68 Naslednjič: Abeceda prehrane PREHRANA Kak{en sendvi~ naj nesemo v hribe?  Nada Rotovnik Kozjek U rednik Planinskega vestnika mi je ne- davno poslal pismo, v katerem me je po- vabil k seriji zapisov o prehrani in hribih. Povabilu se je bilo kljub čvrtemu sklepu, da ne sprejmem nobenega dodatnega dela, skoraj nemogoče upreti. ob pismu se je pred menoj namreč zavrtel film, ki je vsebo- val posnetke večjega dela mojega življenja. Pojavili so se utrinki iz zgodnjih otro- ških let, ko je ata nama z bratom pripravljal hrano za naše prve naskoke v velike hribe. »Sendviče« iz črnega koroškega kruha, na- mazanega z medom, z maslom ali brez, smo jedli na vrhu Košenjaka, Uršlje gore, Pece in končno smo se jih lotili tudi na vrhu Tri- glava. Zelo redko je med rezine kruha zašla kakšna salama. Ata je imel očitno prirojen občutek za to, da v hribih potrebujemo predvsem lahko dostopno energijo. ener- getske zaloge smo obvezno dopolnili še s sladkim čajem iz čutare. Čaj je bil vedno topel, tako kot so topli moji spomini na te čase. VLAdO Naslednji, ki je skrbel za mojo prehrano v hribih, je bil brat Vlado. on je imel do hra- ne že bolj »hiter« pristop. Po navadi sva kar spotoma kupila nekaj žemelj pa kakšno marmelado ali pašteto in sok. Ne glede na to, da je bila izbira precej enolična, se po navadi nisem pritoževala. Ker se pač nisem utegnila. Njegov tempo v hrib je bil zame zmeraj (pre)hiter, plezarija pa pretežka. Če sem dogodivščino nekako preživela, sem od izčrpanosti pojedla vse, kar mi je ponudil, in zelo hitro zaspala. imel je namreč veliko ve- selje s spanjem na kraju dogodka. Zlasti pod zvezdami in v spalki na armafleksu. Šotor je postavil le v hudem mrazu. Najin jedilnik se je nekoliko spremenil le, kadar sva se odpra- vila v plezališča. Tam je celo skuhal kakšen čaj, juho ali jajca. Nikoli ne bom pozabila sendviča, ki si ga je nekoč pripravil v ospu. Med dve rezini kruha je stlačil: marmelado, pašteto, jajca, majonezo, kečap in še kaj. in vse to tudi pojedel. Ker se v želodcu itak vse zmeša. Za tiste, ki jih zanima, lahko povem, da ni bruhal in da me je naslednji dan spet preganjal po osapski steni. Pr VI SAm OSTOjnI KO r AKI Ko sem se nekoliko skobacala iz družinske- ga hribovstva, sem spoznala tudi druge vrste prehrane v hribih. Ugotovila sem, da ljudje v hribih jedo vse mogoče: pravzaprav ni bilo velike razlike med hribovsko in do- linsko hrano. Poglavitni ločitveni dejavnik je bil predvsem ta, koliko nekdo zmore nesti na hrbtu in kako pomembna mu je hrana v hribih. Nekateri so bili že bolj napredni in so se zavedali, da mora biti hrana za hribovske napore kalorična in pogosta oblika tega ži- vila je bila slanina. Da ne omenjam klobas in celo potice. Našli so se tudi takšni, ki so prisegali pred- vsem na jabolčne krhlje. Sama sem se nekako navadila na sir in si poti v hribe brez njega sploh nisem mogla zamisliti. Pravzaprav se iz teh let ne spo- mnim, da bi v hribih jedla kaj drugega kot sir in mogoče kakšno jabolko. Šele grenka izkušnja nekega vročega poletja z dehidra- cijo v Kamiških je nekoliko spremenila raz- merje med vodo in sirom v mojem nahrb- tniku v prid tekočine. PAVLE Sir je pravzaprav ukinil šele Pavle. Kot alpi- nist z neizmernimi izkušnjami v primerjavi z mojimi mi je hitro uredil hribovski jedilnik. Svoje mesto v jedilniku je dobilo celo pivo, kar me je sicer malce začudilo. Do takrat sem bila namreč navajena, da je v hribih nujna dezifenkcija z nečim žganim. Če ni drugega, je bilo treba popiti vsaj čaj z ru- mom ali žganjem. Pavletu pa se je zvečer v bivaku mnogo bolj prilegel izvleček hmelja z vitamini B-skupine, ki so pomebni za miši- ce. Vsaj tako mi je razložil. Tako so se v moje hribovskem jedilni- ku ponovno pojavile žemljice, marmelada in pašteta. Pa kakšna rezina klobase in kos pečenega piščanca. Skoraj nikoli ni manjkal tudi kakšen paradižnik ali paprika. Zaradi vitaminov, seveda. Večina hrane je bila dobra, le na pasulj v hribih se nisem mogla navaditi. Prepričal me ni niti Pavletov argument, da je pasulj naj- boljša hrana v višinskih taborih v himalaji. Po njem naj bi alpinist visoko v hribih dobil resnično moč. o b tem je le redko pozabil omeniti, da so jim sicer na legendarnih jugo- slovanskih alpinističnih ekspedicijah spon- zorji prispevali tudi hrano v praških, a so jih zaradi neokusnosti raje odvrgli kakor zaužili. Verjetno se mu je pozneje, ko je ob »praška- sti« hrani osvojil nekaj svojih najbolj ugled- nih vrhov, ob teh spominih malce kolcalo. Postopoma pa sem se začela z zakonito- stimi delovanja človeskega telesa na višini in pri telesnem naporu bolj nadrobno spo- znavati sama. Ta spoznanja so mi počasi vzbujala dvom v moj hribovski in športni jedilnik. Posegala so namreč tudi na podro- čja športne prehrane. Tako sem se počasi otresla neposrednega »moškega« vpliva na mojo prehrano. Ker so imeli novi prehranski »pristopi« tudi praktični uspeh, jih je začel uporabljati tudi Pavle. Kljub komentarjem, polnim dvoma, so se načela športne prehra- ne izkazala za zelo uspešne tudi pri pleza- nju. Kjerkoli: v skali, po ledu, v plezališčih in v visokih gorah. Tudi najvišjih. Segli so celo do everesta. To z everestom ni niti tako ne- navadno, če se malce ozremo po znanstve- nih odkritjih, ko so raziskovali, kako deluje človeško telo in njegova presnova na višini. Temeljni raziskavi s tega področja se nam- reč imenujeta everest 1 in everest 2. Učna doba spoznavanja in uvajanja špor- tne prehrane v hribe, še bolj pa kombinira- nja načel zdrave uravnotežene prehrane s športno prehrano, je bila dolga, a neverjetno zanimiva in na trenutke celo vznemirljiva. Veliko se je dogajalo že v naši kuhinji, še več pa na športnem področju. Pavle je v visokih hribih ugotovil, da imajo geli enak učinek, kakor sem sama ugotovila na triatlo- nih ironman. Čisto navaden sladkor je tisti, ki nam odločilno povrne voljo in energijo ter zavaruje nas in naše zdravje. Verjetno pa bi se do vseh teh spoznaj dokopala drugače ali pa celo ne, če mi ne bi bilo dano preživeti dela življenja s tako izjemnim športnikom, ki je znal v praksi potrditi znanstvena odkritja športne medicine. Zato naj bodo ti zapisi o prehrani v hribih tudi spomin nanj. Pa tudi na ata in pokoj- nega brata Vlada, ki sta mi podarila svojo ljubezen do hribov. m