"V SI OGI
a	''
M' JE MOČ"

"SLOGA" "UNITY" WEEKLY
LIST ZA SLOVENSKI NAROD.
..ENTERED AS SECOND-CLASS MATTER DEC, j i. 1918 AT THE POST OFFICE AT NEW YORK, N. Y., UNDER THE ACT OF MARCH 3. 1879".
VOLUME V. LETO.	~~ ......."	NEW YORK, N.Y., V ČETRTEK, 30. JANUARY, 1919.	"' '	~.......ŠTEV. No. 5.
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.	~~
Mali narodi so dobili vstop v glavne odbore mirovne konference.
_r\--.
Ker so velesile -delale na to, da ~ bi ne pustili malih narodov k mirovni konferenci, se je združilo vseh 1 (j malih narodov in so skupno protestirali. Nikakor ne bi bilo pravično, ako bi oni, da so manšji, ki so tudi žrtvovali primeroma ravno toliko kakor večji narodi v tej vojski, ne imeli ni-kakega glasu pri odločevanju važnih vprašanj, ki se tiče njih samih neposredno.
Dosegli so toliko, (ki so bili sklicani vsi zastopniki k posebni seji v soboto. Za predsednika je bil določen Mr. Jules CambOT, ki je bil poslan od velesilter je od- . redil, da naj izvoljo svoje poslance, ki jih bodo zastopali. Pomiri jih je popolnoma.
Za Jugoslovane oziroma za Srbijo so bili izvoljeni:
V odbor za ligo narodov: M-R. Vesnich. V odbor za odgovornost za vojsko: Slobodan Jovailo-vich, regulacije pristanišč vodovja, železnic: Mr. Trumbich.
-o-
Italijanski pesnik D'Annunzio se je osmešil, ko je napadel Francijo v Parizu.
NjegdV dopis ojngoslovamh je dobil odgovor: „Pesniki so poza-I>1 ji vi".	1 ■
Paris, January 27. — Italijanski pesnik Gabričllc D'Annunzio je pisal članek v Italijanskem Jur-nalu v katerem dolži Francoze, da delujejo z Jugoslovani zoper Italijo. Francoski časopis „Matin" mu nato odgovarja, da so „pe-sniki včasih pozabljivi". Dokaže mu da D'Annunzio govori sedaj čisto kaj druzega, kakor je govo-: ril pred časom.
Potegoval se je za Francijo in storil veliko, da je šla Italija v vojno ter pomagala zaveznikom. Sedaj je pa prebrskal vso zgodovino, da bi našel vzroke, da bi na-bujskal Italijo zoper Francijo.', Omenja celo bronastega konja, ki ga je Napoleon odpeljal iz Vene-cije.
„Matin": še pristavi, da je D'-Annunzio govoril, da ne bo pisal več romanc. Spisal je še eiio, katero pa upa, da mu bo Francoski narod odpustil radi njegovih prejšnjih zaslug.
H Čudno res. da nihče ne pritrdi Italijanom pri zahtevah glede naši^ zemlje, dasi imajo tako „teh-tne" in ,,jasne" dokaze.
—i—o-
Predsednikova ladija. ,.George Washington" je odplula ^7. t. m. iz Hoboken v Brest po'predsednika Wilsona. Predsednik se namerava vrkrcati dne 12.' februarja in odpotovati domov. Naj krovu par-nika se je nahajala italijanska delavska misija, ki je proučevala tukajšnje delavske razmere in pa belgijska vojna misija, ki je delovala v naši deželi do premirja. Nadalje jebilo na krovu še so uradni kov Judge Advocate depart-'uenta, ki so poslani čez morje, da bodo. preiskali več vojaškemu so-' disču podvrženih slučajev; Anie-rikanska križarka Pueblo" in transportni parni k ...Sierra" in -Mexican" so odpluli isti dan iz Hobokena. N. J. v Francijo.
-o-
MIR NARODOM.
Kako velik in idealen je naš President Wilson, in kako trdno
stoji za svoja načela, nam je zopet velik in nov dokaz, njegov govor. ki ga je imel pri drugi s;-ji mirove konference.
Dosegel je velike uspehe s tem. ko je šel v Evrope ter š svojo navzočnostjo spodbujal ljudi ter jim dajal upanje, da bo ta mirovna konferenca v hesnici delala za mir vseh ljudij.
Na drugi strani je bilo opažati, ko so se začela pogajanja, kako vspešno so delovale nekatere Ev-ropejske sile, da bi se tudi ta mir zaključil po stari evropejski šegi „Mir med velesilami."
Predsednik Wilson pa je od začetka govoril samo v imenu naroda in narodov zanesel njih ideje in ideale naravnost na mirovno konferenco že takoj pri prvi seji. Vedno govori samo za narode, kakor je vedno govoril povsod. Povsod se jasno izraža, da dokler je 011 navzoč, so tudi narodi na-
V svojem govoru pri drugi seji mirovne konference ned drugim govori:
„Mi nismo zastopniki vlad, temveč zastopniki naj'o<|o,v" .......
..Nikakor ne bo zadostovali, da zadovoljimo razne vladne! kroge. Potrebno'pa je, da skušamo zadovoljiti zahteve in mišljenje ljudstev".
..Izbranni krogi človeštva niso več vladarji sveta. Sreča sveta je sedaj v rokah ljudi in narodov samih".
„pi smo'tu zato, da se za vselej odpravimo staro pravo, ki je povzročilo to vojsko. To pravo so bili samo privatni interesi posameznih krogov male skupine
vladarjev in militerizma....... za-
slomba.
To pravo je bilo male skupine mož, da So po svoje vladali ter rabili narod za orpdje v njih igri. Edino ako odpravimo vse te stvari zagotovimo in naredimo trajen mir.
Vse to je Predsednik že preje večkrat povedal.
Toda nikdar ni tega povedal tako kakor sedaj, mirno z svečanim pritajemnim glasom, iz oči v oči zastopnikom vlad in diplomatom, ki so se zbrali, da odločijo v tej Stvari, iz oči v oči. onim; ki so prišli na konferenco s tajnimi željami, da zmaga staro pravo.
Naš Predsednik je s svojim neustrašenim " nastopom govoril iz src vseh narodov sveta, ki so po ljem glasovali za Ligo Narodov, '<ajti skleniti se mora mir naro-lov. ali miru sploh ne bo.
Konferenca je soglasno sprejc-'a predlog, da se ustanovi Liga narodov".
Upati je, da bo liga urejena na podlagi teh velikih' idealov Ameriškega naroda, ki nima direktnih interesov, kakor se je Predsednik sam izrazil, kajti Ameriki se ni 'jati napadov, kakor posebno odobrava angleški premier in tla bo nir sveta zagotovljen tako, kakor sf ga narodi želijo, ki morajo največ trpeti, ako miru ni.
--o-
Čaplja za varuha.
Italijanski major La Guardis je govoril pretečeno nedeljo v Metropolitan Opera House, N Y. na velikem italijanskem sho-
du, da je Italija vedno želela samo braniti Jugoslovane, ne pa vzeti njih posest. Res čudno! Zakaj pa potem tako brutalno nastopa po naših krajih, da nas morajo drugi zavezniki braniti?
Jugoslav Bureau, Committe on Public Information nam sporoča, da se je celi urad preselil iz Wa-shingtona v New York. • Sedanji naslov je 6 West-48 St., New York N. Y.
Sedaj imamo kar dva Jugoslav Information Bureau v New Yor-ku. Silno smo radovedni, kateri bo imel več biznesa. K temu dejstvu pripomnimo .samo toliko, da je najbolj pametno, če Jugoslav Inf. Biro na 82 Cortland St. preneha. Bil je ta urad potreben, dokler ni bilo kaj boljšega. Toda sedaj je popolnoma brez pomena. Nabrani denar se pa naj izroči za Jugoslav Relief Found. To je velike pametneje, kakor pa obdrža-vati brezpomembne seje, na katerih se nikdar ne pride do zalkju-čka in tudi ideja, da se skliče velik protestni shod v New Yorku —čez štiri tedne — se nam zcli-prevej jalova:( Po toči zvrniti je prepozno. Takoj ali pa nič!
•-o-
American Jugoslav Relief Fund.
Odbor amerikancev za pomoč Jugoslovanom že pridno deluje. V New Yorku so odprli v zvezi z Ameriškim rudečim križem dva prostora, kjer izdelujejo obleko in pripravljajo darovane stvari za odpošiljatev v naše kraje.
lia na dan prihaja veliko požrtvovalnih Amerikank, ki šivajo in pripravljajo vse potrebno. Povabili so tudi Jugoslovanke, da se pridružijo Amerikankam in po svoji moči pomagajo. Podnevi je odločen prostor Art War Relieve na 66- Fifth Ave., ki je odprt od ioili zjutraj do 5ih popoldne. 1 Za zvečer pa je dala na razpo-jlago svoje delavnice Mrs. Rockefeller Jr. na 10 W. 54th St., ker jevečinoma našim rojakinjam nemogoče žrtvovati čas podnevi, zato so posebno vabljene, da pridejo zvečer. Priglasilo je jih je do sedaj 12, ki bodo šle vsako,sredo v gori'označene prostore. Vsaka, ki se hoče pridružiti temu plemenitemu delu, mora imeti posebno karto, katero dobi v župnišču, na 3 St. Marks PI,
Slovenska posest v Mariboru.
Od 1. januarja pa dosedaj (9. okt.' 1918), je prišlo 65 hiš v slovenske roke. Dobro pometajo z nemškutarji.
Ta teden se je na mirovni konferenci v Parizu posebno clebati-•alo o nemških kolonijah, posebno o onih, ki se nahajajo v področju Japonske in v ozemlju Avstralije. Poročilo, da hočejo male. države protestirati proti odlokom.,peterih velevlasti, je dementi rano.
Rusija. — Boljšviki so v severni Rusiji, kakor pravijo poro-•ila prisilili 'zaveznike, da so se z nckatčrih točk morali umakniti.
Portugalska. — Položaj na Portugalskem še ni rešen. Iz Lisa-bone pravijo poročila, da je vse po starem, kar pa ni yrjetno. Monarh isti imajo'za seboj dve provinci j i.
Prohibicija. — Pravijo, naj bi . stopila v veljavo 16. januarja 1929. Nadaljne objavij, kakor se poroča iz Washingtona, slede. Med tem pa prihaja dan za dnevom brezštevilno : protestov iz delavskih krogov, ki zahtevajo, da t se izvršitev prohibici.je odloži.
' Japonsko stališče. — Vodja ja-. 'jonske mirovne delegacije, baron -' Makino se je izjavil dne 26. jan,
poročevalcu ..Associated Press", da se bo delegacija ravnala natančno po izjavah japonskega zunanjega ministra Uhidi, katere je Izjavil 9b otvoritvi,,;japqns,kega pa'rlamehfar'
Japonska bo vedno pripravljena pomagati, da.se sklene trajen mir. Tudi nima nobenih aspifacij do osvojevanja tujega ozemlja bodisi na Kitajskem ali v Sibiriji. Tudi se noče mešati v notranje zadeve Rusije in če bo kaj storila, se bo to le zgodilo, če bo prisiljena.in bo pomagala Rusiji zopet do reda. Se vsemi državami želi Japonska živeti v prijaznih bdnošajih.
Načrti lige. — Zastopniki raznih društev za zvezo narodov v zavezniških deželah, so imeli kon-fei "ence pod predsedstvom Leona Burgeois, kjer je bila sprejeta resolucija, da se omogoči delovanje lige. Amerikanški delegat "Hamilton Holt je posebno povda-rjal, da se odpravi tajna diplomacija.
1_
Italijani zaplenili Jugoslovansko ladijo. Po poročilih Washing-tonskega. Information Bureau, so Italijani zaplenili jugoslovansko ladijo "Dinara," ki je plula pod amerikansko zastavo. Zaplenili so jo dne 16. januarja pri Jelši. Sneli so ameriško zastavo in na njeno mesto obesili Italijansko.
"Brez, da bi se brigali, za ameriško zastavo in je'imel poveljenik ladije papirje v redu," pravi poročilo, "je zapovedal po vein i k italijanske posadke v Jelši kapitanu ladije. da pride na vojaško stražnico- Tam so kapitana imeli tri ure zaprtega.'Medvtem'časom je pa italijanski poveljnik naznanil svojemu poveljniku v Starem gradu celi slučaj, na kar je ta takoj prišel z oboroženimi vojaki, ki so se polastili ladije; in sneli ameriško •zastavo ter je nadomestili z italijansko. Ladijo so odpeljali proti Staremu gradu.
"Dinara" je bila prej avstrijska ladij a in je izdelana v Trstu. Itn; 118 ton.
-o-—
Kadar bo podpisan mir na kon ferenci, se bo, kakor poroča „Gla: Svobode", tudi podpisal neki Jo sip Ivanetič. Če je komu o ten več znano, naj nam sporoči.
SVARILO.
Rev- M. Kebe.
Porodne muke naše 'svobode so bile grozne in še niso končane.' V domovini vlada glad, zima in občno' pomanjkanje- Narod komaj še stoji na nogah; izmučen jedo skrajnosti. Treba bode desetletij predno si zopet vsaj deloma opomore. Narod ])a more izlečiti svoje ■rane samo z mirnim konstruktivnim delom. Prvi pogoj za vspešno delo je svoboda, ki temelji na narodni volil na ustavodajni skupščini, ki se bode sešla šest mesecev po zaključenju miru. Mirovna konferenca bode sodila Jugoslavijo pravico samoodločbe in branila Italiji lastiti si jugoslovenske o-kraje na Kranjskem, Goriškem, v Trstu, Istri in, Dalmaciji. Jugoslavija bode postala zedinjena, o-svobojena in urejena. Takrat se bode začelo graditi in lečiti rane;
rod bode postal srečen. Graditi se1 more le tam, kjer vlada red in svoboda. Kar je proti redu, podira in zadaja rane, kar je proti svobodi ovira razvoj in napredek. Naš narod je, prepotreben reda in svobode, zato ker je reven — vojska mu je požrla ves i metek, skrčile so se delavske sile; pod najboljšimi pogoji bode mogel le počasi napredovati, dokler ne vzrastejo nove moči-
Vse kaže, da bodo pogoji za napredek na vseh poljih.kar najboljši : Liga narodov, bode* jamčila za našo politično neodvisnost. Demokratična ustava bode ščitila osebno svobodo in vse kar je potrebno za socijalni razvoj'. Vse svoje sile bode mogel narod posvetiti za gmotni in kulturni napredek. Krasna bodočnost se obeta našemu narodu, ako bode vStrajal na konstruktivnem delu.
Ako? Ali mu.preti.nevarnost od znotraj ? Po vesteh, ki prihajajo iz domovine, soditi, moramo priznati, da so tudi radikalni elementi v našem narodu za konstruktivno delo ; zedinili so se vse stranke. Z nestrpnostjo, vendar v prepričanju, da bode zmagala pravica, pričakujejo razsodbe mirovne kon-• ference. Na ustavodajno skupšči-; no pa čakajo mirne vest?; volja ■ vseh strank je dobra, zato bode 1 tudi delo ustavodajne skupščine dobro. Od kje toraj nevarnost
Ali sploh more najti človek, ali skupina ljudi, ki bi hoteli tako iz-ranjen in zmučen narod, kakor je naš, zopet mučiti in klati! Poglej te na Lenina in Trockija! Poglejte na Liebknechta in Rozo Luksen biirg! Poglejte v Ukrajino, v Pol-sko, v Argentinijo! Za enim klanjem novo klanje. Prvo klanje je bilo redno in metodično, drugo je neredno in nemetodično, pa'ravno vsled tega še strašriejše- Prej so se streljali možje, sedaj umira nasilne smrti ves narod, z otroci in materami skupaj. —
Toda mi nimamo Trockijcv in Liebknechtov. Jugoslovanska listava bode predstavljala voljo večine naroda. Res je. Vendar, kjer stvari še niso dobro urejene, tudi neznata manjšina lahko podre, kar je sezidala večina,.
Rojaki pazite ! Kdor. hoče pahniti narod v nove muke, za kličite mu : Roke p reč !
Vprašanje: Zakaj je prav za prav miljondolarski agitačni fond?1 Qui audit ntelligat!
M. F. K.
Novice iz Jugoslavije.
Sv. Rupert v Slov. gor. Umrla : je Hel. Kranfogl, veleposestnica j v Spodnji Voličini. Naj počiva v i miru!
Jarenina. Dne 22. qfctobra smo pokopali iz Poličke vasi 78-letne-ga starčka, posestnika Antona Ja-ger. Bil je stara slovenska korenina. Bodi mu Bog plačnik!
Mala Nedelja* Mnogo se sedaj bere po časopisju o ropanju in plenjenju. Tudi pri nas se je pojavila dne, 5. t. 111. popoldne pijana tolpa, oborožena z gorjačami, iz sosedne fare Sv. Tomaža. Razbili so vse izložbe, oropali in u-plenili trgovino Franca Senear.— Ker sc jim brez orožja nikdo ni upal postaviti v bran, so prišli drugega dne še tudi nekateri domačini, med temi je bilo mnogo .sicer poštenih ljudi, ki so se dali zapeljati, češ, sedaj smo prosti, zdaj lahka delamo kar hočemo, in so istotam oropali vso trgovino in stanovanje ter uničili, vse. pohištvo. Škoda je velika. Trepetali smo že vsi, ker so grozili, da zopet pridejo. K sreči smo dobili dne j 7. t. m. pomoč in sicer vojaško s strojno puško iz Ljutomera, ki so pokazali, da je še vedno pravica v veljavi.
Studenice. V bolnišnici križarskih sester v Gradcu je umrla dne t. t. m- pridna mati g. Julij an a Bati 111 an. Z neizrekljivo vnemo je želela Jugoslavije in pobirala za njo podpise. Svetila ji zdaj v nebeški domovini večna luč!
Sedlarjevo pri Podčetrtku. V mariborski dež bolnišnici je dne T2. t. m. po daljši bolezni vsled vojnih posledic umrl v 21. letu svoje starosti Jurij Kliček, sin tukajšnje posiestnice-vdove Ane Kliček-. Blagemu mladeniču bodi za-mljica lahka, žalujoči rodbini pa bodi A^semogočni tolažnik!
—1—o-
PRODIRANJE SRBOV.
Srbi v Tuzli.
Tuzla, 9. nov. Jutri pride v Tuzlo (Bosna) iz Sarajeva 14- ferbski ■pešpolk.
-o-.
___Srbi v_Vukovai ju. _
Osjek, 9. nov. V Vukovar je prispelo 100 mož srbske armade, ki stražijo ladje 11a Donavi.
Srbi korakajo proti Temešvaru.
Zagreb, 10. nov. ob 1. uri zjutraj- Kakor poročajo iz Mitrovice, so srbske čete na potu proti Temešvaru.
_—ro--
,v Skupščina erdelskih Rumunov. — Srbi na Ogrskem.
Budimpešta, 9. nov., Jutri bodo r erdeljski Rumuni priredili veliko 1 narodno skupščino v Aradu^kate-; ra bo napravila sklepe odločilne . važnosti. Vršac se nahaja- v ru-
-	munskih rokah, Oršovo pa so. ka-
-	kor se zdi, zasedli francoski kon-
-	jeniki. Mažarska obmejna polici-i ja ima nalog, da v Oršovi skupno ; s Francozi deluje za mir in red. Iz ; županije Krasso Szeray je pobeg-! nilo na tisoče Mažarov ter je tam
v t ..	■;.'.; ' ;Z/::,:
nastala rumus<a revolucija. Karan sebes se nalaja v rokah rUnmuske vojske- Be/o cerkev je zasedla srbska vojsl-.a, enako je tudi v Vršac, kjer se nahajajo Rumuni, najbrž že prisp^a srbska vojska. Bavarci prddirajo na Koroško. Celovec, 8. nov. Komisar Smo-dej poroča, da sta .2 bavarska bataljona na poti v št, Vid od Glini, in da se govori, da hočejo Bavarci zasesti celo Koroško, da napravijo red, kar bi pomenilo kršenje nevtralitete, ker je Jugoslavija nevtralna.
--o——-
Izpuščena iz zapora. ' Zagreb, 9. nov- Včeraj sta bila izpuščena iz kaznilnice v Mitrovici Stjcpan Dojčič in Luka Jukič, ki sta leta 1913 za časa mažarskega eksponenta ,in■ 'Vjn. ..bivlfga 1 narednika, Čuvaja hilu zaprla.
DALMATINSKI NAMESTNIK V ZAGREBU.
Zagreb, 9. nov. Danes ob 9. uri dopoldne je prispel v Zagreb bivši dalmatinski namestnik grof Marij Attems, ki je bil v ponedeljek aretiran v Ljubljani in izročen poverjeniku za notranje zadeve dr. Brejcu. Na zahtevo "Narodnega veča" je bil skupno s tajnikom Ska ičem v varnostnem spremstvu odposlan semkaj in se je pripeljal semkaj z vlakom, v katerem so bili častniki s polkovnikom Ska-ričem. Grofa Attemsa so odvedli v domobranski zapor-
—-o—— Italijani v Polju.
Pulj, J1 nov. Italijanske čete so zasedle'vse utrdbe jugoslovanske trdnjave Pulj. Italijani v Matuljah in Voloskem.
Reka, 10 nov. ob 1,1 uri dopoldne. V petek se ie izkrcalo na kolodvoru v Matuljah 200 italijanskih vojakov pod poveljstvom stotnika in še nekaj drugih častnikov, ki so se nastanili v Matuljah in prevzeli vojaško stražo 11a kolodvorih in križiščih cest. V soboto zjutraj je prišel predsednik krajevnega odbora ..Narodnega veča" dr. Kostič k poveljniku ter izjavil, da kjer se gre za kako 0-kupacijo, mora Narodno veče protestirati. Stotnik je odgovoril, da o okupaciji sploh ni govora in še ima nalogo ščititi javno varnost in odbrati orožje. Danes v nedeljo sta prišla dva častnika v dvorano kjer ima sejo Narodno'veče. in eden je pokazal ukaz laškega guvernerja v Trstu, da se. morajo od n. ure dopoldne vsi razorožiti v okrožju treh kilometrov, Dr. Kt-stič se je tej zahtevi ustavil, da ni za kaj takega ne povoda in no razloga ter je izjavil, da sc bo pokoril le sili. Sestavili so zapisnik, ki ga pa Italijani niso hoteli podpisati. Da se izogne prebivalstvo prelivanju krvi, je dr. Kostič ukazal, naj se v Matuljah razorože narodne straže. Isto se bo dogodilo tudi z ostalimi oddelki narodne straže.
SLOGA
___TEDNIK ZA SLOVENSKI NAROD.
IZHAJA VSAK četrtek DOPOLDAN. _____ : 67 E. 7th St. New York, N.Y. NAROČNINA: $1.50 na leto — 75c. za šest mesecev. CENE OGLASOV NA ZAHTEVO.
......... . .	" I II .. . . ,.' ...................."■"." .'.".' I .'-, I1 ■' V II . . Ill'miJl" ,1..',',,,'..' U'- .1,. ■
ISSUED EVERY THURSDAY BEFO.RENOON - •	"	By the'
SLOVENIAN CATHOLIC LEAGUE.
■ 67 E. 7th St: NEW-.YORK, Ni.Y.
- ' 1 -I-T-------------—--_
Subscription rates: $1.50 per year — 75 for six months.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
TEL.: ORCHARD, 21.73.	'
Četrtek '30. Jan., i.j'iy. Thursday, i ax. 30. ^>9.
— SSSS......- "
..Entered -s .s.ee'ovd-class matter Dec. 21, 191.8 at the post office at New Vwl, N, Y. under the Act of March 3, 1879".
VOLUME Y! IETO.	ŠTEV. (No,) 5.
FEE'EfATIVNA REPUBLIKA? NIKAR!
f :■,:*> "	Piše Rev. K. Zakrajšek, O.F.M-
Jako škodljivo in n varno je danes tu v Ameriki govoriti o fiVrini vlade, katera naj tevuvede v novi Jugoslaviji. Kar nam danes ireba. in kar je še v veliki nevarnosti to je naša svoboda in edinost. "Naši kleti -sovražniki na jugu hi severu napdijajo/vse sile, da nam vzamejo' oboje — svobodo in edinost. Zato morajo biti danes v prvi vrsti in edino vse naše delo in stremljenje naperjeno, proti eni točki— svobodi in edinosti. Vse, kar bi škodilo tet mi delu. kar bi pomagalo našemu sovražniku, vse,-kar bi moglo Jugoslovanski narod deliti, cepiti, mora vsak pravi rodoljub odločno odklanjati- Proč danes z vsem,.kar nam v nevarnost postavlja naše psyobpjerije!
I'ročdane,S z vsem, kar bi postavil.) v nev arnost naše edinstvo! m Vendar pa se nam zdi primeVno napisati par vrstic o bodoči •formi- vlade Jugoslavije. To pa samo v' pomislek .gospodom okrog S KZ.
Mi, to,je naš list "Sloga", skupaj z.SNZ in JN V stojimo seveda strogo:,mi stsdišč.U: samoodločbe naroda. Narod doma sam naj odloči. S krviio ih žrtvami petih let si je kupil to pravico. S pet letno nedela,vnostju ,-,ai.o mi izgubili pravico mešati s.e v to vprašanje. Vendar Bi'/ : iHteva odlucno- federativno republiko, ali p? nič. Narod doma : ,	dajte,.in imstite nas, (ia se /družimo v
c^:-i:ug-o,:.ibo-n i o ,ž č ti red i li	e
In;federativna republika, ali. ni to nevarna stvar za mlado Jugo-sla* i jo.' -
■ -'- Da, jako nevarna-v,;.. Kaj je to federativna država? To je država, ki obstoji iz več , enakopravnih delov, ki so se, združili za skupne cilje pod skupno vlado od katerih vsaki del ohrani svojo celoto in svojo posebnost nedotaknjeno. Združene države so federativna republika.
Ali je res ta oblika vlade, toliko priporočljiva za našo Jugoslavijo? " Po tej obliki bi ostali vsi deli Jugoslavije enakopravni, vendar Vsak za se. imeli bi samo skupnega predsednika, skupno vlado, denar. "Vojaštvo i.t.<i.
Za Ameriko je bilo to lahko. Države ki s,o se pridružile federaciji. so; bile države v popolnem smislu besede, s [»osebno lastno vTado, z gotovimi začrtanimi mejami.	'	•
Kako boste združili jugoslovanske elemente v tako državo? Pravijo: Slovenci ostanejo del za se, 11 rvatje del .za se in Srbi del za se. Vsi trije narodi pa naj skupaj tvorije federacijo.
To je jako lepo na papirju in v teoriji. Toda, računajmo,s (akti, z.dejstvi, kakoršna so. Kje imate Slovensko .edinost? Ali tvorimo Slo-: venci eno kompaktno-lepo -uuieje.no celoto? Kje j.e meja med Hrvati ,fu; Slovcuci ? Cegaiv.a je /Istra? Kaj s prekmurskimi Slovenci ? Vendar s Slovenci bi že se nekako šlo?
Poglejte Hrvate jn-Sr.be! Ali niso Srbske.naselbine po celi Hrvat--ski? Cegava je P..isna? Ali je mogoče obdržati meje Hrvatskih prO-vincij tako kakur so? Kako boste delali mejo med Srbi in Hrvati? K,aj pa s Cmogoro? Kaj pa z P,anatom,? Ali-boste vse te skupine naredili najprej v p jsamezm- celote in iz teh, cplptpotem sestavili federativno državo?
Resnemu in treznemu raziskovalcu se že tukaj pokaže toliko tez-;:,J;:oč in objednem. toliko nevarnosti za narodno edinost in slogo, da 'Sv ustraši takega načina rešitve. —*
No, pa'vz-e,plimo, da bi se dalo res nai'editi tri enotne skupine, .'■"ki bi tvorile federacijo. Toda zopet prosimo, računajte z dejstvi! f'- Poznate gotovo antagonize!'.), predsodke, katere imajo Hrvat-4c proti Srbom.' Srbi p^oti Hrvatom, Dajmiitinci proti Hrvatom. Is-
■	j.rani proti Slovencem in .Hrvatom i.t.d. .Vli_mislite, da, se bode šču-.••;vanje Avstrije, naroda proti, narodu, skupim« v. narodu proti skupi,ni i',^ar črez ime. pozabili«? 1 )a se bo-de vrzei. kat.?ro je kopala Avstro-v:l:taž;i rska'-.t^^gjpt. kar č.r,ez npč /.dala zasuti'?^.' , V	--
I'e rite Žottijevo narodpo ''trobilo'', pa boste takoj,imeli dokaz v *j'pk»b. da ij,e l)ode" i,sv:jgocc.
Ko-'je im.el pisatelj tega članka,daljši "interview" z slavnozpanim V/^iujOhids^h'V-h^lU-i'k^liil N- A'. Tribune o Jugoslovanih je dotični go-^s|)pd rekel:' /Jugoslavija bode imeta ntijugodnejšo in uajkr.asjie.j-jb
■	1-cg'o med vsemi Evropskimi državaijni- Jugoslavija bode imelai ključ ■ka v.«hod. -po'kiVf'e'new je 'Nepičija 'tblikodetlpxpenela in radi katerega
ri.skirala to svetovno vojsko. Zato bode pa imela hude jn nevarne !s;(:ivražtiike na severu in zapadu. V*zlasti -Jtalija, ••N.ei^.jj.a i« Mažar-^a bodo v$c storile, da jo dobe v /svpjp „oJ>ls(st» :in blagor J,ug»slo-;V,anoin če bodo raznmeli te svoje Sovražnike, če .bodo spoznali orož-•fp. s katerim bodo napadani. <jlavno .oj'.ožj,e, in r,a,yas najnevanjejle *j>a j,e vieedinost. Kaj v a m k o r.i s t i, s v. >.bp,d a brez -e-di npsti. .J -ugoslov.a-. ji i morate postati prav kmalu takoj, en narocj.. Italija,- je .ž.e,,z,a.č.ela svoj A^-van^vr. Skušala je Srbijo preslepiti, ,da, bi. s;i ,..podjarmila" in.,,odrešila" avstrijske: Jugoslovaije- Ncsr.ečuii S;t,ari, faffč je bil presl.e-plj.eu, <fa :j.c (lelaPpopolno^iia v .-tem s.mislu. In to s.e bode uadalj.evalo. J,az
že 40 let proučavam Jugoslovansko vprašanje. Prepotoval ,sem, ga sam in zato vem. kaj vam-govorim.,Kličite, in učite vsem Jugoslovanom -vedno in edino in povsod; ,en narod smo,/brez meja med -;eboj, S.lovenec mora postati Slovenec in Srb, Srb. mora postati Hrvat in Slovenec. Ne.sme biti med Vami,Kranjca, Dahnatinca! Vsi morate biti samo eno—Jugoslovani. Gorje pa Vam, če,se boste ločili in naredili ograje med seboj v obliki meja! To bo vaša ahilejeva peta. i kjer vas bo sovražnik preje ali sleje zadel s strupeno pšico, needinosti j ■—divide et imp,era — in ,ako bos,te izgubili edinost, izgubili ste. ž I njo , isti trenutek svobodo. Zato Jugoslovani ,,Unity". ..Unity", -l/nity".
Takp .Mr- Simonds. In kdo mu ne. da prav?
\'sak trezno in rijsno misleči Jugoslovan in vsak pravi prijatelj
Jugoslovanov! --, ,
Res se, naša lokalna narodna zavest, narodna zavest vaškega korita na prvi. pogled upre taki rešitvi jugoslovanskega vprašanja. "Kaj jaz naj poKtanem Srb? Nikdar."
Toda če jut pomisliš nekoliko, na-tanjčneje, ali že nisi?,Kaj ti je .treba še le postati, kar si že? Ali ni Srb Slovenec in Slovenec Srb i. t. d. ali nista oba Jugoslovana. Zamorec je zamorec, Yankee je, Yankee, Indijan je Indian, pa ali niso vsi trije en ,narod ? Ali niso vsi trije Amerikanci? Kje je meja med njimi? Še manj razločka je m,ed nami Jugoslovanskimi družinami! Da!,Toda kaj.pa. z naši literaturo?
Predno je prišel pisatelj teh vrstic v dotiko s Slovaki, bil je prepričanja, da ta narod govori jezik, ki je zame težji, kakor nemški. Toda po.enem mesecu bivanja med njimi, poslušanja njih govorice, navadilo,se je uho na njih govorico tako, da se,mi je zdelo, da je en jezik, in to so vsi .slovanski jeziki! Eden jezik, jezik iz ene korenine. To pa velja še. posebej o hirvatsko-srbskem (?Pm slovenskem jeziku-Ranjki jezikosloveč-velikan P. Stanislav Skrabec je trideset let zagoyarjal, fonetiko v slovenščini, to je, pišimo, kakor govorimo. Zakaj bi se bližali Cehom z prisiljenim "bil", "šel", "videl", ko pa vendar ni to narodni jezik. Seveda premeteni Nemec je naredil ob Kulpi plot med Slovenci in Hrvati in nam raje kazal pot v daljno P.rago. samo da nas je odvrnil od sosednega Zagreba pred nosom. Zato nam ni treba veliko, da se združimo literarno. Slovenci sprejmimo pisafi z •hio", "delao" —'kakor že govorimo, Srbi naj opustijo svojo ..cirilico". Slovenci se obogatimo z bogatim zakladom hrvatskih izrazov. Srbo-H rvatje z našimi slovenskimi in ---čemu nam treba federacije? Kakšno federacijo hočete in čemu. Kp smo pa eno. In za to se, je odločil narod doma v starem kraju! Edina federacija; ki bi bila umestna in priporočljiva V> da radi zgodovinske starodavne, častiti ji vosti ostjme Jugoslavija razdeljena -teritorijalno ,mesto v okraje, ali komitaU' v, sedanje provin-cije, da ostane zeleria Stajarska-sinja Koroška, bela Kranjska, mila Primorska, tužna Istra, banska Hrvatsjca, žitna, Slavonija, bedna Prekmurska, kršna Dalmacija. divna; (..>uogora, iu junaška Srbija po imenu kakor so sedaj, toda ne kot federativni deli Jugoslavije, temveč kot okraji ali distrikti ali ixpkr.a^ipe-	• (|; ..
Zato. vprašamo gg- okrog SRZ alp.ne .piislite, da jp na,š^ izvajan-| j.e pravilno? Ali ne mislite, da imamo praty|,..akp spiQ,protij;ysaki fe-Ideraci.ii? /	_.	'ii-
l.rederaiivi.ra oblika bi bila samo nov;;.slova.iska- Aiilpii11.' l"
-	•• Lv -l'ti.P' v dir '
1'ako bbdt pa morda res za kakih jo let nekoliko težav in. nesp-:>-
razuiutiv v .novi Jugoslaviji. Toda s teni,, sAp' urediU-.ijo^ia bi .,tri .svetle sada stašej , 'f> ,	..
u j.e.dan plauten sijat.'^ ,	•
To so naše misli.	. ; ...........
,Radi bi čuli, kako si SRZ misli;.p,iih fe^d.eracijo,, Mprda je' št tretja federacija piogoča, na katero mi ue^iislinio.	... .,,
A'eudar iz zgoraj navedenega,pa sklepamo.; Naj bode oblika lu" gosktv i j,e, kakoršna koli. ali republika ali monarhija,' samo FEDERATIVNA J^IKAR!
PROHIBICUA.
T-oraj prohibicija je zmagala. Dpvfclj držav je glasovalo za spre-inembo ustave Združemh držav, da bomo v kratkem suhi po celi Ameriki.	,
Kdor je zadnje ,čase opazoval naše jay.no 'življenje,.je moral res s žalostjo opazovati, kako je začelo: anjeriško ljudstvo padati vedno globje v ].>ijan,čevanje. V zlasti mladino, ge vedno bolj in,-bolj udaja "u'liiskvy." .Še pred a1e.5lav.no. je bilo sramotno za Amerikanca rabiti :,opojne pijače. Po, .ameriških hišah 1.1 i ste nikjer videli, da bi se pilo pri jedi. sploh, da bi se rabilo alkohol- S prstom so kazali na "foreigners.",-ki so.dobivali v hišo pijačo. Tako se spominjamo, da je bila cela vas .po, koncu,, ko je neki naseljenec dobit za svojo poroko sodček piy.a-.i-z bližnjega trga.	1
Danes je pa.žalibog to drjugače. Vse pije in sicer, kar je najslabše, pije "whiskey." — ,
Pisec teh vrstic ima sledečo skušnjo. Pred šestimi leti smo v naši dvorani pri zabavah imeli dva ali trikrat tudi pivo. Kako so se ; vzgledovali amerikanski mladeniči nad tem in rekli so. da ne pridejo več v dvorano, ako bode še enkrat pijača.
Letos pa najde pometač po vsakem mladinskem plesu po dvajset ali trideset praznih žepnih "whiskey" steklenic po kotih dvorane, Mladenči si kupijo "gengerale"' in nalije na to "whiskey".'To je žalosten pojav!	,
Amerikanski mladenič pa whiskey — bottle — bah. kako ostudno !
Tudi med Slovenci Je malik pijancev Bakhus zahteval. velike žrtve ! Koliko krepkih,življenj nam je uničil-
. J)a, če človek vse to. premišljuje ,.i,n. vi,d v. če vidi kako se množi !ic 11 i,c> rsa 111 p s t, k i izhaja, iz pijančevanja, s.e,,re.s, kar. ne more kaj. da ne želi, da ,bi se res j)ijača po .celi dr|av.i .prepovedala vsaj, z,e ufckaj, mi^rda.pet le.t, ,,	, ...
\"elikp žrt-fiv .alkohola s.e bo,de .streznilo .še l,e takrat. ko i,ie bo.de piogoče več dobiti pijače. Pot.eni po.petih letih naj bi,.se pa vpeljale ,samo.gostilne, ki^pršne smo imeli v starem kraju, kjer.se po.člo-v-eško-ysede za mizo, prigrizne vsaj kruh, in spije svoj "porcijon."
Tod,a če pa vzamemo sedanjo pr.ohibjcijo, kakoršpo-sp namerava. uvesti v.Aineriki. pa ga ni človeka s zdravim razumom, da bi jo odobri;,al.
Ce hočete.prej)pvedeti vsako.]),ijačo, zato ker se jih,toliko opije ppteni, ptora.te (jlosjedpo prepovedati izdelovati j.e sipodn ike in pušek. .ker .se jih toliko, umori, potem morate prepovedati izdelovalce.strupa, zato, ker se jih toliko zastrupi. To je fanatizcpi in pretiravanje,-(Nadaljevanje na 3 strani).
Novice iz Jugoslavije. I
ODPRTO PISMO VILJEMU- \
_______ «
(Po ljubljanskem Slovencu.) (
l.isti priobčujejo naslednje od- < prto pismo cesarju Viljemu:	;
Ali si bil na bojišču, ko je bi- < lo od" gromenju t0])0V, ob poka- s nju pušk in praskanju granat na'j stotisoče^ mož na tvoj:ukaz pogna- j nih v naročje smrti? — Ali si bil j v zakopih. ko so tam naši očetje, j bratje in sinovi v mrazu in na ] dežju, poleti in pozimi, podnevu in ponoči vsled tvoje volje gledali smrti v obraz? — Ali Si bil na morju, ko je bilo na'stotine ljudi s tvojim torpedom vrženih z ladij in so se brez pomoči potapljali?— -Mi si videl zgorela mesta, zapaljene vasi in opustošeno 1 polje? — Ali si videl mlake ljudske . -krvi, grmade trupel, tisoče pohabljenih teles, — Ali si slišal krik groze in obupa, stokanje in vzdihovanje, ranjenih in umirajočih?— Ali nisi slišal obupnih klicev in joka vdov in sirot, ali nisi slišal preklinjanja milijonov ljudi, zmrzlelih, lačnih*in ob nboža-nih? — Samo misel na gorje, na gorje, na bolesti in strahote., ki "si jih ti zakrivil, razgreva dušo, stiska srce in s solzami zaliva 0-či, v tebi pa ni niti trohice časti in vesti. Nisi vreden življenja. Le na -vislice s teboj, da boš v' jed roparskim pticam, da boš vsaj njim za užitek.
Invalidi, vdove in sirote.
I Narodna Obrana in škof dr. A.
Jeglič.
Včeraj popoldne se je zglasila pri prevzvišenem gospodu kne-zoškofu deputacija ..Narodne O-bra.ne" (Straža) za Slovenijo, obstoječa iz .zastopnikov zveze Sokolov in organizacije Orlov. V dep.utaciji so bili . dr. Tetih, dr. | ; Natlačen in Jož.ef ,1'ii'c. Prosili soj Ipircvzvišenega.,za fiotUdovauje,; dti- j iliovsčine pri ustanavljanju krajev- j nih,. odborov ..Narodne obrane". Presvitli je izrekel,. da je pripravljen za takojšnje sodelovanje in da že danes tozadevna navodila na vse župne urade. Upamp, da bo prešla misel ,,Narodne Obrane" v najkrajšeip času v vse sloje, slovenskega naroda. Presvitlemu vladi ku izražamo ponovno zahvalo za njegov možati nastop, ki j.e veliko 'pripomogel, da je misel narodne-iga uj.edinjenja napolnila srca vse-jga slovenskega narpda. Presvitli j se j.e razgovor j al z zastopniki o-ibeli organizacijskih zadevah Narodne Obrane in ponovno rekel, da jprišteva. današnji dan med najlepše dni. ki jih je doživel. Živela
j reel in disciplina v Jugoslaviji! j , --p--
j Italijanska nasilstva v Nabrežini.
j : v iv*:: ''' . -/ -■ \ ■ . 1 ! Nabežina, 1.0 npv;. Jtalijanci so razorožili Narodno obrano in jugoslovansko vojaštvo. Zaplenili
so blago v železniških vozovih, ki t 1 . \
je bila prej erarična last. Med prebivalstvom rekvirirajo. Nalepili I so lepake, na katerih pozivajo, naj prebivalstvo ,pozdravlja italijan-' ske častnike. — ^arodni odbor so Italijani razpustili.
Ljubi Kurent!
Nekoč je prišel v ziljsko dolino na Koroškem neki nadut .Prus. V slovenski'gostilni je pravil o slavi in velikosti nemške, države, ki , ,(,la, nima para na .svetu. ..N^še nemško cesarstvo .j.e po božji previdnosti tako .ogromno in r.azse-žho", se . .je , širokoustil .ošabni. Prus. „da v njem solnce ni,kdar 1yt zaide!" Neki. slovenski kmet', ki je nekaj časa molče poslušal ti košato blebetanje, 11111 odgovori: ..Ljubi gospod, ali pa veste, zakaj je Rog tako ukrenil, da v vaši državi, kakor pravite, sobice nikdar ne zaide, Le j te, 011 prav dobro ve, kaj vi počenjate. In ker se boji, da bi v-temi še huje gospodarili, zato ne dopusti, da hi pri vas . sol,nee zašlo."
Al. Daviz.
g naisibo pri otrocih.ali odraslih, se | g r.c sme nikdar naneraarit.i. -Kaislj ( g jo znak prehiajenja in ga jo. treba < g takoj lečiti. Nikoli vam ntfbo ža! j
I Severa's.. '' ; g Balsam for -Lungs i
5	•:	' \
85	(Severov Balzam za Pljuča), ki jo 1
g	zelo prijtetrio zdravilo proti-kauiju, ]
6	prshladu, bodcu, ''hripavosti ip i<a- 1 ©	dar v grlu boli. Selo pripoV<4čtjivo 1 §	ja 2a.novorojenčke, oiroko in o.dra,s-fji	le. Cena 25 in 50 centov v vseh ©	lekarnah.	'' '
O----------;--——
^ Soirerou Almanaii eo Siovchce
O	za leto 1S ii) jo gotov in pripravij«n
S	za razpečavanje v vseh lekarnah
ij	ali pa naravnost cd
POZOR SLOVENCI!
Hi O'
Kadar potrebujete v hjši,,kakega plumberja za vsakovr^ne delo, oglasite se, pri .meni. Jaz, vam zračunam koliko bo velja]o. delo, delam-vsa popravila,, postavljam kopališča in sinke v hiši. ;i\Ipje cene so nizke, delo . garantirano. Svoji k svojim! Edini slovenski plumber	•.--,,.
NICK DAVIDOVICH, 6620 St. Clair Ave.
Princeton 2994 K.
Tel. Princeton 1173 W.
Društvo sv. Antona Paduanskega, štev. 138. C. K. of O.
Ima sejo-vsako 4. nedeljo,ob 2. popoldne v stari šoli. Predsednik: Anton Skulj, 1139 li. 74 St. Podpredsednik: Jos. Glavicli, 6210 Slia.de Ave.; Zapisnikar: Anthony Skulj, ir;59 E. 74 Si Finančni tajnik: Josip Perico, 828 E. 76 St. Blagajnik: J. Ogrinc, 6026 Glass Ave.	:
Bolniška podpora $>00 na tedc.n; posmrtnina $500, $1.000, in $2.0.00.
SprepeVnajp .se praktični katoličani; društvo, si je omislilo tudi uniformo.
I • ■' ' li ,r" ; ■
I--—----
Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K. Jednote ima svoje seje vMako drugo soboto v mesecu na 02 Sti ,Mark's Place, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00, 500,00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki,.-pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki je eno izmed najagilnejših': v New Yorku.
Društ. Sv^, yida
št. 25
ma redno mesečno sejo prv,o..nedeljo v mesecu v KNAUSOV1 DVORANI.
Predsednik: A. Grdina, 6127'St'. Clair ave, tajnik Joseph Russ, 6C19 Bbnna ave, zastopnik. J.ernej Knaus 6129 St. Clair aye., N;. E., društvehllRavnik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Clair ave.. N. E.
Člani se sprejemajo v društvo' od' 16 do 45. leta, Posmrtnina je '$'250.00, $500.00, in $1,0.00.00, T3olnišlf£ podpora je $6.00 na teden. Vpišite tudi slo-j je otroke v otroški oddelek." j Novo vpisani član mora 'prinesti I zdravniško spričevalo I. tajniku 14 i dni pred sejo, nakar se isto popije vr-! iiovnemu zdravniku, in ako ga odobri, j glasuje društvo'pri prihodiijT > seji o sprejetju.	,.,(.,-
DR. LOŠKA DOLINA
zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldan v John Grdina dvorani Uradniki so: Predsednik Jernej, Krašovec, 5609 St. Clair ave'.' pod.pred sednik Matija- Truden, 1152! E. 61 St., I. tajnik Louis Prijatelj., . 6206 Schade Ave, II. tajnik Fr. Mulec, 1180 E. 60. St.; blagajnik Anton Mihelčič, 1150 E. 61.' St. Mesečni n a-, je $i.'oc Bolniška podpora znaša na teden-$7.00 Rojaki se vabijo, da vstopijo v naše društvo:.- Posebno se vabijo Ložani l obilnemu pristopu.	.. , •
KRANJSKO ŽENSKO PODP. DR,
SRCA MARIJE (staro).
Predsednica Ivana Pelan. 1133 Nor .yood rd; podpred. M. Grbina, 6025 St. Clair ave, tajnica Fannie Trbežnik, 66iS>iRonna rd, rac. taj. Helena' Mali', noi E. 63. cesta, .blag-ajničarka- Ka-arina Perme, 1133 Norwood'Rd. Društveni zdravnik dr, Seliškar. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v John Grdinovi dvorani ob -pol dveh popoldne.
Slovenski oddelek Dvor Baraga
sprejema praktične katoličane- od i(>. do 50. leta. Kandidatje še lahko, vpišejo pri vsakem članu in pri seji, ki ' sc vrši 'vSirko; prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo od i-:*o »uri v stari šoli Sv. Vida.
Podrobnosti daje »1. • ,-olje'odbor ■ in vsak član dr.-"-E. 40, St.; fin;;:.,::ii tajnik Luvr'.'enc
Nadborštuar I .% i .-nne. 1.132 Norwood rd,, pod borštnar I.. Pečjak, 1309 Zupančič, 1372 E. 47 St.; zapisnikar John Perme, 1132 Norwood Rr., blagajnik Jernej Knaus, 6129 St. Clair ave, bolniški nadzornik Watt llol hiar. 1109 Nor\vood Rd.— Trustisti: Jakob Wahčič, A nt. Skulj, John Skulj.
Društvo
\ Sv, Marie
štev 162 k. s. K
ima redno mesečno sejo prvi pondcl-jek večer v mesecu v šolski dvorani. Predsednica, ► Ivana 1'eian, 1133 Norwood Rd,; tajnica, Marv. Macerol, 1348 E. 85th Str. zastopnica, France's Knaus^OSJ E. 62. St. Društveni zdravnik Df J. M. Seliškar, 61 26 St. Clair Ave. N.' E. ■
Članice se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta. Posmtrnina je $250.00, $500.00 in $1,000.00' bolniška podpora je $5.00 na teden.' Vpišite tudi svoje otroke v otroški oddelek, v katerem se sprejemajo .otroci od enega do šestnajstega leta.
x Vsaka novovpisana članica, naj se .da zdrav-nišku' preiskati do 18. v mesecu. Članica, ki.vpiše kandidatiujo pa mora gledati na to, da se nova članica udeleži seje, ker se ne bo -pe^iljalo_ nobenega, naznanila iz urada društvene tajnice. Ako pa nova uprsana kan-didatinja ne bi bila potrjena po. glavnem zdravniku,, polem jo bo-društvena tajnica o tem še pred sejo obvestila. ' Asesment se lahko plača razven na redni seji tVuli vsako trelj.o ne.: deljo v meseni c/d J130 .'do 3. ure po-loldne.
.Slov. Kat
Pevsko , Društvo
4CURA"
Slov. Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. Freds John Žulicli. 1261 Norwood Rd.,: Podpreds., in pe-vovodja Math. Ilolniar, 1109 Norwood Rd.; Tajnik, John S trie,' 6711' Edna' Ave.; Blagajnik, Fraiik Matjašič. 6515 Edna Ave. Kolektorja: Anton.Hlab-še str. in Mary Petrovčič. Pevske vaje so vsaki torek četrtek in sobota zvečer o'b 7 uri v stari šoli sv. Vida. Seje vsaki prvi četrtek v mesecu
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 18. S, D. Z.
Sprejemajo se člani- v društvo od 16- do 5». leta. Bolniška podpora $7.00 ■in $14.00 ha teden, Poshirtiiine se izplača bodisi $150.00, $300 00,--$500.00, in $1000.00, toraj za: toliko, kakor se hoče kdo zavarovati.
Možje iii mladeniči! Vprašajte se, če storili svojo dolžnost in ste že člani tega prekoristnega-društva. Ako še nisi , pomisli dobro in ko si prišel do pravega sklepa, rekel bodeš: Tudi jaz hočem biti član te Zveze, ki 'ie pod državnim nadzorstvom, katera pošteno plačuje bolniško podporo in po-smrtnino! Tedaj ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. Za pojasnila vprašajte pri predsedniku Josipu Zakrajšek, (i.318 St. Clair Ave,, podpredsednika Josipa Salamon, tajnika Johna VidervcTl, 1153 li. 61 St. ali pa nadzornike našega društva: Alojzij Tomse, Mike Atulec, Viktor Kompa-r-e. Redar: Jolin Petrliii: zastavonoša Alojzij Somrak.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldne v šol,kili dvorani
mnnwiwi—nwiiii	w
Društvo Martin Slomšek- št. i5 S.D.Z.
sprejema člane v dništvo od 16. do 30. leta. Bolniška .podpora je $5.00, $7.00, $14.00. Posmrtnina $150, $300, $500, $i<*90, $2000. za kolikor kdo že-i. Dolžnost vsakega poštenega moža dS. postane, član-Si'D. Z. Pristopite k našemu drdstvu, dokler ste še zdrav in mlad. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na sledeče uradnike: Damijan Tomažin, 1095 E. -64. St. predsednik, Frank Nov.ak, (j8i;6 Edna ave, tajnik, Leopold Kušlan, 1091 Addison Rd. blagajnik. Društvo .zboruje vsako drugo nedeljfc v niesecu Ob pol dveh v novi šoli sv. Vida.
^••"štveni zdravnik: dr. Seliškar.
SLOGA, 30. JANUARJA, 1919.
DOPISI.
: : j _-.-
nadaljevanje s 3 strani	1
tatelj, to se čita, kakor "Iz dnevni- J ka malega poredneži".
"Svobode hočem," sem vsklik- ( nil jaz — Anton Antonov — naj- , boljši pisatelj in družinar. Šel sem k "Glas Svobode." Niso mogli tam rabiti mojih možgan, kajti prene-umi so mi bili vsi okrog "Glas Svobode."
Skregal sem se pri "Glas Svobode" in dali so mi nikjer pisan "laufpos." Sel sem in potoval. Obiskal sem še nekaj duhovnikov, ki so mi posodili denar za potovanje, kot revnemu popotniku, kateremu vsak duhovnik vrže brez, da bi pogledal koliko, nekaj potil ine.
Tako sem sedaj v Clevelandu in z nova začnem s svojo družino in poizkusil bom, če bo tako neslo — na svobodomiselni podlagi. 1
Svoje prepričanje pa izpreme-nim takoj, kadar kdo hoče. Toliko v naznanje Clevelandčanom!
Udani Zvonec Zvonov.
iburgh, Pa.
/obodo in samo odločevali je »da. To so principi za katere oganja Slovensko Republikan-'druženje v Chicago, icšno svobodo nam bodo dali dje pa še % niso povedali. \	".asleduje njih zlobne naka-
le takoj spoznal, da le eno svobodno in to je postati -.t. Bog obvari biti kaj dru-:'okaz temu je Prosveta št. • nem 31 decembra 1. 1. ko '•kem shodu udrihali po ^ških, Slovencih češ, da so ijnjaški narod v Ameriki, niso tukajšnji Slovenci da bi se jih zaničevalo "takih ničvrednežev, ki ijo iz enega mesta v ačun krvavih žuljev slo-delavca, smo prisiljeni e v obrambo, kajti pre-o„ da je ogromna večina i naroda v tej deželi, ki • stališča, k-ak-orš 110"mi-. Kakšni obliki da so tukajšnji Siovenci najzadnjaški nam niso povedali in tudi nebojo, ker jim manjka dokazov.
Ali niso pittsburški Slovenci podpisovali bonde svobode, kakor razni drugi narodi v tej deželi, in stem pomagali Ameriki do pravične zmage?
Nobena naselbina ni ustanovila organizacije s katere pomočjo s.e bi moglo razprodati največ Vojno-varčevaljnih znamk. To je pa storil Pittsburgh.
Ali je mogoče' zato najzadnjaški ? X '
Ko se je sklenilo premirje, med Združenimi državami in njenimi sovražnicami, smo slišali, da nam hoče 'Italijan ugrabiti nekatere naših krajev, so pittsburški Slovenci sklicali velik protestni shod in sprejeli resolucijo, katero je prečkal član Jugoslovanskega odbora g. Drago Marušic, in je bila poslana na pristojna mesta.
Ali so mogoče ti kričači mislili, da bojo tukajšnji rojaki pošiljali v t Chicago po govornike? Oh ne gospodje, strašno se motite če to mi-: slite.
In toraj Butlerjeva ces.ta je po njih mnenju le.zato najzadnjaška, ker nočejo njeni prebivalci trobiti S v boljševiški rog, in polniti njih f nikoli polnih rdečih bisag.
Slovenci v Pittshurghu so dosedaj od svoje strani naredili svojo dolžnost napram Ameriki. Stem še ni rečeno, da je delo končano. Naši bedni, bratje v stari .domovini potrebujejo pomoči od nas.
Odbor S. N. Z. poživlja vse rojake v Ameriki da prispevajo v sklad. Pomoč Slovencem v domovini.
S.R.Z. kolekta za enmiljonski fond kar bi bilo v pomoč le dvem I delamrzečim osebam.
Vprašam Vas, rojaki, v kateri j sklad ste vi voljni pomagati ?
Gotovo se boste odzvali vsi kot cn mož in prispevali vsak po svoji moči za naše bedne brate v stari I domovini, _ _ _ _
Toliko v odgovor kričaču iz Chicago.
Predno zaključim te vrstice moram omeniti da ni samo Chicaga tako srečna, ker ima večje število odpadnikov.
Tudi naša sosedna naselbina Canonsburg ima v svoji sredi neko duševno revo katera se baba s svojo boljševiško pametjo.
Res so pomilovanja vredni tamkajšnji Slovenci, ker se dajo takim rdečkarjem vleči za nos.
On namreč piše da izgleda, kakor da bi se pittsburžanje bali iocijalizma, kar pa ni res. Mi smo iocijalizmu že vajeni, in celo hva-'ežni mu moramo biti ker nam je pravočasno oči odprl, in od takrat ?e ga vedno izogibljemo, pa ne da se ga bi Bali.
Socijalizem uči svoje žrtve?, da poVsodi morajo zahtevati večjo ->lačo, kranjski socialisti tega ne delajo. Pred nekoliko leti nazaj •o imeli pri tukajšnjem skupnem slovenskem podjetju volitev o-ikrbnika, ker se je socialist ponudil za 25 odstotkov manjše plače je bil izvoljen. Posledice temu so bile, da ga je nekoliko mesecih po sprejemu službe noč pobrala z večjo svoto delničarskega denarja. Takrat se je pittsburškim Slovencem prikazal socijalizem v pravi luči in hvaležni mu smo ker nam je pravočasno odpre oči.
Naročnik.
Sloven. Nar. Zveza.
Chisholm, Minn.
Od podružnice (Simon Gregorčič), št. 13, S. N. Z. poročajo, da so si izvolili sledeči odboj za leto
1919-
Frank Govže predsednik, Karol Pakiž, Nick Kovacevich in John Kočevar, podpredsedniki, Frances Britc, tajnica, Peter Standohar, blagajnik, John Klun, N. R. Dra-gisich, John Sterle, Joe Mlakar in Geo Latkovich, nadzorniki.
Eli Balich, John Kožar in Math Grahek, odbornikom.
Novi xtani John Hpdnick, Frank Hotkiick,: John Sterle, John I Kočevar, Mike Arko, John Kožar, I Math Grahek, Frank Govze, Luka Kovacevich in Paula Klun. Seje se vrše vsako zadnjo ne-> deljo v mesecu.
F. B.
-o-
Chicago, 111.
Podružnica (Woodrow Wilson) št. 7. SNZ. so si izvolili sledeči novi Odbor za leto 1919.
John Žefran predsednik, Anton Malesich, podpredsednik,I van Ku-šar/tajnik, Math Tursich, blagajnik, Joe Merlak, Anton Gregorich in Jakob Biček, nadzorniki.
Zastopnik, Ivan Zupan, in zapisnikar, Josip Kremesec. Seje sc vrše vsako tretjo soboto v mesecu. -o-
Collinwood-Cleveland, Ohio.
Podružnica (Dr. Anton Korošec) št. 2. SNZ. so si izvolili sledeči odbor za leto 1919. \ Math F. Intihar, predsednik, Henry Kodelja, podpredsednik, Karol Rogelj, tajnik, Josip F, Boldin, blagajnik, John Rožanc zapisnikar, Frank Mivšek, Frank Grubfir in Frank Ivančič, nadzorniki.
Seje se'vrše vsako tretjo nedeljo. ■
K. R.
_—o-
New York, N. Y.
Podružnica (Ilirija) št. 23. S N. Z. so si izvolili sledeči odboi za leto 1919. ■
Leo Štrukelj, predsednik. J Trošt, podpredsednik, Ivan Moži na, tajnik, Math Čagran,blagajnik Viktorin Pferc, zapisnikar, Al Rupnik, Filip Hergula in Ivan Ri bič, nadzorniki.
R. K. Z
--o-
Chicago, 111., — Chicago Tri bune sporoča, da bode K. S- K. Je d nota dala $10.000 ?a Jugoslav re lief Fund. —- Ako je ta vest res nična — trikrat živio K. S. K. Je dnoti! —	;
Politične vesti.
Madina — Španska je na robu revolucije in razpada. Barcelona je baje razglasila svojo neodvisnost od države.
Madina. — Tu je baje ruski bo-Ijševik Lenine, ki je pribežal pred Trotzkvem sem na Špansko. — Druga poročila pa pravijo, da je laž, da je Trotzky zaprl Leni-temveč da je resnica, da je Lenine odšel po svetu na propagando, da zastrupi s svojo židovsko rdeč-karijo cel svet. — Naj le! Saj bode sam padel kmalu kot žrtva svojega sleparstva.
Copenhagen. — Boljševjki so kapitulirali in že prosijo mir. Po-joljšanje obetajo, ako jih narodi sprejemajo med se. — Zastonj je! Kdo bode tako krvoločno zver sprejel v hišo? Kaj pa je boljše-viku sveto? — Bog? ga ne pozna. Hudič? ne veruje, da je. Ljubezen do bližnjega? Ko mu diši človeška kri, ko pa se pase zverinske krvoločnosti, ko gleda kako ječe žrtve njegove krutosti pod njegovim mečem.
-o-
LIEBKNEHCT JE PADEL. Vodja nemških boljševikov je mrtev. Razjarjen narod ga je lineal. — Kako krasen nauk za Ruse za vse narode, katerim se ponuja ta "rogati rdečizem," ki je pa "made in Germany" — Socijalizem je nemška iznajdba, boljševizem je strupeni plin, katerega se je Kajzer poslužil, da muči Slovenstvo — zakaj ga pa Nemčija noče? — Če ni za Nemčijo, ali jc dober za Slovane?
-o-
Dublin. — Anglija' namerava s silo zatreti Irsko gibanje za svobodo stiskanega Irskega naroda. Pozapreti hoče vse Sin Feinerje in jih prisiliti, da se uklonijo. — Ej, kako je ta stara tetka Anglija še prismojena, če misli, da bode v sedanjih časih mogla uničiti ubogo Irsko. Da, stiskala jo je, pila ji.je kri, toda tudi za njo pri-idejo. časi, .ki bode treba dati ra-■e«n.'rDa bi le Irska vstrajala!
-o—-
WILSONOV "CILINDER." Zanimiv in značilen slučaj se je zgodil v Rimu, ko je bil Wilson tam. Ko je Wilson nagovoril pred kolodvorom zbrano množico se je odkril in položil svoj "cilinder" za pripravljeno mizo. Ko je nehal govoriti, "cilindra" ni bilo nikjer. Kralj in vsi okolu Wilsona so bili osramoteni in v veliki zadregi. Kralj je hotel hitro poslati svojega služabnika po drug klobuk. Toda Wilson ni dovolil. Tako se je Wilson peljal v palačo odkrit — brez klobuka. — In taki le hočejo riesti kulturo Jugoslovanom,
-o-
Novice iz Jugoslavije.
ZPODOVINSKA SEJA LJUBLJANSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Ljubljana, 29. okt., 1918. Z italijanske fronte se sliši gro-menje topov, hujše grome, kot smo jjli slišali v bitkah ob Soči. Pred mestno hišo kličejo ljudje: Živijo Jugoslavija! Nemških občinskih svetovalcev ni, zastopnika avstrijske vlade tudi ne. Pri mizi poročevalcev ni urednika „Lai-bacher Zeitung", ki je prenehala. Njen zadnji urednik g. prof. Anton Funtek jo je urejeval 20 let. Ljubljana se klanja Jugoslaviji. Župan dr. Tavčar otvori sejo z ■ nagovorom, v katerem povdarja, da se nahajamo zdaj v nekakem ex lex stanju in želi, da ne nasta-
•	ne anarhija; naj se pospeši ustanovitev kompetentne poklicane
> vlade. Naznanja, da je ex proesi-
•	dio in via facti odredil: Od zdaj naprej je slovenski jezik izključno uradni jezik. Vse vloge, tudi vo-
•	jaškim oblastim, se bodo reševale izključno slovensko. Župan pred-
-	)aga:
Mestni svet skleni, da pripozna . za vrhovno jugoslovansko avtori-. teto Narodno veče v Zagrebu ter
-	se tnu podvrže v vsakem oziru, proseč ga, da stori vse korake, da
ne nastane anarhija, izroče vladne funktije po vseh slovensko jugoslovanskih pokrajinah. (Sprejeto. Viharno odobravanje in živio klici).
Finančni odsek pa poživljam, da se posvetuje in v bodoči seji poroča, koliko prispevka naj da občina Narodnemu veču v Zagrebu in Narodnemu svetu v Ljubljani. (Sprejeto.)
Prostovoljna mestna straža.
V	imenu policijskega odseka predlaga občinski svetovalec Li-kozar:
1.	Da mestna uprava brez odloga vse preskrbi, da se izvrsti in doseže nabor prostovoljne mestne straže;
2.	da mestna uprava sprosi pri vojaški upravi 1000 pušk starega sistema in potrebnega streliva;
3.	da sklene magistratu naročiti, da se z največjo intenzivnostjo potegne pri vrhovnem armadnem poveljstvu, da se domača polka, t. j. gorskih strelcev št. 2 in po-špolk »Cesarjevič" št. 17 brez odloga premestita na Kranjsko in da semkaj premestita tudi kadra obeh polkov.
V	svoji tozadevni vlogi je po-vdarjal župan na nevarnosti, ki lahko nastanejo, ako javni varnosti ne posvetimo več skrbi, kakor
• '"i
dozdaj. Zupan povdarja tudi na nevarnosti, ki prete javni varnosti, ako se bo sklenilo z entento vojaško premirje ter se bo vsled tega morala, naša fronta na jugu pre-1 staviti iz Benečije na slovensko ozemlje. Kakor hitro se bo to zgo-| dilo, potem bo takoj jasno, da se Avstrija ne bo hotela več spuščati v kako nadaljnjo vojsko, ker bi ji s tem tudi prav čisto nič ne bilo pomagano. Bati pa se je, da bodo generali samo radi prestiža hoteli držali fronto na jugu. In tukaj nam je pričakovati, da bomo na jugu doživeli, da bo začela o-menjena fronta sama Ud sebe lezti narazen ih da 'bodo posamezna ogrska "krdela pričela uhajati in proti domu hiteli. Mažarski element pa ^"'jeVjiosebno v Karpatih ili v^r&ljl, izkazal za najnevarnejšega maroderja: v Karpa-: tih ih v 'Srbiji se je brez vsake potrebe zažigalo in tudi ljudje so se morili. Zatorej je čisto gotovo u-temeljena, da hočemo imeti v svoji sredi polke, ki se, kakor mi sami, z največjo ljubežliijo oklepajo naše zemlje in ki bi' z največjo gorečnostjo preprečili vsak poskus plenitve in. ropanja po tej deželi.
Jugoslovansko srce.
Na predlog poročevalca apro-vizacijskega odseka podžupana dr, Trillerja se sklene: Narodno ve-ce v Zagreb^ se naprosi: a) da prejkoprej ustanovi posebno apre vizacijsko organizacijo, ki naj bi se ozirala tudi na jugoslovanske pokrajine v tostranski državni polovici in ki naj bi predvsem dosegla, da takoj padejo aproviza-cijske meje med Hrvatsko in na suni pokrajinami; b) dokler s< ne zgodi, razširi se sedanji mestn aprovizacijski odsek v centralnc organizacijo za aprovizacijo na sega mesta. Ta organizacija si pod imenom .Jugoslovanske srce".ustanovi s tem, da mestn aprovizacijski odsek kooptira šest članov (članic), .katere na svetuje načelstvo JDS; šest čla »ov (članic) po nasvetu SLS; štiri člane (članic) po nasvetu SDS; c) .Jugoslovanskemu srcu" predseduje župan, podpredsedniki so podžupan in po en zastopnik SLS in SDS; d) v delokrog "Jugoslovanskega srca" spada predvsem obširna agitacija za ubožno akcijo, katere vlada noče več podpirati. Naj se vse stori, da se ta akcija podpre s prostovoljnimi doneski živil (krompirja, žito itd.) Do-tična agitacija naj se razvname po vseh slovenskih pokrajinah s pomočjo občin in župnih uradov. Zatorej naj se predvsem pri poklicanem mestu za prehrano iz-posluje, da se taki prostovoljni doneski dovolijo in izvzamejo iz vsake zaplembe; e) v delokrog organizacije spada dalje, da so s sklepom premirja loti najrazširje-nejše agitacije, da nam inozem-
stvo, posebno Amerika, Anglija | .11 Argentinija, v bodoči zimi priskočijo na pomoč z nekako pomo-.110 akcijo, da se nam dopošlje ži-"O, mast in meso, bodisi brezpla-no, bodisi za znižano ceno, ker i drugače v mesecih februar, marec in april moralo ljudstvo v metu od gladu umirati; f) stroške razširjene aprovizacijske organizacije nosi mestni aprovizacijski taklad. — II. Mestni svet najod-ločnejše ugovarja, da bi se apro-/izacij.a mest in dežele z masiranjem vojaštva popolnoma onemogočila ter poublašča župana, da /loži primerno spomenico na vrhovno avstrijsko-ogrsko armadno poveljstvo.
Wilsonova cesta v Ljubljani.
Dr. Novak izvaja: Svobodni jugoslovanski državljani, občinski svetniki bele Ljubljane! Danes smo bili priča veličastne zgodovinske manifestacije, ko je narod pro-klamiral svojo suverenost v svoji novi jugoslovanski državi. Ni ga bilo med nami, ki bi mu ne poro-sila lica svitla solza radosti, rador sti, ki prihaja globoko iz nakrat svobodnih prs dosedanjega sužnja tlačana bivše Avstrije. Hvaležno, obračamo pri tem svoje oči na moža, ki stoji kakor mogočen mejnik na pragu nove dobe človeštva, čigar veliki duh je uveljavil za vse narode pravico samoodločbe; tudi mali, dosedaj tlačeni narodi morajo postati prosti. Z jekleno močjo pravične svoje logike in občudoA vanja vredno energijo je dosegel, da je beseda meso postala. Jugoslovani, prosti smo, svobodni smo na svoji lastni zemlji! Padle so težke verige, ki so nam zaklepale \prostost, vrgli smo raz se okove, v prostem razmahu, dihamo prosto, kot nam dosedaj ni bilo usojeno. Vrzimo ,od sebe tudi zunanje znake suženjstva. Z Dunajem, kjer smo pravice zaman zahtevali, z njegovimi osebnostmi in spomini nimamo ničesar opraviti. Odložimo od sebe suženjsko raševi-, no. odenimo se tudi na zunaj praznično, bela Ljubljana imej v vezeni spomin hvaležnosti in naše ' nove svobode: Wilsonovo cesto. Stavim nujni predlog: Županu sc naroča, naj v prihodnji seji stavi predlog, katera izmed ljubljanskih cesta se naj odslej imenuje Wilsonova cesta. (Živahno odobravanje. Živio—klici. Klici: Dunajska cesta!).
Gospod župan se naprosi, da se primerno skrči razsvetljava v javnih lokalih in prodajalnah, da se tako. omogoči boljša razsvetljava ulic in cest v mestu.
Zmaga slovanskega plemena.
.,Hrvatska Država" citira glas
1	„Afton Tidningen", ki pravi: —
i	„Slovansko pleme pride iz te sve-
;	tovne vojske kakor relativni zma-
i	govalec. .Stari <panslavizem, ka-
-	kršnega so si' predstavljali ruski
-	konservativni, pravoslavno-orto-
-	dodoksni krogi, se izkazal za poli-;	lično himero ali to še i\e pomeni, i	da je to za Slovane škoda. Tudi ra-3	padajoča Rusija se izvestno še po-
-	stavi v vrsto življenja zmožnih, ;	Ida celo močnih držav. — Lahko j	se reče, da je slovanska misel, Slo-i	vanstvo tekom vojske pridobilo. :	Doslej so'poleg Rusije ostali Slo-
-	vani veljali zlasti kot vrednote fi-
-	zičnega-in gospodarskega pomena, dočim postajajo zdaj politični faktor, s katerim mora računati svet. Številne javne priče iz Prage, z Dunaju, iz Krakova, Ljubljane, Zagreba, kakor tudi emigran-tje v Parizu, Rimu in Londonu potrjujejo, da niti Čeho-Slovaki niti Jugoslovani ne pristanejo nikdar več na status quo ante, o Poljakih pa še govora ni. Slednji nemški neuspeh na zapadu je dal tem separatističnim težnjam nove sile, Wilsonov odgovor jih je pa še dvignil. Saj z isto pravico, s katero Je Nemčija delala na vzhodu kraljestva ali republike, z iste pravico, pravimo, preosnuje enten-ta srednjo in južnozapadno Evropo. To pot je nastopila ententa ko je Čeho-Slovake priznala zc vojskujočo se državo. — Zmage slovanskega plemena je zmagi narodne svobodne in jo mora po
zdraviti vsak, kdor ceni svobodo I nad plemenske interese. Z. Nem-j čijo se bo tako zgodilo, da se ji odvzame, kar ni njenega pa še potepi ne bo majhna država. Z Avstrijo je slabše: brez Čeho-Slova-kqv in brez J ugoslovanov ne more več eksistirati kakor velesila. ——o—
ITALIJANI ZASEDAJO JUGOSLOVANSKO OZEMLJE.
Protest proti zasedanju jugoslovanskih krajev po Italijanih.
Narodno Veče SHS. je razglasi-^ lo: s svojim manifestom od 19. o-ktobra neodvisnost Slovencev, Hrvatov in Srbov kot svobodno, suvereno državo, neodvisno od katerekoli oblasti Avstrije,. Ogrske, kakor tudi od habsburške hi-šei. Ta proklamacija se je izvršila, preden se'je sklenilo premirje tried kraljevino Italijo in avstro-ogrskim vrhovnim poveljstvom, katero potemtakem ob trenotku sklepa premirja ni imelo nobene pravice razpolagati z našim narodnim področjem. Že ob svojem nastanku se je naša država razglasila za prijateljsko in zavezniško državo entente, posebno je razglasila, da ustvari edinstveno državo s Srbijo in Črnogoro..
Tako ravnanje kraljevine Italije, kateremu je namen, da zasede naše pokrajine in naše lukc, mora torej temeljiti na nesporazu-mljenju, ker bi zaposeelanje področij prijatelskega naroda in države v resnici pomenila akcijo, katera je diametralno nasprotna ideji prijateljstva. Država SHS. se; ne more s silo upreti tem nameram, toda ona vendar protestira proti takemu ravnanju in prosi prijatelje naše iiacije, da vzame v Okviru načelo narodnosti, ki je bilo tudi temelj ujedinjnja Italije. Država SHS. je pripravljena na mirovni konferenci sporazumno s Srbi razpravljati iri\ urediti vsa vprašanja meja, ki bi bila prepor-na med njo in kraljevino Italijo. Sprejemfe za podlago pravično načelo narodnosti iri pravico narodov, da Sami odločujejo o svoji usodi, torej načelo, na čigar temelju je Italija razglašala, da bo delovala za ujedinjenje italijanske nacije. z ozirom na ta dejstva država Slovencev, Hrvatov in Srbov od vlade kraljevine'Italije pričakuje, da odneha od zasedanja naših področij. Ona upa, da; se bo kraljevska italijanska vlada postavila na naše stališče ter jo tudi prosi, da odneha od svpjih zahtev iz humanitarnih razlogov bonifikacij povelj, katera je .izdal kralj, italjanski poveljenik v Trstu. Ta nam je prepovedal vsako brzojavno in telefonsko občevanje s Trstom in s celim področjem, ki leži na oni strani demarkacijske črte.
Ta odlok nam po svoji naravi onemogočuje upravljati umikanje čet nekdanje avstro-ogrske vojske, kar ,b'i moglo imeti za posledico največjo nevarnost za naše pokrajine, tem bolj, ker je promet ravno tako ustavljen po nalogu
kralj, italijanskega poveljnika imenovanega mesta. Ta je prepovedal ves promet vlakov iz Pulja proti severu. Vsi vlaki iz Divače se morajo v imenovano luko vrniti. Mornarji so prisiljeni peš se vračati v svoja pristanišča, vsled česar obstoja nevarnost, da bodo pričeli pleniti. Kraljevi italijan-Iski poveljnik je odredil, da prometna sredstva, ki so v zasedanem ozemlju, zavirati in da ne smejo preiti v naše področje. Sprejem teh. pogojev bi bil lahko katastrofalen za naš narod, ki bi bil na ■a način podvržen plenjenju sestradanih vojakov. Prosimo, da se prometna sredstva ne zadrže,"da se tako zavaruje redna vrnitev čet našega naroda v naše kraje. To bi se ravno tako iz humanitarnih razlogov dovoliti še več ozfcm-lja, ker se vračajo v domovino-Dr. Pavelič. Svetoza Pribičevič.
-o---
NARODNO VEČE POŽIVLJA
PAŠIČA.
Zagreb, 11 nov, NV. je poslalo Posiču noto, ki jo prinašamo v izvlečku:
Z ozirom na ravnanje Italijanov je XV. SHS. prisiljeno poslati ta-le brzojavni protest: —-Država SHS je od prvega svojega postanka izjavila, da je skupna država. Luke, ki so jih italijan, čete okupirale, pripadajo v sestavo te države in laško poseganje v naše zadeve je naperjeno prav tako proti našim interesom, kakor proti srbskim. Zato upa NV. in prosi min predsednika Palica vse svoje sile zastaviti za naše skup-.110 stališče.
-o—-
Italijanski kralj v Trstu,
Reka, 11 nov. Včeraj je bival italijanski jkralj v Trstu. Sprejem je bil vseskozi le vojaški; — Barzilaj je neprestano i,me! nagovore na borzi. Izjavljal je, da Italija ne more sprejeti vase toliko Jugoslovanov, zato odstopajo
Italijani „■■-»I'nBivI -Qftf)-,-
medtem ko reklamirajo zase Istro. Na vprašanje iz občinstva„ali celo?", je odgovoril: „Istro!" Italijanski vojaki so razdeljevali včeraj na Reki karte na katerih je označeno, da Dalmacija pripada državi SHS, medtem ko je za-padna Istra s Trstom pod Italijo j vzhodni del Istre je na kartah značen kot del Jugoslavije.
V Pulju je napravljen velik rdeč križ z opombo, da je Pulj last Italije, da bodo pa vsi for t i razistreljeni in arzenal odpravljen.
——o-*
Okoliš finančne prokurature v
Ljubljani.
V zmislu sklepa Narodne vlade SHS- v Ljubljani od 6. no-, vembra 1918 se okoliš finančne prokurature v Ljubljani začasno razširi na vse ozemlje Narodne vlade SHS. v Ljubljani. — Namestnik poverjenika za finance • Dr, Ravnikar 1. r.
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK
6127 St. Clair Avenue
nad Grdinovo prodajalno.
Najbolše mogoče zobozdfavnisko delo za zmerne cene.
Kot plačilo se vzame tudi "Liberty
Bonde"
PROHIBICIJA ,
(Nadaljevanje s t. strani).
Zato je žalostno znamenje za lepo' Ameriko, da je prišlo do tega. Iz tega lahko sklepamo, kam par fanatikov zavede lahko cel naš mogočen narod, treba samo znati kako. In kakor so sedaj naredili š pijačo, lahko narecle z drugimi fanatičnimi nauki in tako lahko povzročijo splošne zmešnjave po državi.
Tako so sedaj nastopili že drugi fanatiki, ki hočejo pod pretvezo "amerikanizacije" tujcev prepoveclati rabo vsakega tujega jezika po ■■ šolah-
.	Zopet drugi fanatiki so se pojavili, ki hočejo odpraviti vse kato-
liške in privatne šole., Zopet tretji h.očejo prepovedati vse neangleške časnike in liste.
" Vsi ti in enaki pojavi na telesu kakega naroda so znamenje bolezni, so bolestni izrodki, ki kažejo, da -nekje nekaj ni v rčdtv.
Da, smo navdušeni Amerikanci, in ljubimo svojo lepo Ameriko, % vsako mišico svojega srca. Toda ljubimo pa samo svobodno,enakopravni), George WashingtonoVo Inodro pametno in velikodušno Wilsonovo Ameriko. ■' / ■	----o-
JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE.
Jugoslovansko vprašanje še vedno ni rešeno, da zdi-^f, da je vedno bolj in bolj zamotano. Italija se je odločila da bode porabila vse svoje moči, da doseže to, kar ji daje nesrečna Londonska pogodba, Doma so razmere med Italijo in Jugoslavijo vedno bolj napne. Italija namreč nastopa po okupiranih deželah kakor kaka zmagalka. arogantnejše, kakor nastopajo zavezniki v premagani Nemčiji. Neusmiljeno in brezobzirno zapira Jugoslovanske narodnjake, naseljuje Italijanske podanike, prepoveduje Jugoslovanske zastave i. t. d. Nastopa pač, kakor zna in je zmožna samo država polentarjev. V Parizu igra Anglija čudno ulpgo in se vidi, kakor bi podpirala Italijo.. Dr- Korošec je v Parizu pa mu ne dovolijo domov v domovino. Raje so; Jugoslovanski zastopniki popolnoma odtrgani od domovine.
* lz \'sega! tega moremo sklepati, da se črni oblaki zbirajo nad mlado Jugoslavijo in da ne smemo biti preveliki optimisti glede.
svoje prihodnosti. ......
■ Silno čudno se nam tudi zdi. zakaj Wilson ne zahteva, da se priznajo Jugoslovani kot narod ? Jugoslovani so mu bili ved.no. .udani, ne pa Italijani. Ali bode na'ljubo Italijanom zatajil svoje prijatelje?
Upajmo, da ne.	*■'■-. "■'.'
SRZ. in SNZ. oziroma JNV.
Jugoslovansko Narodno Veče se je usmililo SRZ in mu pomagalo dO uradnega sprejema v Washingtomi pri vladi-'Obe organizaciji sta bili skupno tam in sti predložili naše Jugoslovanske zahteve. Kakor poročajo glasila SRZ je vlada rekla, da pozna dobro naše težnje
in nase razmere.	''	I
Da, z veseljem pozdravljamo SRZ pod okriljem Jutfoshn. Na-j rodnega Veča, da so ti možje spoznali, da separatizem ne g^ide k | , |[U !./,.)», A 1 n Hanj! Ml, m-evelik. da bi, .s lene. l.nF-i lo-''iH :.
' Veseli nas tudi, da je SRZ i:- uradnega .vira izvedelo d ižbornem delovanju Jugoslov. Narod. Veča in SNZ, da so vlado že tako dobro informirali o vseh Jugoslovanskih težnjah, česar ta organizacija do sedaj še nikdar ni hotela priznati.
Da, ko se bodo bojni oblaki dvignili in bomo po boja, videlo se bode kako velikansko je bilo delo. katerega je vršilo J-NV in SNZ v najkritičnejših časih naše narodne zgodovine, kako modro in kako previdno je bilo postopanje teh mož.
Dobili smo več' "Slovencev," "Straže" in "Edinosti" iz domovine-Hlastno smo jih zagrabili in čitali. Kdo je imel prav? Kaj pravi narod doma? In srce nam je veselja zatrifialo. kajti ko smo brali izjave naroda doma, zdelo se nam je, kakor bi čitali poročila iz naših Ameriških jugoslov. listov o. izjavah J. N. V. in SNZ. —-
Sedaj, smo samo še radovedni, ali bode SRZ tudi opustilo svojo kampanjo za svoj ,,propagandni fond" na ljubo. ,Jugoslav Relief," ter tako pokazalo, da je pripravljena solidarno in složno nastopati v teh velikih časih, opustiti vse. kar bi narod delilo in ločilo?
Dal Hog!
--o—--.
RUSIJA IN BOLŠEVIZEM.
Vedno jasneje stopajo naši slovenski ta-rdeči s svojo barvo *a dati. Vedno jasneje kažejo, kje je njih srce in. kam merijo vsi njih koraki, vse njih bese.de in vsi njih listi — v boljševizem. Da, nesrečni židovski boljševizem, to je ideal, slovenskih ta-r.dečih in k temu idealu kolikor najbližje so skušali pripeljati ameriško slov. delavstvo in razširjanje tega ideala po Jugoslaviji jim potreba milijon dolarski , .-klad. za katerega so sc zavzeli.
In žalibog, najdejo se med nami zaslepljenci, ki jim slepo sledijo, ki ne vidijo pred sc.'.pred narodom strašni prepad, strašno gorje, strašno nesrečo, ako bi'res kdaj boljševizem zmagal- v Jugoslaviji.
Pomislimo samo' iz slovenskega narodnega stališča, kako bi se moral vsak Slovan, če ima le še količkanj slovanske zavesti v sebi s studom obrniti od vsega, kar po boljševizmu samo diši.
Velikanski dogodki se vrše prav kar pred nami. Narodi so zbrani v Parizu, da zasnujejo novo prihodnjost narodom in celemu svetu. Štiri velevlasti imajo odločujočo besedo. Največji narod na svetu je slovanski. Toda kje je ta narod? Zakaj, Slovan, ,povej zakaj ti ne sediš kot največji na čelu te konference? Zakaj tvoj sin ne sedi kot predsednik drugim narodom, vsaj si ti največji, najštevilnejši vsaj se je radi tebe začela svetovna vojska. Jugoslovani, zakaj stojite, s solznimi očmi pred vrati zborovalnice, kjer naj se odločuje vaša bodočnost, pa vam ne puste notri ? Zakaj vas sme teptati kleta peta : grdega zavratnega morilca Italijana. Zakaj, kršila Dalmacija, tužiia Istra, solnčna Goriška, zakaj, zakaj ječiti v strašnih novih verigah na-. roda morilcev? tatov, sleparjev? — Čeho-Slovaki. zakaj si morata s toliko težavo priboriti vsaki korak, vsako črko pravice?
Kdo. kdo. vprašamo. kdo je kriv temu?
Boljševizem. Rdeči socijalizem. židovski, rdeči sleparski socijalizem, katerega je po Židih Trotzky in Lenine brizgnil v kri veli-j anskega ruskega naroda !
Da, Slovenci, to je uzrok! To je ta krivec, katerega si upajo p.!*»venski naši rdečkarji brizgati tudi v kri Jugoslavije, tudi v tele Ameriškega Slovenca.
;	rtir;
Slovensko pevsko it) dramatično društvo "Domovina" v'New Yorku, N. Y.
'if'':'.'	' -,'.'' .....■ v '
'DOMOVINI" ¥ POZDRAV.
i
Pozdravljena mi bodi "Domovina"! Po zdravljen a ljuba hčerka slovenske umetne in narodne pesmi! Pozdravljena mi bodi Ti go-jiteljica in prijateljica slovenske "Talije" v niiljonskeiri, greater-newyorškem mestu!
Pred desetimi leti, ko smo V'e položili v zibelko, si bila še šibko dete; po preteku ro. let, ši s pa razvila že v.-, krepko' in močno deklico. Vse Te ljubi, vse Te i,;»a rr.do, vse Te gleda, posluša in spoštuje', ker. nam blažiš naše najodno življenje, ker nas s svojimi milimi glasovi v pesmi razveseljuješ, ker nam pri 'gledaliških predstavah bistriš um in preganjaš otbžjf.
V naši novi. svobodni domovini 'nam zbujaš spomine na našo staro, sedaj tudi že osvobojeno domovino.	'	J .: .
Naj toraj Tvoji mogočni glasovi danes krepko zadonijc preko Atlantika, tja do orjaškega Triglava vsem o'syoll'bjenim sinovom 'in hčeram majice Slave v pozdrav!	i	>-'<-. t *.}■;■■.
Donijo naj pa tjakaj do Pacifica v pozdrav vsem ameriškim I Slovencem, ki so že ocl pamtiveka prijatelji naše divne narodne pesmi. Navdušuj pa pred vsem tudirojake v naši naselbini k narodni zavesti, da Te bodo vsi še bolj spoštovali, ljubili in čislali.
Naj Ti 1)0 zanaprej pert potresena s samim cvetjem slave in sreče, da bi še čestokrat culi Tvoje milodoneče glasove pri raznih nastopih. "Domovina", hčerka slovenske pesmi, Ti si naše vse. —
Gojili Te bomo in pazili na Te s podvojeno močjo, s podvojenim delom, da se boš razvila čes ča's v vitko in krasno 20 letno devoj-ko. Tedaj T f bomo pa zapeli tako himno, kakoršno zasluži naša narodna' 'nevesta.
Do tedaj naj se le Tvoja pesem krepko razlega, za "Domovine"
j in naroda čast!
. DOPIS!. ]
CLEVELAND;, OHIO. . ■
, Od 3.'do 9. februarja 1919 se : bo :vršila v Centra! Armory na 9 i cesti raztava živih .Slovenci ogleja';]; te.si jo.
V petek dne 31. Januarja, T9J9
se bo Vršila redna mesečna seja izvrševalnega odbora SNZ. v pisarni Zveze-
Slovensko Posojilno in Stavbin- | sko društvo je imelo v ponedeljek 20. J anuarja 1919 svojo letno sejo.
Ta družba je inkorporirana v državi Ohio za $100.000,00. Pri letnem računu leta 1918 se je vidijo,..da je imela prometa v preteklem .letu $164.000.00. Na posojilu prvo vknjižbo (First M.ort: gage) ima posojenega nad $96.-000.00, ki naši rojaki na lahke obroke plačujejo mesečno in steni si bodo počasi z lahkoto pomagali do svojih domov- Za.časa vojne niso tukajšne banke nič pogojevale, kar je Stavbiiisko drdštvo vedno imelo denar na razpolago.. Na hranilnih vlogah imajo, naši ■.rojaki nad $77.000.00, ki jim nosijo g,% Obresti na leto, ker druge banke dajo le po 4%. Iz vsega tega se razvidi, da je ta družim dobra in zato se je tudi priporočil vsem Jugoslovanom v Clevelandu in bližnim okolicam, da lahko svoj denar ualože na to podjetje;
Ko bo enkrat stvar urejena glede vozyje v novo Jugoslavijo, kakor tudi za pošiljanje denarja, • je že direktor}j naredil vse potrebne korake, da bo ta- družba vzela ta posel v svojo roko i v. bodo lahko naši rojaki steni zado-
VI vi j ni,- da':; bpdo zopet".Slovenci o-/lHJiii i ,tgO"»ii v'ani dobili i#¥0 i »nt e< (i v Mojc rok' . , - •
; ' ' t"-" ! ' /l a j, h dr> e-.faj jAidftniT Sad $$3.009.44 fj-eba^ili'-bft še j-;iž'pto:; dati za 20.'009-Č0fT0ref cenjeni rojaki in rojakinje, kateri šiVntetu postali, delničarje družbe sedaj je Vam dana prilika. Delniecv&o<-p.o $100-00 in pl^cujejS'niesec'no' z $1.00 na mesec. | '" .-■>'■-,,
Novi-odborniki v letu jyicj so bili izvoljeni; John Možina, Anton Grdina, Frank Čej-ne, Joseph D em sh ar in L.ouif Žužek.
Za svetovalce; M., jKrižnian, J. Centa, J. Zulich. Fr. Virant, J. Tavčar, R. Perdan, Jopepli Pogačnik, N. Miljanovičli in Anton An-žlovar.
lz tega poročila sc razvidi, kak lep napredek je imela ta družba v enem letu. Da bode drugo leto še bolji napredek, naložite denar na to podjetje in,.-.kupujte delnice in sfeini pomagate nam Jugoslovanom do boljšega razvitja med drugimi narodi. Držimo se gesla: Svoji k Svojim !
" .' ......k.
Cleveland, »Ohio.
V nedeljo .1 (j. Jan- 1919 je priredilo* samostojno društvo s pevskim odsekom društvo (Edinost) svoj letni pevski koncert v John Grdinovi dvorani, kateri se je nepričakovano zelo dobro obnesel Občinstva je bilo toliko, da niše vsi dobili svoj? sedeže iz, tega sc vidi, kako nam je potreba tukaj \ tej slovenski metropoli velike prostorne dvorane.
Pevske točke.pod vodstvom pe iyovodja' g. Primož Kogoja so bi
Edino upanje germanizina. je boljševizem,. ki mora zastrupiti Rusa, ki mora uničiti Slovenca, in ki mora tako narediti nazaj Avstrijo in ž ji jo posaditi na tron nazaj — kruti germanizem in zasužnjiti Slovana" je rekel voditelj, uemškutarizma.
O, Rusija, dvigni sej Qvigne-,se kot en mpž in stri, zmečkaj pomandraj v nič sleparje alia, Tr-Qtzky. To je edina rešitev-.
O, Jugoslavija, ti nevesta našega srca. Reši se! Reši se! Reši svoje, življenje! Glej., glej, sovražni morilec gre, da ti zasadi meč v srce -— meV boljševizma. Stri, uniči , pahni iz svoje srede hlapce »sleparskega zida Marxa in Trotzky-al Drugače —"glej -Rusijo. Glej Slovaustvo ti a ini rovu i konferenci ! Kje je? lvje smo? — In kdo je tega kriv? Tega kriv je — rdeči boljševizem.
lb v.;e izborne. Posebno se je nam I dopadla pesum (Kaj ne bila bi vesela), ki so jo'pele pevke dr. Edino in' pritem ha/adjije- pri za--k;; ?ajJ >•'''■' oziror.ip štirje moški zbori Jadransko Morje in Slovenec., Srb in Hrvat. !?o dvorani je kar grmelo, tako močan glas iz tolikov pevcev se. je razlegal po veliki dvorani, ki je marsikateremu navzočemu do srca zbodel, kaj te pesmi v sedanjem času pomenijo. Pri koncertu je sodeloval orkester g. Rudolf Per-" dana, ki je igral na mestu svoje domače komade, kakor med drugimi dovrši svojo vlogo. Pri koncertu so še sodelovali trije drugi pevski zbori Zarja, Soča, Prosveta in Edinost- Vsak je bil zadovoljen kateri je bil navzoč. Po koncertu se je razvil domač ples,
Poroča veleč.
__X
, Cleveland, O. Srečni časi se nam obetajo. Naša priljubljena "Sloga" je šla v New York, kjer se boljše počuti in.se krepko razvija. Med tem časom je. pa prišel, v slovenski Cleveland, možakar, ki sne za par minut vse časnikarje v celi Ameriki — in ta (lični mož je — "slovenski družinar." Nekateri ga imenujejo "Zvonka", drugi "Novaka," tretji "Antona" četrti "An-tonov-a." Da je mož družinar, res pravi pristni "sokol", čigar težnje v Ameriki bo zastopal,' to potrdijo vsi, ki so tega slavnega junaka imeli čast poznati. Vsaki dan na drugi veji. To je sokolovo — Zvonkotovo pristno načelo. Eve Vam nekoliko reklame za njegtn listi "Slovenska družina" prične izhajati 15. prosinca (to je jami ar j a 1919.) List bo izdan na 3; 'straneh in bo posvečal svoje "stop če" predvsem idejam "svobodni misli" če bo tako kaj neslo. Izpre menil bo pa takoj svoj program če bo neslo drugače kaj več. Pre ustrojena bo cela slovenska dru žina in vsi, ki se. bodo na njo na ročili, dobe perje. Družinar pravi da sokolsko, jaz pa vem. da s urednik in naročnik.tega "preko ristuega lista" lahko s kurjim zj» do vol je. — Zvon ko Novak - ho čem reči, družinar in pečlar, ka Ikor.kdo lioce, hoče — in to se bi
I gotovo zgodilo, hoče osvoboditi i slovenski naroč — "rimskega jar-
I Zato se star' nan.čniki .vljudno ],va|).ij-:j"— se, stari kalini, ki jsose vsedi; že - enkrat na Hihance jslejiarjeni, vsedite stf Še enkrat! I\'sak naj pa pošlje $2.00, kar bo lačnemu ('ružinarju gotovo pray prišlo. Vsaj eno dobro delo storite s tem. Lačne nasičevati je dobro delo;
Zato pa naj vsak takoj pošlje dva dolarja, ker je precešnja dra-
ginja v našem Clevelandu.
Od "lulta ' se pa ne more živeti! !\8j piše družinar sani'?
Da bo pa reklama za moj list "Družinar" v podobi" sokola tem več naročnikov dobil, sem vsljed denarnih sredstev, ki so, kakor vseh časnikarjev jako slabe, pri-moran jiodati svojo burno, tuda silno raznohčno zgodovino. Ko sem prišel v Ameriko, sem bil brez,sredstev. Delati se ini ni ljubilo,, dasi sem .po restavrantih po-> ".Tetal, kar je hilo silno nerodno za '.".k:, 1:cr fcm kot avstrijski poštar loma lahko bil silno surov. Moje Mirov isti je bilo že preveč celo avstrijski nadutosti, zato sem. ker sem se kot pristni Kranjec skregal s svojim šefom, odkuril. v A-inerikO: Pri.šel sem in videl sem. Kakor sv. Pavel sem bil radi svu* je vljudnosti tepen v Brookivnu od mojega kučegazda, ker nisem plača! stanarine. Katoliška, (ne svobodnomiseljna) Rafaelova družila mi je pomagala s par centi, I da nisem pogini! gladu. Glas N."-,roda, pribežališče vseh grešr e me"je usmilil. Toda bil se ivaiežen. Je pač tako meni , -jeno. Moji jiradedje mend bili taki. Potrkal sem k n; mu listu Ave Maria. Spr me in dati tudi stanovanj
lin čas sem bil zadovo!,-' ;. di sem bil vedno hvalež-kajti, kjer sem le mogel, najnavdušenejši avštrija drihal jio vsem, kar ni italijanski rog zlpglasr-tija. sem udrihal po s' šnjih dobrotnikih, Saks krajšku. ter tako podrl ve za seboj. Pri Zotti dobro godilo; kakor 1 toda list, katerega sei reclnik" —- je vlada-—\ nega mojega pisanja .steni ljudje bi se teg toda jaz sem ponose je meni mar pošteni Odslovljen od moj ga ideala. Zotti j a S'-lumet, kjer. sem zat na s svojo družino.
siti. Otrešel ser ■ Ijcv, iz katerih so nohti moje najnižji . šel sem v M ihvaukei jel za šilo, da bi zak Ije. Žal, ne vem kaj toda slutim, da je b več av-štrijaške smole na moji dreti in pa moja, arogantnost. -da sp me postavili pod kap. Kaj ne, či-nadaljevanje na 4 strani
KOLEDARJI
za 1919
So sedaj v redu za razdelitev in sicer pod tem pogojem : Imam jih sicer to leto io.qoo in dovolj za- vsakega, dobite ga. ako se oglasite sami v uradu na 6127 ST. CTA1RAV. ali napišite svoje ime in naslov na spodaj pripravljeni prostor in pošljite
1 ponj z vašim otrokom. Brezs tega listka ne dobi no-
1 ben otrok koledarja.
'	Po hišah se jih ne b& t'o'leto nosilo radi pouvanj-
. kanja delavcev.
i Anton Grdina
j	POGREBNIK IN TRGOVEC.
f	' Pisarna na 6127-; v St. Clair Ave.
Podružnica na 6117-19 St. Clair Ave,
J ----- '
5 Ime................................
I Naslov ................................
S. Jablonski
SIovenskiFOTOGRAF
6122 St.Clair Ave. — 2803 Prof ft s < 1 A
Izdeluje SLIKE ZA ŽENITBE IN DRUŽINSKE SLIKE, OTROŠKE SLIKE PO NAJNOVEJŠI MODI IN PO NIZKIH CENAH. Za $4.00 vrednostih slik — en ducat — naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ!.
VSE DELO JE GARANTIRANO.
m -%m mm -mm: mm mmmmm 'memmwmm}
'........-..................... »»»rim.	- I I	1 .........'Ill I .......I
g	JOriN L MIHELICH,	1
I	. —ODVETNIK—	j
jo sodri j v armadi Združenih držav.	*
g	Pisarno pa vodi kakor poprej	^
i	HARRY L. EASTMAN	I
g	na 5514 St. Clair Ave.	|
g	V pondeljek torek, četrtek in petek zvečer ob 6. do 8. ure |
S	Telephon, O. S. Central — 5S21-W.	¥
i	SLOVENSKI TOLMAČI.	|
1 \ ' i I	\ !
j KODAK! I Ijj
f IN DRUGE	*
1 FOTOGRAFSKE fREBŠČINE
DAJTE MU
KODAK
V F Vk * ,	t
IZGOTAVLJANjE FOTOGRAFSKIH SLIK	|
,	Vsak zavitek stane 10 centov.	|
I FrecL H, Braiihlich	|
I	SLOVENSKA LEKARNA	• ■ I
1 1^53 E. 55th St., Cor. St. Clair Ave., Cleveland, O.	1
>jj "w	li?
M -.v. ';	..vr-r.T.TKT?^^
f| Telefon: Main 1441.	Telefon: Central 8821-W	{
' _	i
f •	Mihael S. Cereziii	j
|j	HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK	|
§ PISARNA: S03A ST. 4x4 ENGINEERS BUILDING,	(
■na četvrtem natstroplju.
'Sa Vooal St. Clair in Ontario ceste, blizu Public Square	i
CLEVELAND, OHIO.	J
j dhn Gornik
SLOVENSKI-TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVENUE
se priporoča za, nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
JAREM REVŠČINE
Po F. W. Dahlman poslovenil V.
I	(Dalje).
I Prav dobro sem razumel, kaj J mi je oče liotel povedati; tudi sem bil vajen ga.brezpogojno ubogati in zato sem na njegovo željo študiral pravo. Nekaj časa sem bil odvetnik in potem sem bil sodnik v Dublinu. Kakor vam znano, je
'mesto Dublin glavno mesto Irske I
|0b iztoku.Lissey-e z velikim mor-Jski.m pristaniščem. 'Jani sem se,s6-znaml s svojo prvo soprogo, sestro enega najbogatejšega. lastnika. ..ladij iz Belfasta, D'Leary po imenu. Zaljubil sem se vanju in poročila sva se proti volji njenega očeta, kajti družina D'Learly je bila strogo udana katoliškemu ve-roizpovedanju. Toda v kljub temu je bil najin zakon nad vse srečen. Imela sva dva ljubka otro-/__
čiča, dečka in deklico. Nikdar me ni moja dobra ženica razžaiila niti z najmanjšo besedico ali dejanjem, kakor samo na zadnjo,uro, ko je zapustila mene in otročiče, ter se podala na pot v večnost. O-mamljen do blaznosti sčm bil vsled tega udarca in bolesti za svojo ljubljeno soprogo.-. Le skrbi za odgojo mojih dveh otročičev in spominu prerano umrle pobožne soproge se imam zahvaliti, da nisem obupal. Komaj smo zagrebli mojo soprogo, sinček j.e bil star štiri leta in hčerka dve, ko je umrl tudi mpj oče. Postal sem naenkrat bogat mož. ker sem podedoval njegovo premoženje. Že davno sem se naveličal biti sodnik, posebno. ker sem moral soditi prepire med katoliki in protestanti, se mi je ta služba tako zamerila, da sem se tyj službi kar enostavno odpovedal. Šel sem nato na eno
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem predebel z zimskim obuvalom od najmanjše do največje mere. Kdor ima največjo nogo, naj se zglasi pri nas. Kajti pri nas se dobi : Ženske črevlje od najmanjše pa do mere 10. Moške, od mere 6 — pa do 14. Največji ljudje so lahko brez skrbi, da ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočam.
FRANK SUHADOLNIK
6107 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND OHIO.
Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Boxes ::
Vedno nybolse in najcenejše pri
THE STAR FURNITURE CO.
5824 ST. CLAIR AVE.
j GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY j	9ONDE KOT GOTOV DENAR
PAIN-EXPELLER
e postal domača beseda v vsaki slovenski družini •adi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah m » nadlogah.
Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje, j S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponapedb. a i Stari, pravi Pain-Expeller dobete lc v zavitku kot je i : tu naslikan. Pri kupovanju paziu. aa siirs. sramko, i na besedo Loxol in na nase ime. I Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih Ickar-• nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-■ ristneja kot pa za 3SC- kpr obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER & CO. /k"
74-SO Washington Street, New York ^^
DR. S. HOLLANDER,
DENTIST m
1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave. NAD LEKARNO.
Liberty bonde in vojno hranilne znamke se vzame kakor gotov denar.
SUre od 9. dopoldne cjo S. zvečer. Zaprto ob sredih \	popoldne in ob riedeljih.
NAZNANILO
IIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII
Posestva katera imamo mi za prodati so sledeča:
Eno posestvo na vogalu za več trgovin.
E110 posestvo na vogalu,za dve trgovini.
Eno posestvo, residence z 7 sobami.
Eno posestvo, residence s 12 sobami.
Eno posestvo, residence z 7 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, .residence z 8 sobami in kopališčem in garage.
Eno posestvo, residence z 9 sobami.
Dve posestvi, residence z 8 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 10 sobami in kopališčem.
Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčem in približno en aker sveta zraven, na Blvd.
Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu in zelo po ceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Zatorej bode v vašo lastno, korist če se oglasite pri nas pre-dno kupite kje drugje.
Imamo tudi zelo veliko-lotov v različnih lokalih po' nizkih cenah.
ST. CLAIR REALTY CO.
I	6313 ST. CLAIR AVE.

r
' ELEKTRIČNA. LUČ NAREDI DOM BOLJ PRIJAZEN.
Električna, luči popolnoma spremene ličnost tvoje hiše. — Dom zglpda čistejši, svetlejši in lepši. — Električne • luči ne povzročijo dima .in ■ ne zakade stropa, pohištva in stene.
Zakaj bi bili. brez, električne razsvetljave, ko vam naš plan za napeljavo elektrike v stare "hiše ponudi priliko, brez.da bi čutili stroške?—Našlkupčijski oddelek. Vam bb, z veseljem priporočil zanesljivega podjetnika,' ki. bo napeljal elektriko v hišo pod temi lahkimi pogoji.	'	. t-
THE ILLUMINATING COMPANY.
THE ILLUMANATING €0.
Illuminating Bidg., Public Square.
po'scstev v Limerick ob Shunno-r.u, ki sem ga podedoval po svojem očetu. Več let sem živel na svojih posestvih, ljubljen in spoštovan od ljudstva, katero me je volilo nato za poslanca v parlament. Prevzel sem poslansttvo in vet-let sem sedel v klubu pristašev Daniel O'Connela v londonski zbornici. Znano vam mora biti, da je imela Irska svoj lastni parlament do leta i8oi. Tega leta se je pa združil z angleškim parlamentom. Irskemu narodu stem ni bilo dane nobene olajšave, nasprotno je pritisk Anglije in njih "lordov" še huje stiskal irsko deželo in irski narod je ječal pod težo premoči in plakal- Prej samo povšna mržnja irskega naroda se je sedaj izpremenila v dejansko sovraštvo. Vkljubi temu. da sem bil strog protestant, sem podpiral 0'Connel-a v njegovem delu za irski narod in ta se je za svobodo svojega naroda čedalje bolj dvigal in jo zahteval. Vnel se je dejanski upor. katerega sem se tudi jaz u-deležil. S silo so zatrli upor in jaz sem z zdmgimi brezštevilnimi tipom i ki-bil vržen v ječo. Moja posestva je država zaplenila. Pet dolgih let sem ječal v Gibraltar-skill trdnjavah, v eni južnih točk dokler se nisem osvobodil. In od akrat se je še le začelo moje prave trpljenje.
Ni treba razlagati, kakšno hrepenenje sem imel videti moja o-troka po tolikoletni odsotnosti Kakor bi imel peruti, sem hitel preko morja v Belfast, kjer sem jih upal dobiti pri svojem svaku D'Learly, in se tam z njimi pove-seliti, kar bi .poplačalo vso moje ujetništvo in trpljenje — to je pogled na moje ljube otroke. Toda gorje! Otrok nisem dobil tam Tudi te so mi urppali. Kaj hočem še pripovedovati? S krvavečim srcem sem vzel slovo pred dolgimi leti od svojih otrok, zanašaj 6č se, da so v dob.rym varstvu. zato'sem hitel, da~bi jih zopet videl. Srečal sem svojega svaka pri vhodu n jegove., hiše v B.el-fastu.in spremil me je v najlepšo sobo svojega stanovanja.
"Kje je Daniel in kje je Mary?',' je bilo moje prvo in edino vprašanje po običjanem navadnem po-pozdravu.
"Obžalujem, dragi svak", je mrzlo odgovoril , brat moje pokojne žene. "tvoji otroci so pred nekaj leti neznano kam izginili. Zelo sem poizvedoval za njimi,' toda v kljub temu.še do danes nisem mogel nič. izvedeti o njuni usodi. Niti ne vem, če še živita ali sta že mrtva."
Ta navidez mirni,.s težavo priliznjen, toda mrzel in brezsrčno naglašen'odgovor bi bil skoraj povzročil mojo smrt. Mislil sem, da me zadene kap. Živci so se mi jc-li tresti in srčna žila je skoraj prenehala svoje delovanje.
"Usmiljen Bog!" sem s težavo vskliknil iz dušečih me prsi. "Tako nisem Mil oropan samo premoženja in moje lastnine, temveč * , najdražjega, kar sem imel — oro- 1
pan sem celo svojih otrok." | "Žal!" je pripomnil lizunsko 1 D'Learly.
"Zakaj mi nisi tega že prej sporočil. ko sem bil še v ječi?" sem zaklical in stopil proti njemu.
"Tvojo trdo usodo v ječi pač nisem mogel po svoji vesti povečati s tem, da bi ti še to naznanil," je odgovoril D'Learly, kateremu ;se je na očeh poznalo, da hoče z novo lažjo potrditi prvo laž. Čutil sem neko nagnjenje, da bi ga v njegovi lastni hiši podrl na tla in ga na mestu ubil. Toda jasna pamet je prevladala, da sem ostal miren in sem bil pripravljati poslušati ga še dalje, hoteč iz njegove izpovedi izvedeti podrobnosti in l , tako sem se oprijel te bilke, ki bi \ me slednjič privedla do mojih o-trok. Toda bil je dovolj zvit, da je znal skrivati vsako sumnjo, dasi sem bil prepričan,;da imam pred seboj uničevalca svoje sreče in zlo-H čine a za svojega svaka.
U "Toj-aj povej vendar, kaj se j< P zgodilo!" sem v kolikor so mi pri 13 puščale moči. mirno izpretrovoril
Sedel sem na stol in moj svak je sedel v naslonjač meni nasproti.
"Nekaj let po tem, ko si bil v ; ječi," je začel pripovedovati, "sem šel, da bi !eno mojih ladij, ki je bila namenjena v Calcutta, pregledal- Mil je silno lep dan in ker so me tvoji otroci večkrat prosili, naj jih vzamem enkrat seboj, da bodo videli ladijo, sem jih vzel seboj. Daniel je tikal samega veselja in mala Mary je skakala od Veselja."
* Svak je to pripovedoval brezbrižno, ne da bi slutil, kako je vsaka njegova beseda kakor oster meč rezala moje srce.
"Ladija je bila vzor vseli ladij in eden mojih najboljših kapitanov ji je zapovedoval. Pregledoval sem jo s pogledom izvedenca, ki ni samo ponosen na tako ladijo, temveč ima veselje s tem. Otroke sem med tem času izročil v o-skrbo kuharju na ladiji. On jima je razkazoval vse slike in podrobnosti na ladiji. Peljal jih je v kajuto kapitana in tam so se. kakor seni slišal prav dobro zabavali. Tako je potekla ena ura in ho tel sem iti domov. Sel sem v ka-pitanovo kajuto, toda o Hog — 'otrok ni bilo nikjer. Celo ladijo snip preiskali, toda otrok ni bi,]o - najti nikjer. Kuharja pa tudi ni ' bilo nikj.er, na ladiji. Izginil je.. Iskali smo ga in niti najmanjšega ' sledu ni bilo za njim. Kar utola-' žiti se nisem mogelju v svoji zine-
•	deti osti si nisem mogel pomagati ; v tej silho kpčljjvi in zagonetni
stvari. Kje so otroci? sem kričal ' nad nratrozi. Njih obrazi .so po-' bledeli strahu, njih kolena so klečala,, toda vsi so .znajevali z -gla-'., vami. da ne vedo nič o njih. Še
•	daises sem uverjen, da ni nobeden
•	niti pičice o tem vedel, kam so ■ izginili otoci. S potrtim srcem sem
zapustil svojo Uidijo, kajti v resnici s-em , ljubil otroke, kakor bi bili lastni.moji. Nato sem naznanil celi slučaj oblastem. Oblast me je podpirala v iskanju otrok, .toda vse zaman. Izginili so brez sledu."	....
Svak je obmolknil.
, "Kaj pa je pravzaprav tvoje mnenje, kam so izginili otroci," sem vprašal.
"Pp.mojih-mislih je dotični kuhar, katerega od takrat nisem več videl, šel na drugo ladijo in je naredil z lastnikom pogodbo za novo službo in je otroke vzel slučajno seboj. Mogoče je vendarle, da se. še povrne."
"Kajpada! .11 a, ha, ha!" sem se zakrohotal skoraj blazno od bolečin, ki mi jih je prizadejalo njegovo pripovedovanje.
"D'Learly, podlež!" sem vskliknil. "Izdal si samega sebe! Predobra veš sam, da je kuhar na tvoje povelje odpeljal na tvoji lastni ladiji moje otroke v Ca'cutto. Toda jaz grem in jih bom poiskal!
"\Y aldron O' Shaugene;ssy! Svak !" j.e zakričal," kaj pa misliš o meni?"
"Molči, pes!' sem zakričal in ikočivši. s svojega sedeža, sem mu irisolil gorko zaušnico.
"Samo eno besedo se še zlaži in I .ibijem te!"
(Dalje prih.) -o--
Novice iz Jugoslavije.
Razmere v Logatcu. Spodnji Logatec, u. novembra. Skozi Logatec gredo niažarški oddelki, oboroženi z ročnimi granatami. Semkaj prihajajo .italijanski ujetniki na vozeh ali pa na kopjih, ki so jih pokradli v pledju. Narodni svet v Spod. Logatcu' je protestiral proti .etabliranju in delovanju italijaske vojne komisije. Semkaj je dospela 12. divizija. Tukaj se mudeča čeho-slo-v.aška brigada, ki je sedaj skrbela za. red in-javno varnost, bode v najkrajšem času poklicana y do movino, zato je neobhodno po trebno, da pride sem naša jugo
slovanska vojska.
■--
Italijani na Čresu. Sušak, 11 nov. Italijanski ,pr - veljnik na Čresu je napravil 11 ■ prebivalstvo oklic, v katerim pr;
vi tudi. da so italijanske četo. zasedlo C'ros v imenu Zveznih držav in tudi v imenu Združenih držav Severne Amerike. Naroča, di vsi javni urad; in vsi občinski zastopi izobesijo italijansko zastavo. Z ozirpm ua to je nastalo med prebivalstvom veliko razburjenje. — Bati se je, da bi pri morebitnem plabiscitu to nasilno postopanje Italijanov kvarno vplivalo.
Italijani na Reki.
Reka, 10. nov. Za ponedeljek dne 11. t. mes se pripravlja velikanska proslava rojstnega dno italijanskega kralja. Vsi magistra tni uradi bodo zaprti. Admiral Reiner je obvestil velikega župana, da bo laška mornarica zjutraj, opoldne in zvečer po starem običaju izstrelila ladijske salve, zato naj bo prebivalstvo na to pripravljeno.
Častitko in javno zahvalo izreka kamniško občinstvo, med tem osem hvaležnih učencev-duhovni-kov, preč. g. zlatomašniku P. Raj-nerju Kokalj. prokuratorju v Ljubljani, ki je pred 50 leti nastopil težavno učitelsko službovanje v Kamniku, tu kot izboren učitelj in od leta 1880 dalje kot vodja deške šole in frančiškanski gvardi-jan plodonbsno deloval čez 20 let. Bog ga živi!
f Župnik Anton Teul. Kruta morilka, španska bolezen, nam je zopet pobrala najboljših enega! Po kratkem trpljenju ji je podlegel dne 30 oktobra č. g: Anton T.ettl, župnik v Bilčovsu. Porodil se je dne 28 maja 1878 pri Sv. Andreju na Jezerskem, bil j.e v ma-šniku posvečen dne 20. juilja 1902. Y šolah ga je podpiral zlasti pokojni komendator Val. Sit-in ah in je tudi pel novo mašo na Reberci, Vneto je deloval kbt kaplan v Pliberku, provizor v Gu-štanju. župnik v Jjilčovsu. Narodnega dela, se je vneto udeleže-j'Val. ko nam je zasijala svetla.zvezda Jugoslavije, je legel v prezgodnji grob, tako hitro za kanonikom Zekjm. - Svetila mu večna iluč
i f .Umrl je 9. t. m. v Dolskem pri Vidmu č. g. Miroslav Lenar-dič, ravnatelj gluhonemnice v pokoju Gorici ki je od italijanske vojske sem bival kot begunec 11a S]i. Štajerskem. Umrl je za špansko boleznijo, kateri se je pridružila pljučnica. Bil je zelo blag in pobožen gospod. Pogreb bo 12 t. m. dopoldne. Naj v miru počiva!
Delavski shod v Dev. Mariji v Polju se je vršil včeraj popodne Delavstvo se je udeležilo shoda v ze.lo velikem številu. Govoril je Ivan Gostinčar o Jugoslaviji in o pomenu demokratične države za delavstvo, llelavci so se bridko pritoževali čez razmere v tovarni. Povprečna plača delavstva v vevški papirnici je še danes sledeča: za delavce 3 K in 1 K dra-ginjske do,klade, to je 4 krone dnevno; za delavke 2 K 40 vin, in i K draginjske doklade, to je 3 !K"40 vin. dnevno. Cena papifju je narasti a v nervoznost, plače delavske pa so ostale iste. Delavstvo je sklenilo narodno vlado prositi pomoči, ker je absolutno nemogoče v današnjih razmerach živeti ob taki plači. Narodna vlada naj prevzame papirnico.
f Umrla je danes popoldne gospa Marija Milavec, Zalokarjcva tilica št. 9 v Ljubljani.; Pogreb bo v sredo popoldne. Bila je vrla na-ša somišljenica. N. v,; ni. p!
Zgubljeni sinovi se vr.ačajo., Po 1 ustanovitvi jugoslovanske drža-" ve je naenkrat odpadel pritisk " stare vlade glede na gotove starše. da vpišejo svoje, otroke v nem-" iške šole kot Nemce, in sedaj se, ti f j izgubljeni sinovi vračajo in priz-" na vajo, da so Slovenci. Na realki " n. pr. so mnogi starši vzeli svojo dečke iz nemških razredov in jih vpisali v slovenske. Prepričani smo, da bodo temu zgledu sledili še mnogi in, potem bo spoznalo pli-'i- či.nstvo, kako malo pravih N.em-1a cev jo obiskovalo ljubljansko re-
SLOGA, 30. JANUARJA, 1919.
KRIŽARJI
ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH
' Spisal: H. S1ENKIEWICH Poslovenil: POPRAVSK1
t ■ . __
Dalje.
"Po njem je J Po njem!" zakličejo Mazurji ter mu pribite na pomoč. Toda bik pokrije Zbiška s svojo glavo ter ga pritisne k tlom. j Od one strani, kjer je stai knez, pritečeta ona dva krepka branitelja. j toda bila bi prišla prepozno, ako bi ju na srečo" Ae bil prestrigel Čeh ! H lava, katerega je Jagjenka darovala Zbišku. Ta je pridirjdl v naglici. dvignil široko sekiro ter vsekal tura v .sklonjen zatilnik za rogovi,
• Udarec je bil tako grozen, da se je tur nakrat zvalil, kakor bi bil od strele zadet, kajti glava mu je bila skoro za polovico odsekana od : trupla. Na nesrečo pa je padlo turovo truplo na Zbiška. Oba branitelja ga sicer urno. kakor bi trenil, oprostila bikove teže, med tem skočita kneginja in Danuša s konja ter pritečeta prestrašeni k ranjenemu mladeniču.
Zbišek bled, ves polit s svojo in turovo krvjo, je skušal vstati, toda omahnil je zopet na kolena in, oprši se na roke, zamogel spregovoriti samo jedilo besedo :
"Danuška!"
Izpljunil j;e( množico krvi ter padel onemogel na tla, Danuška ga je hotela dvigniti, toda ni mogla, zato je jela klicati na pomoč. Kmalu so obkoljili Zbiška od vseh strani j. Drgnili so ga s snegom ter vlivali 11111 vina v usta. Končno pa zapove logar Mrakota iz Mo-carjeva, da naj ga polože na kožuhovino, da mu ustavijo kri s pomočjo mehke lesne gobe.
"On ostane živ, ako ima zlomljena šatiio rebra, če le ni poškodovana hrbtna kost," spregovori, obrnivši se h kneginji.
Druge dvornice so pomagale lovcem, ki so imeli opraviti z gospodom de Lorcbe. Obračali so ga ne vse strani, iskali pa njegovem oklepu sledove ran. toda našli niso ničesar. Tur se je maščeval poglavitno na konju, kateri je ležal že mrtev na strani s svojimi črevi pod trebuhom. ,
Gospod de Lorcbe ni bil nikjer ranjen. Omedlel je le od padca Kv imel, kakor se je pozneje pokazalo, desno roko spahneno.
Sneli so mu čelado! in ko so mu vlili vina v usta, se je takoj zavedel, odprl oči in videč seboj skrbna obraza dveh mladih, zalili dvornic, je rekel po nemški:
"Gotovo sem. že v raju, ker vidim angelje nad seboj." •
Dvornici ga res nista razumeli, kaj jima je rekel, vsekakor pa sta bil) veseli, da se je prebudil in spregovoril, torej sta se mu nasmehnili in ga s pomočjo drugih lovcev dvignili s tal. Začutivši bolečino v desni roki, je nekoliko zakričal, opiraje se z roko ub jednega teh "angeljev" ter stal nekaj časa nepremično, boje. se prestopiti, ker se ni čutil povsem trdnega v nogah. Na to se je š« ozrl z mračnim pogledom po borišču, zagleda! sivo truplo bika, ki -se mu je bližini zdelo še dokaj večje, nekoliko dalje pa je zagledal Danuško, kako je lomila roke nad Zbiškom, ter samega-Zbiška, ležečega na kožuhovini,
„Ta-le vitez mi je pritekel na pomoč?" vpraša. „Ali je živ?"
"lludo ranjen je," odvrne jeden dvornikov, ki je razumel nemški.
"Ne ž njim, marveč zanj se hočem boriti od danes zanaprej!' reče Lotrinčan.
V tem hipu dospe k njemu knez, ki je doslej stal pri Zbišku, ter ga jame hvaliti, da je s svojim drznim dejanjem rešil nevarnosti kne-ginjo in druge gospodičine in nemara jim rešil celo življenje, vsled česar tudi, razun vitežke nagrade, zasluži hvalo vseh'sedanjih ljudij . kakor tudi njih potomcev.
..Dandanašnji", je dejal, „je čimdalje manj pravih vitezov hodi po' svetu, radi tega pa bodite moj gost čim najdalje ter ostanite bodisi celo vedno v Mazoviji, ker ste si pridobili mojo naklonjenost, ljubezen ljudstva pa si tudi lahko pridobite s svojimi krepostmi."
Slavohlepno srce de Lorche-jevo se je kar tajalo pri teh besedah; ko je pomislil, kakšno pohvalo si je pridobil v daljni poljski deželi, o kateri so tako čudne reči pripovedovali na zapadu, skoro od samega veselja ni čutil bolečin v spalmeni'rami. Vedel je, da vitez ki se bo mogel pa brabantskem ali na burg.undskem dvoru pohvaliti da je na lovu rešil življenje mazoveški kneginji, bo odslej hodil v slavi kakor v solncu. Pod vtisom teh mislij je hotel takoj iti h kneginji in jej kleče Obljubiti zvestobo v službi, toda kneginja in Danuša sta imeli opraviti z Zbiškom.
Zbišek se je čez trenutek zopet zavedel ter se Danuši prijazne nasmehnil in dvignil roko k čelu, pokritemu z mrzlim znojem, nate pa je znovič omedlel. Izkušenj lovci. vide. kako so mu omahnile roke iii usta ostala odprta, so šepetali; da ne ostane živ, toda še, bolj iz kušeni Kurpijci, izmed katerih je že marsikateri nosil na sebi sledove medvedjih tac, mrjaščevih zobov ali zubrovih rogov, so trdili da ako je: zadel rog zubra viteza med rebra ter mu nemara katero od njih zlomil, da je vsekako še hrbtna kost cela, ker sicer se ranjenec niti za trenptek ne bi mogel dvigniti. Kazali pa so tudi na to, da na mestu, kjer je Zbišek padel, je bilo dokaj nanešenega snega, kar ga je tudi rešilo, kajti žival, pritisnivši ga. mu ni mogla zmečkati prsij niti zlomiti križa.
Na>Y)e*rečo knezov zdravnik, duhovnik Višonjek iz Deyane, iy bil na, tovii, das'i je bil običajno navzoč, kajti moral je peči hpstijc 11a dvoru. Čeli H lava ki je to poizvedel, je Stekel po njega, -med tem pa so odnesli Kurpijci Zbiška na hosilnicah, s kožuhovino obloženih, na knežji dvor. Danuška je hotela iti poleg nosilnic peš, toda kneginja jej . je to ^branila,- kajti pot ,je .bila dolga in v gozdu dokaj snega. Vsem pa je bilo tudi največ mar za to, da Zbišek čim poprej, dospe, v stanovanje. Križarski starosta, Hugo von Danveld, je pomagal deklici zasešii konja, in potem jezde tesno poleg nje z ljudmi, ki so nesli Zbiška. jej' je dejal po poljski" tako tiho, da ga je le ona sama slišala:
•'Imam v Sčitni čudodelni balzam, katerega sem dobil od nekega puščavnikav hercinski hosti, tega bi vam mogel v treh dneh prinesti."
"Bog vam to povrni!" mu odvrne Danuška.
Bog zapisuje vsako dobro delo, ali pa se ne smem tudi jaz nadejati od vaii kake nagrade?	\lti 1 -f'
"Ali s čim bi vas mogla nagraditi ?"
Križar se pomakne s konjem še ti-.-koliku bliže, nekoliko je omahoval, na to pa rekel;
"V našem redu so razun bratov, tudi sestre. Jedna njih prinese čudodelni balzam in takrat še le spregovorim o nagradi."
V.
Zdravnik Višonjek je zavezal Zbiškove rane ter se prepričal, da ima zlomljeno le jedno rebro, toda prvi dan še iii mogel biti porok za to, da mladi vitez zares ozdravi, ker ni bilo piano, če se mar v ranjencu ni zaobrnilo srce, ali če sc v njem niso pretrgala čreva. Tudi gospod de Lorcbe je proti večeru oslabel tako da se moral vleči, in drugega dne ni mogel ganiti niti rok niti nog brez velikih bolečin v vseh kosteh. Knjeginja in Danuša sta s pomočjo drugih dvornic oskrbovali bolnika.ter kuhali za nju po predpisu zdravnikovem razna mazila in zdravila. Zbišek je bil težko ranjen ter je pa sedaj pljuval krvi, kar je zdravnika Višonjka zelo vzmeinirjalo.
Bil je pa pri polni zavesti, in drugega dne. dasi je bil še zelo slab, ko je poizvedel od Danuše, komu se ima" zahvaliti za- življenje, je dal poklicati k sebi H lavo. da bi ga zah valil in ga za to nagradil. Pri tem se je moral nehote spomniti, da mu ga je bila poslala Jagjenka, in ako bi ne bilo njenega dobrotljivega srca,, da bi bi! gotovo pogonih
Pri spominu 11a to 11111 je bilo jako hudo, kajti čutil je. da tej plemeniti deklici tega nikdar ne bo mogel povrniti, marveč da jej bo namesto tega naprestano povod tuge in žalosti. Večkrat je sicer rekel sam sebi: ..Saj se ne morem razkosati na dve 1 plati!" vendar ipa 11111 je na dnu duše ostalo nekako očitanje vesti, in Ceh H lava je še bolj razburil ta njegov duševni nemir.
,,Prisegal sem svoji gospodinji 11a svojo pleinsko čast", je dejal, j ..da vas hočem čuvati, to torej tudi storim brez vsake nagrade. Vi, j gospod, morate njo ne pa mene zahvaliti za svojo rešitev."
Zbišek mu ni odgovoril, marveč je le težko dihal. Se je nekaj časa molčal, potem pa je dejal:
..Ako ini zapoveste, da naj,grem v Bogdanec, pa odilem. Nemara bi radi videli starega gospoda, kajti sam Bog ve, kako bode z ! vami".
,,'Kaj pravi zdravnik Višonjek?" ga vpraša Zbišek.
,,Zdravnik je dejal, da se to pokaže o mlaju, do tega časa pa ! imamo še štiri'dni."
„Torej bi bilo nepotrebno iti v Bogdanec, ker jaz bodisi poprej umrem nego stric pride, ali pa ozdravili."
,,Torej pa pošljite vsaj pismo v Bogdanec. Sanderus vam vse čisto napiše. Tako vsaj poizvedo za to in doda za kako sveto maše."
„Daj mi sedaj mir, ker sem slab. Ako umrem, vrneš se v Zgo-relice in poveš,-kaj se je bilo pripetilo, potem pa naj dajo za maše. Mene pa pokopljejo tukaj ali v Tehanovem."
,.Gotovo da v Tehanovem ali v Prasnišu. Tu v gozdu pokopavajo le Ktirpijce, nad katerimi potem tulijo vdlkovi. Čul sem. pa tudi od služabnikov, da se knez čez dva dni vrne z vsem dvorom v Tchanov in potem odrine dalje v Varšavo." ' '
.-.Tukaj me vendar ne puste," Odvrne Zbišek. '
In res sc tudi ni motil, kajti kneginja je še tega dne poprosila kneza, da bi smela ostati z Danušo, z' tlvornicami hi z zdravnikom Višonjkoin v lovskem gradiču, kajti'1 ta: zdravnik nikakor ni hotel dopustiti, da bi Zbiška še sedaj prepeljati V PrasnisJ Gospodu de Lorcbe se je čez dva dni že dokaj zbbljšalo, da je že zapustil posteljo; ko je pa izvedel, da gospe ostanejo,: je' Ostal' tudi' ou, hote jilV spremiti ob času-vrnitve ter jih braniti pred vsako nez^Otio, ako bi jih I na poti'slučajno napadli ,,Saračeni.":"Od^Od,bi' ■ se; jmefi vzeti oni Saraceni, s tem vprašanjem se tirifefi- Lotrinčan nT ukvarjal. Na daljnem zahodu so sicer tako imebovaii: Litvihe, toda od teh ni mogla pretiti nobena nevarnost Kiejstutbvi hčerki, rojstni sestri Vi-toldovi in strinji mogočnega krakovskega kralja' ^ligiela.
Toda gospod de Lorcbe je precej dolgo bival med Križarji ter je navzlic vsemu, da je čul v Mazoviji 6 'poivrsččhju Litve in o dveh kronah na glavi jednega vladarja, bil1 vsekako prepričan, da se od Litvinov tie more pričakovati nič dobrega. Tako So mu govorili Križarji. 011 ]ia še tudi ni izgubil vere.v njihove besede.
Med tem se jc pripetilo nekaj, kar je padlo nalik sere i med križarske goste in kneza Januša. Dan pred knezovim odhodom sta dospela brata Gotfried in Rotgier, ki sta bila ostala v Tehanovem. in z njima je dospel neki gospod de Fourci, kot prinašalec kaj neugb-j dne novice za Križarje. Zgodilo se je, da zamejili gostje, ki so bili na obisku pri križarskem starosti v Lubovem, oni gospod de Fourci, i gospod de Bergov in gospod Majneger, oba potomca za Križarje zaslužnih rodbin, ko sta slišala vsakoršnih novic o Jurandu iz Spihova, se niso niti trohice prestrašili, marveeč so celo sklenili, pozvati slavnega viteza na boj, hote s.e prepričati, ali je zares tako strašen, , kakor ga slikajo. Križarski starašina je temu kajpada nasprotoval, , sklicuje se na mir med redom in mazoveškim knezom, končno pa jc ' v nadeji, da se nemara reši groznega soseda, sklenil, zatisniti oči ■ nad to zadevo ter ni dovolil samo v ta bojni pohod, marveč jim še - dal'svoje, oborožene vojake s seboj. Vitezi so poslali poziv Jurandu, kateri je dospel urno pod pogojem, da oni odpošljejo svoje ljudi na-) zaj in da se vitezi sami z njim in z dvema njegovima tovarišema ) poskusijo na meji med Spili,ovim in Prusijo. Ker pa oni-svojih vojakov niso hoteli odposlati, niti odstopiti spihovske zemlje, jih je na-kidel on,-njihove vojake pobil, gospoda Majnegerja s kopjem pre-todel in gospoda de Bergova ujel ter vrgel v podzemlejsko spriho-'sko ječo. De Fourci j edini -se je rešil in po tridnevni blodnji po nazoveškili gozdih dospel' h Križarjem in poizvedel od ogljarjev, la oni prebivajo v Tehanovem. I-lotel je pred vsem drugim podati ■-toper juranda knezu tožbo, da ga 011 kaznuje ter mu zapove, da de Bergova izpusti iz ječe.
Ta novica je pokvarila dobre odnošaje med knezom in njegovimi gosti, kajti ne le novo dospela Križarja, marveč, tudi Hugo von Danveld in Siegfried de Loeve so je,li zahtevati od kneza, naj vendar enkrat vstreže zahtevi križarskega reda ter reši mejo razbojnika in ga strogo kaznujte za njegove grehe. Zlasti jc -še Hugo von Danveld, ki je imel še davne račune z Jurandom, 11a katere se je bolestjo in sramoto spominjal, koprnel po osveti.
„Mi §e hočemo pritožiti celo pri našem velikem mojstru," je delal ,011 ako ne desežemo pravice od vaše knežje milosti, nam jo odmeri on. pa naj bi sc potegnila za rajbojnika vsa Mazovija."
Toda knez, ki je bil sicer'kaj mirne nravi, se jc razsrdil ter de-jal: '
„Kakšue pravice neki zahtevate? Ako bi bil vas Jurand prvi uipadel, vam vasi požgaj, vam črede odvzel in vam ljudi pobil, tedaj b'i ga gotovo pozval 11a sodbo in mu odmeril kazen: Toda vaši so ga sami izzvali. Vaš starosta jim je dal celo oborožene vojake s seboj, in kaj je storit Jurand? Sprejel je poziv ter je samo želel, naj oboroženi ljudje odidejo. Kako naj ga kaznujem'ali pozovem na sodni jo'. Dražili ste groznega moža; katerega se vsi .boje, in prostovoljno ste si nakonali nesrečo na svojo glavo — kaj torej še hočete? Ali naj mu mar z.apovem, da se bi branil, kadar ga napadete?"
„Križarji ga niso napadli, marveč samo gostje, tujezemski vitezi," odvrne Hugo.
,,Za gosteje vaš red odgovorem in vrhu tega so bili ž njim tudi ljudje iz lubovske posadke.
„Ali je mar imel naš starešina prepustiti mu svoje goste, da jih 011 pokoljc?"
Na to sc knez obrne k Siegfri.edu in reče: ,,Glejte, kako se spreobrača pravica v vaših ustih; ali mar ta vaša zvijača ne žali Boga?" • Siegfried 11111 odvrne:
,,Gospod de Bergov mora biti rešen iz ječe, kajti možje njegovega rodu so bili starašine križarskega ■ reda ter so doprinesli mnogo velikih zaslug svetemu kžiu."
V,Ali Majnegerjeva smrt mora biti maščevana." doda Hugo von ; Danveld.
Ko je knez to slišal, si odgrne lase na obe strani, 11a to stopi s klopi in pristopi k Nemcem z jeznim licem; toda še pravočasno se spomni, da so oni njegovi gostje, torej se premaga in. položlivši j Siegfriedu roko na ramo, reče :
Čujte, starešina, vi nosite križ 11a svojem plašču. Odgovorite mi ! po svoji vesti pri tem križu, ali je imel Jurand prav ali ne?"
,,Gospod de Bergov mora biti rešen i/, ječe," odvrne Siegfried de Loeve.
Nastalo je za trenutek molčanje, 11a kar reče knez: ..Bog mi daj potrpežljivost!"
Siegfried pa nadaljuje z ostrim, rezkim glasom: ,,Ta krivica, ki nas je zadela v osebah naših gostov, daje nam novi povod za pritožbo. Odkar obstoji naš križarski red, nam še nikdar ni v Palestini, ni v Sedmograški, niti na Litvi nihče ni storil toliko zlega nego ta razbojnik iz Spihova. Vaša knežja milost! Mi zahtevamo pravico ne le za jedno krivdo, marveč za tisočere, ne za jeden boj, marveč za petdeset bojev, ne za jedno prelito kri, marveč za več let trajajočih takih zlih dejanj, radi katerih bi nebeški ogenj moral požgati ono gnezdo zlobe in okrutnosti j. čegavo vpitje ondi kliče k Bogu za maščevanje? Naše? Čegave solze? Naše! Za- > man smo se pritoževali, zaman zahtevali pravične sodbe. Nikdar nam ni bilo vstreženo."
Knez Januš je pokimaj z glavo in odgovoril: ,,1-Iej, nekdaj so bili' Križarji pogostoma gostje na Spihovem in j Jurand ni bil vaš sovražnik, dokler mu ljubljena žena ni poginila pod vašimi rokami. Kolikokrat ste ga že napadali, hote ga ugonobiti. takisto kakor sedaj radi tega, da je izzval in premagal vaše viteze? Kolikokrat ste naščuvali nadenj razbojnike, kolikokrat streljali po njem iz gozda z loki? Resnica, da vas je nadlegoval tudi 011, ker ga je gnala želja po osveti; toda ali mar vaši vitezi, ki sede 11a vašem ozemlju, niso napadali mirnih ljudij V Mazoviji, pobrali jim črede ter pomorili može, žene in otroke? Ali ko sem se pritožil velikemu mojstru radi tega, mi je odvrnil iz Marburga: „To so navadni mejni prepiri!" Dajte mi torej mir, tu ni prilično, da se prito-žujete. vi, ki ste mene samega vjeli v mirnem času neoboroženega v moji lastni deželi, in ako bi vas ne bilo strati' pred jezo krakovskega kralja, pa bi nemara tičal še sedaj v vaših ječah. Tako ste poplačali metli, ki sem potomce rodu vaših dobrotnikov. Dajte mi mir, vi nimate vzroka, govoriti, o pravici."	; . .,.,,
Ko so Križarji to slišali, so pogledali neštrpljivo drug drugega, ker jih jc bilo sram, da je knez omeni! svoje jetništvo pod Zlotorijo pred gospodom de Fourcijem in Hugom von Danveld, in hote obrniti govorico na drugo stran, mu rečejo:
..Z vašo knežjo milostjo se je zgodila pomota, katero smo popravili ne iz strahu pred krakovskim kraljem marveč radi pravice ; za mejne zadeve pa naš veliki mojster ne more biti odgovoren, kajti kolikor je kraljevin na svetu, povsod se dogajajo take nerpilike na meji."
" „To sedaj sam praviš, sicer pa zahtevaš, da naj Juranda obsodim. Kaj hočete?"	j
„Pravico in kazen".
Knez stisne svojo koščeno pest in ponovi:
..Bog. daj mi potrpežljivost!"
,.Naj vaša knežja milost pomisli tudi na to." nadaljuje Danveld.. ..da naši svojeglavci najiadajo zgolj posvetne ljudi, ki ne spadajo k našemu plemenu! vaši pa se dvigajo celo zoper naš križarski red. i" s tem žalijo samega Odrešenika. Kakšne muke in kazni so tudi dovolj velike, da se kaznuje one. ki delajo krivico svetemu kri-zii r
„Čuj!" reče knez. „Ne sklicuj se na Boga, ker njega ne preva-
riš".
In položi vsi roko 11a Križarjevo ramo, ga potrese tako, da seje ta takoj zavedel ter spregovpril z nežnejšim glasom;
..Ako je resnica, da so naši gostje prvi izzvali Juranda in da niso hoteli odposlati svojih ljudij, tega res ne morem odobrovati; tu pojde le za to. ali je jurand zares sprejel poziv?"
Po teh besedah pogleda gospoda de Fourci-ja ter mu daje z o-čmi znamenje, naj taji. Ta pa, bodisi da ni mogel ali ni hotel tega storiti, je dejal:
.Jurand je hotel, da naj odpošljemo svoje ljudi ter da se bori 011 sam z dvema tovarišema z našimi tremi."
„Ali je to res?"
..Na moje čast! Jaz in Bergov sve se strinjala s tem, toda Majneger tega ni hotel."
Knez pa spregovori:	•
..Starešina iz Sčitne, vi veste bolje od vseh drugih, da Jurand ne odbije nobenega poziva".
Na to se obrne k navzočim ter reče:
„Ako. ga kateri od, vas hoče pozvati na dvoboj, bodisi že peš ali na konju, dam mu jaz svoje dovoljenje. Ako bo Jurand ubit ali vjet, pride-gospod de Bergov brez odkupnine iz ječe. Od mene ne terjajte ničesar več, ker tudi ničesar ne dosežete".
Po teh besedah nastane globoka tišina. Hugo von Danveld. Siegfried'de Loeve, brata ^Rotgier in Gotfried so bili sicer hrabri možje, Vendar pa so predobro poznali groznega junaka iz Spihova, da si torej niso želeli ž njim boja 11a življenje in smrt. Tega si je mogel drzniti le kak tujec, kakor gospoda de Lorche, ali de Fourci, toda de Lorche ni bil navzoč na tem razgovoru, de Fourci pa se še doslej ni otresel strahu, ki ga je doživel.
..Enkrat sem ga videl", je jiamomljal potihoma „in nočem ga videti več".	'
Siegfried Loeve pa reče:
„Nam Križarjem ni dopuščeno dvobojevati se brez dovoljenja samega mojstra in vrhovnega maršala; sedaj pa tudi ne iščemo dovoljenja za dvoboj, marveč to..da naj bo Bergov rešcuAiz sužnosti. Jurand pa kaznovan s smrtjo".
j	(Dalje prih.)
Nismo -vsi enako ustvarjeni. , Nekateri ljudje so obdarjeni s posebno močno naravo, ki se lahko zoperstavi raznim razvadam, ki 50 drugim pogubonosne. Take izjeme pa samo potrdijo da je najbolje za človeka ako se drži src- j dnje meje v vseh rečeh ter se drži starega recepta: Skrbi za čistost prebavnih organov. Želodec jc j glavni sedež zdravja, in če je iz-čiščen, izgine vsak nered. Sledeče pismo je vredno da se prebere:
Shiner, Texas. December 31, | 1918. Moja žena je bila bolna 4. leta. Poskusila je razna zdravila I brez uspeha in je konečno začela ' jemati Trinarjevo Amerikansko j grenko vino. Danes je popolnoma , zdrava in Trinarje zdrav-bio-greh-ko vino je najbolj priljubljeno zdravilo v naši hiši. Frank Dor-nak." — Jemlji to zdravilo za -zdravje, prodajajo ga vsi lekar- | narji. Cena .$1.10. Kupi tudi Tri-nerjevo laneno olje danes, — zna , se zgoditi, da ga boš jutri potre-boval. Je nfeprekosljivo za reu-matizem, trganje, izpahnenje, o-teklino, ozeblino i. t. d. V lekarnah 35 i 65 c., po pošti 45 in 75c. Joseph Triner Company, 1333-1343, S. Ashland Ave., Chicago, 111.
National DrugStore
Slovenska Lekarna i vogal St Clair in 61 ceste.
Naša 'IekaTnii -jt tekom svojega---"] Dbstanka postala znana kot naj-.J ooljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, sveža in dobra zdravila. Z vso skrbjo.,tudi izdelujemo zdravila po zdravniških predpisih.
Kadar dobiš od zdravnika predpis za zdravila, pridi vselej k tj'am iti boš zadovoljen.
Naša zdravila so vedno sveža.
OBRESTOVATI
Se prične vsaki dan
kadar naložiš v
LAKE
SHORE
BANK
Obresti se plačujejo do dneva, ko vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji. ■
St. Clair and E. 55. St. • Prospect and Huron Rd Superior and Addison R
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi.
Franks Dry CleaningCo.
Telefon: Central in Rosedale 5694. j Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. COLLIN WOOD — PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD.
Na prodaj je nova zidana hiša
z g sobami, kopališče zdolaj in zdolaj ini zgoraj. Gas Elektrika in Furnace. V bližini slovenske cerkve v Collinwood. Oglasite se na 152x8 Homes Ave.