VESTNIK zaman** Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. LETNiK XL. CELOVEC, PETEK, 28. JUNiJ 1985 ŠTEV. 26 (2232) Lačevaina politika bi zastrupita sožitje Tiskovna konferenca komiteja za obrambo dvojezične šoie na Dunaju Predstavniki komiteja Gstettner, VVakounig in Mohar so skupno s jinikoma ZSO in NSKS Sturmom in VVedenigom pretekii torek informirati gajski in mednarodni tisk o zaostritvi diskusije o skupni dvojezični o nedemokratični odstranitvi dvojezičnih napisov v žitrajski ijudski s°M in o škandaioznih skiepih občinskega odbora v Žeiezni Kapii. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je "a kratko osvetlil dogodke zadnjih tednov. Nemškonacionalnim silam is očitno uspelo, vsiliti koroškim deželnozborskim strankam svoje Predstave o bodočnosti dvojezič-Psga šolstva na Koroškem. Koroš- ke nazadnjaške sile so na tem, Ustvariti podlago za ponoven tro- sirankarski sporazum parlamentar- , , ___, - ____ __________________ Pii*' strank proti življenjskim intere- strank. Manjšinska politika Koroške ner, koroški heimatdienst. Njegova organizacija se giba v senci koroške deželne politike, dejanska moč in velikost se ne da zlahka določiti, razpolaga pa z vsemogočimi stiki do etabliranih strank in z mogočno nemškonacionalno nastrojeno propagandno mašinerijo. Njegova vplivnost se da še najbolje meriti ob agiranju treh deželnozborskih s°ni slovenske narodne skupnosti, dvojezična šola in obstoj sloven-manjšine sta resno ogroženi — ° tem po zadnjih izjavah koroških ^°dilnih politikov ni nobenega dvo-Pia. O mehanizmih koroške manjšin-politike je govoril prof. dr. Pe-S' Gstettner. Na Koroškem dolo- se v bistvu ravna po devizah hei-matdiensta. Zavrnil je tudi tako imenovani ..kompromis" na osnovi delnega ločevanja dijakov, kot ga je pred kratkim predstavil deželni glavar VVagner. „Taka .rešitev', kot to imenujejo, je zato tako nevarna, ker bi za vsa nadaljnja leta zacementirala na osnovi deželnega za- Pa manjšinsko politiko, tako Gstett- kona ločevalno politiko ter zastru Proces pretožen Pred okrožnim sodiščem v Ried im aakreis (Zgornja Avstrija) se je pred Nartom dni nadaljeval proces, ki ga p9^ijo predsedniki SPO, UVP in . O proti šolskemu direktorju Kuko-j.'C- Predsedniki strank se čutijo uža-)ene, ker je Kukoviča, kot podpred-^Onik ZSO na obletnici Našega ted-"'ka v Bilčovsu menda izjavil, da je ^vnanje strank na Koroškem politika zločin nad manjšino. p ^a zahtevo odvetnika dr. Matevža ^.**uca je bil proces preložen v Ried, Jkr )e v petek obtoženi ravnatelj so-'?cu razložil, da v Bilčovsu inkri-^ 'airanih besed tako ni povedal. V ^soptse pa je prišla pomotoma ne-j-P^girana verzija njegovega govora, r ^avni tožilec je zahteval magneto-paske posnetke ORF-a o tej prire-kv* m žandarmerijsko poročilo. x Proces je bil preložen za nedolo-Čas. pila sožitje tako v šoli kakor tudi v vsakdanjem življenju obeh narodov na Koroškem. Vrhu tega pa tak način rešitve ne bi upošteval prizadete manjšine niti pedagoških strokovnjakov ,ki se jasno izrekajo proti vsaki ločitvi", je zaključil dr. Gstettner. Franc VVedenig je na kratko ocenil politični razvoj v treh desetletjih po državni pogodbi ter ugotovil, da 7. člen ADP razen v primeru slovenske gimnazije v nobeni točki ni izpolnjen. Andrej Mohar pa je ponazoril neprestano popuščanje koroške ljudske in socialistične stranke pred nemškonacionalnimi silami vse do prvih napadov na skupno dvojezično šolstvo pa do danes ter ugotovit, da gre pri tem za stalno strateško ofenzivo nazadnjaških nemškonacionalnih dejavnikov proti slovenski narodni skupnosti. Le-tem dejavnikom pa se, čim bolj oni konflikt stopnjujejo, priključujejo tudi predstavniki strank. Praznik dvojezičnosti pred žitrajskim občinskim uradom v Miklavčevem v nedeijo, dne 30. junija 1985, ob 10.30 uri Spored: # Besedni umetniki berejo (Maja Haderlap, Valentin Polanšek) # Glasba (Gabriel Lipuš in Co., šmihelska godba na pihala) € MPZ ..Danica", MPZ „Trta" # Mladi umetniki razstavljajo — otroci rišejo $ Razstava akcije ..Dvojezični napisi" za žitrajsko ljudsko šolo V času, ko sejejo nestrpnost, ločevanje in nemir, se izrekamo proti — vsakemu ločevanju šolarjev — odstranitvi dvojezičnih napisov — zapostavijanju slovenskega jezika Pridite, da bomo skupno demonstrirali za dvojezičnost, sožitje in enakopravnost. Po praznovanju se peljemo v Železno Kaplo, kjer bo ob 12.30 uri zaključna prireditev. Nastopa: MPZ „Zarja". Komite za obrambo dvojezičnega šolstva, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza Cerkev o „pravici staršev" in zaščiti manjšine Katoliška cerkev je hitro odgovorila trem strankam, ki so bite začudene nad dejstvom, da uradna cerkev na zadnji „hearing" v deželni zbor ni poslaia nobenega uradnega zastopnika. Vodstvo cerkve v obširnem pismu še enkrat razlaga svoje stališče do trenutne šolske debate. PREBERiTE na Hrani ^ Cerkvi sta pred dežeinim zborom zavzeti statišče k šoti 2 Demokratični socia-tisti za večjezičnost in proti diktatu centratnih jezikov 4 V Stoveniji so odprti novo avtocesto ^ Nevarne povezave med nasitjem v stadionih in desnimi ekstremisti V tem pismu poudarjajo, da je škof dr. Egon Kapellari svoje pismeno stališče že prej posredoval predsedniku deželnega zbora in tam tudi povedal, da zavzema cerkev do moralno-političnih vprašanj le načelna stališča. Da pa na podlagi teh posamezniki lahko pridejo deloma tudi do nasprotujočih si stališč. Škof dr Egon Kapellari se je v tem pismu izrekel za načelo zaščite manjšine, v tej zvezi se cerkev trudi za mirno sožitje, iz česar sledi tudi želja mladine po sodelovanju v skupni šoli. K organizaciji razredov in skupin pa noče zavzeti stališča. V zvezi s pravico staršev poudarja škof, da velja pravica staršev predvsem za moralična in verska prepričanja staršev. Po cerkvenih načelih morata načelo o zaščiti manjšine in pravici staršev skupaj obstajati, pa čeprav so napetosti med tema načeloma. „Princip pravice staršev sicer lahko konkretizira načelo manjšine, ne more je pa razveljaviti" je rečeno v tem pismu. Vodstvo cerkve pa še posebej poudarja, da sta dr. Inzko in dr. VValdstein po svojih izkušnjah posebno kvalificirana katoliška laika in da uživata županje koroških cerkvenih gremijev. (Glej tudi poročilo o ..hearingu" na 2. strani). Streijanje ob meji obžaiujejo Uradna Jugoslavija je avstrijskemu predstavniku v Beogradu takoj izrekla obžalovanje zaradi incidenta 500 m vzhodno od Špilja na Štajerskem, kjer je bil v nedeljo zjutraj ustreljen češkoslovaški begunec Vladimir Zidek, in ki je mrtev obležal na avstrijski strani meje. Avstrija je z zadovoljstvom registrirala, da je Jugoslavija sama od sebe izrekla obžalovanje in iskala sodelovanje z avstrijskimi organi. Avstrijski zunanji minister Leopold Gratz je v tej zvezi posebno obžaloval, da je prišlo do tega težkega prekrška meje prav ob avstrij-sko-jugoslovanski meji, ki je sicer res mirna. Avstrijski in jugoslovanski organi tesno sodelujejo pri nadaljnjem raz-iskavanju tega dogodka. Pojavljajo pa se številna rešena vprašanja o vlogi in delovanju tega češkega begunca, ki je pred leti že dobil političen asil v Avstriji, se pozneje nenadoma vrnil na Češkoslovaško, kjer je dobi) spet uradni potni list, nato pa skušal spet ilegalno prestopiti mejo! OB DNEVU VSTAfE SLOVENSKEGA NARODA vabimo na 6. spominski pohoti na Komeij Po poteh Domnove čete ki bo v nedeijo, 14. juiija 1985. ZbifOtHče od 8.00 do 8.30 ure pri tov. Lipeju Koieniku pd. Lombarju v Cirkovcah pri Piiberku (Schiiierndorf bei Bieiburg). Odhod iz Čirkovč bo ob 8.30 uri. Ob 13.00 uri bo spominska svečanost ob spomeniku padiim partizanom pri Cimpercu. Nato družabno srečanje. Pohod in svečanost bosta ob vsakem vremenu. Zveza koroških partizanov, področni odbor Piiberk; Siovensko prosvetno društvo .Edinost" v Piiberku; Krajevno zdruzenie ZSM Piiberk; Krajevni odbor Zveze siovenskih organizacij. Kaj je tako nevarnega v teh napisih? Mednarodna podpora žitrajski dvojezičnosti Proti odstranitvi dvojezičnih označb v notranjosti žitrajske tjudske šoie in za prekiic občinskega skiepa, s katerim so se občinski odborniki odiočiii za to dejanje, je protestirato v zadnjih tednih že mnogo organizacij, inštitucij, posameznikov iz Avstrije in inozemstva. Tukaj objavijamo v originaiu oz. prevodu samo nekaj zanimivih izviečkov iz teh pisem, ki so biia nasiovijena na žitrajski občinski urad, na dežeini šoiski svet oz. na zvezno ministrstvo, v kopijah pa posiana tudi komiteju. $ „Vor 200 Jahren wurde Jacob Grimm geboren. Ein Jahr spater VVilhetm Grimm. Die Gebruder Grimm gebrauchten die VVorte „deutsch" und ..undeutsch" fur „gut" und ..schlecht". Mogen auch Sie im Geiste der klassischen Meister der Germanistik handeln und den Kindern der Minoritat nicht die Seele verhunzeln, denn die Muttersprache ist der Bom des seelischen Erlebens. Wir wurden uns sehr freuen von Ihnen zu vernehmen, daB Sie diese Frage auflosen in dem Geiste der gesamteuropaischen Kultur und wider-seitiger Duldung." Schuigemein:chaft ..Cheider", Am:terdam. $ ..Pospeševanje večjezičnosti pojmujemo kot jezikovno politiko, ki najbolje ustreza zgodovinskim tradicijam alpskega prostora, hkrati pa je to edina jezikovna politika, ki ima bodočnost. Zato apeliramo na žitrajski občinski odbor, da prekliče svoj sklep." 36 udeležencev iz ttaiije, Švice, ZRN in Avttrije na za:e-danju ..Kuitur in den Aipen", ki ga je organizirata deiovna :kupno:t demokratičnih :ociaii:tov v a!p;kem pro:toru; !3. junija 198$, Bergeii, Graubunden, Švica. # „Vemo, da ne moremo vplivati na spremembo čudnih odločitev, ki jih sprejemate (česa se bojite?), želimo te izraziti svoje začudenje in ogorčenje nad dogodki! Izražamo vso podporo vodstvu ljudske šole v Zitari vasi in Komiteju za obrambo dvojezične šole v Zitari vasi. Izdelali smo vzorce napisov (v obeh jezikih) za učilnice v šoli v Zitari vasi, pošiljamo jih tudi vam in vprašujemo: Kaj je tako nevarnega v teh napisih? Kdaj bo razum prevladal nesoglasja? Učenci in detavci o:novne ioie Podčetrtek [kraj na meji med SR Hrvaiko in SR Stovenijo). # „Ker je naše delovno težišče sodelovanje s slovenskim in furlanskim mirovnim gibanjem, smo informirali o žalostnih razmerah na Koroškem tudi naše prijatelje teh dežel. Beijaiki mirovni komite. # „Wir solidarisieren uns mit den Lehrern/innen an der Schule, die sich das Ziel gesetzt haben, die Kinder zu Toleranz und We!toffen-heit zu erziehen, wobei die zwei-sprachigen Aufschriften Bestandteii des didaktischen Konzeptes sind." Arbeitzkrei: fur emanzipatorirche Unterrichhmodeiie, Wien Slovenski jezik ni veroizpoved Zadnji „hearing" o šolskem vprašanju Predstavniki protestantske in katoiiške Cerkve so biii v ponedeijek zadnji, ki so jih v skiepnem „hearingu" postušaii čiani ustavnega in jati ideoioških pregraj. Odkianjaia sta tudi rešitve, ki je pač trenutno najudobnejša za poiitiko. NEPOTREBNA ZOŽiTEV V diskusiji se je pojavita nepo-ukrepov za ohranitev manjšine. To febna zožitev na vprašanje vero- pomeni ,da je ijudska šota pač )e pravnega odbora Koroškega dežeinega zbora. Pogiobijeno staiišče v sestavni de) celotnega vzgojnega prid manjšinskega šoistva sta predvsem podaia zastopnika katoiiške Cerkve dr. Vaientin inzko in dr. Ernst Waidstein, ki sta svarita pred tem, da se manjšinsko šoistvo obravnava izoiirano od ostaiih zaščitnih ukrepov za obstoj manjšine. vprašanja: od otroških vrtcev, preko osnovne, srednje in višje šote, tja do miadinske izobrazbe in izobraževanja odrasiih. Zaskrbijivo pa je dejstvo, da so v jata sta ,pouk v skupni šoii ob upo-odboru iskati primerjave med vero- števanju pravice staršev' ukom in dvojezičnim poukom. Ati Dve uri res hočejo izigravati verouk, ki je dežeinega zbora govorita tudi pred- h" sta svarita, da tukaj na pač točen v dve konfesiji, za narod- stavnika katotiške cerkve, dr. Va- Koroškem ob pretomnici družbenih nostno ati jezikovno iočevanje šo- ientin inzko in dr. Ernst Wa!dstein. sistemov ni dobro preveč poudar- Predsednika nemško-siovenskega koordinacijskega odbora krške ško- tarjev? Vera je stvar osebnega prepričanja, in je v današnjih šotah stvar konkordata; dvojezični pouk fije sta podata statišče, ki sta ga pa je — čeprav začetka vsitjen šot-ski sistem sožitja dveh narodov, katerega razdiranje bi v današnjih okotiščinah imeio usodne posiedi-ce za manjšino. prej skoordinirata s škofom dr. Egonom Kapeitarijem in z generat-nim vikarjem. Dr. inzko in dr. Watdstein sta poudarita, da je koordinacijski od- uka. Čtani dežetnega zbora so hoteti predvsem vedeti ati sta dr. tnzko in dr. Watdstein za uvedbo „asistenčnega učitelja" pri verouku. Oba k temu vprašanju nista zavzeta statišča, „ker so nam znani pred-iogi strank te kot fragmenti in to Poudarita sta tudi, da skupna šo- po časopisih" je dejai po „hearin- gu" dr. tnzko. V tej zvezi je treba še spomniti, da ustavni in upravni odbor vabi, na razpravo o predtogih KHD, KAB in FPO o spremembi šotstva; ne pa na pogovor o verouku. *** RESNA RAZPRAVA ALi ŠTAFAŽA? Že $7??o poMJ učitelja Mencina spodaj v Jugoslaviji. V tem središču MloJ ^ ^brana velika dokumentacija o razmerah, v katerih so ^ ,vuci na Koroškem živeli po plebiscitu, pozneje pa vse to 'Vo zakopano v zabojih in uničeno. Taksno delovanje je Vo bilo potrebno in je imelo svoj določen pomen in nepo-PritJu učinek, vendar pa drži dejstvo, da se mu je v splošnem do] Ruvalo politično vrednost. V zvezi z njim so nastajale 3iL iluzije, da bo na ta način mogoče kaj spremeniti. Mar-thj i^emu posamezniku, ki je bil žrtev novih razmer, je to %,,Tpoguma in ga moralno krepilo, po drugi stranipa ga je RpČe - 4° od realnega gledanja. Tako je strahotni sok, dru-ue morem imehovati, ki ga je v miselnosti ljudi zapustil poraz, otežkočal, da bi ti ljudje mogli pogledati dej-,.,V oČi in iskati pot v novih razmerah, bražno je učinkovalo dejstVo, da se je prvim obenem I odločilni politični nastop slovenskega narodnega gibanja na Koroškem v mednarodnem okviru končal s porazom, ki je po-! kazal, kako hude so bile notranje slabosti tega gibanja. Ljudje j so zastavili vse, res vse svoje moči, doživeli pa so tak udarec. Omajano je bilo zaupanje v vodstvo oziroma v tradicionalno politiko tega vodstva, kake alternative druge možnosti temu vodstvu pa ni bilo. Če bi na Koroškem obstajala še kakšna slovenska politična stranka, bi kritična ocena in razčlemba dejanskega položaja nedvoumno bila lažja. Tako pa je Slovenska ljudska stranka tukaj imel monopol in ta monopol je bil velika ovira za pravilno prevrednotenje bodoče slovenske politike. Saj je značilno že to, kako težavno oziroma nemogoče je bilo doseči kritičen odnos slovenske politične organizacije do škofijskega ordinariata. Razumljivo je, da duhovščina v ocenjevanju škofa ne more biti resnično sproščena in nepristranska. Izgon slovenskih duhovnikov je sicer učinkoval kot huda mrzla prha, vendar je avtoriteta ordinariata konec koncev ostala neprizadeta. Saj pozneje še celo o tem niso hoteli nič vedeti, da je med izgnanci bil tudi Rožman. Še ob njegovi smrti so v vseh nekrologih zamolčali dejstvo, da ga je škof izgnal iz Koroškega, čeprav je bil domačin, tukaj iz Dolinčič in j kot duhovnik neoporečen. Dejanska žrtev plebiscitnih bojev in končnega izida glasovanja je bilo slovensko ljudstvo, ki je ostalo na Koroškem. Nič mu niso prihranili, kar bi ga moglo bolj žaliti in ponižati. Koroška avstrijska politika ni v ničemer izhajala s stališča, da je neuspeli poizkus nacionalne samoodločbe koroških Slovencev bil moralno in pravno upravičen. Dejansko so ravnali z njimi kot s podložniškim hlapčevskim ljudstvom, ki se je upalo vzdigniti glavo in si predrznilo seči po oblasti, ki je bila samo po sebi umevno stoletja in stoletja pridržana nemškemu vladajočemu razredu. Maščevanje zmagovite nemške vladajoče plasti je bilo primerno temu predrznemu uporu proti zgodovinski tradiciji. Primerjava s kmečkimi punti proti posvečenemu fevdalnenmu redu in z maščevanjem fevdalcev nad poraženimi bogokletnimi kmečkimi puntarji se vsiljuje sama po sebi in omogoča vsaj približno pojmiti katastrofalno čustvo poraza in nemoči pri koroških Slovencih in čustvo zmagoslavja zgodovinskega gospodarja. Ne gre tukaj za fizično nasilje, gre za to, da so ljudem dali občutiti, da so se predrznih nekaj, česar jim ni moč nikoli oprostiti. Slovenci na Koroškem smo se čutili dobesedno kot garjave ovce. Prav posebno hudo je bilo po takih malomeščanskih gnezdih kot $o Celovec, Velikovec, Pliberk, Železna Kapla itd. Jaz, ki sem ves čas prebil v Velikovcu, z izjemo tistih mesecev na Dunaju, to dobro poznam iz osebne izkušnje. Kadar govorim o Velikovcu, mislim predvsem na tisto njegovo malomeščansko jedro, ki je bilo tudi formalno organizirano v posebni meščanski občini, oziroma komuni z lastnim statutom in ki je dejansko obvladalo položaj v mestecu. Moram pa reči, da so med najbolj strupenimi meščani bili prav taki, ki so se preselili od drugod, posebno s Štajerskega in Kranjskega. Ti ljudje so čutili še posebno potrebo dokazati svoje nemštvo in ..domovinsko zvestobo" ali kakor se že temu reče. Ne maram imenovati človeka, a doma je iz Maribora, ki me je nekoč po plebiscitu javno napadel na trgu. „Takšne ljudi, kot ste vi," je vpil name, „bi bilo treba pretepsti in izgnati!" Bil je to močan človek, znan pretepač, vendar sem mu odločno odvrnil: „Pa poskusite enkrat, samo poskusite! Boste videli, kaj se vam bo zgodilo!" Moj odločni nastop ga je zmedel, tako da je odnehal od dejanskega napada. — Bil je tam tudi nek advokat, doma iz Slovenj Gradca, ki me je javno napadel v kavarni. Tistemu sem povedal, da bomo to, kar imamo Korošci med seboj spornega, že sami obračunali, drugi pa vsi, ki so od drugod sem prišli, so tukaj gostje in da če hoče, da z njim lepo ravnamo, se mora tudi obnašati kot gost. Te primere navajam samo zaradi ilustracije. Miselnost ve-likovškega meščanstva je slonela na neskončni prevzetnosti in obenem na skrajni netoleranci. Že od nekdaj so velikovški meščani s svojim košatim in bahatim obnašanjem skušali pokazati svojo zvišenost nad kmečkim slovenskim prebivalstvom. Ob nedeljah so se purgarji vozili s kočijami v okolico Velikovca kot kakšni grofje in tam na veliko zapravljali, da bi pokazali svojo mogočnost. (Dd/jf prihodnjič) Vam je bilo lepše Oh, ta naša mamica in sploh vsi odrasli — kako čudni so! Kar naprej nam pripovedujejo: „Joj, kako vam je lepo! Ko sem bila jaz še majhna, sem morala vstati že navsezgodaj, ti pa spiš do desetih, če hočeš." „Da, kar naprej moram spati, le zakaj me siliš v posteljo, mamica? Jaz bi se raje igrala," ji rečem. „Ampak jaz se nisem iqra!a. 2e navsezgodaj sem morala na pašo. Sonce je bilo še za skalami, jaz pa sem na vrhu hriba pasla krave ..." „Joj, kako lepo je na paši! Takrat pri stari mami... Zakurili smo ogenj pa krompir smo pekli in koruzo. Mamica, jaz bi tako rada hodila na pašo!" „Pa bosa sem bila, ker sisem imela čevljev in zeblo me je na rosni travi .. „Bosa! Jaz bi tako rada hodila bosa po rosni travi. Zakaj mi ne pustiš, mamica? Vedno mi praviš, da se bom prehladila. Kar naprej moram hoditi obuta in na debelo oblečena. Zakaj mi ne pustiš, da bi šla bosa v mesto? Vedno moram imeti kaj na nogah, če ne čevljev, pa copate. Kar naprej se moram obuvati in sezuvati. Če bi bila bosa ..." „Pa na njivo sem morala z mamo, ti si pa lahko doma, ni ti treba delati.. „Oh, mamica, kako rada bi šla s teboj ven na polje. Gledala bi, kako rase fižol in krompir in rože in okopavala bi. Delati je lepo. Rada bi imela motiko in grablje. Sušila bi seno pri stricu Lojzetu. Joj, mamica, kako lepo diši seno! In spala bi na senu pod kozolcem, tam, kjer spijo mucki. Pri meni bi spali mucki in kužki ni zajčki. Ali pa bi spala v hlevu pri kravi in teličku. Oh, kako lepo ti je bilo, mamica! Živeli ste zunaj kot ptički, metuljčki in trobentice. Pa babico si imela, ki ti je pripovedovala pravljice, kajne? O, vam je bilo dosti lepše! Otroci niso bili nikoli sami doma, kajne? Ti me pa zakleneš v sobo, med te debele, temne zidove in me pustiš samo. Lahko bi me napadle čarovnice ali pa divji možje ..." „Pa lačna sem bila. Nikoli nismo jedli belega kruha, samo koruznega in rženega pa ječmenove žgance. Pa še tega je bilo premalo. Mene niso nikoli silili z jedjo." „Oh, mamica, saj jaz nimam najraje belega kruha. Raje jem rženega ali pa koruznega. Ječmenovi žganci so pa sploh čudoviti. Zakaj jih ne skuhaš, mamica? In nikoli vas niso silili jesti, praviš. To vam je bilo lepo. Jaz pa moram pojesti vse, kar naprej moramo jesti, res smo reveži." „Za kosilo smo jedli v žerjavici pečen krompir pa redkvico. Mama je jedi zabelila kar s smetano. „Je bila to takšna rumeno rjava smetana, ki jo stara mama potegne iz peči v latvici — na pogretem mleku? O, to je čudovita jed." „Pa soli nismo imeli .. . „So!i pa jaz tako ne maram, mamica, jedi raje potresem s sladkorjem." „Saj tudi sladkorja ni bilo." „Tudi sladkorja ni bilo? Zakaj ni bilo sladkorja? „Zato, ker je bila vojna." „A vojna je bila takrat.. . Potem ti je bilo zares hudo. Zdaj ti verjamem, mamica. Ampak zakaj se pa odrasli greste vojne? Ne znate početi nič boljšega? Zakaj se ne greste kaj drugega? Uh, kako ste neumni! Če vas mi, otroci, prosimo za igrače, za tortice in sladolede, stokate, da nimate zadosti denarja, za puške in bombe pa je zadosti denarja, kajne? Saj sem slišala na televiziji, da bi z denarjem, ki gre za orožje, lahko nasitili ves svet." Mamica je obmolknila in se zamislila. Človek in kobra Popotna pesem Danes faTH, če Trn vleč n; t%, rfrHggr?! Kr??o me popelje cesta/ pHc%, /en čez gore čez p/%WMe, ^raje g/et/anr ^a; m; war Mph bolečine? AJo to/až; 77M srce, ^o to/až^e 77!:/o prost? Josip Stritar Ka^or sfoje jaz gorje, fsa^ gorje rzaj svoje H< Pametne misli # Neumne misli ima vsakdo, toda rnod'6 jih zamoiči. # Hvaiežnost dobroto razveseii. # Grehi staršev se maščujejo nad otroki $ Upanje je bogastvo tistih, ki nimajo # Mnogo bolje je biti sam kot z bedaki- Naš zanimivi svet H Papir so uvedli v Evropo v 12. stoletju Arabci, ki so prevzeli način izdelovanja od Egipčanov; da ne bi izdali proizvodnih skrivnosti, so ga še naprej izdelovatli v Egiptu in uporabljali za surovino velike količine ovojev s starih mumij. H) V nekaterih italijanskih pokrajinah uporabljajo pastirji še dandanes hodulje, da se laže premikajo po možvirnatem terenu. Silen orkan je leta 1771 porušil svetilnik v Eddystonu blizu Plymoutha v Angliji. V istem času je med nevihto 300 kilometrov daleč treščilo v hišo Henryja W,istanleya, ki je bil zgradil ta svetilnik. Imel je na kamionu marmornati model svojega dela; strela je udarila naravnost v ta model in ga prevrnila Wistanleyu na glavo, da je za posledicami udarca umrl. H Angleška vlada je hotela v boju proti Napoleonu presekati Francozom oskrbovanje po morju in jim preprečiti, da bi uporabljali ladje pod tujo zastavo. Zato je leta 1807 izdala ukaz, ki je zahteval od trgovskih ladij vseh držav, da na vsaki svoji vožnji zaplujejo v eno od angleških pristanišč, kjer naj bi jim pregledali tovor. Razen tega so morale plačati še krepko vsoto za ..pravico plovbe". Če so angleške vojne ladje srečale na morju ladjo brez takega dovoljenja, so jo lahko potopile. Vse to so si lahko privoščili Angleži seveda le na vrhuncu svoje pomorske moči. H Mitološka pripovedka sporoča, da se je ciprski kralj Pygmalion tako zelo zaljubil v kip, ki ga je bil sam izklesal, da je preprosil Venero, da je kamnu vdihnila življenje. Z lepotico se je potem Pygma!ion poročil. — Snov je posnel Bernard Shaw za svojo istoimensko komedijo, kasneje pa so iz nje naredili popularni musical — „My Fair Lady". H Slavni skladatelj Giacomo Puccini se je začel ukvarjati z glasbo že v petem letu starosti. Ko je bil star deset le, je bil že organist v cerkvi svojega rojstnega kraja Lucce. H Še do pred nedavnim so se kmetice z andaluzijske obale v Španiji vsako leto sedemkrat okopale v morju in nosile pri tem dolgo spalno srajco. Prepričane so bile, da jim bo to prineslo srečo. Skrbno pa so pazile, da se ne bi okopale še osmič — ker bi potem po stari vraži resno zbolele. H Najmanjši novorojenček v medicinski kroniki je bila Angležinja Marion Chapman, rojena leta 1938: tehtala je komaj 311 gramov. Dajali so ji hrano s kapalko in jo srečno ohranili pri življenju. Ko se je pri 21 letih poročila, je imela 48 kilogramov. Poznam moža, ki mu je ime Atinga. Neki ubogi afriški Atinga. Atinga iz Zahodne Afrike, ki že dolgo nima oči. Atinga je nekoč imel oči in to vse do petnajstega leta. Imel je lepe oči, tako lepe, da se je zdelo, da so njegove beločnice ulite iz pravega belega, živega zlata. Te Atingove oči so se ozirale za pticami po drevju, opazovale so igro tropske svetlobe po vrhovih dreves, po mahagonijevih, vavinih, odumovih drevesih . . . Atinga je po bujnem rastlinju v tropskem dežju preganjal čudovito lepe metulje. Plezal je po košatih krošnjah mangovcev in trgal zlate, jajcu podobne plodove. Atinga je obiral ogromne grozde banan, si jih naložil na hrbet, tako kot je videl, da jih prenašajo njegovi rojaki, jih zlagal ob cesti, oh kateri so vozili avtomobili, in prodajal to zlato afriško sadje. Denar, ki ga je Atinga zaslužil s tem, je dajal mami, da bi lahko kupila malo pisanega platna za oblačila in petrolej, da bi z njim lahko osvetljevala skromno kočo ob robu džungle. Njegovo življenje je bilo revno, a vendar lepo. Toda nekega dne se je dečku Atingu zgodilo nekaj usodnega. Iz njegovega življenja je za vedno izginila svetloba, nastala je večna tema, ki ga bo spremljala do konca življenja. Kaj se je zgodilo, da je Atinga nenadoma ostal brez dneva, sonca in veselja? Nekega dne je mama Habana rekla sinu Atingu, naj gre v džunglo in ji nabere Haninih vej, iz katerih je hotela splesti stole. Sin je ubogljivo vzel mačeto in odšel na delo. Okrog njega je vse pelo: barve, rastline, ptice, sonce . . . Medtem ko je deček hodil skozi bujno zelenilo džungle, mu je nenadoma prišla na pot ogromna kobra-pljuvalka, dolga nekaj metrov. Kača-pošast se je ustavila, stegnila svoj vitki, dolgi vrat in pljunila strup dečku v obraz. Deček je še videl odprte žive klešče, potem pa se je nenadoma vse stemnilo. Strupena slina je prišla do Antingovih oči in izgubil je vid. Zaječal je in morda je bil to-najbolj žalosten krik, kar jih je kdaj prišlo iz grla kakega dečka. Z dlanmi se je brisal po obrazu in poskušal spet najti svoje oči. Toda vse je bilo zaman: v Atin-govih očeh je ugasnil tudi zadnji snop svetlobe. Kobra se je izgubila v grmovju, Atinga pa se je s slepimi očmi komaj vrnil k materi. Zdaj živi Atinga v nekem velikem afriškem mestu, nosi belo obarvano palico iz bambusa in steguje roko proti mimoidočim. Marsikdo spusti v njegovo žalostno roko rumeni novec in ob tem pomisli, kako hudo bi bilo živeti brez oči. # Kjer rti boja, tudi rte more biti zmage-^ Pogosto nam je potreben nekdo, k' manjši od nas. # Groza ni nikoii tako grozna kot misel nanjo. # Kdor nič ne ve, mora vsemu verjeti. ^ Drevo se na drevo nasianja, čiovek na čtoveka. # Zmaga in poraz imata enako ceno- # Kdor staršev v živijenju ne spoštuje, na grobu objokuje. ^ ^ Do drugih smo boij odkritosrčni kot sebe. # Če nimamo nič izgubiti, iahko vse gamo. „ # Zgodovina je gaierija siik, v kateri vts maio izvirnikov in ogromno kopij. # Strasti mtadih ijudi so grehi v starosti- ^ # Šibka voija se razkazuje v besedah, na v dejanjih. # Pohiti in živi v misii, da je vsak dan ^ ceio živijenje. # Vsaka izkušnja je temeij, na katerem gradimo. Ko smo nekega dne naklestili Nemce, da so se morali umakniti iz vasi, smo v neki kleti našli dečka, starega deset do dvanajst let. Vzeli smo ga s seboj. Povedal nam je, kako se piše, a nihče ga ni klical s pravim imenom. Postal je Mišo. Bil je prikupen, črnolas fantič in kmalu je vsem prirasel k srcu. Tudi meni je bil kakor sin. Bil je pogumen in kadar je začelo pokati, se ni nič prestrašit, le stisnit je ustnice in pogledal v tla. Vsi smo vedeli zakaj. Nemci so mu ustrelili očeta, mater pa odgnali v taborišče. Ob streljanju se je spomnil na to in v njem je zakljuvala ostra bolečina. Neko noč smo spali v majhni koči. Stražar nas je prebudil in nam povedal novico, ki nas je zadela kot blisk: ..Tovariši, Nemci nas obkoljujejo!" Urno smo zgrabili vsak svoje orožje in planili v noč. S pogledom sem iskal našega Miška, a ni ga bilo nikjer. Klical sem ga, odgovarjale pa so le krogle, ki so nam žvižgale okoli ušes. Hitro smo našli vsak svoj zaklon in z og- njem odgovarjali Nemcem. Boj je trajal pol ure, ko smo v nasprotnem bregu zaslišali strojnico in nato krik: ..Naprej, tovariši! Hura!" Bili smo zelo presenečeni, Nemci pa še bolj. Kamor smo se obrnili, smo videli, kako bežijo Nemci. Kmalu smo dognali, da so nam prišli na pomoč razpraskan, na čelu pa je imel veliko buško. Ko smo si ga ogledovali, se je začel smejati. Pojasnil nam je, da so buške spomin na štore in veje, ki so mu ovirale pot. Bili smo veseli, da se mu ni zgodilo kaj hujšega. Odslej smo imeli našega Miška še raje. Vsakdo si je zanj kaj od- Mali junak tovariši, ki so bili oddaljeni dobre pol ure hoda od nas. Spomnili smo se: Miško! On je šel po tovariše. Vso pot je moral teči, da je prišel do njih. Bil sem zelo nestrpen. Cim-prej sem hotel videti malega junaka in se prepričati, če se mu ni kaj zgodilo. Ko je bil boj končan, smo ga začeli iskati. Našli smo ga. Toda po obrazu in nogah je bil ves trgal od ust, da le Miško ni bil lačen. Toda, ko nas je nekoč prosil, naj ga damo za kurirja, se nismo odločili. Bit je tako majhen in bali smo se zanj. Partizansko življenje pa je teklo naprej in Miško se je v nekaterih bojih zelo izkazal. Nazadnje smo le ugodili njegovi želji: postal je kurir. Bil je vztrajen in iznajdljiv. Zna) se je iz- vleči iz vsake kaše in niko^ ^ mu ni nič zgodilo. . I# Nekega jutra pa nas je ^ strela z jasnega presede . vest, da so Miška ujeti Vsem nam je bilo žal kurirja. Le kako se mu je to zgoditi, saj je bil zelo P^ den? Pozno zvečer se je fan* nadoma vrnil. Bil je blaten, ^ zan, a Židane volje in s sebo^ nosil pismo naših tovarišev smo presenečeni, še bolj P^jt seli, da imamo Miška spet v s ^ sredi. Pripovedoval nam je sem se plazil po travi med ee^ drevjem, me je iznenadii ^ nemškega stražarja. Pogna! se po rebri navzdol in se kb ujel za grm. Nemec, ki se gnal za menoj, je padel in si zlomil nogo. Jaz ucvrl v drugo smer in se P do brigade, nato pa spet h ""Ji' t . azaf Miško je še naprej pošto do konca vojne. je dočaka! svobodo. Tudi se t ko je odrasel mož, se ve j, spomni name. Rada se sP^jp njava dogodkov iz partizah dni. OR TONE JELEN Po Češkoslovaški in v Pragi Ro hudi in doigi zimi se je s ptahim pojavijanjem pomiadi ogiasiia ludi s!a vsakoietnih potnikov po novih in še nepoznanih krajih, izkušeni organizator takih popotovanj, Janez Weiss, je zbrai svoje ovčice v imenu 2veze koroških partizanov, da jih zopet popeije z udobnim avtobusom Podjetja Štefana Sienčnika - tokrat na Češkosiovaško, predvsem pa v '.2iato" Prago. Zaradi mnogih in raznovrstnih prosiav in prvenstvenih tekem se je izpotnitev žeija vendar nekoiiko zaviekia, toda kijub zapredem in spremembam prvotnega načrta smo na binkoštni ponedeijek ven-darie iahko kreniti na pot. bremenski bog nam je bil naklonjen, sonce nas je spremljalo prvi dan vso pot mimo starodavnih Brež, nekdanje gospodovine koroške zavetnice bi. Heme Krške, skozi mestece Neumarkt. ob nekdanji meji *ned Koroško in Štajersko, čez pre-^ Rerchau, nad 1000 m nadmor-^de višine, vzdolž doline gornje /*ere, čez prelaz Hohentauern v do-'no Aniže (Enns) proti Gornji Av-^nji. Tu nam je bilo novo, da ni- smo morali čez prelaz Pyrn, ampak smo ga prelisičili in zdrknili kar pod njim skozi najnovejšo luknjo avstrijskih avtocest, šele nedavno odprti „Pyrntunnel'. Sonce se nam je zopet pokazalo pred mestom VVindisch Garsten. To ime je izzvalo nekoliko radovednosti, okrog izvira in zakaj še obstoja. In to ob znani težnji po izbrisu takih pridevkov iz zemljevida, kakor se je zgodilo pri vzhodnotiroiskem VVindisch Matrei. Razlaga je pač enostavna. Tod so nekoč živeli Slovenci in ker sta nedaleč vsaksebi dva Garstena, so pač enega poimenovali po prebivalcih. izbrisan pa „Windisch" menda zaradi tega še ni, ker se še ni našei nadomestek zanj. Prispeti smo kmalu v mesto Steyr, znano in pomembno že v srednjem veku po svojih plavžih in kovačnicah, ki so se do danes razvite v najpomembnejše tovarne avstrijske težke industrije, posebno avtomobilske in orožja. Danes so se menda zaradi ohranitve miru na svetu vrgle najbotj na izdelavo tankov. Lega na stočišču rek Aniže in Steyr, ki sta gnali kovačnice ter obiikovali železo dovoženo iz daij-ne Štajerske, iz takozvanega „Ei-senwurzen" ob štajerski meji in četo iz Koroške, odkoder so furmani posebno dovažali svinčene „floše". Nad bregovi obeh rek gospoduje grad Lamberg, nekdaj last štajerskih gospodov, grofov Traungau-cev, ki se je v svoji prvotni trdnjavski obliki imenoval „Styrapurch". Za bolj nežno nastrojene potnike je morda bil mikavnejši pogied na mično cerkvico visoko nad Anižo v Kristkindlnu s svetovno znanim božičnim poštnim uradom. Mesto Enns, tik pred izlivom Aniže v Donavo, smo pogledali mimogrede z enim očesom, čeprav bi si tam ogledali lahko marsikaj zanimivega. Za časa Rimljanov je bil tu vetik vojaški tabor, zraven pa civiino mesto, sedež prvega škofa v teh pokrajinah. To je bil Lauria-cum, njegova bazilika še danes stoji na robu mesta in se imenuje Lorch. Tu je deloval sveti Severin, ..misijonar in zaščitnik" ljudstva, ki je iskalo pri njem zavetja pred vseuničujočimi navali germanskih plemen, ko rimska država ni več imela moči, da bi zavarovala svoje meje. Kakor se pač spodobi, smo spotoma tudi obiskali nekdanje koncentracijsko taborišče Mauthausen. Mnogim od nas je ta kraj že znan od prejšnjih obiskov, toda vedno znova se čtoveku skrči srce ob pogledu na to, kar ta muzej grozote še kaže, čeprav je od nekdanjih naprav krematorija, vešal, plinskih ..kopalnic" in mnogih drugih, ostalo le malo, samo kot muzej pač. Vedno spet se človek sprašuje, kako je mogoče, da narod, ki sodi med visokokulturne, zmore toliko načrtnega zverinstva, kateremu so evropskih narodov in katerega pobili izročeni nedolžni tjudje vseh sledice še nosijo — zopet nedolžni, številni impozantni spomeniki sku- Udeleženci izleta po Češkoslovaški šajo pokazati herojstvo žrtev, ob obzidju notranjega dvorišča, tako-zvane ..Klagemauer" pa šele začneš dojemati vse gorje, ki se je tu vgnezdilo. Ko je 5. maja pri tetni proslavi moški pevski zbor „Kralj Matjaž" iz Libuč prav na tem mestu zapel v spomin žrtev pesem „Do-berdob", ni samo meni padla debela solza. Čeprav nas je silil čas naprej, smo vendar hoteti na kratko obiskati mesto Linz. Z višine Postling-berga se nam je pokazal najlepše. Iz maiega mesta se je Linz razvil v veliko industrijsko metropolo, kar niti skozi rumenorjave oblake VOEST-a in Osterr. Stickstoffvverke nismo mogli prezreti. Ta napredek je pa tudi, ki vsiljuje mestnim otrokom plinske maske pred obraze. Kljub temu pa je lepo mesto po legi in zunanji sliki ter znano po svoji univerzi, odličnih koncertih in prireditvah v Brucknerhaus-u ter po raznih poletnih atrakcijah ob bregovih Donave. Prve noči nismo mogli prebiti v Čeških Budejovicah, ker je turistič- ni urad Čedok spremenil prvotni dogovor, in smo zato ostali v gor-njeavstrijskem Freistadt-u, kar pa nas nikakor ni motiio. Je to mično mestece z velikim srednjeveškim trgom in še popolnoma obdano z mestnim obzidjem in dvemi vrati, pred katerimi še pozdravlja popotnike kamniti Janez Nepomuk. Pred vrati pa še plavajo debeli krapi v nekdanjem utrdbenem bajarju. Naprej po smeri, kjer je stekla prva železnica iz Linza do Budejo-vic, smo kmalu prispeli na mejni prehod in smo bili prijetno presenečeni, da so bili pregledi končani že čez pol ure. Tako smo ..zasedii" že prej kot pričakovano center čeških Budejovic, največji trg vse srednje Evrope že iz časa kralja Karla IV. Sredi tega stoji velik vodomet, iz katerega je po ljudskem izročilu baje teklo vino tisti dan, ko so kralja kronali. Tu je prevzela skrb za nas vodnica turističnega podjetja Čedok in nam na kratko obrazložila pomen tega mesta. Nekoč so bile tu velike avstrijske vojašnice. R A D ! O TELEV!Z!JA LJUBLJANA BS PETEK, 28. A.: 17.50 Poročita — 17.55 Naš prijate!j Tito, nadatjevanka — 18.10 Griz)! ameriška nanizanka — 18.40 Žeteii ^0^ Pogiejte, poučnozabavna oddaja — H., Ciovekovi možgani: Strah, angteška — 20.55 Ne prezrite — 21.10 \q?9sierska kronika, ameriška nadatje- 22.55 Žepar, ame- l"ic<3 * '"Itn ri*..-- 22 45 Dnevnik 'Ut f M. f., n os poročila — H 10 Ro-*"!atka in sin Oriič, tutkovna oddaja ^ prijateij Tito, nadatjevanka — Bes ^tetavček, nanizanka — 14.10 Naša Maribor 84 — 14 40 čiovekovi mož-'ijQ bdenje, angteška dokumentarna se $ti 15.50 Retrospektiva fitmov Franca 1i]^ Praznovanje pomtadi, stovenski ^9 ^ 1? 00 Tivat: Rokomet (m) za iovoriko ^ .g vije, Jugostavija : Španija, prenos ^0 Miti in tegende - Antični miti: "3"izanka — 18 40 Boj za obstanek: le,.. '*Pod zemtje, angteška dokumentarna "** 20.00 izkušnje zaietene, toda niso 9°j, angteški fitm — 21.15 Zrcato tedna ^ Gostilna Ko4nik — 24.10 Poročila M. 4-: S 50 Poročila — 8 55 Živ A;) ^'sanke, Tom Sawyer — 9.55 Grizli ' t„ ^20 *' Ponovitev ameriške nanizanke — Odnn ""^'jon in topa Marija, braziiska ^9r ,^onka — 11.05 Srečanje s Tončko *Por ** H 40 625, pregted tedenskega — 12.00 Ljudje in zemtja — 12.30 3(3 "d *— 14.35 Pristuhnimo tišini, oddaja prizadete — 15.20 Kam gredo " 1* H) Poročita — 16.25 Video-Ponovitev zabavnogtasbene od- VESTNIK !n zatoinHr: Zveza stovenskth Hgdnizacij na Koroškem, tl, v t-eiovec, Gasometergasse 10. St?^**: ?020 Ceiovec, St.-Reprechter-t, "P* 1?/!V. tet. (0 42 22) 54 0 42, ' <1 M 86 sndk a „ 7020 Cetovec, Gasometerg. 10, Uti'. JO <2 22) 32 5 50 ,o*piniška in tiskarska druibo I Dravo, Ceiovec - Borovtje daje — 17.25 Čudovita strast, ameriški fitm — 20.00 Somrak, nadatjevanka — 21.00 Reportaža z nogometne tekme Sarajevo:CZ/ Sarajevo — 21.30 Reportaža z nogometne tekme Hajduk:Dinamo/Zagreb — 22.00 športni pregied — 22.55 Poročita PONEDELJEK, 1. 7.: 17.55 Poročita — 18.00 Poietavček, nanizanka — 18.30 Ciciban piava — 18 45 Vam, oddaja za miade — 20.05 Lyttonova kronika, angteška nanizanka — 21 00 Aktuatno — 21.40 Vskok, baietna oddaja češkosiovaško TV — 22.20 Dnevnik. TOREK, 2. 7.: 17.50 Poročita — 17.55 Primorska poje 85 — 18.25 Miti in tegende -Antični miti: Narcis, Sizif in kratj Midas, nanizanka — 18.40 TV gaterija: Dubrovnik — 20.05 Sted, drama — 21 00 integraii — 22.20 Dnevnik. SREDA. S. 7.: 17.55 Poročita — 18.00 čmrij iz Koiorada, predstava Lutkovnega gteda-tišča Ljubtjana — 18 15 Si vendar punca, SNG drama Maribor — 18.45 2e!e!i ste -pogtejte, poučnozabavna oddaja — 20.05 časi kot so biti, dokumentarna oddaja o Francetu štigticu — 20.35 Batada o trobenti in obtoku, stovenski fitm — 21.55 Dnevnik — 22.15 Spiit 85: Vstaja in morje, posnetek prireditve ČETRTEK, 4. 7.: 8 40 Poročita — 8.45 F. Bevk: Črni bratje, mtadinska oddaja — 9.25 Repubtiška revija MPZ Zagorje 84 - narodne pesmi — 9.55 Sedma vžigatica, avstrat-ski risani fitm — 10.55 tgman: XV. tradicto-natno srečanje rezervnih vojaških starešin ..Bratstvo i jedinstvo 85", prenos — 13.00 Poročita — 15.20 Mtadi mtadim - R. Strauss: Koncert za oboo in orkester — 15.55 Pri-šet je pevec stovenske dežete - stovenske partizanske pesmi — 16.15 Tone Setiškar -portret pisatetja — 16.30 Poročita — 16.35 Rdeča barako, dokumentarna drama — 18 00 Pot k svobodi, dokumentarna oddaja — 20.05 Moša Pijade, dokumentarna drama — 21.15 Bregovi, gruzinska nadatjevanka — 22.30 Poročita H A V S T R ! J A 1 H PETEK. 28. 6.: 9.00 Poročita — 9 05 Za predšotske otroke — 9.30 Ruščina — 10.00 Sot-ska yv — 10.30 Fitm - zgodba med tovcem in togarjevo hčerko — 11.55 Tom & Jerry — 12 15 Gospodje in sužnji v puščavi — 13.00 Poročita — 14 45 Lou Grant — 15 30 Počit- niški kotedar — 16.05 Nogomet - šotska tiga — 16.30 Za predšotske otroke — 16.55 Mini čas v stiki — 17.05 Ostržek — 17.30 Anna, Ciro & Co — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Derrick — 21.20 Jottb Joker — 22.05 šport — 23.20 Sotid Gotd — 0.05 Poročita. SOBOTA, 29. 6.: 9.00 Poročita — 9.05 tta-tijanščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Joe Panther — V močvirjih Ftoride — 12.20 črni izgtedi za beto štork-tjo — 13.00 Poročita — 14.30 Ko cvetijo mate vijotice — 16.00 Pika Nogavička — 16.30 Viki — 16.55 Mini čas v stiki — 17.05 Jo!!y-box — 17.30 Fragtedi — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Eden bo zmagat — 22.05 šport — 23.15 tngeborg Bachmannova nagraga 1985 — 23.35 Poročita. NEDELJA, 30. 6.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Orientacija — 14 45 škandat okoti dr. Vtim-mena — 16.25 Jakob in (Ettzabeta — 16.30 Nevidni votk — 16.55 Leteči Ferdinand — 17.45 Hetmi — 17.45 Ktub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.25 Govori dr. Etfriede Kreuzeder — 19.30 čas V stiki in šport — 20.15 Onkraj jutranje zore — 21.15 tngeborg Bachmannova nagrada 1985 — 22.15 Vas ob meji — 0.10 Poročita. PONEDELJEK. 1. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Avstrijska kuti-narična umetnost — 10.00 šotska TV — 10.30 Viharna vožnja tadje Biue Fin — 11.55 Mesečna ikona jutij — 12.00 !z partamenta — 13 00 Poročita — 14.45 Lou Grant — 153B Počitniški kotedar — 16.05 Peanuti — 16.30 Za predšotske otroke — 16.55 Mini Čas v stiki — 17.05 Viki — 17.30 George — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Ponedetjski šport — 21.08 Kuhorski mojstri — 21.15 Ceste San Francisca — 22.05 Napad tigrovih kremptjev — 22.50 Poročita. TOREK, 2. 7.: 9.00 Poročtta — 9.05 Za predšotske otroke — 7.30 ttatijanščina — 1000 šotska TV — 10 30 škandat okoti dr. Vtimmena — 12.10 Ponedetjski šport — 13.05 Poročtta — 14 45 Lou Grant — 15.30 Počitniški kotedar — 16.05 Ana in siamski kratj — 16 30 Za predšotske otroke — 16.55 Mini čas v stiki — 17.05 Nits Hotgersson — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19 00 Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 20.15 inozemski magazin — 21.15 Cena moči — 22.05 Aktuatni knjižni magazin — 22.50 Statna menjava — 23.45 Poročita. SREDA, 3. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Oddaja z miško — 9.30 Francoščina — 10.00 šotska TV — 10.30 Paž Adotfa Gustava — 11.50 Moje ime je Dropsi — 12.05 tnozemski magazin — 13.00 Poročita — 14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški kotedar — 16.05 Pustotov-ščina na matajskih otokih — 16.30 Nenavadni metutj — 16.55 Mini čas v stiki — 17.05 Ostržek — 17.30 Mata pustotovščina — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Vrni se, mati! — 22 00 Krimi-natka — 0.25 Poročita. ČETRTEK. 4. 7.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje — 10.00 šotska TV — 10.30 Vrni se, mati! — 12.15 Ktub seniorjev — 13.00 Poročita — 14.45 Lou Grant — 15.30 Počitniški kotedar — 16.05 Mupet-šov — 16.30 Za predšotske otroke — 16.55 Mini čas v stiki — 17.05 Nits Hotgersson — 17.30 Perrine — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Hato tetevizija — 21.50 Domovina — 22.50 Zrcato Atemannov — 23.20 Christine Lavant — 23.50 Poročita } A V S T R ! J A 2 PETEK. 28. 6.: 15.10 tz partamenta — 16.25 Monaco Fran- ze — 17.15 Srečanje med ži-vatjo in čtovekom — 18.00 Panoptikum — 18.30 Hiša na Eatonovem trgu — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Vojna in mir — 21.15 čas v stiki in potitika v petek — 22 05 Sedem jih jezdi v peke! — 23 35 tngeborg Bachmannova nagrada 1985 — 23.55 Poročita. SOBOTA, 29. 6.: 15.00 Nobene vojne v ma-neži — 15.45 Kdo me hoče? — 16.00 tz partamenta — 17.00 Takrat — 17.05 Dva krat sedem — 17.30 Tedenski pregted — 18.00 Herbert von Karajan dirigira Mozartovo mašo — 20.15 Deseti dan — 22.00 Francoski fitm — 22.30 Poročita — 22.35 Kaptan Po-terno odgovarja — 22.40 SOS Pacifik — 0.05 Poročita. NEDELJA, 30. 6.: 9 00 Ludvvig van Beethoven — sonata št. 25 op 79 v g-duru — 9.10 Takrat — 9.15 Pevski portret — 10 40 Le jour se teve — 15.00 športni popotdan — 17.00 Avstrijska tjudska gtasba — 17.45 Ctip — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v stiki — 19.45 Primer za tjudskega odvetnika? — 20.15 Sweet charty — 22.00 Poročita — 22.05 Čikago 1930 — 22.55 Sedem dni športa — 23.15 Gustav Mahter — gtasba — 0.15 Poročita. PONEDELJEK, J. 7.: 17.15 Tetesni vonj - po-zabtjen jezik — 18.00 Čudežni živatski svet tndije — 18.30 Hiša na Eatonovem trgu — 19.15 Tokrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Hote) — 21.00 Mesečna ikona Jutij — 21.08 Kuharski mojstri — 21.15 čas v stiki — 21.45 šiting — 22.05 Domovina — 0.05 Poročita. TOREK. 2. 7.: 17.30 Orientacija — 18.00 Očartjiva Jeannie — 18.30 Hitreje — višje —močneje — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Vse ati nič — 21.15 Čas v stiki — 21.45 Ktub 2 in poročita SREDA. 3. 7.: 15.00 šport — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Onkraj jutranje zore — 21.15 čas v stiki — 21.45 Kutturni žur-nat — 22.30 Domovina — 0.00 Poročita. ČETRTEK, 4. 7.: 15.00 šport — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Kriminat okotja — 21.15 čas v stiki — 21.50 Ktub 2 in poročita S L O V E N S AVSTRtJSKEGA RADtA Pe 28. 6.: Domača imena na Radi-šah (2. oddaja - dr. A. Feinig). So 29. 6.: Duhovni nagovor (kpl. Bogomir Rakuša iz Spittaia). Voščila. Ne 30. 6.: Za prijatelje lova. Po 1. 7.: O, Podjuna ... nove pesmi MePZ ..Podjuna". (E ODDAJE vsak dan od 18.10 do 19.00 To 2. 7.: Partner. Sr 3. 7.: Alpe-Jadran. Če 4. 7.: Rož-Podjuna-Zila. (Radijski sodelavci poročajo). Pe 5. 7.: Matija Čop, 150-letnica smrti — Ciril Zlobec. Nasilje v stadionih in skrajna desnica Veliko bo treba delati z mladimi, da se nacizem in fašizem ne bosta spet zakoreninila med njimi. c se hočejo dejansko spopasti s pojavom fašizma in nacizma, morajo evropske demokratične stranke veliko deiati z mladimi, kdor jim ne sledi, kdor ne skrbi za njihovo prihodnost dopušča, zavestno ali nezavestno, da se nacizem in fašizem spet zakoreninjata med mladimi. Tako je konec februarja opozarjat Simon Wiesenthai. znani lovec na naciste, ki je vse svoje življenje posvetil iskanju in preganjanju Hitlerjevih somišljenikov in zločincev. In ta trditev, ta ugotovitev je dobila dramatično potrditev konec maja v Bruslju ob tekmi Juv.entus:Liver-pool za svetovni pokal. Vse kaže, da so izgrede, ki so zahtevali na desetine življenj izzvale britanske neofašistične in neonacistične skupine, ki pripadajo organizaciji „Young National Front". Britanskim desničarskim skrajnežem pa so dali krepko roko tudi italijanski neofašisti, ki so se vrnili ^ vrste navijačev Ju-ventusa. Značilno je tudi, tako je vsaj poročal bruseljski tisk, da je, morda po naključju, med ekstremisti prišlo že do stikov pred tekmo in da so skupaj popivali, v prijateljskem, točneje kameradskem vzdušju, v nekaterih lokalih. EVROPSKI PARLAMENT O POJAVIH FAŠIZMA Nasilje na stadionih in povezava tega pojava z rovarjenjem skrajne desnice je le en aspekt obsežnejše raziskave, ki jo je začel pred časom evropski parlament in ki zadeva pojave rasizma in fašizma v vseh evropskih državah. Dogodkov, ki pričajo o tem, da skrajnodesničarske prevratniške organizacije obstajajo in se krepijo, je veliko. Od dramatičnih, ki so zahtevali človeška življe- nja, do manj krvavih, zato pa nič manj zaskrbljujočih in simptomatičnih. Žrtve in tarče teh nasilnih izpadov so zlasti delavci iz manj razvitih držav, emigranti ali pa tudi taki, ki so se rodili v tisti državi kot sinovi zdomcev, ki imajo državljanstvo in so polnopravni državljani, a se od drugih razlikujejo po barvi polti. Francoska mesta na primer so v tem času prelepljena s plakati, ki opozarjajo na problem in tudi sam sem bil sicer po golem naključju, priča rasističnemu izpadu v Strasbourgu proti nekemu jugoslovanskemu emigrantu. „Jugoslav, merde", je na ulici vpila skupinica vinjenih Strasburžanov in skušala izzvati pretep z nekim Jugoslovanom na začasnem delu v tujini. Na srečo je slednji ohranil mirno kri in se jim omikano izognil, prenapeteži pa so vpili za njim: „Bodi mož, pridi sem, če imaš kaj poguma. Pazi se, če te zalotimo prihodnjič .. ." Ti zaskrbljujoči pojavi in odmev dogodkov na bruseljskem stadionu so prejšnji teden spodbudili predsednika posebne komisije ki raziskuje pojav rasizma in fašizma, poslanca G