveč, komedija 1997. 21.55 Maximum risk, film 1996. 23.30 Supreme Sanction, film 1998 AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7. 00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Waltonovi, film. 10.55 Igrani film. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Avstrijski film. 14.45 Avstrijski film. 16.15 Slikanica Avstrije. 16.25 Dežela in ljudje. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Kulturni program. 21.45 Čas v sliki. 2J.55 Ljubezenske zgodbe, film. 22.40 Monaco Franze, serija. 23.30 Čas v sliki. Nedelja, 14. julij SLOVENIJA 1č 8.00 Živ žav: Telebajski, Trnovo robidovje: Visoko hribovje, lutkovna nan., 8/8; Tabaluga, risana nan., 1/12; Bisergora: Piščančkov rojstni dan, lutkovna nan., 15/15. 9.55 Promenadni koncert: Laška pihalna godba. 10.25 Srečanje tamburaških in mandolin-skih skupin in orkestrov Slovenije, 1. oddaja. 10.55 Svet divjih živali, ang. poljud. serija, 9/10. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.20 Glasbeni biseri: S. Mercadante -Koncert za flavto in godalni orkester 13.45 Vikarka iz Dibleyja, ang. nan., 2/4, pon. 14.30 Viharni časi, nemška nad., 2/5. 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Za naše goste iz tujine, dok. serija, 4/5. 18.30 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Mavrica. 21.45 Intervju. 22.40 Poročila. 23.15 Zgodbe iz Avstralije: Čas sanj, dok. serija, 2/9. 23.55 Ženska s pokrajino, bosanski film. 1.00 Za naše goste iz tujine, dok. serija, 4/5, pon. 1.30 Zgodovinski laboratorij, ang. dok. serija, 6., zadnji del, pon. 2.20 Pa naj jedo pogačo, ang. nan., 2/6, pon. 2.50 Pajek, danska nad., 4/6, pon. 3.50 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.15 Šport. TV SLOVENIJA 2 10.50 Rad imam Lucy, am. čb nan., 81.epizoda. 11.15 Komisar Rex, avstrijska nan., 29.epizoda. 12.00 Slovenski ljudski plesi - Prekmurje: Folklorna skupina iz Beltincev in iz Velike Polane. 13.00 Šport. 13.25 Donington: Motociklizem za VN Velike Britanije do 250 ccm, prenos. 14.50 Donington: Motociklizem, do 500 ccm, prenos. 18.30 Svetovni pokal v veslanju, posnetek iz Luzerna. 20.00 Zgodovinski laboratorij, angleška dok. serija, 6/6. 20.50 Frasier, nan., 24/24. 21.15 Homo Turisticus. 21.35 Pajek, danska nad., 4/6. 22.35 J.S.Bach, Lin Hwai-Min: Luna voda, plesna predstava Cloud Gate Theatre. 23.40 Videospotnice, pon. POP TV 8.40 Dragon Ball, risana serija. 9.10 Mali helikopter, risana serija. 9.20 Popotovanje v središče Zemlje, pon. risanega filma. 10.20 Sedma nebesa, 2. del nan. 11.10 Providence, 6. del nan. 12.00 Lepo je biti milijonar, pon. sezone. 13.30 Miroljubni športnik, ameriški film. 15.30 Družinsko pravo, 13. del am. nan. 16.30 Zahodno krilo, 8. del nan. 17.30 Policijska zgodba: Morilci policistov, ameriški film. 19.15 24 ur. 20.00 Vikend med zvezdami: Mreža, am. film. 22.00 La bamba, am. film. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.30 Mladi in nemirni, pon. 181, 182, 183, 184, 185. dela ameriške nad. 14.45 SP v nogometu 2002, Švedska : Argentina, pon. 16.35 Slavne zvezde, dokum. serija. 17.30 Adijo, pamet, 14. del ameriške nan. 18.20 Dvakrat v življenju, 14. del kanadske nan. 19.10 Jack in Jill, 6. del am. nan. 20.00 Vrnitev v plavo laguno, ameriški film. 21.50 Spet zaljubljena, 15. del ameriške nan. 22.45 Castrova ljubica, ameriški film. 0.25 Nogometna arena, pon. TV 3 08.00 Risanke. 09.00 Action Man, risani film. 09.45 Risanke. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Za vas in mesto. 12.00 V sedlu. 12.30 Iz domače skrinje, pon. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.30 V 80. dneh okoli sveta, risani film. 17.30 TV razglednica - Škofja Loka. 18.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Ježek Show, pon. 19.30 Risanke. 20.00 Terra X - Tara Tour, 3. del potopisne reportaže. 20.30 Alfi Nipič Show, zabavnoglasbena oddaja. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 23.00 Naš vrt. 23.30 Reporter X. HTV 1 7.40 Otroški program. 8.40 Pleme, serija. 9.30 Briljanteen. 10.00 Novice. 10.05 The Adventures of Young Indiana Jones: Travels With My Father, am. film. 11.40 Športne igre mladih, oddaja. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.10 Jack in Jill, serija. 15.00 Note, notice - glasbena oddaja. 15.30 Svet zabave. 16.10 Oprah Show. 17.00 Novice. 17.15 čB v barvi. 18.05 Zlata dekleta, serija. 18.30 Rojeni med divjimi živalmi: Deček-slon. 19.00 Zadnji dan: Andy Warhol. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 The Tuskagee Airmen, am. film. 22.00 Tišina, prosim! - kontakt oddaja. 23.00 Novice. 23.10 Romansa, fr film. 0.45 čB v barvi. 1.30 Oprah Show. 2.15 Amerika - življenje narave. 2.45 The Tuskagee Airmen, am. film. 4.30 Romansa, fr film. 6.05 Rojeni med divjimi živalmi: Deček-slon. 6.35 Zadnji dan: Andy Warhol. HTV 2 10.35 TV koledar. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.00 Otroški program. 13.00 Koncert. 13.50 Longituda, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukročena Afrika, pz. serija. 16.30 Sosedje iz pekla, dokumentarna serija. 17.05 Veter v hrbet, serija. 17.55 Zlata krila, serija. 18.40 Zvezdne steze - Voyager 6., serija. 19.30 Note notice, glasbena oddaja. 20.00 Splitsko poletje, prenos. 23.00 Dokumentarni film. 0.00 Jazz. HTV 3 13.55 TV spored. 14.00 Izvor, serija. 17.30 Luzern: Veslanje, posn. 19.00 Specialna Olimpijada. 20.00 TV spored. 20.05 Sternbergovi, serija. 21.35 Šport danes. 21.50 čarovnija, serija. AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program. 11.30 Šport. 11.55 Disney predstavlja. 15.00 Dunston sam v hotelu, film 1995. 16.25 Dva na poti v pekel, film 1972. 18.05 Hot shots, komedija 1991. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Peti element, film 1997. 22.20 Columbo. 23.50 Kraj zločina, serija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.30 zakladi sveta. 10.30 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.10 Žarišče. 12.00 Visoka hiša. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.10 Univerzum, magacin. 14.50 Tri dame z žara, serija. 15.15 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Domovina, oddaja. 17.55 Poštna loterija. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Bur-genland. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Avstrijski film. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Moj dedek je najboljši, komedija 1995. 23.25 Čas v sliki. 23.30 Holeins Vulcania, oddaja. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. TUNIS Arabsko - evropsko mesto Kaj je Tunis? Je to ostanek francoskega protektorata, ki se še vedno razvija kot moderno mesto, ali pa je eden od arabskih suq ali starih mest, kjer {e vedno dobite najbolj{e vezenine v arabskem svetu? Tunis sam ni ne preveč arabski, ne preveč afriški, niti evropejski, kakršnega bi ga radi videli doma~ini. Feni~a-ni, Rimljani, Vandali, Bizantinci, Turki, Španci in nazadnje Francozi, vsi so prišli in pustili svoj kamenček v tem pisanem mozaiku arabske puščave, ko je za rojstvo Tunisa bilo potrebno uničenje Kartagine... "Delenda es Carthaga!" je Katon starejši zaključil vsak svoj govor v rim- skem senatu. Bleščeča kultura z močno vojsko je bila trn v peti rimskemu imperiju in njegovi bahavi širitvi, in prvi mož vojaške strategije starega Rima si je dolgo časa zaman prizadeval zlomiti odpor Kartagine, ki za njegov osvajalski pohod na Afriko ni imela razumevanja, saj je trdno držala v svojih rokah vse glavne trgovske poti. Naposled je leta 146 pr.n.š. Kartagino pokoril po treh krvavih punskih vojnah, kjer je upora- bil prav vse, še celo dva tisoč prašičev, ki jim je hrbte premazal z oljem in jih nato prižgal: kruleče žive bakle so zanesle menda odločilno zmedo v kartažan-sko vojsko. Le-ta je v upanju na bojno srečo večer pred bitko skušala svojim božanstvom izvabiti kanček usmiljenja do Kartagine s človeškimi žrtvami: preko tisoč otrok so žrtvovali samo Molo-hu, boginji Tanit pa še mnogo več. Po pohodu Rimljanov ni smel ostati kamen na kamnu, tistih nekaj preostalih ruševin pa so posuli s soljo, "da nikoli več ne bi nič zraslo". Toda nekaj kilometrov stran je vzklil Tunis, ki je kmalu po propadu Kartagi-ne iz obpotne postojanke postal pristanišče. Razvoj islama jo je potegnil pod različne arabske dinastije, med katerimi je najslavnejša fatimidska, ki je Tunisu omogočila sijajen razcvet. Staroselski Berberi so Tunisu vladali le za časa Ziri-dov, a šele Almohavska dinastija je Tunis naredila za prestolnico maghrebske dežele, pod njihovimi nasledniki Hasi-di pa je Tunis v letih od 1228 do 1574 doživel vrhunec svojega razvoja. Istega leta pa so se ga polastili Turki, in v oto-manskem cesarstvu je izgubil status glavnega mesta. Skozi ta čas je Tunis ostal pomembno središče trgovine in piratstva, ki je takrat uživalo svojo zlato dobo. V 17. in 18. stoletju je Tunis pod družino LENART / IZLET STIRIPERESNA DETELJICA Podžupan postal splavar Lenarški župan, mag. Ivan Vogrin, vsako leto organizira tradicionalni izlet z naslovom ^Stiriperesna deteljica". Udeleženci plačajo stroške izleta, župan pa krije stroške avtobusnega prevoza. Lani je bil izlet organiziran v slovensko Primorje, letos smo so odpravili na Koroško. Malo po 7. uri 22. junija smo se z dvema avtobusoma odpeljali z avtobusne postaje v Lenartu. Po postanku za jutranjo kavo smo si v Selnici ob Dravi ogledali edino predilnico ovčje volne v Sloveniji. Po ogledu smo se odpeljali do turistične vasice Javnik, ki slavi po spla-varski tradiciji. Najprej smo si ogledali splavarski muzej v hiši kralja dravskih splavarjev Franca [armana, ki jo je ob-~ina Podvelka v letu 2000 preuredila v splavarski muzej. V njem so razstavljeni nekateri avtentični eksponati, ki prikazujejo življenje splavarjev v 20. stoletju. Tako v njem najdemo mnoga splavarska orodja, listine, pohištvo in fotografije iz življenja in dela splavarjev. Gre za edini tovrstni muzej na območju Slovenije in verjetno tudi Evrope. Prvi opis splava in splavarstva na reki Dravi najdemo v letu 1280. V svetovni zgodovini pa prvi opisi segajo še v čase Rimskega imperija. Splavarstvo so uporabljali izključno v vojaške namene in sicer za prevoz vojakov in orožja. Na reki Dravi so naj- prej plule šajke, kasneje, v 18. in 19. stoletju so zaradi stroškov pričeli izdelovati splave tipa "Taljanšek". Splav se kot transportno sredstvo prvič omenja 1866. leta, ko so takratni deželni stanovi splav opredelili kot transportno sredstvo za prevoz lesa. Splavarska pot je imela več postaj, ki so bile med seboj oddaljene le nekaj kilometrov. Kriterij določanja rečne poti je bila bližina rečnega pritoka in drugi pogoji za transport lesa. Takšnemu kraju se je takrat reklo "len-štat" ali skladišče lesa. Od Dravograda, kjer se je splavarska pot začela in vse do Maribora je bilo 23 vmesnih postaj "lenštat-ov". Splavarjenje se je razvijalo vse do izgradnje prvih HE na reki Dravi. Prva elektrarna HE Fala, je imela posebno splavnico, ki je s prekati prepuščala splave. Splavarstvo je dokončno prekinila druga svetovna vojna leta 1941. Splavi na reki Dravi so sicer pluli še do leta 1950, vendar je splavarstvo zaradi gradnje novih HE na reki Dravi in zaradi spremembe političnega sistema Splavarski krst zamrlo. Splavarstvo je v Dravski dolini pomenilo zaslužek večini tamkajšnjega prebivalstva, po koncu splavarstva pa so se splavarji zaposlili v lesno predelovalnih tovarnah. Leta 1997 so "Dravski splavarji" pričeli obujati splavarske tradicije v Dravski dolini za turistične namene. Tako "Dravski splavarji" od leta 1997 organizirajo splavarjenje po reki Dravi. Spla-varska sezona traja od 1. maja do 30. oktobra. Kapaciteta enega splava je 55 oseb z združitvijo dveh splavov lahko hkrati popeljejo do 120 oseb na površini 200 m2. Splav je edini registriran splav pri LLOYD-u. Tudi mi smo se vkrcali na splav, kjer so nas sprejeli s kruhom in soljo ter aperitivom. Nato so nas flosarske "fraj-le" postregle s flosarsko malico (golaž, žganci in domač rženi kruh). Sledil je splavarski krst. Za nadlogo — novinca je bil določen podžupan občine Lenart Franc Krivec, ki je pred sprejemom v splavarski ceh moral opraviti temeljiti zdravniški pregled, ki ga je opravil "dežurni" zdravnik na splavu. Kandidat je moral nato odgovoriti na zahtevna vprašanja, sledil je krst z vodo in z veslom (po zadnjici). Po končanem krstu so nas flosarske frajle postregle še s flosarsko kavo z odprtega ognjišča. Za dobro voljo sta poskrbela flosarska muzikanta s frajtonerico. Verjeli ali ne, hitro sta minili dve uri in pol in naša vožnja s splavom se je končala. Lastnik Dravskih splavarjev in Gostišča Šarman, Franjo Šarman nam je povedal, da je to že četrta generacija, ki splavari po reki Dravi in da nudijo gostom več različnih možnosti splavarjenja. Od leta 2000 pa je možna tudi splavar-ska poroka. Zakonska zveza se sklene med splavarjenjem po Dravi. Potem smo se odpravili na kosilo v Splavarski hram v Gostilni Šarman, katere posebnost je tradicionalna Slovenska kuhinja - kuhinja naših babic. Po kosilu smo se polni lepih vtisov poslovili od turistične vasice Javnik in se odpravili proti domu. Zmago Šalamun Huseinidov doživljal intenzivno arhitekturno prenovo, katere rezultati danes v glavnem zaznamujejo glavno mesto Tunizije. Turiste, ki se jih sicer bolj vodi v Ham-mamet in Sousse, v Tunisu preseneti precej boljša čistoča, kot smo je vajeni po arabskih mestih, kakor tudi pomanjkanje beračev. Tudi ženske tu nosijo bolj moderna in pogumnejša oblačila kot drugod. Nikakor ne gre prezreti starega mestnega jedra (suq) ali pa trga, ki mu rečejo medina. Pravzaprav je ves suq ena sama medina, kjer je od sposobnosti barantanja ugled trgovca bolj odvisen kot od kvalitete in raznolikosti blaga. Povprečen prebivalec, ki je ponavadi tudi dober musliman, vam bo povedal, da je jedro Tunisa pravzaprav mošeja Zitouna, ki obstaja skorajda od samih začetkov islama in so Tunis prvotno načrtovali kot mesto z Zitouno v središču. Samo ime pomeni "drevo oljke" in graditelj mošeje naj bi bil učitelj, ki je koran poučeval pod drevesom oljke. Vredno je obiskati tudi muzej Bardo, ki je sicer majhen v primerjavi z evropskimi, a ima največjo zbirko rimskih mozaikov na svetu. Poln je ostankov iz rimske zgodovine, še celo nekaj karta-žanskih kipov jim je uspelo restavrirati. Najvidnejšo sled evropske prisotnosti je mogoče opaziti v katedrali svetega Vincenta, ki jo sicer nekateri porogljivo imenujejo "arhitektonski spaček", vendar je njena očitna drugačnost v primerjavi z evropskimi katedralami posledica orientalskega vpliva na evropsko kulturo v tujem prostoru. V neposredni bližini je trg Halfaouine, ki je znan kot mondeno središče prijateljev kave. Tudi z ogledom vladne palače se popotnik lahko naužije vtisov, ki jih ne more imenovati drugače kot: tunizijski. Tunis je arabski, saj se dan začne in konča z zateglimi klici z minaretov k molitvi, je evropski (domačini odlično obvladajo francoščino), predvsem pa je v njem čutiti še vedno nekaj tiste glorije, PORTOROŽ J 20.000 do 31.8., 2* panzlon Forma Vhn, 5D, NZ, ugodno za druilne NEUM in biseri luM J 50.900 13.7., Sonikov klub, bus, 3- Stella, 7D, POL, 2. otrok do 12 let btezplaino, 5 izletov HVAR Z letalom J 55.900 13.7., 2* hotel Bodul, 7D, POL, polat letala z Brnika GRČIJA, Rodos J 65.900 19., 26.7., 2/3* hotel, 70, NZ, polet letale z Brnika Santorini J 69.900 19.7., penzion Dolphin, 7D, N, polet letela z Brnika CRES.Sončicoviciub J 109.900 13.7.-3.8., 2* dep. KImen, 7D, POL, cene ze 2 odresle + letnika 2-12 let TUNIZIJA, fclic Life 149.790 lulll, evgust. Megle Lite Mahdla, 70, ali Inclusive, pelet z avstrijskih leteli« www.sondiek.cotii Tsonček PTUJ, Kr«mpljeva 5, tel. 02/749 32 82 \j TUl potovalni center Turistična agencija ENKA, Ptuj, Trstenjakova 7, tel.: 02 / 749-34-56 TURČIJA VODICE «i ze.saa 9Z.4DD J. 52.9aa 15.7., htl"', 71 POL dep. Fant«", 71 POL ENKA^ KENIJA RODOS 1 SB.saa 19.7., 26.7., ruleta, 71 NZ LAST MINUTE ww.enka.si NAVTIKA, LETALSKE KARTE,... CIPER MURTER ss.9aa is.7.,iiti",7iNZ ï^îaSîîi^ïÎ^^L SLOVENIJA, HRVAŠKA OTOK PAG AKCIJA 14.7. APP žeza 29.900 povratni avtobus Zadar, Vodice, Šibenik, Murter a trt ;> j3 ki je legendarni ustanoviteljici Didoni omogočila vladati severni Afriki bolj s prefinjenim občutkom za trgovanje, kot pa s kruto vojaško silo. In pazite, da se ne ujamete v tanko pajčevino tuniških vezenin: ujeti boste ostali po lastni volji. Kajti njih čar je zaščitni znak Tunisa. POGLEJ IN ODPOTUJ VELIKA VARNICA / AKTIVNO ETNOGRAFSKO v DRUŠTVO Igrišie na skali Predzadnjo soboto v juniju je bilo v Veliki Varnici zelo veselo in slavnostno. Namenu so namreč predali novo asfaltno igrišče v izmeri 20 x 10 metrov, primerno za igranje malega nogometa, rokometa in drugih iger z žogo. Toda to ni kakšno navadno igrišče. Leži na visokem hribu, zgrajeno pa je dobesedno na skali. Edino na tem mestu je bilo mogoče v haloški Veliki Varnici najti toliko ravnega prostora, pravzaprav si ga ustvariti, saj je bila pred tem na tem mestu skala. Kar 110 lukenj so morali izvrtati in na toliko mestih nastaviti eksploziv, da so pridobili ravno povr{ino, ki so jo ~lani Etnografskega društva Haloze in njihovi prijatelji iztrgali haloškim strmi- nam z udarniškim delom. Kot je povedal predsednik dru{tva Friderik Bračič, so o igri{~u razmišljali že daljši čas, ko pa jim je leskovški župnik odstopil zemljišče, so hitro podvihali rokave. Vse skupaj jih je poleg udarniškega dela veljalo milijon in pol tolarjev, pri tem pa je sta z izdatno pomočjo sodelovali občina Videm in KS Leskovec, ostali del pa je prihranilo društvo iz dotacij za njegovo redno delovanje. Etnografsko društvo je tako Igrišče na več kot 350 metrov visokem hribu je primerno ograjeno Predsednik etnografskega društva Haloze, Friderik Bračič k svoji pestri dejavnosti dodalo še športno rekreativno. Na dan otvoritve so pripravili turnir v malem nogometu, mladi iz tega dela Haloz, ki jim je igrišče v prvi vrsti namenjeno, pa se na njem in ob njem zbirajo takore-koč vsak večer, predvsem pa ob vikendih, ko se jim pridružijo tudi vrstniki iz doline. Igrišče je že nekajkrat služilo za dodatno športno izživljanje pohodnikom po haloški planinski poti, ki vodi mimo igrišča. To mnoge pritegne, da posedijo na klopeh ali pa se, če še niso dovolj utrujeni, zapodijo za nogometno žogo. Vsekakor zelo domiselna in pohvalna poteza Etnografskega društva Haloze, ki je v ta del Haloz pritegnilo nov življenski utrip, predvsem pa je mladim, ki se jih zbere tudi po 20 do 30, omogočilo rekreacijo v domačem kraju. JB DRAVINJSKI VRH / PRINČEV PIKNIK Ponosni na izroiilo dedkov in Zadnjo junijsko soboto je bilo v Rekracijskem centru Dra-vinja v Dravinjskem vrh nadvse veselo. Princ karnevala Ptuj 2002, Zlatko - don III je namreč organiziral "prinčev piknik". Zbralo se je kakih 150 udeležencev, ki so, kot se za piknik spodobi, dobro jedli in pili, plesali in se veselili. Kot je v svojem slavnostnem nastopu povedal Zlatko Don III (Zlatko Gajšek, sicer predsednik Kulturno folklornega društva Podlehnik in znan haloški korant), je na pikniku zbral ljudi, ki vedo, kaj je kultura in folklora. Vse tiste, ki so ponosni na izročilo naših dedov in pradedov in tiste, ki skrbijo, da naši vnuki nekoč ne bodo spraševali, kaj je to pust, ampak ga bodi lahko tudi sami doživljali. "Prepričan sem", je poudaril Zlatko, "da bomo znali ohraniti kulturno izročilo in bogato dediščino naših dedkov in babic in ga, kot naše izročilo, prene- sti zanamcem. Prinčev piknik je bil tudi zahvala vsem, ki so materialno in moralno podprli Zlatkovo prin-čevanje, ki je nekaj posebnega že zaradi tega, ker je Zlatko don III prvi princ mestnega karnevala, ki prihaja z vasi, iz enega od številnih vaških folklornih društev. Zlatko je številnim posameznikom in organizacijam ob tej priložnosti podelil posebna "prinčeva" priznanja. JB Princ karnevala Ptuj 2002, Zlatko - don III, s svojo gardo na prinčevem pikniku v Dravinjskem vrhu. Cene so padle Nikakor ne zamudite poletne razprodaje tekstila in obutve v trgovinah in butikih Europarka od 13. julija do 5. avgusta 2002. iiimuMaa Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov Ponedeljek, 15. julij TV SLOVENIJA 1 7.30 Tedenski izbor. 7.30 Utrip. 7.45 Zrcalo tedna. 8.05 Slovenski magazin - Gorenjska. 8.35 Peta hi{a na levi, družinska hum. nan., 1/6. 9.05 Iz popotne torbe: Glinena pi{čalka. 9.20 Marko, mavrična ribica, risana nan., 31.epizoda. 9.35 Tuomas, kratki igrani film za otroke. 9.55 Svet divjih živali, ang. pz serija, 9/10. 10.25 National Geographic, 8/23. 11.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.45 Kuhinja_ do nazga, ang. dok. serija, 10/15. 12.15 Zgodbe iz Avstralije: Čas sanj, dok. serija, 2/9. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Tedenski izbor 13.15 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 13.55 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria. 14.45 Polnočni klub. 15.55 Dober dan, koro{ka. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar 17.00 Severna triglavska stena iii, dok. oddaja. 17.55 Telebajski, 87. oddaja, pon. 18.20 Radovedni taček: Ptica. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Julija, avstrijska nan., 23. epizoda. 20.40 Ljubezen ne pozna barve, ang. nad., 3/3. 22.00 Odmevi. 22.50 Ecce Homo, kan. dok. serija, 3/13. 23.45 Paralizirani kralj, am. dok. oddaja. 0.40 Nenadoma Susan, nan., 10/23, pon. 1.05 Dr. Quinnova, 1/28, pon. 1.50 Pri petdesetih mo{ki poljubljajo drugače, nem{ki film. 3.20 Homo Turisticus, pon. 3.40 Studio city, pon. 4.50 Končnica, pon. 5.35 Šport. TV SLOVENIJA 2 14.20 Koncerti sobotnih noči: Party in The park, pon. 16.20 Nenadoma Susan, nan., 10/23. 16.45 Dr. Quinnova, ameriška nan., 1/28. 17.40 Pomagajte Kifki, kratki igrani film za otroke. 17.55 Horace in Tina, avstral. nad., 20/26. 18.20 Štafeta mladosti. 20.00 Studio city. 21.00 Končnica. 21.45 Vojna stoletja, ang. dok. serija, 2/4. 22.35 Alica, evropski dokum. film: Sofija - Toulouse. 23.00 Brane Rončel izza odra. 0.35 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Newyor{ka policija, pon. 9. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 58. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 135. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 125. dela. 13.10 Zahodno krilo, pon. 8. dela. 14.05 Odpadnik, pon. 15.30 Newyor{ka policija, 10. del. 16.25 Esmeralda, 126. del. 17.20 Tri sestre, 136. del. 18.15 Močno me objemi, 59. del . 19.15 24 ur 20.00 Storil bom vse, ameri{ki film. 21.45 Nedolžne žrtve, ameri{ka nad., 1/4. 22.40 Odpadnik, 12. del ameri{ka nan. 23.30 Prijatelji, 10. del ameri{ke nan. KANAL A 10.50 Sheena, kraljica džungle, pon. 4. dela. 12.10 Simpatije, pon. 12. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 60. del. 15.10 Mladi in nemirni, 186. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Sheena, 5.del. 17.45 Da, draga?, 6. del hum. nan. 18.15 Roseanne, 13. del _ hum. nan. 18.45 Korak za korakom, 8. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Super^ilm: Puhloglavci, ame-ri{ki film. 21.40 Pa me ustreli, 12. del hum. nan. 22.10 Varnost prve dame, 2. del am. hum. nan. 22.40 Dosjeji X, 5. del. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.15 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Moč polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Zabavnoglasbeni festival "Sunčane skale", pon. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Naj N - nogometni studio. 21.00 Magazin. 21.30 Motomania. 22.00 Iz domače skrinje. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Fant spoznava svet, serija. 9.25 Grimmove pripovedke, risana serija. 9.50 Kipper, risani film. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci, serija. 10.35 40. otroški filmski festival. 11.00 Obstanek. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film: Sodni dvoboj, nemški film. 15.30 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Pustolovščina v Hrvaški. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 35. MSF: Donja Lomnica, Prkovci. 18.30 Hrvaški glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Vojni zločin, dokumentarna oddaja. 21.00 Film. 23.00 Meridijan 16. 23.25 The Clash, koncert. 0.25 Ženska škorpion, nemški film. 2.00 Evropski TV film: Sodni dvoboj, nemški film. 3.30 čarovnija, serija. 4.15 Kraljestvo divjine. 4.40 Ženska škorpion, nemški film. 6.15 Hrvaški glasbeni program. HTV 2 15.35 Fant spoznava svet, serija. 16.00 Grimmove pripovedke, risana serija. 16.25 Kipper, risani film. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Madiganovi, serija. 18.45 Reševalna služba 9., serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Frasier, serija. 21.40 Becker, serija. 22.05 TV izložba. 22.25 Seks v mestu, serija. 22.55 Družina Soprano, serija. 23.55 Nikita, serija. HTV 3 18.30 SP v preciznem letenju, reportaža. 19.00 Umag: ATP prenos. AVSTRIJA 1 6.05 Otro{ki program. 9.00 Sabrina, serija. 9.20 Herkul, serija. 10.05 Dva na poti v pekel, film. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Hot Shots 2, film 1993. 21.40 Undercover blues, film 1993. 23.10 Družina za umret, film 1986. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1554). 9.55 Policijska in{pekcija 1, serija. 10.15 Nem{ki film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Burgenland. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1555). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hi{a Falkenau, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Stiči{če kultura. 0.00 Čas v sliki. Torek, 16. julij TV SLOVENIJA 1 7.20 Kultura. 7.30 Odmevi. 8.00 Mostovi. 8.30 Peta hi{a na levi, humor. nan., 2/6. 9.00 Bisergora: Pi{čančkov rojstni dan, lutkovna nan., 15/15. 9.15 Radovedni taček: Ptica. 9.25 Srebrnogrivi konjič, risana nan., 15/26. 9.50 Pravljice iz mavrice: Zvonček z rožnega grička. 10.20 Sanjska dežela, potopisna serija, 5. oddaja: Metlika. 10.45 Severna triglavska stena iii, dok. oddaja. 11.35 Obzorja duha. 12.05 Julija, avstrijska nan., 23. epizoda. 13.00 Poročila. 13.30 Tedenski izbor 13.30 Koncert Jana Plestenjaka, oddaja TV Maribor. 15.00 Intervju. 15.55 Prisluhnimo ti{ini. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar. 16.50 Rumena Kitajska, Modra Kitajska, fra. dok. serija, 1/2. 17.45 Otroci Afrike, ang. dok. serija, 5/10. 18.05 Slovenska ljudska pesem: Polževa snubitev. 18.10 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke. 18.25 Knjiga mene briga. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Sokotra - otok zmajevega drevesa, dok. oddaja. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Po žensko v Talin, {vedska drama. 23.55 Knjiga mene briga, pon. 0.10 Rumena Kitajska, Modra Kitajska, pon. 1.05 Otroci Afrike, pon. 1.20 Sokotra - otok zmajevega drevesa, dok. oddaja, pon. 2.15 Aktualno, pon. 3.10 Nenadoma Susan, ameri{ka nan., 11/23, pon. 3.30 Dr. Quinnova, nan., 2/28, pon. 4.15 Po žensko v talin, {vedska drama, pon. 5.30 Šport. TV SLOVENIJA 2 14.20 Studio City, pon. 15.30 Končnica, pon. 16.20 Nenadoma Susan, ameri{ka nan., 11/23. 16.45 Dr. Quinnova, ameri{ka nan., 2/28. 17.50 Privid v sanjah, ameri{ki film. 20.00 Garnizija, ame-ri{ki film. 21.35 Človečnost, francoski film. 23.55 Praksa, ameri-{ka nan., 31.epizoda, pon. 0.40 videospotnice, pon. POP TV 9.10 Newyor{ka policija, pon. 10. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 59. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 136. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 126. dela. 13.10 Nedolžne žrtve, pon. nad., 1/4. 14.05 Odpadnik, pon. 12. dela. 15.30 Newyor{ka policija, 11. del. 16.25 Esmeralda, 127. del. 17.20 Tri sestre, 137. del. 18.15 Močno me objemi, 60. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnične zgodbe: Darilo življenja, ameri{ki film. 22.35 Odpadnik, 13. del ameri{ka nan. 23.30 Prijatelji, 11. del nan. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Sheena, kraljica džungle, pon. 5. dela. 12.10 Dvakrat v življenju, pon. 14. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 61. del. 15.10 Mladi in nemirni, 187. del nad. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 17.00 Kraljica džungle, 6. del. 17.45 Da, draga?, 7. del hum. nan. 18.15 Roseanne, 14. del hum. nan. 18.45 Korak za korakom, 9. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Kung fu: Komandos, ame-ri{ki film. 21.40 Pa me ustreli, 13. del hum. nan. 22.10 Varnost prve dame, 3. del hum. nan. 22.40 Dosjeji X, 6. del nan. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.15 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Motor Show Report, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Alfi Nipič Show, pon. 17.20 Naj N - nogometni studio, pon. 18.20 Motomania. 18.50 Poke-moni. 19.20 Risanke. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 TV razglednica - Izola. 21.30 Gradimo. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Svetilniki Jadrana, dokumentarni film. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Fant spoznava svet, serija. 9.25 Grimmove pripovedke, risana serija. 9.50 Lisjak Leon, risani film. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci, serija. 10.35 40. otroški filmski festival. 11.00 Obstanek. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film: Zločin brez priče, fr film. 15.35 Risanka. 15.45 Dubrovnik: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Pustolovščina v Hrvaški. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 S cigaro okrog sveta, potopisna serija. 18.30 Hrvaški glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Most na Rajni, dokumentarni film. 21.10 V prvem planu. 22.10 Transfer 23.00 Meridijan 16. 23.25 Kinoteka: Mesto iluzij, am. film. 1.25 Evropski TV film: Zločin brez priče, fr film. 3.00 Čarovnija, serija. 3.45 Amerika - življenje narave. 4.15 Kinoteka: Mesto iluzij, am. film. 6.15 Hrvaški glasbeni program. HTV 2 15.35 Fant spoznava svet, serija. 16.00 Grimmove pripovedke, risana serija. 16.25 Lisjak Leon, risani film. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Madiganovi, serija. 18.45 Reševalna služba 9., serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Prijatelji, serija. 21.45 Pravica za vse, serija. 22.35 Seks v mestu, serija. 23.05 Družina Soprano, serija. 0.05 Nikita, serija. HTV 3 15.30 TV spored. 19.00 Umag: ATP prenos. AVSTRIJA 1 6.10 Otro{ki program. 8.10 Varu{ka, serija. 8.35 Sabrina, serija. 9.00 Čarovnice, serija. 9.40 Herkul, serija. 10.25 Dunston sam v hotelu, film. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, risanka. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Charmed,serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Sedem dni do sreče, film 1998. 21.50 Dvojna akcija, serija 23.30 Sex v mestu, serija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1555). 9.55 Policijska in{pekcija 1, serija. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, magacin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1556). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Poročilo. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizori{ču. 23.05 Križemkražem. Sreda, 17. julij TV SLOVENIJA 1 .30 Odmevi. 8.00 Dober dan, koro{ka. 8.30 Peta hi{a na levi, 3/6. 9.00 Trojčice, risana nan., 25/25. 9.25 Pipsi, risana nan., 6/26. 9.50 Slovenska ljudska pesem: Polževa snubitev. 9.55 Enciklopedija znanja, za otroke. 10.10 Knjiga mene briga. 10.25 Otroci Afrike, ang. dok. serija, 5/10. 10.35 Rumena Kitajska, Modra Kitajska, fra. dok. serija, 1/2. 11.30 Normal, Ohio, am. nan., 2.epizoda. 11.55 Sokotra - otok zmajevega drevesa, dok. oddaja. 13.00 Poročila. 13.15 Slawomir mrožek: Razmejitev, TV priredba gledali{ke predstave. 14.00 Tedenski izbor. 14.00 Viharni časi, nem{ka nad., 2/5. 15.30 Aktualno. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar 17.00 Divja Južna Amerika, ang. pz serija, 2/6. 17.50 Pod klobukom. 18.40 Risanka. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Sedmi pečat: Nikita, francoski film. 22.00 Odmevi. 22.50 Maurice Jarre, portret skladatelja filmske glasbe. 23.45 A. Vivaldi: Štirje letni časi, kanadski baltni film. 0.35 Divja Južna Amerika, pon. 1.25 Nenadoma Susan, 12/23, pon. 1.45 Dr. Quinnova, nan., 3/28, pon. 2.30 Lov na pravico, amer. film, pon. 4.00 Koncert Vlada Kreslina, 2. del. 5.25 Šport. TV SLOVENIJA 2 15.15 Slovenski ljudski plesi - Prekmurje: Folklorna skupina iz Bel-tincev in iz Velike Polane, pon. 16.00 Homo Turisticus, pon. 16.20 Nenadoma Susan, ameri{ka nan., 12/23. 16.45 Dr. Quinnova, ameri{ka nan., 3/28. 17.45 Skoraj popolna ljubezen, nem{ki film. 20.00 Šport. 22.00 Praksa, ameri{ka nan., 32.epizoda, pon. 22.45 Porok, argentinska nad., 4/8. 23.30 videospotnice, pon. POP TV 9.10 Newyor{ka policija, pon. 11. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 60. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 137. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 127. dela. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Odpadnik, pon. 13. dela. 15.30 Newyor{ka policija, 12. del. 16.25 Esmeralda, 128. del. 17.20 Tri sestre, 138. del. 18.15 Močno me objemi, 61. del. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Izginotje, am. film. 21.45 Nikita, 4. del. 22.40 Odpadnik, 14. del. 23.30 Prijatelji, 12. del. KANAL A 10.50 Sheena, kraljica džungle, pon. 6. dela. 12.10 Felicity, pon. 12. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 62. del. 15.10 Mladi in nemirni, 188. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Sheena, 7. del. 17.45 Da, draga?, 8. del. 18.15 Roseanne, 15. del. 18.45 Korak za korakom, 10. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Zmikavta, 3. del am. nan. 20.50 Ekstra magazin. 20.55 Krivi za ljubezen, am. nad., 3/4. 21.45 Pa me ustreli, 14. del hum. nan. 22.15 Varnost prve dame, 4. del hum. nan. 22.45 Dosjeji X, 7. del. 23.35 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.20 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 DP v raftingu, pon. 14.20 [tiri ta~ke, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Obljubljena dežela, amer. drama. 18.20 Gradimo, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Bonanca, 9. del nan. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Ekskluzivni magazin. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.05 Smogovci. 10.35 40. otroški filmski festival. 11.00 Obstanek. 12.00 Novice. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film - Tocco d'artista, it. film. 15.35 Risanka. 15.45 Bjelovar: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic. 17.00 Pustolovš~ina v Hrvaški. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Tihi glasovi, dok. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Vem, a ne vem. 19.15 LOTO. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skrivnostni srednji vek. 20.40 Moj najljubši sovražnik, nemški film. 22.15 Kulturno poletje. 23.00 Meridijan 16. 23.25 Jazz. 0.45 The Big Score, film. 2.30 Čarovnija, serija. 3.15 Tihi glasovi, doku. serija. 3.45 National Geographic. HTV 2 15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Mati in sin, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album - Nostalgija. 20.05 Čarovnija, serija. 221.00 Novice. 21.10 Glasbena oddaja. 21.45 Dosjeji X. 22.35 Seks v mestu, serija. 23.05 Družina Soprano, serija. 0.05 Nikita, serija. HTV 3 15.30 TV spored. 19.00 Umag: ATP prenos. 22.30 Split: Vaterpolo -Svetovna liga: Hrvaška - ZDA, posn. AVSTRIJA 1 6.05 Otro{ki program. 7.55 Varu{ka, serija 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Sedem dni do sreče, film. 10.15 Columbo. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Nogomet. 19.30 Čas v sliki. 20.15 James Bond 007, A View to a Kill. 22.25 Nogomet. 23.25 S.O.S. Baracuda, film 1998. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.55 Bogati in lepi, (1556). 10.20 Nem{ki film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Otvoritev iger v Bregenzu. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1557). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Med ljubeznijo in strastjo, film 2000. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Report International. 23.15 Žari{če. kViz piramida RADIOPTUJ 89,8 98.2 I04,3mhz Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro PRIPRA\lJA IN VODI: \lJ«)IMIR KAJZOVAR TEL.: 02 / 77122 61 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri poinočm n nučmms^ 13. Miro Kline - Kaj potem če sem potepuh 12. Ans. Marjana Drofenika - Praznik godcev 11. Ans. Modrijani - Spomin na pevca 10. Ans. Brežiški Fiosarji - Kruh iz naše peči 09. Navihanke - Firbčni fičfirič 08. Ans. Krajvelj - Ljubezen naj živi 07. Ans. Brodniki - Rudarska 06. Ans. Primoža Založnika - Na drugi strani sonca 05. Ans. Unikat - Ne cukaj me za kitke 04. Ans. Gorski cvet - Spomini na Gorjana 03. Ans. Pogum - Biia sva prijateija 02. Ans. VIharnIk - Harmonika je kriva 01. Ans. VIgred - Zadnje pismo 1. Saša Lendero - Žeija moja 2. Duo Amor - Duša ranjena 3. Frajkinclari - Naša fara 4. Mateja - Ti bošmoj 5. Kingston - Hotel »MODRO NEBO« 6. Oliver Antauer - Tole noč nekdo poljublja njena usta 7. Ivan Hudnik-Na beli barki Poskočnih 13 Glasujem za; _ Veličastnih 7 Glasujem za; I Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETlNGd.0.0.,p.p. 318,2250Ptuj Nagrado ziUozbe MANDARINA prejme: Petra Pioh, Miklavž pri Ormožu 18/a, 2275 IVliklavž pri Ormožu Xradioptuj 89.8*98.e'l04,3MHz PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) POLETNI PROGRAM ČETRTEK, 11. julija: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (se 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 CONECT. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). PETEK, 12. julija: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 33. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE Ptuj 2002 (prenos). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). SOBOTA, 13. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). NEDELJA, 14. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). PONEDELJEK, 15. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormo{ka in lenar-{ka kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). TOREK, 16. julija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). SREDA, 17. julija: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! 33. slovenski festival domaie zabavne glasbe - Ptuj 2002 PTUJ V ZNAMENJU DOMAČE ZABAVNE GLASBE Prisluhnili bomo štiriindvajsetim novim melodijam Slovenski festi^val domače zab^'vne glasbe na Ptuju je najstarejši to^stni festival v Sloveniji. Je tudi najuglednejša slovenska prireditev te vrste, saj je ob promociji številnih novih ansamblov in melodij v žanru domače zabavne glasbe, v obfestivalskih dejavnostih sprožil številna vprašanja o pojavu domače zabavne glasbe. Na pobudo ptujskih organizatorjev so o domači zabavni glasbi spregovorili vidni kulturni delavci, glasbeniki, literati, etnologi in predsedstvo Zveze kulturnih organizacij Slovenije. V okviru Zveze kulturnih organizacij je na pobudo ptujskih organizatorjev dolgo časa deloval odbor za domačo zabavno glasbo, njegove usmeritve pa so se uresničevale na ptujskem festivalu. Pravo veljavo svoje kvalitete so si ansambli pridobili na ptujskem odru, zlata Orfejeva značka je ansamblom odpirala pota za vidnejše nastope v medijih, dajala jim je tudi veljavo pri glasbenih poslih. Tokrat bo Ptuj že triintridesetič gostil ansamble domače zabavne glasbe. Prizorišče festivalskega dogajanja se je selilo od mino-ritskega dvorišča v srednješolski center pa v šotor pred Termami Ptuj, dvakrat je bila pred magistratom, kjer je bilo tudi največ poslušalcev, saj prostor to omogoča. Tudi letos bodo domače viže zvenele pred mestno hišo. Doslej je na ptujskem odru nastopilo preko tristo ansamblov, mnogi so se vračali večkrat in imajo še danes na Ptuj lepe spomine. Za letošnji nastop je organizator po opravljeni avdiciji, ki je bila v Hajdošah, izbral dvanajst ansamblov, ki se bodo potegovali za priznanja strokovne komisije in občinstva. Organizatorji letošnjega festivala so: Radio Tednik d. o. o Ptuj, Agencija Geržina Videoton prireditve Maribor, RTV Slovenija, Regionalni center Maribor, Radio Slovenija in Založba kaset in plošč RTV Slovenija. Festival bo jutri, v petek, 12. julija, ob 19. uri. pred magistratom na Ptuju Kot zanimivost kaže omeniti tudi to, da bo na Ptuju ponovno zaživela festivalska noč, saj bo po festivalu na Novem trgu (pred Perutnino) zabava z glasbo, pozno v noč. Franc Lačen V revilanem delu festivala bodo nastopili ansambel Murski val iz Kanade in Alfi Nipič. Tudi 33. festival DZG Slovenije, Ptuj 2002, bo na Mestnem trgu. Posnetek je z lanskoletnega festivala. Foto: Martin Ozmec Program festivala Ptuj 2002 Ansambel Naslov skladbe Avtor glasbe Avtor besedila ŠPIK - Ljutomer Babičin vrt Ličkarska Gregor Vidmar Damir Tkavc Marko Kočar Marko Kočar ATOMČEK - Podčetrtek Pesem Sloveniji Naš krčmar Viktor Malec Viktor Malec Franci Černelč Ivan Sivec VAŠKI VESELJAKI - Dobje pri Planini Ko ljubezen rabiš Na Boču Igor Podpečan Brane Klavžar Bernard Miklavc Vera Šolinc VIHARNIK - Kamnik Jesensko cvetje Prva harmonika Martin Vodlar Martin Vodlar Fanika Požeg Bernard Miklavc KOMPROMIS - Ormož Zato sem se rodil Dekletove sanje Avgust Skaza Avgust Skaza Vera Šolinc Vera Šolinc PODKRAJSKI FANTJE - Velenje Pisemce Zapoj harmonika Franc Šegovc Simon Legnar Franc Šegovc Ivan Malavašič DINAMIKA - Destrnik Nisem Casanova S teboj zadehtim Edvin Fliser Edvin Fliser Suzana Potrč Hermina Matjašič PTUJSKI GRAŠČAKI - Ptuj Haloška napitnica Da, še reciva enkrat Ljudska Janez Lah Ljudska Janez Lah POGUM - Škocjan Po domače Vaja dela mojstra Jože Burnik Franci Lipičnik Franc Ankerst Ivan Sivec ŠTRK - Ljutomer Dete moje, zaspi Kurent Edvin Fliser Emil Glavnik Metka Ravnjak Jauk Ivan Sivec MODRIJANI - Dobrna V mojih si mislih Na vaškem plesu Brane Klavžar Brane Klavžar Jože Galič Jože Galič VITEZI CELJSKI - Celje Uspavanka za sinka Radgonski klopotec Robert Marzel Viki Ašič ml. Zora Založnik Suzana Potrč V revialnem delu, med štetjem glasov, bosta gledalce in poslušalce zabavala ansambel Murski val iz Kanade in Alfi Nipič. PTUJ / 33. SLOVENSKI FESTIVAL DZG NastopajoH se predstavijo Na 33. Slovenskem festivalu domaie zabavne glasbe Ptuj 2002 se bodo v petek zveier predstavili naslednji ansambli Ansambel ŠPIK prihaja iz Ljutomera. Harmoniko igra Janez Munda, trobento Andrej Gorenjak, klarinet Gregor Vidmar, ki je tudi vodja ansambla, kitaro Sandi Majcen, bas pa Avgust Koren. Pojeta Maja Ser{en in Ciril Hozjan. Na festival prihajajo drugič, dobili so že bronasto Orfejevo značko. Špik Pogumno so se na avdicijo in na festival podali fantje iz ansambla POGUM. Prihajajo iz Škocjana. Vodi jih Andrej Jurečič, ki igra kitaro in poje bas. Harmoniko igra Igor Jurečič, ki poje bariton. Ne prepeva bas kitarist Mitja Jurečič. Prvi tenor poje Darko Poglajen, drugi tenor pa Emil Šinkec. Pogum VAŠKI VESELJAKI iz Dobja pri Planini bodo prvič nastopili na festivalu v Ptuju. Vodja ansambla je Dolfi Volasko, ki ob kitari tudi zapoje, ob harmoniki zapoje tudi Damjan Pasa-rič, trobento igra Klemen Kladnik, klarinet Marko Kočevar, bariton in bas kitaro pa Samo Volasko. Pevka ansambla je Monika Gračnar. Vaški veseljaki Tretjič se na ptujskem odru predstavlja ansambel, ki slovi po odličnih medsebojnih odnosih, saj ima naziv KOMPROMIS. To je mlad ormoški ansambel, ki je na Ptuju že osvojil bronasto in srebrno Orfejevo značko. Vodja ansambla je Aleš Prapotnik, sicer harmonikar, trobento igra Marko Prebevšek, klarinet Damjan Vizjak in Srdan Milovanovič, ki tudi prepeva, kitarist je Janez Jug, basist pa Dejan Pra-protnik. Poje Diana La-mot. Festivalski UEDNUK Kompromis VIHARNIK je naziv za osamelo drevo v planinah, pa tudi za ansambel, ki prihaja iz Kamnika na ptujski festival prvič. Vodja ansambla je Martin Vodlan, ki igra harmoniko, kitaro ubira Marko Spruk, bas kitaro pa Ale{ Jerman, vsi instrumentalisti tudi prepevajo. Posebj pa pojeta Sabina Vidovič in Grega Kren. Viharnik Z Destrnika prihaja ansambel DINAMIKA. Že dvakrat so nastopili na Ptuju in obakrat so bili srebrni. Vodja ansambla je Drago Dajčman, ki igra trobento. Harmonikar je Danilo Podhostnik, klarinetist Daniel Prelog, kitarist Ivo Ornik, baritonist in pevec pa Miran Jug. Pojeta Tomo Dežman in Hermina Matjašič. Dinamika Ptuj I I J • J • V| i •• Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostíln, viničarij in kmečkih pristav. Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost. Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXXIII. SLOVENSKEM FESTIVALU DOMAČE ZABAVNE GLASBE. MESTNA OBČINA PTUJ ahkotnost Sodoben način življenja narekuje korenite spremembe prehranjevalnih navad. Dokazano je, da lahko hrana in njene sestavine ugodno vplivajo na zdravje ljudi - z izboljševanjem fiziološkega stanja in z zmanjševanjem tveganja za nastajanje obolenj. V skrbi za zdravje potrošnikov smo v Perutnini Ptuj razvili izdelke z nižjim deležem maščob in nizko kalorično vrednostjo, toda s polnim okusom. Te izdelke prepoznate po svetlo rumeni barvi ovitka in jih najdete na vseh bolje založenih prodajnih mestih. Ob pravilni prehrani poskrbite le še za dobro telesno aktivnost, opustite nezdrave razvade in presenečeni boste nad svojim počutjem. Perutnina Ptuj Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva cesta 10, 2250 Ptuj, www.perutnina.com 1905 NASVETI Kuharski nasveti Govedina Govedina je primerna tudi za pečenje na žaru. Najsočnejši in najprimernej{i kosi govedine, ki so primerni za pečenje na žaru so kosi mesa, ki jih narežemo iz govejega fileja ali pljučne pečenke in iz rostbifa. Zraven teh dveh delov za pečenje na žaru od govedine uporabljamo še tanke zrezke, ki jih narežemo iz govejega stegna, prsni kosi ter v zvitek oblikovano meso iz prsnega dela. Govedina, ki jo bomo pekli na žaru mora biti dobro uležana. Če je meso, ki ga kupimo, še preveč sveže, ga prelijemo z oljem ali ga zavijemo v aluminijevo folijo in damo v hladilnik, da se uleži. Kose govedine pa zmehčamo tudi tako, da jih damo v kvašo ali jih globoko zamrznemo in kasneje odtajamo. Meso mladih govedi je primernejše za peko na žaru, kot meso starejših živali, čeprav so ponekod v tujini cenjeni velikanski zrezki s težo okrog enega kilograma. Tem zrezkom pravijo T-zerezki-i, ker ima kost, ki se jih drži, obliko črke T. Prav tako ponekod pečejo velike volovske za-rebrnice, ki prav tako veljajo za kulinarično posebnost pečenja na žaru. File kot najokusnejši kos govejega mesa je na žalost precej drag, zato ga le redki pečejo na žaru. Še bolj kot cena pa je pomemben način rezanja in pravilna peka govejega fileja na žaru. File režemo vedno z velikim tankim nožem, rezati pa začnemo na tankem, oziroma konjičastem delu govejega file-ja. Iz tega dela narežemo do dva centimetra debele zrezke, od katerih je vsak težak 8 do 10 deka-gramov. Iz naslednjega dela še vedno tankega dela fileja režemo dva do tri centimetre debele in približno 12 dekagramov težke kose mesa, ki jih imenujemo turnedoji (tournedos). Tako oblikovani zrezki morajo tudi med pečenjem ostati lepe okrogle oblike, zato jih lahko pred peko povežemo s kuhinjsko nitko ali za boljši okus s suhimi tankimi rezinami slanine. Iz srednjega dela narežemo približno dva do dva in pol centimetra debele zrezke, ki tehtajo 18 do 20 dekagramov, tak zrezek imenujemo biftek. Tudi tako oblikovano meso pred peko na žaru za lepšo obliko povežemo s kuhinjsko nitko ali z rezinami suhe slanine. Iz najdebelejšega kosa fileja odrežemo še nekaj večjih zrezkov, debelih dva centimetra ali pa kos spečemo v celoti. Vsi omenjeni načini re- PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 390. NAD. Du{evno zdravje otrok in mJadostnikov 102. nadaljevanje Povezava med otroško psihiatrijo in psihiatrijo odraslih - 1. nad. če se spomnimo, kaj smo povedali zadnjič, bi bilo pričakovati, da je dobro poznavanje psihiatričnih simptomov v otroški dobi in posebnosti razvojnih obdobij (če ne upoštevamo lastnih starševskih izkušenj) pomemben del usposabljanja za specialiste psihiatrije (in tudi specialiste klinične psihologije). Za boljše obvladovanje transfera in kontratransfera, naj bi tako specialist psihiater kot klinični psiholog specialist vsaj v glavnem poznal svoj lasten osebnostni razvoj in vplive nanj. Vendar se da postati specialist, ne da bi videl paciente mlajše od 14 let. Seveda je daljša zgodba, zakaj nekateri specializanti in poznejši specialisti niso radovedni do lastnega razvoja (ali se temu celo aktivno upirajo), saj so nekateri taki ravno zaradi svojega lastnega razvoja. Izkušnje kažejo, da se pri eventuelnih spremembah v smeri izboljšanja tovrstne poučenosti, ne da računati na same specializante, saj so ti takrat v tistem obdobju živ- ljenjskega cikla, ko se jim zdi pomemben dosežek prehitevanje in skrajšanje poti do specialističnega izpita. Verjetno je potrebno te spremembe, to je boljše poznavanje zgodnjega obdobja človekovega razvoja, izpeljati verjetno na bolj institucionaliziranem nivoju. Drugo vedenje, ki povezuje obe vrsti psihiatrije, je tisto o družini in o sistemih. Na srečo smo že prerasli enostranske ocene, da vse duševne motnje pri otrocih povzročajo starši (še najraje mame). Sistemski pogled upošteva tudi nasprotni vpliv, da namreč tudi otrok vpliva na starše; seveda pa so za spremembe v družini najbolj odgovorni starši. Pa tudi, če bi najmočnejši vpliv za razvoj težke osebnostne patologije pripisali staršem, so le-ti po isti logiki vplivali tudi na zdrave potenciale, s katerimi se pacient rešuje iz svoje stiske. Naslednjič pa še o drugem nivoju razmišljanja o povezavi med otroško psihiatrijo in psihiatrijo odraslih. zanja mesa pri govejem fileju pa zahtevajo tudi pravilni način pečenja na žaru. Kar pomeni, da mesa ne zapečemo preveč ali premalo, saj je okus tega mesa odvisen tudi od pravilne peke. Rostbif, ki leži nad filejem, ima na eni strani značilno, gladko maščobno plast. Zrezki, ki jih narežemo iz rostbifa, se imenujejo ramsteki. Rezine mesa, ki jih narežemo iz govejega file-ja in rostbifa, so že same po sebi tako kvalitetne, da so jedi po toplotni obdelavi okusne, pa če so pripravljene na žaru ali kako drugače pečene. V kolikor imate goveji file ali rostbih shranjen v zamrzovalni skrinji za kakšno posebno priložnost, je zrezke, steke in druge omenjene oblike rezanja priporočljivo rezati, ko meso še ni popolnoma odtaljeno. Tako lažje narežemo gladke in enakomerne rezine. Biftek iz kvaše si pripravimo tako, da za vsako rezino mesa vzamemo eno žlico olja, eno žlico vinskega kisa, pol žličke paradižnikove mezge, kapljico sojine omake ali kapljico worce-sterske omake, dodamo še malo gorčice, sesekljano čebulo, malo peteršilja, po želji česen v prahu in majaron. Vse sestavine za kvašo dobro premešamo in z njo premažemo narezano meso, ter ga pustimo vsaj eno uro pred peko v hladilniku. Ko meso pečemo na žaru, ga med pečenjem večkrat premažemo z oljem. Meso solimo šele, ko ga ponudimo. Omenjeno kvašo lahko uporabimo tudi za ostale dele govedine, ki je primerna za peko na žaru, le da podaljšamo čas kvaše. Zelo okusno spečemo govedino tudi, če zrezke, preden jih pečemo na žaru, damo v omako, ki jo pripravimo iz strtih bri-novih jagod, vinskega kisa, gina ali brinjevca, olja in soli. V tako pripravljeno omako zrezke pomočimo, tik preden jih damo na primerno ogreti žar. Brinove jagode lahko zamenjamo tudi s strtim česnom, sojino omako, mleto papriko ali začimbno mešanico. Najboljši pečeni kosi mesa iz govedine morajo tudi po peki ostati v sredini sočni in rahlo rožnati. Da je biftek primerno pečen se lahko prepričamo tako, da s konico prsta rahlo potisnemo na zrezek. V kolikor se površina pod pritiskom rahlo vda, je zrezek primerno pečen, oziroma rahlo rožnat. V kolikor je zrezek zelo mehak, je v sredini meso še rdeče, ko pa je meso na pritisk trdo, je popolnoma prepečeno. Želim vam sočno in okusno pečeno meso na žaru, ki ga boste te dni zagotovo pripravljali. Nada Pignar, prof. kuharstva Krvodajalci 27. junij - Franc Vajda, Dravska 20; Marjan Herga, črmlja 5/a; Aleksander Dogša, Libanja 27; Metka Bolcar, Ribiška pot 17, Ptuj; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Miran Valen-ko, Draženci 10/b; Anita Terbuc, Kicar 119; Benjamin Ciglar, Slovenski trg 4, Ptuj; Slavko Arnejčič, Turški Vrh 28; Janez Kozel, Potrčeva 4, Ptuj; Ivan Kukovič, Suha veja 7; Sergej Cvikl, Ob železnici 15; Janez Malinger, Skorba 27/c; Jože Cvetko, Hlaponci 53/b; Franc Šegula, Polenšak 17; Marija Letonja, Žeta-le 87; Marjan grabar, Podvinci 100; Tea Hanc, Spuhlja 144/a; Janez Bratušek, Kicar 96; Anton Kelenc, Gorišnica 47; Milan Železnik, Koč-ice 67; Bojan Vidovič, Barislovci 11/a; Milena Štopfer, Pobrežje 32/a; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Jožica Predikaka, Kicar 77; Srečko Narat, Trnovec 21; Damjan Bro-mše, Gajevci 8/a; Miran Jagarinec, Spuhlja 108; Danilo Krajnc, Arbaj-terejva 7, Ptuj; Drago Sakelšek, Videm 10; Stanko Polič, Vintarovci 76; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Gorazd Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Srečko Hribernik, Na Boč 22; Miran Gradič, Na Boč 24; Miha Peklar, Zg.Duplek 53/a; Lovro Gal, Linhartova 4, Maribor; Zvonko Marinič, Sodinci 59/a; Branko Muršec, Ji-ršovci 8; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Primož Pehar, Ul.8.februarja 23, Miklavž na Dr.polju; Jože Čeh, Nova ulica 26; Dušan Potočnik, Goriška 6, Maribor; Boštjan Grajfoner, Sp.Korena 33; Milan Trantura, Raz-gor 25, Majšperk. 02. julij - Darinka Kovačič, Apače 167; Milan Železnik, Čermožiše 80/a; Marija Nedeljko, Ul.1.maja 1, Ptuj; Miran Gojkovič, Hajdoše 64; Branko Lenart, Maistrova 24, Ptuj; Marta Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju 1; Majda Šerona, Spolenakova 5, Ptuj; Marjan Kokol, Gorišnica 74; Miran Čeh, Kicar 48/b; Alojz Horvat, Juršinci 77; Dragica Toš Majcen, Grlinci 37; Martin Prevolš-ek, Volkmerjeva 21, Ptuj; Patricija Cvetko, Pečke 30/a; Martin Horvat, Dornavska c. 15, Ptuj; Andrej Čuš, Placar 13; Milica Markotic, Kaju-hova 1, Ptuj; Janez Kocmut, Žab-jak 59; Marjan Kokot, Majšperk 32; Ivan Vičar, Rotman 18/a; Sašo Dežman, Štrafelova 11, Ptuj; Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ptuj; Breda Sever, Kvedrova 5, Ptuj; Marko Šamperl, Spuhlja 28; Marija Kumer, Sp. Ključarovci 16; Slavko Rožmarin, Stojnci 60; Terezija Kunčnik, Markovci 66/a; Miran Tušak, Gorišnica 106; Miran Kerin, Kettejeva 9, Ptuj; Andrej Polanič, Dornavska c. 13, Ptuj; Stanko Zupanič, Gorišnica 100/b; Aleš Planinc, CMD 14, Ptuj. 04. julij - Peter Šimenko, Brstje 10; Marjan Bratinščak, Plešivica 18; Terezija Rižnar, Kolodvorska 22, Središče ob Dravi; Tatjana Skoliber, Obrež 14; Danilo Jelen, Prešernova 13, Ljutomer; Janko Murat, Skoli-brova 8, Ormož; Biserka Juričinec, Dr. Kelemine 3, Ormož; Konrad Ri-žner, Spuhlja 107/b; Jelica Divjak, Grlinci 10; Stanko Zajšek, Ptujska Gora 1/a; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20; Anton Potočnik, Va-reja 65; Marjan Murko, Podvinci 130; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Jože Muhič, Mala vas 7; Janez Šel, Jurovci 20/a; Danica Pra-potnik, Breg 5, Središče ob Dravi; Feliks Hvalec, Gabrnik 48; Janez Muhič, Bukovci 63; Anton Kupčič, Ptujska Gora 93; Nada Cimerman, Zabovci 62/a; Mirko Krabonja, Podgorci 48; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Vladimir Žunkovič, Gerečja vas 41/a; Rudolf Petrovič, Pacinje 28; Simona Petrovič, Ilčeva 15, Ptuj; Gorazd Jurkovič, Ob železnici 13, Ptuj; Marjan Drevenšek, Ormoška 2, Ptuj; Marjan Feguš, Stano-šina 17; Janez Štumberger, Stojnci 20; Leopold Orešek, Tibolci 50/a; Alojz Karlo, Benedikt 30/a; Srečko Rodošek, Prepolje 28; Zlatko Gajš-ek, Podlehnik 66/a; Jurij Mendaš, Prepolje 22; Janko Pihler, Moškanj-ci 27; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Boštjan Mežnarič, Gasilska ul. 4, Rače; Ludvik Kokol, Dravska 8, Ptuj; Janez Rodošek, Trniče 43; Boštjan Hauptman, Zg.Žerjavci 44; Jože Kolar, Brunšvik 53; Marko Cvetko, Benedikt 51. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU li^ot setev Kot na poljih, kjer se je pričela žetev, je tudi vrt v drugem poletju bolj v znamenju pobiranja pridelkov. Vsakršna žetev in letina sta zbir naravnih okolnosti in pridelovalcevega dela. Vrtnar v tem obdobju že s precejšnjo gotovostjo lahko ocenjuje kako so na vrtnarjenje vplivale naravne okolnosti, odkriva ce je storjenih kaj njegovih napak, da se v prihodnje ne bodo ponovile. V SADNEM VRTU julija nadaljujemo minuli mesec pričeto letno rez drevesnih krošenj in ostalo nego, ki jo je potrebno redno opravljati pri sadnem drevju. Poletna ali zelena rez sadnega drevja je pomembnej{a in koristnej{a od zimske. V ~asu, ko je prenehala bujna vegetacija, je stanje drevesa najbolj prepoznavno glede na njegovo prihodnost. Po doseženem prirastku novega lesa, rodovitnosti, barvi listja, prehranjenosti in zdravstvenem stanju z zeleno rezjo lahko še v tej vegetacijski dobi uravnamo ravnovesje med rastjo in rodnostjo. S pravočasno letno rezjo lahko še odločilno vplivamo na formiranje rodnih brstov za naslednjo letino, zavremo nadaljno rast poganjkov in vej, ki jih vsled vzgojene oblike drevesa potrebujemo krepkejše, ali jih jih z odstranitvijo sosednih nepotrebnih, sprostimo in bolje osvetlimo, da se do zaključka vegetacije še obrastejo. Rane, nastale ob letni rezi mladik in vej se neprimerno lažje in hitreje zarastejo, kot pri zimski rezi. Vsakršni poseg v zeleno krošnjo je priporočljivo opraviti večkrat, oziroma postopoma. Najprej sprostimo, razredčimo in po potrebi prikrajšamo vrh drevesa. Po kakšnih desetih dneh iz notranjosti krošnje blizu debla porežemo bohotivke in veje, ki drevesno krošnjo preveč zasenčujejo, nato pa še v primernem času preredčimo, skrajšamo in po potrebi pomladimo stranske veje. Pri nekaterih sadnih vrstah in sortah, ki že zaključujejo vegetacijo, zeleni poganjki pa lesenijo, bo v naslednjem obdobju že mogoče opravljati cepljenje. Za cepljenje v tem času je primeren le način okulacije na speče oko. Pogoj za okulacijo je, da je podlaga v muževnem stanju, da se lub zlahka loči od lesenega dela veje, kamor nameravamo vložiti cepič oziroma zrel lesni brst žlahtne sorodne sadne vrste . V OKRASNEM VRTU je večina vrst okrasnih trajnih cvetnic v prvi polovici julija, ko je prenehalo obdobje glavnega cvetenja, v krajšem obdobju mirovanja. To je čas, v katerem si rastline nabirajo moči za nadaljno rast in cvetenje. V času mirovanja opravljamo nego, kot je to bila v času cvetenja, sproti odstranjujemo plevel, še preden bi se pričel semeniti. Ker se med trajnicami bolj širijo trajni koreninski pleveli, jih odstranjujemo vedno tako, da jih izpulimo do njihove osnove s koreninami, preden jih kompostiramo pa jih posušimo, da se ne morejo ponovno vkoreniniti. Gardenije, oleandre, hortenzije in podobne okrasne trajnice v tem času po glavnem cvetenju obrežemo tako, da grm razredčimo, ga osvetlimo in odstranimo stare izrojene in odcvetele veje in poganjke, s čimer vzpodbudimo novo obraščanje in tvorbo vej s cvetnim nastavkom. Hortenizija je zaradi velikih oblastnih socvetij in izredne barvitosti ter trpežnosti cvetenja, proglašena kot kraljica pozno cvetočih grmovnic. V kratkem bo pričela cveteti, za kar potrebuje še dodatno nego. Obilno jo zalivamo, vodi pa dodajamo lahko topna rudninska gnojila, očarljivost spreminjanja barv cvetja pa dosežemo z dodajanjem železne galice in drugih pripravkov. V ZELENJAVNEM VRTU, čeprav še pritiska poletna vročina, dan pa se že krči, je še čas za setev kar precej vrst vrtnin za jesensko in zimsko rabo. Odbiramo in sejemo rane sorte ali sorte vrtnin s krajšo vegetacijsko dobo, še posebej to velja za tiste, ki so občutljive na zgodnje jesenske slane. Do sredine julija je še čas za setev poletne in črne redkve. Julija še tudi lahko sejemo vrste radiča za solato in sorte, ki tvorijo korene, primerne za siljenje. Tudi grah, posejan do sredine julija, bo dal do jesenskih dni še primeren pridelek, zadovoljiv pa bo tudi pridelek v tem času posejane vrtne kreše in rukule. Da izpraznjene gredice ne bi samevale in bi jih obraščal plevel, je na voljo vrsta raznih semen za posevke, ki bodo z obilnim pridelkom zelene mase do jeseni služili za zeleni podor, oziroma za zeleno gnojenje vrtnih gredic. Najprimernejši pa je julija čas za setev kitajskega zelja, ki ga v naših vrtovih, glede na njegovo široko uporabnost in nezahtevno pridelovanje, še vse premalo gojimo. Uspeva v srednje težki humosni zemlji, če pa te ni, jo ob pripravi za setev te vrtnine pognojimo z dobro preperelo kompostovko. Sejemo ga v brazdice 1 do 2 cm globoko, takoj po kalitvi pa posevek razredčimo na razdaljo 30 cm med rastlinami. Dobro uspeva za vsemi vrtninami, še posebej pa za zgodnjim krompirjem, neugodni predkulturi ali sosedi sta le čebula in rdeče zelje. Za naša vrtna tla je priporočljivo sejati sorto kitajskega zelja nagaoko. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenike od 6. do 8. in od 15. do 17. julija, zaradi lista 11. in 12. ter od 19. do 21. julija, plodov 12. in 13. julija ter cveta in zdravilnega zelišča, katerih cvete nabiramo 10., 18. in 19. julija. Miran Glušič, ing.agr. mm--- Družba za časopisno in radijsko d^avnost RADiO-TEDNiK, d.o.o, RADiO-TEDNiK p.p. 95, Rafčeva 6,2250 l>tui tei.: 0g/74»a4-1Q, faks: dektronsb poŠta: nabiralnikdradio-tednilul spletne strani: httpi77www.rBdlotednlk.sl RAČUNALNIŠKA STRAN Nekateri jih kličejo "cigel", drugi baterija, tretji akumulator, v vsakem primeru pa imamo opraviti z nujnim sestavnim delom mobilnih telefonov. Akumulatorji, kot že beseda pove, hranijo električno energijo in jo s pomočjo kemičnih reakcij ponovno sproščajo po potrebi. Nikelj kadmijevi akumulatorji (NiCd) so že od nekdaj poganjali prenosne naprave, seveda tudi mobilnike. NiCd akumulatorjev že nekaj let ne najdemo v ohišjih mobilnih telefonov. Visoka teža, precejšen spominski efekt in relativno skromna energijska gostota so naredili svoje. Izrinili so jih nikelj metal hidridni (NiMh). Spominski efekt je pri slednjih manj izrazit, večja energijska gostota dovoljuje izdelavo manjših in lažjih celic, vse skupaj pa je omogočilo trend zmanjševanja AKUMULATORJI Shrambo energije pa je potrebno vzdrževati Mobilnik brez električne energije je kot letalo brez kero-zina. Prej ali slej pade na tla. Prvega zaluča jezni lastnik, drugega pa gravitacija. Energija je bistvenega pomena za funkcioniranje obojih. Shrambo energije pa je potrebno tudi vzdrževati in poznati njene posebnosti. zunanjih mer in mase mobilnih telefonov. NiMh akumulatorji imajo kar nekaj slabih strani. Poleg spominskega efekta tudi sa-mopraznjenje. Že po nekaj dneh mirovanja brez obremenitve se pri NiMh akumulatorjih pozna manjko energije. Razvoj se ni ustavljal in je sčasoma privedel do prvih litij ionskih akumulatorjev. Slabe izkušnje na začetku praktičnih testiranj so malce zaustavile prodor. Li-Ion akumulatorji so že skoraj optimalni rezervoarji električne energije. Spominski efekt je zelo majhen, nizka je tudi stopnja samopraznjenja, imajo veliko energijsko gostoto, za povrhu pa so lahki. Brez Li-Ion aku- mulatorjev ne bi poznali mo-bilnikov lažjih od 100 gramov. Naslednik, komplementarna tehnologija, so litij polimerni (Li-Poly) akumulatorji. Skorajda iste zakonitosti delovanja kot pri Li-Ion, razlika je predvsem v tem, da jih je dosti lažje oblikovati v različne oblike, prirejene napravi v katero je akumulator vgrajen. Slabe strani Li-Ion in Li-Poly akumulatorjev najdemo na dveh področjih: oboji so občutljivi na polnjenje, ki mora biti pod strogim nadzorom elektronike. Tovrstne akumulatorske celice se lahko pri polnjenju hitro poškodujejo. Posledično je nujna vgradnja dodatne elektronike kar malce podraži akumulator in tudi napravo, v katero je vgrajen. Druga slaba stran je življenjska doba: Li-Ion in Li-Poly akumulatorji so že po kakšnih 400 polnjenjih izčrpani in na koncu življenjske poti, poleg tega jih po dveh, treh letih prične napadati korozija. Do spleta mimo Explorerja in Netscapa čeprav zaradi vsega medijskega hrupa morda ne mislite tako, so na trgu brskalnikov še vedno opazni znaki življenja majhnih podjetij, Ogledali smo si dva najnovejša izdelka - prvi skuša Internet Explorer izboljšati, drugi zamenjati. Vprašanje je isto: se vam zaradi katerega od njiju splača spremeniti način brskanja? Browse3D Browser v1.0 Browse3D Browser v1.0 ni ravno nadomestilo za Internet Explorer, saj gre za edinstveni grafični motor, ki strani prikazuje na navideznih zidovih, uporablja isto Microsofovo tehnologijo in DirectX. Vaša trenutna spletna stran se pojavi na osrednjem zidu, obrnjena v prostoru kot nekakšno rahlo pomanjšano okno. Na levi je zid, ki vsebuje majhne zaslone strani, ki ste jih obiskali v bližnji preteklosti. Zid na desni prikazuje zaslone strani in mest, ki jih lahko obiščete s trenutne strani. Z uporabo miške ali kombinacije tipk lahko zidove obračate okrog sebe in izberete enega izmed pomanj-šanih prikazov strani. S prvim klikom stran povečate, z drugim pa se bodo zidovi zavrteli in izbrana stran se bo pojavila na osrednjem zidu. Browse3D uvaja nekaj svežega, kar lahko marsikomu hitro priraste k srci ali ga takoj odbije nazaj k klasičnem prikazu spletne vsebine. Browse3D Browser v1.0 Zahteve: minimalno 128 MB delovnega pomnilnika; operacijski sistem Microsoft Windows 95, 98, ME, 2000 ali XP; Internet Explorer 5.5 ali novej{i; DirectX 7; grafi~na kartica z vsaj 8 MB pomnilnika, ki zmore lo~ljivost 1024*768, 16-bitne barve in zagotavlja 3D pospe{evanje. Spletna stran proizvajalca: www.browse3d.com Cena: prost prenos s spleta in 15-dnevna uporaba; neto 29,95 dolarja Opera 6.01 Zahteve: operacijski sistem Microsoft Windows 95, 98, ME, NT, 2000, XP ali Linux Spletna stran proizvajalca: www.opera.com Cena: brezpla~na uporaba s prikazom reklam; razli~ica brez reklam stane 39 dolarjev Opera 6.01 Opera 6.01 je majhen, učinkovit brskalnik, ki spletne strani načeloma prikazuje hitreje od konkurence, za povrhu je hitrejši tudi zagon programa. Navdušeni smo bili nad podporo skoraj vsem spletnim standardom, tudi zelo pomembnim varnostnim. Opera je zelo dobro napisan program, na voljo je tudi v različici za okolje Linux. Odlikuje ga preprost in učinkovit uporabniški vmesnik z več dokumenti. Dostop do serije oken v enem samem izvajajočem se primerku brskalnika močno poenostavi hitro premikanje naprej in nazaj po obiskanih straneh. Opera ponuja simpatičen način iskanja brez vnašanja besedila; preprosto dvakrat kliknete na besedo in prikaže se izbirnik v katerem se pojavi pomen besede ali jo celo prevede v kak drug jezik. Opera ima malce težav s pravilnim prikazom spletnih strani, vendar ne po lastni krivdi. Program upošteva vse W3C standarde, žal pa mnoge spletne strani uporabljajo trike, zaradi česar prikaz v Operi ni tak, kot so si ga zamislili oblikovalci spletne strani. Naj opozorimo, da govorimo o resnično drobnih napakah, ki jih velika večina uporabnikov sploh ne bo opazila KRATKE NOVICE Toshibin Gigabeat Digitalnih predvajalnikov glasbe in spremljajočih formatov je ~edalje ve~. Svojega je predstavila tudi Toshiba in ga poimenovala Gigabeat, za hranjenje podatkov pa uporablja miniaturni trdi disk. Slednji zmore shraniti 5 GB podatkov v ohi{je velikosti 1,8 palca. Trdi disk se nato vstavi v Toshibin predva-jalnik Gigabeat, ki je navzven zelo podoben Applovemu iPo-du. Ta je nedavno doživel okrepitev - zmogljivej{i trdi disk kapacitete 10 GB. Zmogljivej{i vendar samo delno. Pri iPodu je trdi disk namreč fiksno name{čen, Toshibin Gigabeat pa uporablja izmenljive medije. Novi iPaqi HP predstavlja dva nova modela dlan~nikov serije iPaq mo-delskih oznak 3950 in 3970. Navzven sta prakti~no ista kot predhodnika 3850 in 3870, pozoren opazovalec pa bo najprej opazil bolj{i zaslon, ki se odlikuje z mnogo ve~jim kontrastom. Pove~an je tudi FileStore, ki je pri iPaq 3970 velik 20 MB. Oba dlan~nika poganja 400 MHz Intelov procesor Xscale. Microsoftovi mobilniki Po neuradnih podatkih naj bi ve~ mobilnih operaterjev v Evropi in ZDA ponudilo mobilne naprave z Microsoftovo programsko opremo. Microsoftovi izdelki, ki so primerni za vgradnjo v mobilne naprave so PocketPC Phone Edition in SmartPhone. Microsoftova poteza bi lahko pomenila resen vstop na trži{~e, ki se je do sedaj bolj ali manj izogibalo Microsoftu in njegovim re{itvam. Delitev Palma pred vrati Palm Inc. se bliža delitvi podjetja na enoti za strojno in programsko opremo. Analitiki prav slednji obetajo rast in spodobno poslovanje, malce slab{i pa so obeti za enoto, ki se ukvarja z razvojem in trženjem strojne opreme. Palm je nedavno vsem zainteresiranim za~el po{iljati peto razli~ico svojega operacijskega sistema Palm OS 5. Nov Sonyjev dlančnik Sony je prikazal nov dlan~nik serije Clie z modelsko oznako T625e. Zaradi visokih zmogljivosti je namenjen poslovnežem. Še vedno ga poganja Palmov operacijski sistem, tokrat v raz-li~ici 4.1. Prikaz vsebine se odvija na barvnem TFT zaslonu lo~ljivosti 320*320 to~k. Serijsko ima 16 MB pomnilnika, dopolnimo pa ga lahko s »spominsko pali~icoNapaka! Ne najdem vira sklicevanja. Hrošči stanejo milijarde Hro{~i v programski opremi so nadležni, mote~i in tudi dragi. Po raziskavi ameri{kega NIST-a se v ZDA letno zaradi hro-{~ev v programski opremi izgubi okoli 59,5 milijard dolarjev. Bolj resen pristop podjetij, ki razvijajo programsko opremo bi lahko ob manj{em {tevilu hro{~ev prihranil tudi do 22 milijard dolarjev letno. Trenutno se ve~ kot pol hro{~ev odkrije {ele takrat, ko je izdelek že prisoten na trgu. Motorola ponovno odpušča Ameri{ki IT gigant Motorola je že dalj ~asa v fazi zmanj-{evanja stro{kov poslovanja. Pri tem si pomaga tudi z od-pu{~anji, zadnja med njimi bodo prizadela 7000 delavcev. Omenimo, da je Motorola v prelomnem letu 2000 zaposlovala kar 150.000 ljudi, sledila je recesija in ve~ valov odpu{~anj, trenutno pa ima Motorola samo {e 100.000 delavcev. Hitrejši WLAN Brezži~na lokalna omrežja so vse zmogljivej{a in hitrej{a. Dobro znan standard IEEE 802.11b v osnovi ne zagotavlja ve~ kot 11Mbps prenosa, s Texas Instrumentsovim ~ipom ACX100 pa se lahko prenosna hitrost podvoji na 22 Mbps. Sodelovanje s podjetjem SMC Networks je rodilo izdelek, ki je enkrat hitrej{i od primerljive konkurence, za povrhu pa zagotavlja {e 30 odstotkov ve~ji doseg signala. Alcatel v rdečem Francoski Alcatel ponovno posluje v rde~em. Izgube se bodo kopi~ile tudi letos, podobno kot lani. Lokalni in hkrati globalni IT gigant je že lani ustvaril izgubo v vi{ini 361 milijonov evrov, za letos pa so spomladi {e napovedovali dobi~ek. Napovedi se verjetno ne bodo uresni~ile. V teku je temeljito prestrukturiranje podjetja, ki pa s sabo prina{a nove stro{ke ter tudi odpu{~anja. Ne telefonirajte na črpalkah! Indijske oblasti uvajajo prepoved uporabe mobilnih telefonov na bencinskih ~rpalkah v državi. Ukrep je preventivne narave. Do nesre~, ki bi jih uporaba mobilnikov povzro~ila na ~rpalkah sicer {e nikjer ni pri{lo. Upraviteljem bencinskih ~rpalk so oblasti dale na voljo 30 dnevni rok v katerem morajo na vidnih mestih razobesiti vidna in razumljiva obvestila o prepovedi uporabe mobilnikov. Slabša prodaja zaslonov Zasloni se vse slab{e prodajajo. Proizvajalci slednjih se so-o~ajo z ve~ kot desetodstotnim upadom prodaje. V drugem ~etrtletju je bilo prodanih dobrih 90 milijonov zaslonov, lani ve~ kot 100 milijonov. Zanimivo je, da prihodki ob tem rastejo. Razlog tega je prehod z monokromatskih na barvne zaslone, ki so dražji, proizvajalcem pa prina{ajo ve~ prihodka in dobi~-ka. ZA PA^ EDRILO Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Prost, Rekar, afrik, Kra, posestvo, Kravječan, aerometer, Leonov, srkalniki, Omre, Caan, Saez, Ems, Tuttlingen, snajper, Lija, arteritis, Aru, Ratečani, Peter, snet, Idi, etapa, aerobioza, Sas, nasad, LN, bobnar. Ugankarski slovarček: AILA = hrvaška teniška igralka Winkler, ALIN = snov v česnu in čebuli, AVICENA = arabski zdravnik in filozof perzijskega rodu, GERKMAN = slovenski kanuist, reprezentant (Jože, 1941), IMBROGLIO = zmeda, zmešnjava, zaplet, nesporazum, zaplet, JOGAN = slovenska sociologinja (Maca, 1943), KORA = koroški glasbeni duet, RALIK = zahodna skupina otokov v Marshallovih otokih v Oceaniji, VER = rimski politik (Gaj). GOVORI SE... ... DA je trenutni direktor Merkurja pred pričami izjavil: "Nekoč so me vabili h koritu, pa mi niso bili všeč drugi prikoritniki, danes sem pri koritu, a je prazno. ... DA je dejal tudi, da je sicer učitelj plavanja, pa firma verjetno kljub temu ne bo splavala. ... DA so Janša, Brejc in angleški vojaški ataše v soboto na gradu migali z nosnicami in ugotavljali: je to bojni strup, pipeki ali puj~-eki? ... DA bo mednarodna komisija ocenjevala ocve-tli~enost Ptuja. Naj pridejo v soboto zjutraj, ko bo po festivalski no~i zares vse cvetelo. ... DA so bazeni energije "omamljali" udeležence, kot bi bilo v njih vino ali vsaj pivo. ... DA bo poletna vroc-ina nekaterim ravno dovolj skisala nadstropje, da bodo lahko jeseni, pred volitvami, bogato delili obljube VIDI SE... ... DA je destrniški župan svetoval sinu. Le jej, da boš velik kot ata in boš lahko kritiziral celo predsednike. Aforizmi by Fredi Velikodušnost si pri ljudeh le redko da duška. *** Všeč so mi ženske, katerim je navada prozorna spalna srajca. *** Ogleduhi so ogledalo sistema. *** Ko sem jo zasnubil je bila le ženska z očali. Ko pa sem se z njo poročil, sem ugotovil, da je prava naočarka. *** Ta, da bomo Slovenci kmalu goli in bosi, ni niti malo bosa. *** Previdnost je mati, neprevidnost pa mačeha modrosti. *** Kdor seje veter, bo oplel v viharju. *** Na delovna leta dobijo najmanj delavke v najstarejši obrti. LUJZEK Dober den, vsoki den! Je nedela sedmega dneva v sedmen mesci, vura je ob sedmih, jaz man pred seboj listek lota na krerga naj bi napisa sedmico. Vse je v zna-meji sedmice, {e na{a zaf~ica je postovla na svet sedem malih zaf~ekov. Kaj vse tote sedmice pomenijo, ne ven. Mogo~e bo kaj dobrega ali pa slabega. Jutro je obla~no in od cajta do cajta kok{na kap- ljica deza izpod neba prileti. Kak, da bi se engel~ki jokali nad našo slovensko dolino {entflorjansko... Je~men smo poželi, zaj pa pride na vrsto pšeni~ka. Po ravninskem polji že ropo~ejo kombajni, ki žjejo novo krušno letino. Je pa tak, da ma pšeni~ka tak nizko in sramotno odkupno ceno, ke smo matemati~arki zra~unali-i, da bi moga kmet za eno kepico sladoelda prodati štiri kile pšenice, ~e bi hteja s sladoledom ohladidi celo familijo pa bi ga to koštalo celo vre~o pšeni~nega zrja. Vam re~em, to je provi narobe svet, ~e glih nam politiki in kandidati za funkcije na bodo~ih jesenskih valitvah drgo~ oblubljajo nebesa in raj na zemli, sunce in luno na nebi, ki mata svoj odsev v vsoki mlaki, ~e je v njej še kaj vode... Za~eli so se tudi letni dopusti, ko drugo~ pride do velove tista znona pesem: "Keri majo tolare, se lehko koplejo v morji, tisti brez tola-rov pa duma v lavorji..." Zaj neje ve~ v modi tista viža iz obmorskih krajov: "Pokaži mi zize, dan ti devize...!" Zaj je že skoro na vsoki plaži sama golotinja, od zgoraj ni~, od spodaj ni~ in tudi paša za o~i ne košta ni~. Na nudl plažah se sprehajajo sami Adami in Eve, ki nemajo niti tejko dnara, da bi si pokrili tiste dele, ki naj bi pokriti in skriti bili. Ja, ja kon smo prišli. Ko je pred leti moja Mica na plaži pelc mantl nosla, bla ta glovna...! Kunec nas gleda. Vsem, ki bote tote vro~e dni švicali na njivah in ob morji, vam želim lepo vremen, soleno vodo in hladne špricare. Vaš LUJZEK. OVEN 20. 3. do 20. 4. Novi projekt vam bo dvignil samozavest in pripomogel da boste tudi finančno uspešni z njegovo ralizacijo in njegovim nstankon ne boste izgubili stika s svojimi najbližjimi BIK 21. 4. do 20. 5. Uspešno premagujete vse težave in ovire, ki vam prihajajo na pot. Kljub temu, da trenutno niste najbolj zadovoljni na poslovnem podro~ju, se vam bo to pozneje vrnilo z obrestmi vred. DVOJČEK 21. 5. do 20. 6. Bodite potrpežljivi sami s seboj in svojo ljubezensko bolečino. Na žalost bo trajalo še dolgo časa, da prebolite in delno pozabite, še dlje pa bo trajalo, da boste tudi odpustili. RAK 21. 6. do 22. 7. Trenutno se počutite prevarani glede čustev, saj jih je nekdo izkoristil za dosego svojih ciljev. Kljub temu, da sedaj zelo boli, boste nekoč usodi še hvaležni za to grenko izkušnjo. LEV 23. 7. do 23. 8. Končno imate prijateljsko zvezo, ki vas duhovno navdihuje in osrečuje. Počutite se sproščeno in spoštovano in prav je tako, saj ste si končno zaslužili zvezo v kateri se dobro počutite in ste izpopolnjeni. DEVICA 24. 8. do 23. 9. V službi boste uspešno napredovali in finančni uspeh ne bo izostal. Ponovno bo zasvetila lučka upanja, ki vam bo prinesla zadovoljstvo in umirila srce, kar boste pri delu še kako potrebovali. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Neutemeljeno se razburjate. Pričakovanja ki jih nosite v sebi se vam bodo izpolnila in pot na katero stopate bo polna uspehov, zato samo optimistično naprej v tej smeri. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Se vam ne zdi da se vse preveč smilite samemu sebi in da preveč razmišljate o stvareh ki so se vam zgodile v ljubezeni? Bolje je, da ne razmišljate toliko, ker vas potem žalost vse preveč zaslepi. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Ne prepuščajte se malo-dušju in ne razmišljajte kako ste nesrečni v življenju. Poiščite v sebi moč, ki ste jo skrili nekje na dnu vašega bistva in se ponovno dvignite. Z njeno pomočjo bo šlo. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Ste človek avantur in sedaj ko imate vse urejeno in pospravljeno, si lahko privoščite pustolovščine in vsa potovanja, ki ste si jih želeli in načrtovali. Bodite pozorni na osebo s svetlimi lasmi VODNAR 21. 1. do 19. 2. V celoti gledano ste srečen človek. Kot poslovnež ste izredno uspešni, prav tako v osebnem življenju kjer imate srečno in zaupanja vredno zvezo. S sposobnostjo ki jo nosite v sebi, vam bo uspelo še več. RIBI 20. 2. do 20. 3. S svojo učinkovitostjo ste si uspeli zagotoviti finančno varnost, imate pa tudi srečen in umirjen dom v katerem vladata ljubezen in razumevanje in kamor se vedno radi vračate, saj tam najdete svojo oazo miru. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. ODRASLIM PREPOVEDANO Na dopustu se navadno rojevajo počitniški poletni hiti, ki nas s časom nato spominjajo na lepe dni in noči prebite na zasluženem oddihu. Britanski pevec GEORGE MICHAEL je letos prestopil k glasbeni založbi Universal in je za njo že posnel hit z naslovom Freeek! Legendarni pevec se v novem komadu SHOOT THE DOG (****) ukvarja s političnimi vprašanji, sicer pa je pesem "soft" verzija plesnega funkyja in popa. Pravi šok ob pesmi prinaša animirani videospot, v katerem se pevec odkrito norčuje iz George Busha in Tonyja Blaira. Britansko zasedbo JAMIROQUAI sestavljajo pevec Jay Kay, kla-viaturist Toby Smith, bas kitarist Stuart Zender in bobnar Derrick McKenzie. Prvaki sodobnega funkyja tokrat izvajajo bolj orientalno usmerjen komad z naslovom CORNER OF THE EARTH (***). MARC ANTHONY je eno izmed vodilnih imen sodobne latino glasbe, ki je še ponekod na lestvicah s skladbo I needyou. Fant je z ritmom prestavil v četrto prestavo in izvaja sodobni latino/pop komad IVE GOT YOU (****) in ga najdete na njegovi novi zgoščenki Mended. Španska skupina LOONA je pihnila na dušo ljubiteljem latino godbe z uspešnico Bailando, medtem ko je mene najbolj navdušila s popevko Hijo De La Luna. Trio vsako poletje ponudi nekaj vročega in letos se bomo pozibavali ob dinamičnih latino ritmih v komadu RHYTHIM OF THE NIGHT (***). Nemška skupina FRENCH AFFAIR je zmagovala na plesiščih diskotek s komadom My Heart Goes Boom. Studijski duet blesti z "genijalnim" minimalsitičnim besedilom v komadu I LIKE IT (***), ki je usmerjen v "buta-buta" nabijanje. Tisti, ki ste že bili na morju ob slovenski obali ste gotovo v kakšni diskoteki migali na te nove plesne uspešnice: T.v.a.b.- MOLELLA, We Rule the Danza - PRECIOZO, Televizion - PAOLA & CHIARA, I Keep on Burning - BILLY MORE, Duo Uap, Duo Uap Duo Uap - GA-BIN, One Sign - GALLEON, Sexy Lady - T-SPOON, Dance - DANCE NATION, Loud & Proud - BROKLYN BOUNCE in Moonlight Shadow - GROOVE COVERAGE. Britanska pevka KELLY LLORENA je v osnovi pevka skupine N-Trance. Njen prvi solo projekt nosi naslov TELL IT TO MY HEART (****) in je energična priredba super hita ameriške pevke Taylor Dayne iz leta 1983. Ameriška pevka SHERYL CROW je zablestela z uspešnico All I Wanna Do, medtem ko trenutno blesti z uspešnico Soak Up The Sun. Izjemno popularna rockerica izvaja preprosto, vendar dovolj agresivno rock pesem STEVE McQueen (***) in jo najdete na odličnem albumu C'Mon C'Mon. Stari mojstri rocka AEROSMITH so pred časom izdali dvojnialbum uspešnic z naslovom O'Yeah! Ultimate Aerosmith Hits. Kvintet je na ta kompilacijski album uvrstil 28. največjih hitov in dva nova. Prvi klasični novi hit nosi naslov GIRLS OF SUMMER (***) in ste ga lahko slišali tudi v znanstveno fantastičnem filmu Spider Man. Britanski band COLDPLAY je z albumom Parachuttes navdušil poslušalce in kritike. Nekateri jim pravijo tudi novi Radioheadi in so uspeli s skladbo Yellow. Kvartet tudi v novi skladbi IN MY PLACE (***) ostaja pri temačni psihadelično rock glasbi. Norveški trio A-HA sestavljajo Morten Harket, Mags Furuholmen in Pal Waaktar. Po hitu forever Not Yours fantje ponujajo novo lahkotno pop/rock balado z naslovom LIFELINES (***). David Breznik 'Ô9.Ô Mhz 1(943 MJ-lz^ 1. A Liltle Less Conversation - ELVIS PRESLEY & JXL-2. If Tommorow Never Comes - HDNAN KEATING y / ^ Kiss Kiss - HOLLY VALANCE M.-^ove'At-first Sight - KYLIE MPND3tJ-E Underneath Your Clothes -'SH. B./Without Me - EMINEM Something About Us - ND ANGEL ByBy The Way - RED HDT CHILI PEPPEHS 9.1 Love Hock N'HoIl - BHITNEY SPEAHI D. LD.I D.-B3 Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. uro PTUJ / POLETNI ROCK NA BAZENU 2002 Združili energične rokerje V nedeljo, 30. junija, se je v ptujskih Termah odvijala prava zabava med bazeni, lahko bi rekli kar "poolparty", z imenom Poletni rock na bazenu. Glavna organizatorja, Radio-Tednik in Terme Ptuj, sta nas letos presenetila z izborom skupin, saj sta na odru med množico kopalcev in poslušalcev uspela združiti energične rokerje, Demolition Group, in popularne hrvaške glasbene legende, Parni Valjak. Nedeljsko sonce je počasi zapustilo nebo in okoli pol devete ure so odprli glavna vrata za obiskovalce. Natanko ob pol desetih so na oder stopili Demolition Group in v uro trajajo~-em koncertu predstavili stare hite in novo ploščo BIČ LUČ + UPANJE. S svojim značilnim energičnim nastopom so publiko uspeli dodobra ogreti, tako da se je glavni plato pred nastopom Parnega Valjka napolnil do zadnjega kotička. Ob značilnih melodijah in zvokih so gostje iz Hrvaške uspeli ustvariti vzdušje, kakršnega smo na njihovih koncertih vajeni - tudi tokrat so publiko na nogah držali krep- ko preko polnoči. Vsi, ki ste ta koncert zamudili, si lahko oddahnete, kajti šušlja se, da bo v bližnji prihodnosti na istem odru nastopila tudi Siddharta. Pa se pustimo presenetiti! Mihael Toš Karizmotičnl Aki je uspel pritegniti publiko povsem do odra Glavna organizatorja sta med bazeni uspela združiti energične rokerje in hrvaške glasbene legende Goran Salamon, pevec skupine Demolition Group v elementu Parni Valjak, stari znanci ptujske publike, tokrat med bazeni Term KAM MED POCITNICAMI? / POČITNIŠKE AKTIVNOSTI ZA MLADE Tudi tokrat objavljamo možne aktivnosti za osnovnošolce, dijake in študente, ki preživljajo počitnice v domačem okolju, da z njimi popestrijo svoje počitniške dni in jih obogatijo z znanji in rekreacijo. PREGLEDNICA POČITNIŠKIH PROGRAMOV 15 . in 16. 7.2002 DATUM PROGRAM ORGANIZATOR - INFORMACIJE KJE, URA Ponedeljek, 15.7. -petek, 19.7. U~imo se nem{~ino skozi igro in ustvarjamo Osnovno{olci - nižja stopnja Animacija d.o.o. 749 34 60 Animacija d.o.o., A{ker~eva 1 Od 9. do 12. ure Ponedeljek, 15.7. -petek, 19.7. Mala {ola kozmeti~ne nege Srednje{olci in {tudentje CID 780 55 40 Kozmeti~ni salon Pupa Od 10. do 12. ure Ponedeljek, 15.7. -petek, 19.7. Te~aj plesnih koreografij za novo sestavo demo teama. Dekleta od 16. do 25. leta Mito sport klub 041 753 321 CID od 10. do 12. ure Ponedeljek, 15.7. -sobota, 20.7. Letalska modelarska delavnica Osnovno{olci - vi{ja stopnja CID, Modelarsko dru{tvo Aviotech in OŠ Mladika 780 55 40 OŠ Mladika in letali{~e Mo{kanjci od 10. in 13. ure Ponedeljek, 15.7. -ponedeljek, 29.7. Aikido - za~etni te~aj Osnovno{olci in srednje{olci Judo klub Drava Ptuj 031 478 108 ŠD Mladika - judo center Torek, 16.7. Raziskovalna mestna dirka Osnovno{olci - nižja stopnja CID in Pokrajinski muzej Ptuj 780 55 40 Staro mestno jedro Ob 9. uri Opomba: Pri vseh programih so potrebne predhodne prijave, razen za igranje badmintona. Pokličite organizatorje in se prijavite! Vabljeni ste na čisto novo spletno stran CID, kjer so poleg ostalega na voljo tudi vse počitniške informacije! Naslov: www.cid.si Med dolgočasno uro biologije je Marko zaspal. Profesorica je rekla Sabini, ki je sedela poleg njega: "Zbudi Marka!" "Zakaj le? Saj ste ga vi uspava- "Zalostna novica: vaš sin bo moral razred ponavljati," reče razredničarka prepadeni materi. "Ali res ni nobene možnosti, da bi šel naprej?" "Nobene. Z neznanjem, kot ga ima vaš sin, bi lahko padli še trije drugi učenci.' *** Turist na počitnicah v Grčiji je v manjši vasi obiskal frizerja, da ga obrije. Frizer je pljunil v skodelico in pričel mešati peno. "Ali vedno tako naredite peno?" se je čudil turist. "Ne, samo pri tujcih. Domačinom kar pljunem v obraz!" *** V družini zaposlijo mlado in simpatično gospodinjsko pomočnico. Gospodarica ji reče: "Vidim, da ste zelo urejeni. Pa znate tudi kuhati?" "Seveda znam!" "Pa pospravljati?" "Tudi znam!" "Kaj pa otroke - imate radi?" "Imam. Raje pa bi videla, da bi vaš mož pazil." *** Televizija je čudovita! Ne le, da dobiš glavobol od gledanja televizijskih programov, ampak med oglasi lahko vidiš tudi to, katere tablete ti lahko pomagajo olajšati glavobol! *** "Si slišal, da se je Mirko zaposlil s pomočjo zavoda za zaposlovanje?" "Tipično zanj! Za denar bi naredil vse!" *** "Delovodja, moja samokolnica škriplje in dela: 'Cvik cvik cvik!'" "Odpuščen si!" "Toda zakaj le?" se je začudil delavec na gradbišču. "Samokolnica bi morala škripati: 'Cvikcvikcvik!'" Umetniški vodja je vprašal dirigenta manjšega orkestra: "Znate zaigrati tudi Na lepi modri Donavi?" "Znamo, toda samo če prevzamete stroške potovanja." *** Profesorica slovenščine je rekla Idi: "Stopnjuj mi visoko!" "Visoko, višje, najvišje!" "Barbara, stopnjuj mi široko!" "Široko, širše, najširše!" "In ti, Mateja, mi stopnjuj globoko!" "Globoko, oh, oh, ja, j a ... Še globlje... oh, ah, ja, jaaaaaa, Tako je dobro!" *** *** -k-k-k *** *** ■k-k-k kkk kkk kkk kkk kkk kkk -k-k-k POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA LENART Župan sprejel odlUnjake Odllčnjakl iz vseh štirih ienorških osnovnih šol V torek, 18. junija, je župan občine Lenart mag. Ivan Vo-grin v domu kulture v Lenartu sprejel odli~njake iz vseh {tirih osnovnih {ol v občini. Za kulturni program so poskrbeli učenci O[ Voličina, v katerem so nastopili člani otro{ke folklorne skupine, člani noneta in na pianino je zaigrala Zala Čuček. Nato je župan mag. Ivan Vo-grin učencem čestital in jim podelil nagrade, knjigo in zlato petico ter nagradni izlet na avstrijsko Koroško. Odlični uspeh so dosegli: iz OS Lenart Katja Kokot, Milana Simonič, Petra Weingerl, Denis Holc, Teja Meško, Žiga Pečuh, Tadeja Šnofl, Urška Ve- dernjak, Luka Martin Tomažič, Dejan Vrzel in Suzana Vučetič; iz OS Jurovski Dol Aleš Satler in Gregor Širec; iz OS Sveta Trojica Jasmina Brunčič, Anja Kocbek, Jernej Pirš, Vanja Fe-konja, Rosana Šuta in Gregor Vračko; iz OS Voličina Natalija Lehner, Simona Lorenčič in Tadej Pukšič. Zmago Šalamun SENČILA MARIBOR Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKUWŽ Tel.: 02 629 23 78 MARKIZE ZA BALKONE IN TERASE ROK IZDELAVE: do 4 dni. Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize €lMOMTd \o.o. & GRnDBCNR MCHnNizflcun CLCKTROMONTRŽR flL£KSRND£R GRBROVEC s.p. IZVflJRMO: - IZKOPC (bager, mini bager, JCB) - PRCBOJC CCSTIŠČ - POLRGRNJC INFRnSTRUKTURNIH VODOV (itonoilzacija, vodovod, plinovod) - KOMPRCSORSKC STORITVC - UTRJCVRNJC TCRCNfl, RCZRNJC RSFRLTR ŽNIDHRIČCVO NHBRCŽJC 12. S&50 PTUJ. TCL: 02 / 748 18 90 FHKS: 02 / 774 21 51. GSM: 041 648 255.031 648 255 e-mail: tepo.ptuj@amis.net SALON POHIŠTVA Ptuj V SUPER d o o Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU AKCIJA! KUHINJA Gosia dolžina: 2,6 m barva: BELI JESEN, ROBOVI BUKEV Navedeno blago je na zalogi! Cene in popusti veljajo do odprodaje zalog. V cene je zajet 20% DDV._ SREDI ŽIVLJENJA PTUJ / ZGODBA NEKE INVALIDNOSTI Ko se ti svet skoraj podre Milorad Nojic je do 18. junija 1999 živel zadovoljno in srečno življenje. Delal je kot varuh v zavodu dr. Marijana Bor{tnarja v Dornavi, v prostem času pa piskal na rokometnih tekmah. Pred tem je 16 let delal v Metalni v Mariboru, nekaj časa je bil tudi obrtnik. Skupaj ima 23 let delovne dobe in 32 aktivnih let v {portu. Ptujčani dolgo časa niso vedeli, da med njimi živi edini ptujski rokometni sodnik državne kategorije. Veliko njegovega življenja je bilo vezanega tudi na plesni podij, saj je bil plesni u~itelj. Danes njegove sanje uresni~uje sin Miljan. Ko ga gleda na parketu, bi najraje tudi sam zaplesal, pravi. V {ali je neko~ zaprosil ptujskega kirurga Aljo{o To{a, da bi ga "usposobil" vsaj za en vikend, da bi se {e enkrat dodobra naplesal. Aktivni rokometa{ je bil Mi-lorad že v Pri{tini in Uro{evcu; rojen je bil v Pri{tini. Na Ptuju je služil vojsko in ostal zaradi ljubezni. Stara mesta so se mu od nekdaj vtisnila spomin, od-lo~al se je med Zadrom in Ptujem in izbral slednjega. Danes njegov boj z boleznijo predstavlja tudi hoja po mestnih ulicah do Term, ker kot sam pravi, je hoja po Ptuju del njegove terapije. Doma po stanovanju se giblje s pomo~jo bergel, zunaj doma uporablja opornico. 18. junija 1999, natanko pred tremi leti, se je njegovo življenje tako spremenilo, da ne more{ verjeti, pravi. Po{kodoval se je na tekmi, klecnilo mu je koleno, utrgala se mu je poga~i~na vez, verjetno zaradi dolgoletnih naporov v {portu. Še isti dan so ga operirali v ptujski bolni{ni-ci, vez za{ili in zavarovali z ži~-nato zanko. Po osmih tednih so jo odstranili, vmes pa je izvajal fizikalno terapijo. Kmalu so se pojavili znaki zama{itve ven (tromboza). Pri~el je antikoagu-lantno terapijo, se zdravil v ve~ zdravili{~ih. Gibljivost se mu je sicer izboljšala, ostale pa so bolečine in otekline. Zdravil se je tudi z magnetno resonanco. Potem se je kita, ki je bila zašita, stopila. Ponovno je moral na operacijo, po tej operaciji so se pojavili ponovni znaki tromboze na desni nogi, nejasna vročinska stanja. Težave z vezjo so se potem nekoliko umirile, a so v ospredje stopile težave pod pogačico, je povedal Aljoša Toš, dr. med., spec. kirurg iz kirurškega centra Toš. Ponovno so izvedli artroskopijo. Zaradi hudih bolečin, ki jim ni bilo konca, ga je napotil na ortopedsko kliniko v Ljubljano, k prof. Pav-lovčiču, ki ga je temeljito pregledal. Na njegove predlog je bila vpeljana dodatna fizikalna terapija. Pri pregledu novembra leta 2001 je koleno še vedno zelo boleče, gibanje omejeno, na obeh kolenih se kot posledica zapletov zaradi tromboze pojavljajo otekline, kar povzroča Miloradu težave pri normalni hoji, kaj šele pri obremenitvah. Glede na svoje stanje bi lahko RAZMIŠLJANJE Gremo na dopust Zdaj pa sem že tudi sama v tej fazi, ko imam vsega vrh glave in so moje misli, tako podzavestne kot tudi tiste povsem zavestne, usmerjene samo {e v nekaj morskega. Žuborenje vode, mivka na plaži, v roki dobra knjiga, na sosednji brisači pa, hm..., da ne zabredem pregloboko! Še vedno me do uresničitve mojih fantazij in sanjarjenj čaka ogromno dela, ki ga bo potrebno postoriti {e pred preveč zasluženim dopustom. Neka raziskava je pokazala, da je prosti čas ravno tako pomemben, kot vsakodnevna "delovna rutina". No, če bi vprašali mene, ne bi imela prav nič proti, če bi bil prosti čas najpomembnejši, sestavni del našega življenja. Seveda me o tem ni nihče prav nič vprašal, zato bom raje tiho. Sodobni termin, ki ga je moč zaslediti v medijih, govori o tako imenovanem kvalitetnem preživljanju prostega časa. Kaj spada pod to, mi še zmeraj ni čisto jasno. Verjetno se pod to »strokovno razlagoJa, tako opevana sodobna družba, ki zna oziroma bi morala znati kvalitetno in nadvse učinkovito izrabiti tako prosti kot tudi delovni čas, se v tem hitrem tempu več ne znajde. Počasi več ne bo nobene ločnice med prostim in delovnim časom, ki se vse bolj prekrivata. Ali je to dobro ali slabo, je težko razglabljati, še posebej v tej vročini, ko termometer kaže nad trideset stopinj. Vsekakor je res, da ljudje nismo stroji. Znamo pa pregoreti še bolj od marsikaterega gospodinjskega aparata, če so obremenitve prevelike. Vsaj tistih nekaj dni v letu bi si morali vzeti čas zase, za lastne potrebe in dati možgančke na pašo! Brez slabe vesti. Delo bo ostalo, pa tudi počakalo bo. Naše baterije pa se bodo ponovno napolnile za nove delovne uspehe in zmage. Pa da ne pozabim, kajpak tudi za poraze. Dejstvo je, da so delovne obremenitve resda precej hujše, kot so bile nekoč. A zato je v toliko večjem stresu tudi naše telo, ki nas morda zdaj še ne opozarja, da je treba izpreči, lahko pa se bo to zgodilo čez par let, ko bo morebiti že prepozno. Takrat pa si bomo znali vzeti čas zase, ampak samo zato, ker si ga bomo morali. Kakorkoli že, psihologi in zdravniki že vedo, kako preutrujenost in preobilica dela vplivata na človekovo psiho. Tisti, ki dopusta ne znajo uživati, tudi nikoli ne bodo povsem zadovoljni z rezultati svojega dela, saj jih bo zmeraj zvijal tisti črv dvoma, kaj vse bi lahko naredili, ko so poležavali nekje med palmami in pri tem ves čas imeli v mislih, da so nenadomestljivi. Najlepši del dopusta je menjava okolja, ki v večini primerov prav dobro dene. Pozabiš na znane "face", na ljudi, ki te vsakodnevno obkrožajo in se ukvarjaš samo s sabo, s svojimi mislimi. Predvsem pa je pomembno, da se znaš sprostiti in odmisliti vse negativno, kar se je kopičilo tekom celega leta. Same priprave na dopust so tiste, ko zapravimo že skoraj polovico denarja, ki je bil namenjen našemu poležavanju na vroči plaži. Pa sončne kreme, po možnosti še nova sončna očala, kopalke, razne kreme in kremi-ce proti alergijam, proti pikom komarjev in žuželk, aspirine in še kaj bi se našlo. Potem je tu še samo plačilo in potem si je treba še na morju kaj privoščiti, kajne? Če imaš dobrega finan-cerja (v mislih imam kakšnega bogatega poslovneža, ki v ro- opravljal le sedeča dela, takšnega dela pa ne najde in ne najde. "Invalidnosti si ne želim. Imam veliko pozitivne energije. Skupaj z družino se borimo za moje zdravje," je prepričljiv Mi-lorad Nojic. Na izboljšanje ne more računati, pravi Aljoša Toš, trenutno medicina še ni v taki fazi, da bi lahko uspešno ukrepala v primerih, kot je Nojicev. Po prvi operaciji, doslej jih je imel že pet, je bil optimist. Upal je na najboljše, športnika s takim stažem, kot je on, že ne more zlomiti. Izboljšanja pa ni bilo; v začetku je mislil, da so vse skupaj le sanje, pa se je moral kmalu spopasti z realnostjo. Kot "invalid" je bil kmalu potisnjen na stran, in čeprav v letu 2000 še ni imel tega statusa, se je tako počutil. Za nobeno rabo ni bil več, ni mogel na rokomet- no igrišče, ni mogel na parket, izgubil je delo. Čeprav je bil v Dornavi zaposlen le za določen čas, delo z gojenci je imel rad, delo z mladimi ga je vedno veselilo, četudi je šlo v tem primeru za mlade z drugačnimi potrebami, je med ležanjem v bolnišnici prejel sklep, da se mu delovno razmerje v zavodu s 1. dec. 2000 prekine. Udarec, ki ga ni pričakoval, še ena stvar, ki človeka drži pokonci, ki mu daje zavest o potrebnosti, se je sesula. Če ne bi imel družine in njenega razumevanja, bi klonil. V bolniški je bil do 16. novembra 2001, od 17. novembra istega leta pa je na borzi. Zdaj dobiva nadomestilo, na borzi bo še do avgusta, potem ga bo kot invalida III. kategorije prevzelo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sam bi raje videl, da bi dobil kakšno delo, ker bi se počutil bolje, koristnega. Če bi delal, bi lahko več prispeval za sinovo športno kariero. Miljan je plesalec z dušo in telesom, a če se želi razviti v vrhunskega plesalca, potrebuje veliko. Ples pa je šport, pri katerem lahko kah neprestano vrti svoj mobitel), to niti ni problem, oziroma problema sploh ni. Nastane pa, ko je treba zadevo poravnati iz lastnega žepa. Ko je treba pravzaprav celo leto šparati in dajati na stran, da bo poleti dovolj za teden dni slanega morskega zraka. Pa bo zdaj kdo porekel, da ja dobimo regres! Tistega upokojenskega raje sedaj pustimo ob strani! Če bi moja dva hotela z njim za vikend paket v toplice, bi imela krepko premalo. Naš regres pa je porabljen še preden ga sploh lahko vidimo izpisanega na listku svojega tekočega računa. In če torej celo leto nisi dovolj previden pri trošenju svoje plačice, tudi dopust veselo splava po vodi in morda vam še vseeno ostane kakšen dan toplic. Pa saj jih imamo v Sloveniji na pretek, tako da je možnost izbiranja ravno tako velika, kot izbira med prelepimi dalmatinskimi otoki. Koliko ljudi bo letos ostalo brez morja in brez toplic, pa povedo številke na zavodu za zaposlovanje. Medtem ko nekateri odhajajo na Hrvaško, drugi v toplice, tisti redki srečneži, ki si to lahko privoščijo, pa nekam daleč vstran, v kraje, s katerimi lahko navadni smrtniki potujemo le s prstom po zemljevidu, pa so tukaj še tisti, ki že dolga leta na morje niti pomisliti ne upajo, ker ne vedo, če bodo imeli naslednji dan še za vsakdanji kruh. Tako je to. Na eni strani revščina, na drugi bogastvo. Je tudi "zlata sredina", ki pa se vedno bolj nagiba k trendu prve strani. Ker so se dopusti že pričeli, vam želim, da jih preživite čim lepše, pa kjerkoli že se boste nahajali, pomembno je, da je le družba prava, "zafilozofirali" pa bomo ob kakšni drugi priložnosti, ko bo tudi čas in temu temperature bolj primerne. Bronja Habjanič Milorad Nojic: "Poškodbo mi je postavila življenje na glavo, belo je postalo crno..." Foto: Črtomir Goznik mladi pričakujejo predvsem starševska vlaganja. To ni nogomet, kjer za sponzorska in donator-ska sredstva ni problem. Hvaležen je vsem, ki so mu v teh prizadevanjih pomagali že doslej. To so plesna šola Mambo, podžupan Ervin Hojker, pri zagotavljanju socialnih pravic so mu nesebično pomagali v ptujskem Centru za socialno delo, pri zdravljenju oziroma rehabilitaciji pa mu nesebično stojita ob strani kirurg Aljoša Toš in Stanko Tominc, dr. med., spec. fiziater, iz Term Ptuj. "Ko sem bil v najhujši krizi, so mi stali ob strani. Veliko prijateljev od prej, ko sem bil še zdrav, pa se je nenadoma izgubilo, ni jih bilo več na spregled. Ni iz trte izvit pregovor, da v sili spoznaš prijatelja. Pri meni se je to potrdilo. Še dobro, da imam družino. Družba slabo sprejema invalide, to lahko rečem iz lastnih izkušenj. Ko sem se znašel v tem položaju, sem bil nenadoma sam. Odpreti sem moral veliko vrat, da sem dobil prave napotke in da sem si na nek način uredil status, sicer bi ostal še brez tistega malo denarja. Včasih sem čisto na dnu, počutim se brezvrednega, Potem pa vzamem pot pod noge, grem v Terme ali v kirurški center Toš, kjer me psihično ponovno 'dvignejo'. Sam vedno bolj spoznavam, da v stanju, v kakršnem sem sam, ne bi mogel brez ustrezne strokovne in družbene pomoči. Lepo so me sprejeli tudi v Medobčinskem društvu delovnih invalidov Ptuj, za katerega prej sploh nisem vedel, da obstaja. Res pa je, da bi se veliko bolje počutil, če bi lahko delal. Da sem izgubil službo, to še najbolj boli." MG PTUJ / ZGODBA NEKE GENERACIJE Spominski Nagelj osmošolcev izpred 40 let V avli OŠ Ljudski vrt je bila 6. julija nevsakdanja slovesnost. Pripravili so jo osmo{olci OŠ Franc Osojnik, generacije 1960/61 ob 40-letnici srečanja in končnem {olskem izletu v Rim in Vatikan, ki so ga opravili 41 let po končani osnovni {oli. Generacija jubilantov je bila tista, ki je v 7. razredu februarja leta 1960 izdala prvo glasilo Nagelj, v soboto pa so zbrali, da bi počastili izdajo spominskega izvoda. Lansko leto so se prvič srečali po zaključku osnovne šole. Ob 40-letnici so si obljubili, da se bodo čez pet let ponovno dobili, obiskali Rim, kamor jih je povabil sošolec Milan Holc, ki je bil tudi pobudnik srečanja, vendar jih ne neučakanost prehitela. V Rim so se odpeljali že letos maja. V času po prvem srečanju nekdanjih sošolk in sošolcev izpred 41 let, v razredu jih je bilo 38, in po izletu v Rim in Vatikan, je dozorela ideja o izdaji spominskega izvoda glasila Nagelj. V njem se prepletajo spomini na osnovnošolsko obdobje, na izlet v Rim in Vatikan, na prijateljstvo, na dar, ki se ga ne da kupiti, ki prehaja iz srca v srce. K takšnemu prijateljstvu je nekdanjim učencem OŠ Franc Osojnik, danes Ljudski vrt, čestitala tudi nekdanja ravnataljica Katica Bračko. Spominski Nagelj je darilo ne- kdanje generacije zdajšnjim učencem, da bi ne pozabili tega čudovitega časa otroštva. V uredniškem odboru so se trudili Ana Bohak Petrovič, Marija izdaje prišlo. Pomagali so tudi nekateri sponzorji. Sobotno srečanje so nepozabno obogatili učenci OŠ Ljduski vrt Blaž Vidovič, Anja Erbus in Petra Rašl. Tokrat je "pouk" trajal še dlje kot ob prvem srečanju 40 let po zaključku osnovne šole, po napitnici spominskemu izvodu glasila, ki je zrasel iz srca, za spomin, za dušo, za hrepenja Člani uredniškega odbora in organizatorji srečanja. Foto: Črtomir Goznik Kolar Erakovič, Marija Hrnec Jerič in Franci Šprah. Vsem so se v soboto na priložnostni ob izdaji spominskega izvoda glasila zahvalili, kot tudi zdajšnji ravnateljici Tatjani Vaupotič, ki je nesebično pomagala, da je do in ponovna srečanja, so se nekdanji sošolci in sošolci odpeljali v osrčje Haloz. Zagotovo se bodo ponovno srečali že prihodnje leto. Spominov, ki ki jih želijo ponovno obuditi, je še veliko. MG PRIPRAVLJAMO: TEDENSKI PREGLED ŠPORTNIH DOGODKOV IZ SVETA IN ZANIMIVE ŠPORTNE POGOVORE NOGOMET / 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA S tekmami prvega kroga se bo v nedeljo pričelo nogometno prvenstvo v ligi Simobil. Pari prvega kroga (nedelja, 14. julija, ob 17. uri) so: Gorica - Dravograd, Rudar Velenje - Ljubljana, CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško, Koper Sportline - Mura, Vega Olimpija - Era Šmartno, Korotan - Primorje. Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si KOLESARSTVO KK Perutnina trn v peti Ljubljani in Kranju V kolesarskem klubu Perutnina Ptuj so izredno pridno in tiho delali, da bi njihovo delo dobilo pravo vrednost v odličnih tekmovalcih v vseh starostnih kategorijah, znani pa so tudi kot odli~ni organizatorji. Vseeno pa se strasti glede cestnega državnega prvenstva, ki je bilo na Ptuju še niso umirile. Seveda je najbolj burno bilo takoj po dirki in skoraj ves minuli teden. Polom, farsa, oškodovani Primorci itd..., so bili naslovi, ki so polnili časopisne naslove. To se je seveda nanašalo na dirko v konkurenci Elite, ko so v cilj prišli samo trije tekmovalci, povrh vsega pa je zmaga pripadla še kolesarju profesionalne ekipe Perutnina Ptuj Krka Telekom. Verjetno ne bi bilo tako, če bi bil to tekmovalec iz druge ekipe. O tem, da so kolesarji do 23 let izpeljali dirko normalno pa niti besedice, oziroma, kot da je sploh ni bilo. Torej interesi nekoga so pričeli prihajati na plan. V bistvu pa je bila glavna tarča KK Perutnina Ptuj, kot organizator te dirke in nenazadnje kot močan kolesarski kolektiv iz Štajerske. Ta nekoga v slovenskem kolesarstvu hudo moti ali jim je napoti. Vse skupaj se je dalo slutiti že na jutranjemu sestanku komisije, kjer je Zvone Zanoškar, kot nekakšen delegat s strani KZ Slovenije želel priti v ospredje (pokazal ni pismenega dokumenta, da v resnici to je in na KZ Slovenije nimajo predpisanega mesta delegata). Sledila je energična in utemeljena reakcija s strani direktorja dirke in KK Perutnina Ptuj Reneja Glavnika. V končni fazi se je dirka izpeljala in dobili smo državne prvake. Vsi ostali pa so tam, kjer so pač pristali, oziroma niso privozili v cilj zaradi takšnih, ali drugačnih interesov. Sedaj bi o tem naj odločal odbor za cestno dirko in sicer 11. julija. V kolesarstvu se še izgleda niso nič naučili, oziroma sprevideli, da Franc Hvasti in Zvone Zanoškar ne peljeta kolesarstva naprej in navzgor, ampak navzdol. Hvasti je namreč predsednik tega odbora, Zanoškar pa član. Po-vezava Ljubljana - Kranj je vse bolj jasna. Ce sta pogorela s svojimi bedarijami v kolesarstvu, sedaj hočeta nagajati še uspešnim. Toda, glej ga zlomka, kot da imata še podporo določenih medijev, predvsem iz centra. Ptuj in Novo Mesto, oziroma kolesarska kluba iz teh mest pa sta tarča teh napado-v in kot smo že zapihali, nekaterih medijev. Uspehi člana ekipe Perutnina Ptuj, ali profesionalne ekipe niso nikoli toliko vredni, kot mesta in uvrstitve kolesarjev Roga in Save, pa naj tekmujejo na dirkah nižjega ranga kot Ptujčani. Toda v ptujskem klubu delajo naprej in bodo še uspešni, vendar se zdi prav smešno, da nekdo zavira razvoj kolesarstva v Sloveniji na najbolj primitiven način. Ce pa za konec povemo še informacijo, da je kolesar HIT Casinoja, Podgornik, pozabil na Ptuju tekmovalno licenco in je do sobote (do takrat imamo podatek) ni dvignil in se mu je tako mudilo iz najstarejšega mesta Slovenije, potem vemo, da nekaj ni v redu, oziroma, da je nekdo prišel na Ptuj, da bi vse skupaj zminiral, vendar mu ni uspelo. Da o podpisih zaradi domnevno nepravilnega usmerjanja v Spodnjem Velovlaku, ki jih podpišejo kolesarji, ki do tja niso prišli, potem je vse čisto in kristalno jasno. Danilo Klajnšek l@7@@7@7@7@@7@@IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH - Trener nogometnega kluba Maribor Pivovarna Laško Bojan Prašnikar je n^-vi selektor slovenske nogometne reprezentance. Na tej funkciji je zamenjal Srečka Katanca, ki je nepreklicno odstopil po svetovnem prvenstvu. Prašnikar ostaja do konca jesenskega dela Simobil lige tudi trener nogometnega kluba Maribor Pivovarna Laško. - Mednarodna zveza za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS) je objavila lestvico najboljših nacionalnih ligaških prvenstev (pri razporeditvi se upošteva uspešnost klubov na svetovni klubski lestvici ter dosežki moštev v domačih in mednarodnih tekmovanjih). Najkakovostnejšo tekmovanje je po takšnih izračunih španska "Primera Division", za njo pa sta uvrščeni angleška "Premier League" in italijanska "Serie A". Argentinska liga je še vedno najboljša v Južni Ameriki. V prvi petdeseterici se je prvič doslej znašla Slovenija, liga Si.Mobil je namreč trenutno na 48. mestu. Najboljših deset lig: 1. Španija, 2. Anglija, 3. Italija, 4. Nemčija, 5. Argentina, 6. Brazilija, 7. Francija, 8. Portugalska, 9. Nizozemska, 10. Grčija. - Avstralec Lleyton Hewitt se je z zmago na grand slam turnirju v Wimbledonu prebil na prvo mesto svetovne teniške lestvice ATP, m,edtem ko je doslej vodilni Rus Marat Safin padel na drugega. Največji napredek je tokrat uspel Argentincu Davidu Nalbandianu, ki se je kot prvi Južnoameričan doslej uvrstil v finale angleškega prvenstva, in na lestvici napredoval za 17 mest, tako da je zdaj 15. - Schumi lahko postane človek, ki je najhitreje v zgodovini osvojil prvenstvo v prim,eru, če v Franciji zmaga, Montoya ne pride višje kot do tretjega mesta, Barrichello pa ne sme priti višje od četrtega. V tem prim,eru bi se Schumacher zapisal v zgodovino kot ~lovek, ki je postal prvak na 11. izmed 17-ih dirk sezone. To je sicer uspelo tudi do tega ~asa neprekosljivemu Britancu Nige-lu Manslu. Toda njegov rekord je v nevarnosti zato, ker je bilo leta 1992 v koledarju prvenstva samo 16 dirk. KOLESARSTVO / ZA VELIKO NAGRADO KRKE Odliine uvrstitve kolesarjev Perutnine V Novem Mestu je minulo nedeljo potekala kolesarska dirka za veliko nagrado Krke. Na njej so sodelovali vsi najboljši slovenski kolesarji, razen Andreja Hauptmana in Martina Hvastije, ki sta trenutno na dirki po Franciji. Med njimi pa so bili tudi člani Perutnine Ptuj in profesionalne ekipe Perutnina Ptuj Krka Telekom. Sama proga je bila srednje težka in je imela koeficient 1,3 po UCI-ju. Seveda se je {lo za prestiž med najbolj{imi slovenskimi kolesarji. Na tej dirki so imeli sestavljeno tudi me{ano ekipo Slovencev in tujih kolesarjev, ki pa jim je bil edini cilj, da preprečijo zmagoslavje profesionalne ekipe Perutnina Ptuj Krka Telekom. Že na začetku so kolesarji izvajali različna taktična dejanja in je bilo veliko napadov, poizkusov pobegov, ki pa so bili dobro pokriti. Do 100 kilometra je bil v ubežni trojki tudi Miran Kelner, vendar jih je potem glavnina ujela. Kolesarji Perutnine Ptuj so vozili zelo dobro in preseneti- li profesionalce s svojo taktično dobro vožnjo na 187 kilometrov dolgi progi, ki je bila v zadnjih 87 kilometrov tudi krožna (6 krogov). Za ptujskimi kolesarji so ostali Derganc, Klemenčič, Sviben in ostali. Seveda je sledil ciljni sprint in za malenkost je zmaga pripadla Urošu Murnu pred Borutom Mervarjem iz Perutnine Ptuj Krke Telekom. Gregor Gazvoda je bil šesti, Rado Rogina sedmi, Matej Marin deveti in Boštjan Krevs dvanajsti. Vsi preostali kolesarji so priko-lesarili v cilj v glavnini. Preostali slovenski klubi, ki jim je bil cilj preprečiti zmagoslavje Ptuj-čanov in profesionalne ekipe ostali praznih rok. Če bi Mervar Toni Kukoč, košarkarski zvezdnik NBA iz Hrvaške, je po prvem obisku ptujskega igrišča za golf ocenil, da gre za enega najboljših v tem delu Evrope. Povedal je, da že dolgo ni igral na Gregor Gazvoda je na VN Novega mesta osvojil šesto mesto Zvezdnik NBA na Ptuju tako zanimivem in dobro pripravljenem igrišču. Preizkusil ga je v družbi z očetom in prijatelji ter kondicijskim trenerjem Lukom Radmanom. MG Toni Kukoc je 3. julija prvič obiskal ptujsko igrišče za golf. Navdušilo ga je, zato bo še prišel. Foto: Borut Cvetko Borut Mervar je bil drugi zmagal, potem bi bilo zmagoslavje popolno, saj so Ptujčani v prvi deseterici imeli kar štiri svoje kolesarje. Vendar pa moramo zapisati, da je Murn izreden kolesar in ni nič narobe, če je Boštjan Mervar moral seči v roko takšnemu kolesarskemu asu. Do- ATLETIKA bra taktika in pokritje vseh napadov, ki jih na dirki ni manjkalo je obrodila sadove. Sicer pa bo časa za nove dobre uvrstitve še dovolj. Se enkrat so Perutninarji dokazali, da imajo zelo dobro moštvo, tako na Ptuju, kakor tudi profe-sonalno ekipo. Danilo Klajnšek Atletska steza bo! Od leve proti desni: Stanko Glažar, Žarko Markovič in Lidija Majnik. Foto Langerholc Mestni stadion na Ptuju je sedaj veliko gradbi{če. Konec junija se je pričelo tisto, kar so ptujski atleti dolga leta lahko samo sanjali in zavidali drugim. Začela se je namreč posodobitev stadiona, oziroma izgradnja nove atletske steze. Dela izvaja podjetje Asfalti Ptuj, podizvajalca pa sta podjetji Poštrak d.o.o iz Maribora in Cestno podjetje Ptuj. Dela napredujejo po načrtih, kar je razveseljivo, saj to pomeni, da bo atletska steza končno zagledala luč sveta. Na Mestnem stadionu se je o tem prepričala tudi ptujska poslanka v državnem zboru Lidija Majnik, ki ima tudi veliko zaslug, da je od govorjenja prišlo do realizacije. Zraven nje sta bila prisotna še Žarko Markovič (predsednik AK Ptuj in mag. Stanko Glažar (direktor Sportnega zavoda Ptuj). V kratkem pogovoru na Mestnem stadionu na Ptuju so se odgovorni lahko prepričali, da bo ta investicija, vredna okrog 140 milijonov SIT, tudi izpeljana in to po načrtih kot je predvideno. Danilo Klajnšek AL d.o.o. telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEQA OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo copy CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE Vladimir Sitar s.p. Tel.: 02/78 78 766 SPORT ATLETIKA / DAVORIN SLUGA ODHAJA NA SVETOVNO PRVENSTVO Danes še na Ptuju, jutri na Jamajki Leto in pol je mladi atletski up Davorin Sluga član atletskega kluba Ptuj, sicer skakalec v višino, naskakoval normo za odhod na mladinsko svetovno prvenstvo v atletiki. Kot da je bilo teh 214 centimetrov tista magična meja, ki se je ni dalo preskočiti že lani. Vendar pa je usoda želela, da se bo to le zgodilo in Davorin bo v petek odpotoval na Jamajko, kjer bo potekalo letošnje mladinsko svetovno prvenstvo. Kako sta s trenerjem delala na tem, da se preskoči teh zate magičnih 214 centimetrov? »Najprej moram povedati, da sem letos dobil novega trenerja in sicer Gorazda Rajherja, s katerim sva se ujela in zastavila cilj teh 214 cm. Seveda sem pred tem bil zelo zadovoljen z delom biv{ega trenerja Andreja Petrovi~a. Po nekaj neuspe{-nih naskokih mi je na atletskem ~lanskem pokalu le uspelo pre-sko~iti to vi{ini, ob tem pa sem tudi zmagal na tem tekmovanju.« Občutki so verjetno bili dobri? »Kako tudi ne, saj sem kar leto in pol naskakoval to vi{i-no. Velikokrat sem bil zelo blizu, ~util sem, da imam to vi{ino v nogah, žal pa ni {lo in ni {lo. Sedaj je veliko lažje, saj sem s tem skokom izpolnil normo za odhod na mladinsko svetovno atletsko prvenstvo.« Ali so se priprave na SP kaj razlikovale od običajnih? »Res je, da sem izpolnil normo, vendar sem {ele v ~etrtek 4. julija zvedel, da le odpotujem na to atletsko tekmovanje. Sicer malce pozno, vendar je kon-~no le pri{la potrditev nastopa. Malo me je že bilo strah, da ne bi odpotoval. Same priprave pa so potekale dvakrat dnevno in sva z mojim trenerjem veliko delala na tehniki.« Kak{na so tvoja pričakovanja na tem prvenstvu? »Napovedi so sila nehvaležne, vendar bi rad ponovil skok 214 centimetrov, ali {e kak{nega dodal. Želja mi je, da bi se uvrstil v finale, torej med prvih osem. O tem je {e prehitro govoriti, Davorin Sluga vendar pa želja le obstaja in to kljub temu, da bodo nastopili kvalitetni skakalci v vi{ino.« Konec leto{njega leta bo{ nehal tekmovati v mladinski konkurenci. Prestopil bo{ v ~lansko. Kje pa potem vidi{ sebe in koliko bi moral skočiti, da bi lahko postal udeleženec mednarodnih turnirjev? »V leto{njem letu sem drugi skakalec v vi{ino v Sloveniji. Bolj{i je samo Rožle Prezelj. Za kaj več bi bilo potrebno konstantno skakati okrog 220 cm, saj s tem lahko gre{ na ve~ja mednarodna tekmovanja.« Davorin, ti ne skače{ samo dobro v vi{ino, ampak si opozoril nase v skoku v daljino. Kaj je s to disciplino? »Res je. V daljino imam svoj rekord 731 cm in to brez pravega treninga. Ob tem pa sem hiter {e na 100 metrov. Hitrost je zelo pomembna pri skoku v daljino. Ra~unam, da bi polagoma presedlal v skok v daljino, saj imam {e veliko rezerv. Sicer pa bo čas pokazal svoje.« Ob zaključku pogovora pred odhodom na SP na Jamajko je mladi atlet Davorin Sluga dejal, da ostaja pri AK Ptuj, saj se bodo v kratkem in to z izgradnjo atletskega stadiona razmere za delo atletov izbolj{ale in bodo enakovredni drugim. Ni pa pozabil omeniti vseh tistih, ki so mu stali ob strani, {e posebej pa se je zahvalil občini Podlehnik in njenemu županu Vekoslavu Fricu za podporo. Mi pa bomo dodali, da mu ob strani stojijo {e star{i in pa dekle Maja, ki je tudi sama atletinja. Danilo Klajnšek ŠPORTNI POGOVOR / GORAZD MALOIC PREDSEDNIK SD KIDRIČEVO Na obiini nimajo posluha za šport Streljanje ima v Kidričevem dolgo in bogato tradicijo. V zadnjem obdobju pa so bili še posebej uspešni, ko so se, še posebej v streljanju z zračno pištolo, uspeli uvrstiti v slovensko elitno ligo, zraven tega so dosegli še nekaj odmevnih uvrstitev in rezultatov. Na koncu so na državnem prvenstvu v Ljubljani v streljanju z malokalibersko pi{tolo ekipno osvojili tretje mesto, v posamični konkurenci pa je Bo{tjan Simonič osvojil odlično drugo mesto. Bilo pa je {e veliko uspehov na različnih turnirjih, tudi z njihovim podmladkom. Vsekakor pa so to razlogi, da smo se pogovorili s predsednikom SD Kidričevo Gorazdom Malo-ičem. Kako bi vi ocenili prvo polovico leto{njega leta? »Z odbdobjem od januarja do junija smo lahko zadovoljni. Omeniti je potrebno drugo mesto v streljanju s pi{tolo, kvalifikacije v drugi ligi v streljanju z zračno pu{ko, prvo in drugo mesto med pionirji na medobčinskem tekmovanju, udeležba na{ih reprezentantov na tekmi svetovnega pokala, kjer sta bila Simon in Bo{tjan Simonič, v Munchnu je bil Simon Simo-nič. Lovila sta normo za svetovno prvenstvo, žal pa je nekaj krogov zmanjklo. Skratka, naredili smo več, kot smo sami pričakovali.« Va{a ekipa v streljanju z zračno pi{tolo se je uvrstila v prvo slovensko ligo. Se bo kaj spremenilo v samem programu? »Sistem se ne bo nič kaj spremenil. Mi smo pred dobrimi dvemi leti pričeli s pol profesionalnim ali celo profesionalnim delom. Načrt je bil narejen za {tiri leta. Reči pa moram, da smo po dveh letih izpolnili tri četrt začrtanega. Če želimo {e naprej dosegati uspehe, moramo nekatere stvari še dodela- ti. Sicer pa so sami treningi že dovolj zahtevni, da bo zadostovalo za dobre rezultate.« Nekateri ljudje si {e vedno predstavljajo streljanje tako, da vzame{ orožje, gre{ streljati in da je to to. Verjetno pa ni vse tako enostavno? »Ja, to ravno ni tako enostavno. Trening streljanja je sestavljen iz psihičnih priprav, analize treningov, fizičnih priprav, tehnike streljanja itd. Nekateri si mislijo, da vzame{ pu{ko in si že med prvih deset v Sloveniji, vendar temu ni ravno tako. En krog lahko pomeni celo deset mest in več razlike. V Sloveniji je velik krog dobrih strelcev, tu nekje okrog {tiride-set, ki se borijo za nastop v slovenski reprezentanci in i{čejo nastope v mednarodni konkurenci.« Kaj obsega program repre- zentanta? »Če nekdo želi biti v strelski {pici, pa naj bo to najmlaj{i strelec ali član, pomeni to okrog osemsto ur dela. Enostavno rečeno je to {tiri ure na dan, {tiri dni v tednu, pa {e kak{en specialni trening, ki je prilagojen za vsakega strelca posebej, potem pa {e tekme in to je to. Mi bomo posvetili posebno pozornost analizi, saj upamo, da nam bo to odskočna deska za svetovni vrh.« Ali imate dovolj veliko bazo za va{e cilje? »Nekaj že imamo, vendar se pojavlja težava. Pride tudi do tega, da moramo kak{nega mladega fanta, ki bi bil potencialno lahko dober strelec odsloviti in to zato, ker nimamo dovolj sredstev. Sicer pa ekipa, ki se je uvrstila v prvo ligo, nekaj turnirjev in trije ali {tirje nastopi izven meja Slovenije pomeni stro{ek od 3-4 milijone SIT." Oprema verjetno ni najbolj poceni? »Res je tako. Za strelca z zračno pi{tolo pomeni strošek za Gorazd Maloic, predsednik SD kidricevo opremo do vstopa na streli{če približno 400.000 SIT, za strelca z pu{ko pa {e 300.000 več.« Kako pa prihajate do sredstev za delovanje? »To funkcionira tako dolgo, dokler se nekdo trudi in i{če sredstva. Strelci prispevajo tudi iz lastnega žepa in ta sredstva niso majhna. Občina Kidričevo tega pač ne razume. Od ministrstva za {olstvo in {port na podlagi uspehov dobijo tudi denar. Kategorizirani {portni-ki, ki ob tem afirmirajo ime občine Kidričevo ne dobijo sredstev. Verjetno za to na na{i občini ne vedo, pa tudi pozanimali se niso. Rekel bi, da je {koda časa in besed. To je ne-kak{na lažna solidarnost, ki jo v na{i občini igrajo. To so bolj politične igre, ne mislijo pa na {port mladih. Če se ne bo podprlo, potem lahko delo v dru{-tvih zamre. Potem pa se bo potrebno vpra{ati, kje so tisti ljudje, ki so k temu pripomogli, vendar verjetno ne bodo več na svojih funkcijah. Ne kažejo nobenega interesa, da mladim ponudijo aktivnosti skozi {port. Mladi imajo tako vse več možnosti za vse drugo, kar seveda nima nobene povezave s športom. Mi bomo vztrajali tako dolgo, dokler bomo videli {e neko svetlo točko. Če ne, pa bomo pritisnili na zadnjo kakšno drugo struno. Mogoče bomo organizirali okroglo mizo o {portu, poklicali župana, nekaj svetnikov, predsednika komisije za {port in nekoga v občini Kidričevo, ki je določen za te zadeve. Enostavno, da jih postavimo pred dejstvo in da jim dokažemo, da delajo nestrokovno, da ne mislijo za napredek {porta in da to dejavnost enostavno zanemarjajo.« Danilo Klajnšek NOGOMET Aluminij - Widzew Lodz 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Angielkovic (12) ALUMINIJ: Dukaric, Koren, Topolovec, Sambolec, Pekez, Prapotnik, Doncec, Rakic, Repi-na, A. Čeh, Franci. Igrali so še: Strelec, Pu~ko, Perkovi~, Kancler, Jevdenic, Panikvar, S. Čeh, Fridauer, Letonja. Trener Miran Emeršic WIDZEV LODZ: Robakie-nicz, Brodecki, Mravlevic, Co-ria, Terleski, Grzelak, Gostynski, Rachnak, Negzyn, Angeielkovic, Seneryn. Igrali so še: Ludnikon-ski, Blachnio, Janeczko. Trener: Dariusz Ndowczyk Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v torek igrali prijateljsko tekmo s poljskim prvoligašem. Ekipa je v primerjavi z minulo sezono močno spremenjena, predvsem pomlajena, vrnil se je le Igor Perkovič, ki je nastopal za Triglav iz Kranja. Seveda bo potrebno veliko več časa in dela za uigravanje moštva. Sicer pa je bilo samo srečanje dokaj zanimivo za gledanje, saj so maloštevilni gledalci lahko videli igro s polno tempa. Sicer pa trenerji v tem času priprav več pozornosti namenjajo telesni pripravi, kot delu z žogo. Gostje so v 14. minuti izkoristili napako v domači obrambi in uspeli doseči zadetek. Do konca prvega polčasa so imeli rahlo pobudo Poljaki, toda tudi domači so zamudili priložnost za izenačenje, saj je udarec Francija končal v vratniku. V drugem polčasu so bili dominantnejši domačini, ki so zopet zadeli vratnik, ter zamudili še nekaj lepih priložnosti, kar je na koncu pomenilo minimalno zmago Poljakov. Mura - Aluminij 4:0 (2:0) Nogometaši Aluminija iz Kidričevega, ki so s pripravami pričeli konec meseca junija so odigrali prvo prijateljsko srečanje. Gostovali so v Murski Soboti, kjer so merili moči z domačim prvoligašem Muro. Domačini so v vsakem polčasu dosegli dva zadetka in dokaj visoko ugnali svoje goste. Danilo Klajnšek Odslej brez koninice Medobčinska nogometna zveza Ptuj je organizirala žrebanje za tekmovanje v svojih nogometnih ligah za sezono 2002/2003. Največ zanimanja je bilo namenjeno žrebanju v 1. in 2. ligi MNZ Ptuj. Delegati klubov 1. lige MNZ Ptuj pa so se odločili, da v novi sezoni ne bo več končnice za naslov prvaka in da se bo prvo uvrščena ekipa direktno uvrstila v 3. SNL- sever. Tekmovanje bi se naj pričelo 24. in 25. avgusta. PARI 1. kroga v 1. ligi MNZ Ptuj so: Rogoznica - Ormož, Tr-žec - Pragersko, Zavrč - Slovenja vas, Gorišnica - Skorba, Gerečja vas - Videm, Podlehnik - Dornava. PARI 1. kroga v 2. ligi MNZ Ptuj: Spodnja Polskava - Cirkula- ne, Leskovec - Apače, Lovrenc -Markovci, Bukovci - Podvinci, Grajena - Boč, Hajdoše - Zgornja Pol-skava. Teden dni pred pri~etkom prvenstva pa bodo odigrali sre~a-nja 1/16 finala pokala MNZ Ptuj. PARI so naslednji: Pragersko -Gerečja vas, Cirkulane - Bistrica, Markovci - Lovrenc, Tržec - Boč, Hajdoše - Podlehnik, Bukovci -Zgornja Polskava, Središče - Videm, Spodnja Polskava - Apače, Skorba - Leskovec, Dornava - Grajena, Zavrč - Stojnci, Ormož - Ro-goznica, Gorišnica - Slovenja vas, Hajdina - Podvinci. V tem krogu tekmovanja sta prosta Aluminij in Drava. Danilo Klajnšek Prijava za ligo veteranov Medobčinska nogometna zveza Ptuj bo tudi letos izvedla tekmovanje v veteranski ligi. Zato pozivajo ekipe, da se prijavijo v pisni obliki do 15. julija. Prijava naj vsebuje ime ekipe, kontaktno osebo in kraj igranja (igrišče). (DK) Veteranski turnir v Apaiah športno društvo Apače - sekcija veteranov je v soboto organizirala veteranski nogometni turnir, na katerem je sodelovalo pet ekip. Prvo mesto so si priigrali veterani Dubravke iz Dubrave (Hrvaška). Med turnirjem je bilo odigrano tudi žensko nogometno srečanje med ekipo Apač in Zla-toličja. Boljše so bile domačinke, ki so slavile z 2:0. REZULTATI: Prepolje - Borova vas 1:2, Bistrica - Dubravka 0:3, Apače - Borova vas 1:1, Bistrica - Prepolje 1:1 Borova vas - Dubravka 0:0, Apače - Bistrica 1:1, Prepolje - Dubravka 0:6, Apače - Dubravka 1:4, Bistrica - Borova vas 0:0, Prepolje - Apače 0:3. VRSTNI RED: 1. Dubravka, 2. Borova vas, 3. Apače, 4. Bistrica, 5. Prepolje. (Danilo Klajnšek) V Sobetincih zmaga za Zvezdice V Sobetinci so priredili nočni turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 12 ekip iz Markovcev, Turnišč, Moškanjcev, Žamencev, Sobe-tincev, Prvencev, Destrnika, Dornave ter nekaterih okoliških vasi, ki so sestavile mešane ekipe. Po večurnem igranju je zmagala ekipa Zvezdice iz Moškanjcev, ki je v finalni tekmi s 3:2 premagala ekipo Bar Zelenik Gomilci, tretja pa je bila ekipa iz Turnišč. (Mojca Zemljaric) MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK Močan nogometni turnir v Sto'incih Nogometni klub Stojnci bo to soboto in nedeljo organiziral močan nogometni turnir, na katerem bodo poleg domače ekipe sodelovali še Aluminij, Drava in Ormož. V soboto 13. julija s pričetkom ob 16.30 bo odigrano prvo srečanje in sicer med Dravo Asfalri in Ormožem; ob 18.30 uri pa še drugo in sicer med Aluminijem in Stojnci. V nedeljo se bo pro-ram turnirja pričel ob 14.30 uri; ob 16.30 bo srečanje za tretje, ob 18.30 uri pa bo srečanje za prvo mesto, ki bo dalo zmagovalca memorialnega turnirja Stojnci 2002. Vsekakor bodo na svoj račun prišli ljubitelji nogometa, saj bodo videli na delu dva drugoligaša, domačo ekipo in ekipo Ormoža, ki je bila suverena v ligaškem delu tekmovanja v 1. ligi MNZ Ptuj, vendar jim je spodrsnilo v play - offu in se ponovno niso uvrstili v višji rang tekmovanja. (Danilo Klajnšek) SPORT IN REKREACIJA KOLESARSTVO / VN KRKE Senekovii slavil med mlajšimi mladinci Kolesarji KK TBP Lenart so v nedeljo nastopili na prestižni dirki za veliko nagrado Krke v Novem Mestu. Na krožni progi skupne dolžine 90 kilometrov, kjer so skupaj nastopili mlajši in starejši mladinci, je v kategoriji mlajših mladincev je dirko prepričljivo dobil Jože Senekovič, saj je ciljno črto prečkal skupaj z zmagovalcem kategorije starejših mladincev. Kot je povedal trener KK TBP Lenart Andrej Petrovič, je bila celotna ekipa med dirko najbolj aktivna. Pri mlajših mladincih je Aleš Ob-reht zasedel 9. mesto, Niko Cuček pa 13. V kategoriji starejših mladincev se je Dejan Mlakar uvrstil na 18. mesto. Zmago Šalamun Jože Senekovič, KK TPB Lenart BOROVCI / TURNIR V ODBOJKI IN MALEM NOGOMETU Športni vikend v Borovcih športno društvo Borovci je minuli vikend pripravilo nočni turnir v odbojki na mivki in memorialni turnir Hermana Hojnika v malem nogometu. Organizator prireditve Matevž Hojnik pa je med drugim povedal, da so turnir po osemletni prekinitvi pred tremi leti ponovno oživili in da ta postaja tradicionalen. V soboto se je v odbojki na mivki, igrale so trojke z dvema rezervama, pomerilo 12 ekip - 7 moških in 5 ženskih. V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla ekipa MDM Ptuj, drugouvr-ščene so bile domačinke, ekipa Borovcev, tretje mesto pa je zasedla ekipa iz Moškanjcev. V moški konkurenci je zmagala ekipa iz Dornave -Veliki, druga je bila ekipa iz Polenšaka, tretje mesto pa je zasedla ekipa Sirotice.com. Zmagovalci v obeh konkuren-cah so prejeli pokal in denarno nagrado. V nedeljo pa se je v Borovcih v malem nogometu pomerilo 7 moštev (iz Moškanjcev, Polen-šaka, Vičancev, Borovcev, Gaje-vcev in Placarovcev, Repišč ter ekipa iz Grajene). Prvo mesto je osvojila ekipa iz Grajene, ki je v izenačeni, težki in borbeni tekmi finala prema- Zmagovalna ekipa Grajene gala ekipo iz Moškanjcev. Tretje mesto na turnirju pa je zasedla ekipa iz Repi{~. Zmagovalci nogometnega turnirja so poleg denarne nagrade in pokala za prvo mesto prejeli tudi prehodni - me-morialni pokal Hermana Hojni-ka, drugo - in tretjeuvrš~eni pa so prejeli pokale in denarne nagrade. Mojca Zemljaric JUDO GORISNICA 2. mednarodni turnir občine Duplek V soboto, 22. junija, je v Dupleku potekal mednarodni turnir, katerega se je skupno udeležilo 180 tekmovalcev iz 21 klubov 4 držav. Judo klub Gorišnica se je tekme udeležil z 10 tekmovalci v razli~nih starostnih skupinah. V posameznih kategorijah so dosegli naslednje rezultate: Mlajše deklice: do 32 kg: Tanja KOCIPER - 3. mesto; do 36 kg: Anja PETEK - 1. mesto in Mateja HEMETEK 2. mesto; do 40 kg: Sandra ŽULA - 3. mesto. Mlajši dečki: do 25 kg: Sandi MUHIČ - 2.mesto; do 38 kg: Nejc BOMBEK - 2. mesto; do 55 kg Kristijan MOJZES - 3.me-sto. Starejše deklice: do 52 kg: Spela LILIJA - 2.mesto in Vanja BOMBEK - 3. mesto Starejši dečki: do 55 kg: Jan BELSAK - 1.mesto V skupinski razvrstitvi so s turnirja ponovno odnesli pokal, saj so dosegli odli~no peto mesto. Mladi judoisti judo kluba Go-rišnica so s tem uspešno zaklju~ili spomladansko sezono. Fabjan KOVAČEC PTUJ Šola jadranja BD RANCA - jadralna sekcija je izkoristila čas počitnic in pa seveda ptujsko jezero, ter 26. junija organizirala začetek šole jadranja v razredu optimist. Odziv mladih je bil dober, saj pod nadzorstvom trenerjev Tomaža Šalamuna in Marjete Medved vadi štirinajst fantov in deklet. Na tečaju se bodo naučili tekmovalnega jadranja. Svoje znanje pa bodo lahko preizkusili 31. 8 in 1. 9. v Piranu na slovenski regati šol jadranja. Danilo Klajnšek Foto desno: Udeleženci šole Jadranja- foto Langerholc PTUJ / PRVI GOLF TURNIR ZA DIPLOMATE Ptujsko igrišče uspešno preizkusili tudi diplomati Na ptujskem igri{~u za golf je 6. julija potekal prvi mednarodni golf turnir za diplomate. Pobudo za organizacijo turnirja sta dala španski veleposlanik na Dunaju Perez Rai-mundo in Franc Mikša, državni podsekretar v ministrstvu za zunanje zadeve. Udeležili so se ga še švicarski veleposlanik v Sloveniji, ma- roški veleposlanik na Dunaju, ki je pristojen tudi za Slo- venijo, nekaj visokih diplomatskih predstavnikov, vojaški ataše britanskega veleposlaništva v Sloveniji Lindsay Wilson, predsednik golf kluba pri OZN na Dunaju Tristan David, predstavniki kluba diplomatov in gospodarstvenikov na Dunaju Bruto zmagovalca prvega mednarodnega golf turnirja za diplomate na Ptuju Miha Brejc (tretji z leve), ob njem Christa Morokutti. Foto: Črtomir Goznik STRELJANJE / PUSKA v SIBRENICA Svetovno prvenstvo v trapu V Finskem Lahtiju poteka SP v streljanju. Med strelskimi disciplinami naši nastopajo tudi v streljanju na premikajoče tarče, olimpijska disciplina trap. Najprej so kon~ale tekmovanje ~lanice in mladinke. Od naših je bila najuspešnejša Maja Fran-gež, ki je s 64. zadetki osvojila 15 mesto, Tamara Matko je bila 28. z 61 zadetki. Nastopilo je 50 ~lanic, svetovna prvakinja je postala Rusinja Elena Tkach s 93.zadetki, pred Olimpijsko prvakinjo Litvanko Gudzineviciute z 92 in Kitajko Wangovo z 91.zadetki. Od mladink se je uvrstila na 12.mesto Polona Kodermac s 44. zadetki, prvakinja je Kitajka Sun Dongi s 67. zadetki. Kon~ali so tudi mladinci, od naših je najboljši Marko Slemenšek na 25. mestu s 105 zadetki, Matija Mlinari~ je 33. s 100 zadetki. Nastopilo je 44 mladincev, svetovni prvak je postal Anglež Edward Ling 119 + 5, drugi Oguzan Tuzun (Tur~i-ja) 119+4 in tretji Giovani Cernogoraz (Hrvaška) 119+0 zadetkov. Od torka do ~etrtka bodo nastopili še naši ~lani v sestavu Igor Rakuša, Stane Pišek in Franc Vidonja. 5. KOLO LIGE TRAP Ormož in Kunšperk, 6. 7. 2002 V skupini Vzhoda in Centra je bilo izvedeno redno peto kolo lige v trapu. V skupini Vzhoda je v posamezni konkurenci zmagal Boštjan Ma~ek (Štefan Kova~) z 89 zadetki, pred Blažem Kukcem 87+5 in Francem Čavni~arjem (oba Ormož) s 87+4 zadetki. V ekipnem delu je zmagala ekipa Ormoža z doseženo normo za DP s 194 zadetki, druga je ekipa Štefana Kova~a 187 in tretji Radlje s 182 zadetki. V skupini Center je slavil zmago Drago Drobež (Kunšperk) z 91, pred Janezom Guštinom (Semi~) 89 in Gorazdom Slemenškom (Rudar Globoko) 86 zadetki. Ekipni zmagovalci so strelci Iskre Se-mi~a 185, pred ekipo Predoslje Kranj 182 in Rudar Globoko 182 zadetkov. Za SZS: Mirko Slemenšek Državno prvenstvo v lovskem trapu Lovska Zveza Slovenije je, 30. junija organizirala državno prvenstvo. Tekmovanje je potekalo na streliš~u v Gornjem Gradu, udeležila se ga je tudi ekipa Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, v kateri so nastopili Bojan Poto~nik, Marjan lah in Bojan Petrovi~, kot posameznik pa še Davorin Toš. Ekipa ZLD Ptuj-Ormož se je odli~no odrezala in osvojila ekipni naslov državnih prvakov v lovskem Trapu. Prav tako so dosegli dobre uvrstitve med posamezniki, saj je Poto~nik zasedel odli~no tretje mesto vsi ostali pa so se uvrstili med dvaj-seterico najboljših. Bojan Potočnik s predsednikom Josefom Vuz-mom, nekateri slovenski poslovneži, med njimi predsednik uprave Nove Ljubljanske banke mag. Marko Volj~ z ženo, Janez Janša in Miha Brejc, podpredsednik državnega zbora, sicer ~lana odbora državnega zbora za zunanjo politiko in tudi eden najbolj znanih ptujskih golfis-tov Franc Goj~i~ z ženo Slavko, ki se je kot predstavnik Golf kluba Ptuj še posebej trudil za dobro izvedbo turnirja. Pokrovitelj turnirja, ki bo poslej tradicionalen, je bil Talum Kidri~evo. Drugi mednarodni golf turnir za diplomate bo na Bledu, tretji pa znova na Ptuju. Po bruto to~kah se je pri moških na prvo mesto uvrstil Miha Brejc, pri ženskah pa Christa Morokutti, koroška podjetnica. Najdaljši drive pri moških (220 metrov) je dosegel španski veleposlanik Perez Raimundo, pri ženskah pa Slavka Goj~i~ (182 metrov). Udeleženci prvega golf turnirja za diplomate so ve~erjali v palaciju ptujskega gradu. Nekoliko pa je sobotno ve~erno idilo na ptujskem gradu motil smrad iz kafilerije, ki so ga še posebej ob~utili Janez Janša, Miha Brejc in britanski vojaški ataše. MG PADALSTVO Osmo mesto za Vindiša V Lescah pri Kranju je potekala 3. tekma za Evropa kup v padalstvu. Udeležba je bila številna in seveda kvalitetna, saj je nastopilo 34 ekip in 174 posameznikov in posameznic, med katerimi so bili tudi člani ptujskega aerokluba. V ekipni konkurenci so padalci AK Ptuj zasedli 16 mesto. Ekipšo so sestavljali Go-razd Vindiš, Peter Balta, Boris Janžekovič, Tonček Gregorič in Maja Tašner. Med posamezniki je osmo mesto zasedel Gorazd Vindiš z 5 cm zaostanka, Peter Balta je bil šestindvajseti s 6,26 cm, Boris Janžekovič pa štiriinštirideseti z 17 cm zaostanka. Danilo Klajnšek SREDI ŽIVLJENJA PTUJ / POGOVOR Z MILENO SRPAK O 2. ORMOŠKEM SREČANJU "DUŠEVNA BOLEČINA" O novih vidikih duševne boieiine Na ptujskem gradu je 14. in 15. junija potekal simpozij z mednarodno udeležbo 2. ormoško srečanje pod naslovom Duševna bolečina. Udležilo se ga je okrog 70 strokovnjakov iz Slovenije in tujine, simpozij je bil v prvi vrsti namenjen duševni bolečini kot delu duševnega dogajanja ob hudih življenskih dogodkih in spremembah v čustvovanju, ki pogosto vodijo v samomor. Organizirali so ga Psihiatrična bolnišnica Ormož, Združenje psihoterapevtov Slovenije in Združenje psihiatrov Slovenije. O vsebini in delu letošnjega simpozija smo se pogovarjali s pred- Milena Srpak, univ. dipl. psihologinja, spec. klinične psihologije in psihoterapevtka: "Vsak od nas je že imel priliko začutiti del fenomena duševne bolečine, na srečo pa je večini maksimalna razsežnost tega občutka prihranjena..." Foto: Črtomir Goznik POLENSAK / ŠE ZADNJE PRIPRAVE PRED LETOŠNJO ŽETVIJO TER RAZSTAVO KRUHA IN POGAČ Obujanje preteklosti Na Polenšaku potekajo zadnje priprave na letošnji že 39. praznik žetve z razstavo kruha in pogač. Člani društva bodo tudi letos dva dni pripravili vrsto prireditev, ki so povezani z žetvijo tem najpomembnejšim kmečkim opravilom. Prireditve se bodo tudi letos pričele s sobotno razstavo kruha in pogač, ki jo bodo za oči javnosti odprli ob 16. uri v turističnem domu. Ob tem so pripravili tudi kulturni program. Tako kot vsa leta tudi letos gospodinje obljubljajo pestro razstavo najrazličnejših vrst kruha, pogač in drugih dobrot iz krušne peči. Ob tej priložnosti pa bodo v turističnem domu odprli tudi urejeno kmečko izbo s pohištvom iz preteklosti. Že ob 15. uri bodo na Polenšak prispela starodobna vozila iz Ljutomera, zvečer ob 18.30 pa se bo pričelo srečnaje voznikov R4 (katrc). V nedeljo bo od 8. ure v turističnem domu odprta rastava, začeli pa bodo tudi s peko gibanic. Osrednja prireditev se bo pričela ob 15. uri, ko bodo najprej prikazali priprave na žetev in si- cer klepanje srpov. Nato se bodo žanjice z vozom, tako kot nekoč, odpeljele na njivo. Ob 15.30 se bo pričela tekma žanjic. Tekmovale bodo v hitroti, čistoči, število zvezanih snopov in prikazali vse ostala opravila na njivi ob žetvi. Tako kot nekoč si bodo delo popestrili z ljudsko pesmijo. Zatem bodo nekaj snopov zvezali, drugi del pa z vozom odpeljali na gumno, kjer bodo prikazali mlatev z cepmi. Prikazali pa bodo tudi mlatev z geplom, ki ga poganjajo konji in je še prava redkost na tem koncu Slovenije. Po opravljeni mlatvi in narejeni kopici za slamo, bodo prikazali še čiščenje pšenice in spravilo zrnja. Tako kot nekoč bodo na Polenšaku oba dneva poskrbeli za domače jedi in zabavo. MS sednico organizacijskega odbora Mileno Srpak, univ. dipl. psihologinjo, spec. klini~ne psihologije in psihoterapevtko. Tednik: Kaj je bil osnovni namen letošnjega drugega ormoškega sre~anja? M. Srpak: "Leto{nje sre~anje je bilo logi~no nadaljevanje lanskoletne teme, ko smo se ukvarjali z osnovnimi vidiki, klini~no sliko, diagnostiko in in terapijo oseb, ki so v pretrpele travmat-sko dogodek. To je dogodek, ki presega naše vsakodnevne živ-ljenske izkušnje: posilstvo (v otroški in odrasli dobi), mu~-enje, trpin~enje in druga nasilna dejanja, prisotnost ali udeleženost v dogodkih, ki ogrožajo življenje posameznika ali drugih oseb, njemu bližnjih in tudi neznanih ljudi, ki ne glede na trajanje pusti na osebi posledice, ki bistveno spremenijo njeno doživljanje, ~ustovanje in mentalno fukncioniranje v vsakdanjem življenju. Namen sre~anja je bil dati fenomenu duševne bole~ine sodobno znanstveno psihiatri~no psihološko komponento. Do sedaj so se z njeno razsežnostjo fascinirali in ukvarjali v glavnem filozofi, poeti, pisatelji in forenzi~arji. V psihiatriji in suicidologiji je ta pojem novejši. Zato smo doma~i stroki želeli omogo~iti, da se na enem mestu dodatno seznani z najnovejšimi izsledki raziskav spe- cifi~ne oblike sprememb pri osebah, ki opisujejo ob~utek duševne bole~ine. Na simpoziju smo tudi spoznali udeležence z metodami zdravljenja in obravnavanje takih bolnikov, saj se nezdravljenje take osebe pogosto kon~a s samomorom." Tednik: Kaj je duševna bo-le~ina? M. Srpak: "Duševna bole~ina je kopi~enje mo~nih, a negativnih ~ustvenih reakcij ob izgubi pomembnih oseb (otroka, partnerja, prijatelja) ali vrednot, ki nastanejo kot posledica že opisanih travmatskih dogodkov. Pogosto je to mešanica silnih ob~utkov krivde, sramu, straha, bole~ine, žalovanja, depresije z ob~utkom izgube osebne enotnosti in socialne pripadnosti. Nekateri od strokovnjakov vežejo to ob~utenje direktno za samomorilno ideacijo, ko so frustrirane oziroma nezadovoljene neke od naših osnovnih potreb, kot so ljubezen, sprejetost, pripadanje, kontrola nad lastnim življenjem v smislu samostojnosti, razumevanja in doseganja uspehov, potreba po sposobnosti poskrbeti zase in se ubraniti zunanjim vplivom ter uresni~iti cilje. Ni nujno, da do nezadovo-ljevanja potreb pride izklju~no zaradi zunanjih vplivov, pogosto je struktura osebnosti tista, ki poudari ob~utke prikrajšanosti in zmanjšuje možnosti kompenzacije - nadomeščanja izgube." Tednik: V kakšnih oblikah se pojavlja duševna bole~ina? M. Srpak: "Vsak od nas je imel v življenju priložnost začutiti vsaj del tega fenomena. Na srečo je večini prihranjena maksimalna razsežnost tega občutka. Že iz teh izkušenj bi lahko razločili, da gre za različna razmerja in intenziteto več negativnih čustev in doživljanja: od neznosne bolečine znotraj celega telesa do motenj dojemanj okolja, motenj razumnega delovanja, občutka nemočne predanosti močnim negativnim čustvom in nezmožnost doživljanja nežnih pozitivnih občutkov in naklonjenosti. Ti ljudje so kot bi notranje zmrznili." Tednik: Kako premagati duševno bole~ino? M. Srpak: "Zdravljenje je, kot tudi sam fenomen duševne bolečine, večplasten. Del olajšanja lahko takim pacientom nudijo zdravila (antidepresivi, anksio-litika), vendar le-ta niso dovolj. Nujna pa so, da bi pri pacientu dosegli vsaj minimalno stopnjo popuščanja notranjih negativnih občutkov, kar mu potem omogoča vstopanje v psihotera-pevtski odnos, v katerem spreminja in ponovno išče smisel življenja in svoje mesto med ljudmi. Neredko je zdravljenje dolgotrajno in zahteva potrpljenje obeh sodelujočih ter mnogo dodatnih znanj tako psihiatra, ki pomaga pacientu z zdravili, kot tudi psihoterapevta, ki se trudi s pacientom, da ta vzpostavi ponovni stik z življenjem." Tednik: Je letošnje sre~anje prineslo kakšna nova spoznanja na tem podro~ju? M. Srpak: "Za marsikaterega je to bilo mogoče prvo srečanje s pojmom duševne bolečine nasploh, saj kot sem že omenila, pojem je v suicidologiji (delu psihiatrije, ki združuje različne strokovnjake, psihiatre, klinične psihologe, sociologe in druge, ki si prizadevajo osvetliti problem samomorilnosti), relativno nov. Ne da tega pojma ne bi poznali, tako natančno in obsežno opredeljen še ni bil v slovenskem prostoru. Mislim, da je večina našla kakšno novo uporabno informacijo tako za prepoznavanje duševne bolečine, kot za njen nastanek v smislu telesnega, socialnega in psihološkega fenomena, pa tudi s področja medikamentoznega in psihoterapevtskega zdravljenja. Gostili smo predavatelje, ki v svetovnih razmerah zavzemajo sam vrh poznavanja področja suicidologije in zdravljenja, kot tudi vrsto drugih uglednih strokovnjakov s tega področja." MG STROPERCE / PRI JERNEJSKOVIH NA HRIBRI ŠE KOSIJO NA ROKE Spre^tni možje z nabrušeno koso Nekdaj je bil čas košnje pravi domači praznik. Dandanašnji so taki, ki še kosijo na roke in tako obujajo star vaški običaj, vse bolj redki. A nekateri se ne dajo kar tako, tudi Jernejškovi iz Stoperc 52 ne, ki prvo košnjo še zmeraj opravijo ročno, na ta dogodek pa povabijo prijatelje od Lancove vasi, Stoperc - celo do Rogatca. V juniju so znova obujali spomine, prvi kosci pa so se na Hribri pri Jernejš-kovih zbrali že ob prvem svitu. Gospodar Rudi se je tudi na letošnjo košnjo dobro pripravil, povedal je, da je bila v taki zasedbi že vsaj deseta zapovrstjo, kosci pa so se po pričakovanju spet dobro odzvali. Prav vsi so bili tako zelo zagreti za delo, da bi jih bilo škoda odpraviti, je v šali dejal Rudi. Že po stari navadi so se kosci na domačiji zbrali ob 4. uri zjutraj, ko še ni bilo vroče in se tudi trava še ni polegla, a pred delom so se okrepčali — z zajtrkom, ali kot na stoperškem pravijo s "fro-štikom", pa tudi kaj ostrega je spolzelo po grlu. In potem na delo, na bližnji travnik, v dolino, kjer si je vsak kosec izbral svoj "mesto", nabrusil koso in zarezal v prve snope, delo pa je potem lepo teklo. Do osmih je bil hektar in pol travnika pokošen, trava razmetana s kosami, kosci pa videti nič kaj utrujeni, a zadovoljni, da so delo dobro opravili. Sicer pa so si med delom tudi večkrat odpočili, nam je pripovedoval eden od koscev, kajti brez zgodnje jutranje malice pač ne bi šlo, pa še žejo je bilo treba večkrat pogasiti. NA ROKE SE BOLJE POKOSI "Na star način, na roke danes kosijo še redki," je povedal go- Pri Jernejškovih še po starem. Foto: TM spodar Rudi in nadaljeval "mladi na to že pozabljajo, nekateri pa še poskušamo ohraniti ta običaj in smo zelo veseli, če nam kdo sledi. Stoperčani se ob takih kmečkih opravilih radi zberemo, pa tudi že razmišljamo, da bi prav košnjo združili s kmečkim praznikom ali čim podobnim. Ob košnji se zberemo možje iz različnih koncev, to je tudi lepa priložnost za druženje, za sprostitev in malo za nabiranje moči. In še nekaj je treba vedeti, da se trava na roke dosti lepše pokosi, seno pa je tudi kvalitetnejše, tako so pravili že naši dedje." Po opravljenem delu so si kosci odpočili, iz doline je bilo treba spet na hrib, v senco, kjer je gospodinja ob pomoči otrok že pogrnila mizo, nanjo pa postavila domače dobrote, ki ob takih opravilih na kmetih ne smejo manjkati. Ob odlični kurji obari "ajmohcu" so se prilegli še sirovi in orehovi štruklju, posebej pečeni v krušni peči in zabelje-ni z ocvirki, poznani kot stope-ška kulinarična posebnost. Bili so odli~ni! Za skupno mizo je gospodar Rudi izkoristil še priložnost, da kosce - svoje sorodnike in prijatelje pohvali za dobro opravljeno delo in jih na druženje povabi spet prihodnje leto. Letošnje seno pa so Jerne-jškovi že tako pospravili za živino, še posebej prav bo prišlo za ovce, ki jih je na haloških kmetijah iz leta v leto ve~, tudi pri Jernejškovih. Tatjana Mohorko POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA PREJELI SMO Odgovor župana občine ^^eti Andraž v Slovenskih goricah na pisanje predsednikov občinskih odborov SLS Albina Druzoviča, SDS Borisa To{a in LDS Milana Kurija, objavljeno v Tedniku pod naslovom "Financiranje dru{tev v občini Sv. Andraž" Ugotavljam, da se je tudi v občini ^"veti Andraž v Slovenskih goricah že za~ela volilna kampanja, saj so pričele stranke objavljati sporočila za volivce. Eno takšnih sporočil je tudi dopis strankarskih veljakov Milana Kurija, Albina Druzoviča in Borisa Toša, objavljen dne 4. julija 2002 v časopisu TEDNIK, o financiranju gasilskega društva Vitomarci in društev nasploh. Občinski svet občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je v proračunu za leto 2002 namenil za financiranje društev in zvez 3.173.000,00 SIT. Od tega je bilo do 30. 06. 2002 gasilskemu društvu Vitomarci nakazano 1.170.700,00 SIT. Občinski svet občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je bil tudi glavni sponzor "Vitomarške noči", zato je gasilskemu društvu Vitomarci za organizacijo prireditve odobril še dodatna sredstva v višini 200.000,00 SIT. Prav tako je s sklepom Občinski svet občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah gasilskemu društvu Vitomarci odobril tudi sredstva za pokale in skromno pogostitev članov pri organizaciji srečanja PGD Trnovska vas in PGD Vitomarci. Tako bodo skupna sredstva iz občinskega proračuna za PGD Vitomarci presegla 1.400.000,00 SIT. Mnenja sem, da so se pogoji za delovanje društev v občini, posebej pa gasilskega društva Vito-marci, izboljšali in ne poslabšali. Vse pa ni mogoče rešiti čez noč. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je v preteklosti naslovila kar tri vloge na državo za nabavo gasilskega vozila. Sele po številnih obiskih je uspelo občini pridobiti sredstva v višini 500.000,00 SIT Zato smo toliko bolj veseli, v kolikor je poslanki ga. Lidiji Majnik res uspelo pridobiti dodatna sredstva v višini 1.000.000,00 SIT za gasilsko vozilo, ker uradnega dokumenta o tem še zaenkrat ni. PGD Vitomarci ima namreč še vedno odprt kredit v višini 2.000.000,00 SIT pri NOVI KBM za nabavo gasilskega vozila in bi lahko s temi sredstvi delno odplačali kredit. Zupan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah nima nobenega seznama bolj ali manj priljubljenih društev. Verjame pa v pravno državo, v kateri morajo biti pred zakonom vsi enaki, ne glede na to, če to komu ustreza ali ne. Občinski svet občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah sestavljajo člani naslednjih strank : 2 člana iz SDS, 2 iz N.Si, 2 SLS in 1 neodvisni. V občinskem svetu je glede na to sestavo zagotovljena pluralnost. Se pa člani občinskega sveta tudi med seboj razumejo in skupaj z županom skrbijo za napredek in razvoj občine. Prav smešna je želja piscev, da bi se naj člani občinskega sveta med seboj prepirali in rušili župana. Kako bi izgledalo delovanje občine, če bi svetniki zavrgli vse predloge župana. Zupan bi moral odstopiti, ker ne bi mogel delovati. Enako velja tudi za Vlado RS, v kolikor bi ji padali vsi zakoni v Državnem zboru. Vlada bi morala odstopiti, tako kot sedaj v Hrva{ki, ~e ne bi mogla vladati. Financiranje gasilskega vozila ni prevzelo PGD Vitomarci v celoti. @e pred dvema letoma je ob~ina nakazala za gasilsko vozilo 2.500.000,00 SIT. Po sklepu ob~inskega sveta se je letos za~asno iz pro-ra~una odobrilo {e 500.000,00 SIT. Ve~smo v ob~-ini pri~akovali od države, sre~a pa je, da so ob~ani s prostovoljnimi prispevki re{ili nabavo vozila, katere finan~na konstrukcija ni bila zaprta. Dejstvo pa je, da je po prevzemu gasilskega vozila ostal dolg v vi{ini 4.000.000,00 SIT Ob koncu vljudno prosim g. Milana Kurija, Albina Druzovi~a in Borisa To{a, da mi povedo, kateremu župan in kateri ob~ini je uspelo pridobiti v preteklem letu 20.000.000,00 SIT državnih sredstev za nabavo gasilskega vozila. Na Ministrstvu za obrambo mi je bilo jasno povedano, da v letu 2001 niso odobrili nobenih sredstev za gasilska vozila. Na{e vloge za državna sredstva so za~eli pozitivno obravnavati {ele v letu 2002 in odobrili komaj 500.000,00 SIT. Pla~e v ob~inski upravi. Bruto osebni dohodek zaposlenih v ob~inski upravi ob~ine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je za mesec junij 2002 zna-{al 779.609,80 SIT, kar naj bi zna{alo za celo leto 2002 (12 x 779.608,80 SIT) 9.355.308,00 SIT Bruto osebni dohodek župana, ki je funkcionar (zato ne more biti vklju~en v BOD uprave) zna{a za mesec junij 2002 - 263.823,50 SIT oz. za celo leto 2002 - 3.165.882,00 SIT. Neto OD župana za mesec junij je zna{al 162.989,10 SIT Predvidena celoletna kilometrina v prora~unu za leto 2002 zna{a 1.702.400,00 SIT. Če se{teje-mo vse zneske, nikakor ne moremo priti do {tevil-ke, ki so jo natresli strankarski pisci. Zaposleni v ob~inski upravi imajo pla~e v skladu z zakonom o lokalni samoupravi, kakor tudi z ostalimi predpisi, ki veljajo za zaposlene v državni upravi. V Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka ob~-ine Destrnik ( Uradni vestnik {t. 6/02 z dne 8. junija, 2002) je objavljeno, da ob~ina Destrnik namenja za pla~e in druge izdatke zaposlenih 33.409.451,00 SIT. To je eden izmed uradnih podatkov za sosednje ob~ine. V ob~inski upravi ob~ine Sveti Andraž Slovenskih goricah ni neracionalnega tro{enja za pla~e. Prepri~an sem, da bo to potrdilo tudi Ra~unsko sodi{~e, saj je predsednik ob~inskega odbora LDS Sv. Andraž g. Milan Kuri poslal prijavo na vladne službe za izredni nadzor ob~ine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Zupan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Franci Krep{a, s.r. PREJELI SMO Gospa sodnica Mateja Lužovec! Vzpodbujeni z razli~nimi informacijami o razvoju in poteku sojenja mladim mu~iteljem živali, smo se v na{em dru{tvu, ki ravno v tem ~asu nastaja, odlo~ili, da vam po{ljemo nekaj na{ih misli, ki so lahko razumljene tudi kot protest. Ze namen na{ega druženja in delovanja bo usmerjen v borbo proti mu~enju živali, zato je razumljivo, da težko sprejemamo brezbrižnost in popustljivost ob kakr{-nem kli neprimernem ali nehumanem delovanju kogarkoli. V tem primeru gre za mlade osebe, ki bodo v življenju {e velikokrat v podobnih situacijah lahko pokazale svojo krutost, ~e bodo tokrat za vsa grozodejstva storjena živemu bitju, tako milo kaznovane. Zavedamo se, da je zagotovo nekaj narobe tudi v družinski vzgoji teh mladih oseb, saj si sicer ne bi iskali sprostitve v krutostih, ampak v normalnem veselem druženju s sovrstniki. Verjetno niso za u{pi~ene lumparije nikoli prejeli ustreznega vzgojnega ukrepa ali celo ne imeli primernega vzgleda. Ne oziraje se na vse okoli{~ine, ki so pripeljale do tak{nih, za kogarkoli sramotnih dejanj, je potrebno, zaradi vere v pravno državo in v dostojnost ~loveka in njegovih dejanj, te mlade ustrezno kaznovali v poduk njim in {e komu, ki bi se želel izživljati na živem bitju. Sramotno je pov-zro~ati bole~ino sebi ali kateremu koli živemu bitju in ob tem ne ~utiti kesanja in obžalovanja. Življenje je najvi{ji dar kateremu koli bitju na tem svetu, zato je vredno spo{tovanja in dostojnega ravnanja. Zivali so mnogokrat edini prijatelji marsikateremu osamljenemu ~loveku, vedno pa neizmerno hvaležne za najman{o dobro gesto ~loveka. S takimi mislimi nas najprijazneje in s spo{tovanjem pozdravljamo. Člani društva proti mučenju živali Ptuj (B.B.) ZAHVALA ob otvoritvi obnovljene in dozidane šolske stavbe, se ravnateljici OŠ "Dr. Franja Žgeca" Dornava, gospe Zdenki Kostanjevec, zahvaljujemo za opravljeno delo, veliko mero strpnosti in dobro koordinacijo v casu gradnje. Koletiv OŠ "dr. Franja Žgeca" Dornava. AKTAL d.o.0. Industrijska 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 10 let [PlSODg^OEGaM ©CSHKl DKl WÈMT m mi© DGSD M^OD [PEOPniUSW DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91. MTD d.o.o. Podjetje za proizvodnjo, inženiring, trgovino in ?za-stopanje Breg 22a, 2322 MAJŠPERK Za zelo zanimivo delo v tujini zaposlimo: - elektrikarje in elektro tehnike Inforamcije po telefonu 02 795 21 10 ali na sedežu podjetja MTD, d.o.o. Breg 22a, Majšperk. DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI. Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56. ■HHI GABANCIJA: KAlillCt, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O .mmmm TALUM B, družba za upravljanje, d.d., Kidričevo, POPRAVLJAMO objavo sklica zasedanja skupščine družbe TALUM B, družba za upravljanje, d.d., Kidričevo, ki pravilno glasi tako, da se sklicuje 5. zasedanje skupščine, ki bo dne 6. 8. 2002. Družba za časopisno In radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčcva 6,2250 Ptuj, tel.: 0V74W4-10, Í^7Í5333^Er(5S77Í93í357ěiaE)ňilM poftáTňáHfálňTI^tiafottdňlfi^ strârïï:Tittpi7?www.rBaiôïann. TRfiOTINA, SERnS TOZIl, MEDNARODNI PREVOZI Puhova ulica 12, 2250 Ptuj, tel. prodaja 02 749 22 50, servis 02 749 22 59 fS • TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD •PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 aktivnost-1 ž delavnost, dejavnost; pridnost, prizadevnost Punto ACTIVE BOGATA OPREMA... o I ETI (ÎAP AUri IE Punto dinamika -e ž (gl. dinamičen) v fiziki nauk o gibanju teles in silah, ki delul^o nanje (del mehanike); fig. gibanje, spremlja ■nje; razgibanost; spremenljivost, 2. v glas. stopnjevanje moči tonov vfr: F. Vaifainc, SLOVAR TUJK, CZ Liublpno 1974 Punto DYNAMIC BOGATA OPREMA...KLIMA m±K ....2 LETI GARANCIJE ' T.T T um Prstec Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01