DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 93 Sreda, 18. novembra 1936 Leto XI Francoski socialisti za vlado Zaupnica Blumu na pariSki socialistični konferenci Dunajski trikot ali rimski pakt Dunajska konferenca Italije, Avstrije in Madžarske Na Dunaju sta se najprej posvetovala grof Ciano in kancler dr. Schuschnigg. To sta italijanski zunanji minister in avstrijski. Pozneje je prišel na posvetovanja še ogrski zunanji minister. To je bila konferenca rimskega pakta. Posvetovanja med grofom Ciano in avstrijskimi kanclerjem, kakor trdijo celo italijanska poročila, niso prinesla velikih presenečenj. Iz tega sledi, da so bila zaupna ter imajo namen urejevati najprej avstrijska vprašanja, vsiljivost Nemčije proti vzhodu in madžarske zahteve z ozirom na kolaboracijo rimskega pakta in male antante v srednji Evropi. Morda je imela Italija prvotno bolj pozitiven program, preden je stavila Anglija Italiji konkretne predloge glede sporazuma o sredozemskem vprašanju, ki je za Italijo prav bistvenega pomena. V temi sporazumu predlaga Anglija Italiji l. sporazum o pomorskih oporiščih, ki bi bila deloma skupna za obe mornarici; 2. razmerje o ojačenju mornariških sil obeli držav in 3. sodelovanje obeh mornaric, da se obdrži sedanje stanje na Sredozemskem morju. Z ozirom na ta predlog je Italija zadnje dni nekoliko preokrenila svojo politiko ter hoče s svojimi konferencami na Dunaju zavrniti nemški vpliv, odvrniti Avstrijo in Ogrsko iz sfere nemškega vpliva, zlasti tudi s temi, da rešujeta svoja vprašanja (habsburški problem, ogrski revizionizem, oborožitev in formo države itd.) kot notranja. Če že^ ne več, obljublja Italija obema državama, da ju bo moralno podpirala. Razumljivo je, da Italija želi zbližanja z malo antanto in najbrže tudi z balkansko zvezo, ker bo imela, če sklene z Anglijo sredozemsko pogodbo, mnogo več neovirane prilike, da naveže s temi deželami gospodarske stike, ki jih danes po svojem položaju najbolj potrebuje. V Berlinu čutijo ta veter. Zato si na vse načine prizadevajo, kako bi povečali svoj vpliv v teh deželah. Po nalogu Hitlerjevem je nemški poslanik von Papen že interveniral na Dunaju, dr. Schacht pojde v Ankaro, da dobi več stikov s Turčijo. Dogodki kažejo, da se Italija in Nemčija resno pripravljata na konkurenčno borbo, katera dežela si bo pridobila več vpliva in trga po teh deželah, kar znači preorientacijo politike v Evropi. Obvezne posredovanje dela na čehoslovaSkem Na Čehoslovaškem je stopila dne l. oktobra v veljavo naredba o obveznem posredovanju dela. Po tej narcdbi morajo delodajalci vsako prazno ali izpraznjeno delovno mesto javiti v 24 urah pri javni posredovalnici dela, tudi, če so že javili privatni posredovalnici. Posredovalnice se pri posredovanju ozirajo na posebne potrebe službe, telesne in strokovne sposobnosti ter osebne in rodbinske razmere. Prednost imajo delavci, ki so bili morda odpuščeni iz obrata zaradi pomanjkanja dela. Razširjeno predsedništvo francoske socialistične stranke je imelo v nedeljo konferenco v Parizu. Konferenca je politiko Blumove vlade odobrila z 2990 glasovi (proti 361). Blumi je izjavil na tej konferenci, da socialisti s svoje strani nikdar ne bodo prekinjevali samolastno z ljudsko fronto, ki ima določen program. Leon Blum se je zadovoljivo izrazil o prijateljskih odnošajih med Francijo in Anglijo. Trudili se bomo za boljše odnošaje z Nemčijo ne da bi prezirali interese srednje in vzhodne Prusije. Francosko-so-vjetskoruska pogodba ima za nas popolno veljavo. S. Leon Blum odgovarja Thorezu Nedavno tega je vodja komunistične stranke v Franciji na nekem zborovanju napadel vlado in zlasti še s. Leona Bluma, češ, da je do-beršen del akcijskega programa ljudske fronte še vedno neizpolnjen. Na to je odgovoril s. Blum na nedeljski socialistični konferenci v Parizu tako-le: Pred kratkim je naš s. Thorez vzel program ljudske fronte v roko in je, čitajoč paragraf za paragrafom, naštel mere in reforme, ki so tam označene, pri vsakem paragrafu pripominjajoč: »se še ni pričelo«,« »samo do polovice uresničeno«, »obljubljeno«. Jaz sam sem« na zadnji seji parlamenta (pred zaključkom zasedanja prejšnjega in otvoritvijo novega jesenskega zasedanja, op. ur.), čital na sličen način in sem k vsakemu prečitanemu paragrafu pripomnil: »uresničen«. V Beogradu so se pretečeni teden vršili razgovori mled socialisti in predstavniki združene opozicije, katerih so se udeležili s. Topalovič in Balugdžič, za demokrate dr. Ribar, za zemljoradnike Jovanovič in še nekateri vidnejši predstavniki. Časopisje posveča tem razgovorom veliko pozornost. Razburja pa se reakcionarni tisk, zlasti »Obzor« na Hrvaškem, ki je proti temu, da bi internacionalni socialisti sodelovali v združeni opoziciji. Stvari se seveda razvijajo proti volji te gospode. Sodelovanje socialistov z združeno opozicijo je gotovo dejstvo. Tako je n. pr. v Vojvodini za predstoječe občinske volitve dogo- Nemčija je odpovedala pogodbe o rečnem brodarstvu po nemških rekah. Nekaj pogodb je že bilo v veljavi, druge so bile pred zaključkom. Po tej kršitvi verzajske pogodbe so najbolj prizadete Belgija, Cehoslovaška, Francija in druge dr- Kako le sva s Thorezom mogla priti do tako različnih zaključkov, čeprav sva se oba posluževala iste metode? Iz jako enostavnega razloga: Maurice Thorez je čital program ljudske fronte, dočim sem jaz prečital od večine in tudi od naših komunističnih prijateljev z velikim odobravanjem sprejeto vladino izjavo. V tej izjavi, za katero je dobila vlada soglasno zaupnico tudi vseh komunističnih poslancev, sem prečital tiste v programu ljudske fronte predvidene reforme, za katere smo obljubili, da jih bosta sprejeli obe zbornici še pred zaključkom zasedanja. Glede nevmešavanja v španske zadeve je rekel Blum«: »Niso se uresničile vse naše napovedi v zvezi z nevmešavanjem. Domnevali smo, da bodo odgovori hitrejše dospeli; tudi smo se morda V francoski zbornici je desničarski poslanec Becquart ponovil laži o notranjem ministru s. Salengru, da je bil v svetovni vojni preganjan zaradi dezertacije. Levičarji so protestirali, ker je že davno dokazano, da je ta trditev laž. Za obrckovalnimi izjavami Bac-quarta se je oglasil k besedi Blum in ko je govoril nekaj besed, so desničarji s kravaliziranjemi preprečili Blumovo izjavo. Socialisti in komunisti so nato navalili na desničarje in je prišlo pri tem do pretepa. vorjen skupen nastop med socialisti in združeno opozicijo. Boj za resnično demokracijo bo počasi združil vse pozitivne sile. Tega se seveda boje vsi tisti, ki jim služi demokracija samo kot fraza in okrasek in ki pod pojmom svobode razumejo pravico neoviranega preganjanja in sadističnega znašanja nad svojimi političnimi nasprotniki. Velik socialistični shod v Valjevu Preteklo nedeljo, dne 15. t. m. se je vršil v Valjevu velik socialistični shod, na katerem je govoril s. Živko Topalovič. zave. Francija predlaga skupen protest interesiranih držav. Izzivanje ima dvojen namen: zbujati vznemirjenje in notranjo propagando. Koliko časa bo mednarodna politika še mirno prenašala izzivanja? varali glede obsega nemške in italijanske pomoči. Ako bi ne bili predlagali pakta o nevmešavanju, bi bila grozila Evropi nevarnost splošne vojne pod najstrašnejšimi pogoji. Česar smo se bali, je bilo to, da bosta Italija in Nemčija izrabili kakšen incident in pričeli z vojaško intervencijo. Baš, kar se te stvari tiče, je bil položaj za socialistične ministre posebno kočljiv. Delavski razred ni mogel dopustiti, da bi se ga vpletlo v neko zadevo, za katero ni mogel v naprej vedeti, kako bo končala. To sem tudi povedal v svojem govoru v Lunaparku, pred več desettisočglavo množico, ne da bi se bal, da bom izžvižgan, iz enostavnega razloga, ker semi smatral kot svojo dolžnost, da povem, kar mislim. Nemčiji se bomo vedno skušali približati, toda mi se bomo vedno zanimali za srednjo in vzhodno Ev- Po pomirjenju je Blum nadaljeval izvajanja ter je zbornica končno glasovala o zaupnici vladi. Zaupnica je bila sprejeta s 374 glasovi, proti 201 glasu. In ko je šlo za to, da so trditve o sodrugu Salengru lažnjive, je zbornica izrekla zaupnico celo s 427 glasovi in so glasovali za nezaupnico le 103 poslanci. S tem je zaupnica s. Salengru defenitivno doprinešena in laži desničarske reakcije o-vržene. Ljudska fronta v Frandji ostane V soboto zvečer so v Parizu priredile mnoge levičarske organizacije skupno manifestacijsko zborovanje, na katerem so ugledni politiki manifestirali za enotnost ljudske fronte, češ, da različna nazira-nja v nekaterih vprašanjih ljudske fronte ne morejo in ne smejo rušiti. Obžinske volitve Občinske volitve v Drinski banovini Uradno poročilo Agencija Avala razglaša rezultat občinskih volitev, ki so se vršile i dne 8. novembra t. 1. v Drinski banovini: Volitve so končane v 431 občinah, v 6 je pa glasovanje odgodeno. Agencija Avala razpošilja sledeče rezultate: JRZ je dobila 316 občin, ali 73.32 odst., združena opozicija 57 občin ali 13.23 odst., neopredeljeni 22 občin, ali 5.10 odst., bivša HSS 13 občin ali 3.02 odst., poljedelska stranka 11 občin ali 2.55 odst., JNS 5 občin ali 1.16 odst., kmetsko gibanje V. Gjorgjeviča 4 občine ali 0.93 odst., meščanske liste 2 občini ali 0.46 odst., Ljotičev zbor 1 občino ali 0.23 odstotkov. Uradno poročilo o izidu volitev v primorski banovini V primorski banovini so se vršile volitve 15. novembra v 96 občinah. Za eno občino ni bila vložena nobena kandidatna lista, v eni občini pa so bile volitve prekinjene in se bodo ponovile prihodnjo nedeljo. Od ostalih 94 občin jih je dobila JRZ 10, bivša HSS 75, ostale opozi- Velika zmaga socialistov v Švici pri volitvah v državni svet Pri volitvah v švicarski državni svet, dne 15. t. m. so v okraju Schaffhausen zmagali socialni demokrati. Dobili so absolutno večino 27 od 50 mandatov. Socialisti so ogromno pridobili na račun meščanskih strank. Socialisti In zdruiena opozicija Posvetovanja v Beogradu Nemiija dalje razburja Evropo Odpoved pogodbe o rečnem brodarstvu ropo.« Desničarski izzivali v francoskem parlamentu Desničarji si hočejo pomagati z lažmi Se vedno boji za Nadrid Junaški odpor vladnih šel Vsi načrti generala Franca, da z naskokom zavzame Madrid, so se doslej izjalovili. Še več, pretekli teden je zaključil s porazom, Francove vojske pred Madridom, kateremu je sledila uspešna ofenziva vladinih čet na jugozapadu in severu. General Franco in njegovi trabanti so poizkušali prekoračiti reko Manzanares od zapada, pa so bili krvavo odbiti. Njihove izgube cenijo na preko 3000 mrtvih. Zlasti je v teh bojih padlo veliko Marokancev, ki jih nacisti neprestano gonijo k naskoku. Velike so tudi izgube nacistov na vojnem materijalu. V par dneh so izgubili skoro ducat tankov in devet bombarderjev. Dva bombar-derja so vladina letala sestrelila nad samim Madridom'. Na letališču v Avili, precej oddaljenem od Madrida, so vladina letala uničila še poleg tega 20 nacističnih letal in sicer s pomočjo letalca, ki je v počet-ku preteklega tedna pobegnil s svojim aparatom in pristal vzhodno od Madrida ter je poznal lego letališča v Avili. Doslej so vladine čete uničile okrog 100 nacističnih letal. Na jugozapadu so vladine trupe zavzele letališče Getafe in več okoliških vasi ter pregnale naciste več kilometrov od Madrida, pri čemer so zaplenile kompletno sovražno težko baterijo, šest topov, in jo takoj uporabile proti bežečemu sovražniku. V okolici Madrida je zbranih 50.000 miličnikov, ki so sedaj že tudi opremljeni z najmodernejšim orožjem in precej izvežbani. Elitno četo tvori legija vojakov Nemcev, Italijanov, Belgijcev, Francozov in Rusov, med katerimi se nahajajo po večini sami dosluženi vojaki. O poteku bojev zadnjih dni se izvedo nekatere podrobnosti: na južni strani od Madrida so Maro-kanci v naskoku zavzeli jarke vladinih čet. Komaj pa so se v jarkih ustalili, je sledila strašna eksplozija — miličniki so iz daljave sprožili cijske skupine pa 9. JNS je dobila eno občino, enako kakor po uradnem poročilu v Sloveniji dne 25. oktobra. Volilna udeležba je bila razmeroma dobra in je znašala 66 odst. od skupnega števila 228.976 upravičenih volilcev. Na liste pristašev Acc Stanojeviča je po uradnem poročilu odpadlo 290, na liste ljotičev-cev pa 175 glasov. ; mine, ki so jih položili v jarkih in »zmagovalci« so zleteli v zrak. V odseku Casa del Čampo je en sam španski miličnik z ročnimi granatami, ki jih je spretno metal pod tanke, uničil pet nacističnih kolosov, nakar je bil sam ranjen. Prebivalstvo Madrida je kljub bombardiranju iz letal hladnokrvno. Ob priliki zadnjega večjega napada nacističnih letal na prestolico, je na tisoče ljudi na cestah opazovalo boj Strašen zločin Španskih nacistov Pobili so 1500 rudarjev Iz južnozahodnega španskega rudnika Rio-Tinto poroča angleški visoki funkcionar, ki je zločin sam videl, da so nacisti, ko so se polastili rudnika Rio-Tinto, ustrelili nad 1500 rudarjev, med njimi okoli sto žena. Za tak čin pač reakcija ne bo mogla najti »moralne« opravičbe. med vladnimi in nacističnimi letali, ki so z oduševljenjem, kakor ga kažejo Španci pri bikoborbah, pozdravili zmago vladinih letal. Grožnje generala Franca, da bo porušil Madrid, niso resne, kajti topovski streli niso zastonj. Vlada ima sicer svoj sedež v Valenciji, ministri pa stalno prihajajo v Madrid in predsednik Cabal-lero se je baš te dni zopet mudil na najbolj izpostavljenih delih fronte. Nadaljevanje bojev Odbor za obrambo Madrida poroča, da so Francove čete tudi v nedeljo zaman poizkušale prekoračiti reko Manzanares. Vršili so se krvavi boji na severozapadu mestnega okoliša. Sovražnik je napadal s tanki. Vladine čete pa so pognale v zrak vse mostove čez reko. Nacisti so zopet izdali alarmantna poročila, ki jih širijo nacistične radio-postaje. Težave z izvajanjem naredbe o raz-doliitvi kmeta Denarni zavodi v zadregi Te dni je Privilegirana agrarna banka pozvala kmete-dolžnike, da plačajo prvi obrok svojega dolga, obenem pa je naložila denarnim zavodom, da morajo sestaviti sezname dolžnikov in jih predložiti Privilegirani agrarni banki. Denarni zavodi so v precejšnji zadregi, ker ne morejo ugoditi želji PAB, in sicer iz enostavnega razloga, ker niti sami ne vedo, v katero kategorijo dolžnikov eden ali drugi spada, niti ne, ako je v resnici zaščiten ali ne. Kakor znano so zaščiteni dolžniki razdeljeni na tri kategorije: v prvo spadajo dolžniki-kmetovalci, čijih dolgovi znašajo od Din 250 do Din 25.000, v drugo kmetovalci, čijih dolgovi znašajo od Din 25.000 do Din 50.000 in v tretjo kmetovalci, čijih dolgovi znašajo Din 50.000 do Din 500.000. Ker pa ni izključeno, da ima kakšen kmetovalec posojila pri različnih denarnih zavodih, poleg zemljeknjiž-nih pa še menična in blagovna posojila, je denarnim zavodom popolnoma nemogoče vse te podatke zbrati. V mnogih primerih bo o črtanju dolga in o višini črtanja moralo sklepati šele sodišče in pred rešitvijo sodišča potem takem sploh ne zapade noben obrok dolga v plačilo. Predavanja in zborovanja za delavstvo Sv. Lovrenc na Poh., v nedeljo, dne 22. novembra s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni pri »Jelenu«. Predavata ss. dr. Reisman in Eržen Viktor. Sladki vrh, v nedeljo, dne 22. novembra s pričetkom ob 2. uri popoldne v gostilni Strandner. Govori s. Vidovič. Senovo-Rajhenburg, v nedeljo, dne 29. novembra s pričetkom ob 9. uri dop. v Delavskem domu. Velenje, v nedeljo, dne 29. novembra dopoldne v hotelu Rak. Prevalje, v nedeljo, dne 6. decembra ob 9. uri dop. v dvorani g. Rozmana. Čehoslovaška socialna demokracija ima po zadnjem poročilu 6091 krajevnih organizacij. V pol leta je ustanovila stranka 350 novih organizacij. doma U* fvo wefa* Dr. Dragotin Lončar šestdeset-letnik. Dne 5. novembra je proslavil dr. I). Lončar šestdesetletnico rojstva. Rojen je bil na Brdu pri Podpeči v moravški dolini. Vseučiliščne študije je opravil v Pragi, kjer se je navzel naukov dr. Masaryka in prof. dr. Drtine, ki družijo realizem z etiko in socializmom. Kot profesor je služboval v Ljubljani, Kranju, Idriji in kot ravnatelj I. drž. gimnazije v Ljubljani. Po vpokojitvi je bil nekaj časa prosvetni šef v Ljubljani. Sedaj je predsednik Slovenske Matice v Ljubljani. Spisal je mnogo zgodovinskih in kulturno-etičnih člankov in več publikacij (Naši zapiski). Tudi je mnogo predaval v delavskih in drugih kulturnih prireditvah in mu gre sloves poštenega in iskrenega kulturnega delavca po načelih velikih čeških učiteljev. Tudi mi pozdravljamo ob tej priliki njega in njegovo plemenito kluturno delo, ki ga je žrtvoval za prosveto našega naroda. * Spremembe v »Jutrovem« koncernu na vidiku. Beograjska »Politika« objavlja razgovor svojega dopisnika z g. dr. Kukovcem. V razgovoru z njim je dr. Kukovec povedal med drugimi, da ga je nedavno tega posetil g. Ribnikar, ki ima s sinom pokojnega dr. Žerjava nad 50 odstotkov delnic Narodne tiskarne, ki izdaja »Jutro«, »Domovino« in »Mariborski Večernik Jutra«. Pri tej priliki je baje Ribnikar omenil dr. Kukovcu, da bo navezal stike z združeno opozicijo in da se bo časopisje »Jutrovega« koncerna v najkrajšem času preorientiralo in nevtraliziralo. — Z ozirom na spor g. Ribnikarja z JNS in dr. Kramerjem in vpliv, ki ga ima g. dr. Ribnikar v Narodni tiskarni, je zelo verjetno, da bo JNS v Sloveniji izgubila svoje časopisje. Bivši župan ljubljanski in ban dravske banovine dr. D. Puc namerava izdajati baje novi list v Ljubljani ter sodelovati z beograjsko opozicijo. Vest ni verjetna in tudi sicer njegovo gibanje ne bi moglo biti važno. Zagrebški nadškof dr. Stepinac za stanovsko državo. Gojencem za katoliško akcijo je povedal, da je papež tudi za stanovsko obliko, ker bodo potem imeli vsi delo in kruh. — V katero filozofsko ali narodnogospodarsko vedo in logiko to spada, pa seveda ni povedal. Je pač tako, če bodo podjetniki dobro organizirani, se bodo za usodo delavcev še manj brigali. K 10 letnici smrti Zofke Kveder (1878—1926) Slovenska literatura se ponaša s celo vrsto pomembnih pesnic in pisateljic, a najznačilnejša med njimi je vsekakor Zofka Kvedrova. Ne samo kot pisateljica, tudi kot človek. — predvsem pa kot borilka proti lažni konvencionalnosti in socialnim krivicam. Z lastno močjo in redko upornostjo si je prekrčila pot iz revne, fanatično pobožnjaške slovenske vasi v široki svet, sledeča klicu svoje vesti in nagonu svojega srca, ne meneč se za vse ukore, licemerna zgražanja in zasledovanja zlobnosti, žarela je nekaj let kot krasen komet na nebu slovenske kulture in utrdila vero v vrednost slovenske žene, dokler ni proti koncu njenega kratkega, a bogatega življenja ista konvencionalnost zlomila kril njene krasne duše. Kot 15 letno dekle je zbežala z doma, z golimi rokami si je z napornim delom po raznih odvetniških pisarnah služila kruh in se izobraževala dalje. Prihranila si je toliko, da je mogla iti v Švico, kjer je nekaj časa posečala univerzo, prepotovala je Nemčijo, se ustavila za nekaj časa v Trstu, kjer je od 1897 do 1903 urejevala list »Slovenko«, prvi slovenski socialistični ženski list, v ka- terem se je borila za priznanje in emancipacijo žene, zavedajoč se, da je odvisnost žene utemeljena v krivičnem družabnem redu. Od tu je šla v Prago, kjer je prevzela uredništvo mesečnika »Domači prijatelj«, ki ga je izdajala Vydrova tovarna žitne kave v reklamne svr-he za slovensko ozemlje. Pod nje-nirfi vodstvom je pa list bil mnogo več kot navadna reklama, zanesel je misel za lepo čtivo in zavest narodnostnih in socialnih krivic v najoddaljenejšo slovensko vas. Okrog »Domačega prijatelja« so se takrat zbirali najmlajši slovenski pripovedniki in pesniki, ki jim je Zofka bila vedno ljubezniva vodnica in svetovalka. Spominjam se še. kako sem kot bosopet fante težko pričakoval vsak miesec. da je mati prinesla od trgovca poleg zavojčka žitne kave tudi gratis-številko »Domačega prijatelja«, ki sem ga jemal seboj na pašo in po njegovem vzoru koval svoje prve nebogljene verze. V Pragi se je Zofka seznanila s hrvatskim študentom Jelovškom, ki je bil oče njenih dveh otrok. Dasi-ravno se je pozneje od njega ločila, sta si ostala vendar dobra prijatelja. Njeno književno delo je ogrorm no in bi ga mogli presoditi le, če bi bilo kedaj izdano v skupni izdaji, kar bi vsekakor zaslužilo, bolj kot marsikatera »Zbrana dela«, še žive- čih piscev. Tu bi slovenska ženska založba »Belo-modra knjižnica« lahko izvršila hvaležno dolžnost. Pisala je ne samo v slovenščini, tudi v srbohrvaščini, češčini in nemščini in mnogo prevajala iz teh in v vse te jezike. Velikih konceptov ni zapustila, za to ji je nedostajalo časa in zbranosti v stalni borbi za vsakdanji kruh, v zadnjih letih, ko je ta skrb ni več mučila, so pa bile njene duševne sile že izčrpane. Vendar je med veliko množico njenih novel in črtic tudi več večjih povesti in romanov, tako: »Njeno življenje« (1914) in »Hanka« (med in po svetovni vojni, pisana v hrvaškem jeziku). Razne zbirke njenih črtic so: »Misterij žene« (1900), »Ljubezen« (1901), »Odsevi« (1902) in dr. Napisala je tudi naturalistično dramo »Amerikanci«. Koliko pa je njenih spisov raztresenih po raznih sodobnih revijah in listih, bi mogel dognati le tisti, ki bi se s tem sistematično bavil. Zofka Kveder ima zelo veliko skupnega z našimi Cankarjem, skoro bi rekli, da je to naš ženski Cankar. Ne samo, da sta si sodobnika in ju je vezalo iskreno prijateljstvo, tudi njuni življenski usodi sta si slični. Kakor Cankar, je tudi Zofka že zelo mlada bila prepuščena v širnem svetu sama sebi, a je trdovratno kljubovala vsemu zasmehovanju in zlobnosti, zvesta svojim idealom in se ni zmenila za nič, kaj so o nji govorili. Sledila je svojemu srcu in ljubila, kar se ji je zdelo vredno ljubezni, odkrito in brez zahrbtnosti. Pri tem pa je imela vedno odprto roko in je pomagala povsod, kjer je videla, da je potrebna pomoč, ne da bi jo za to prosil. Dostikrat je svoj zadnji kos kruha delila z lačnim študentom ali je svojo posteljo odstopila delavki ali služkinji, ki je ostala na cesti brez službe. Kakor so Cankarja duševno strle grozote svetovne vojne in internacija v mračnih celicah ljubljanskega gradu in ga je zadnje dni pred smrtjo prevzela resignacija, tako je Zofko strlo ozračje zagrebškega okolja zadnja leta njenega življenja, ki ji kljub vsem- udobnostim ni moglo dati tega. kar je njena nemirna in požrtvovalna duša vedno iskala. Nekje globoko v svojem srcu je do svojega zadnjega trenutka še ostala nekdanja, prekrasna Zofka, ki jo bo slovenski proletarijat ohranil vedno v hvaležnem spominu. Ena izmed Zofkinih najožjih prijateljic je bila Marta Tausk, socialnodemokratska poslanka dunajskega parlamenta povojne dobe in odlična javna delavka, ki je v svoji knjigi »Fernambuk und Anderes« napisala svoje spomine na Zofko Kvedrovo, ki jih bomo v naših prihodnjih številkah z njenim dovoljenjem ponatisnili. T. M. Stojadin&vfč ramnm samo z Mačkom Predsednik vlade dr. St oj adi novic je imel shod v Skoplju. Rekel je, da se položaj razčiščuje, toda vlada računa od vseh opozicionalnih skupin resno le z dr. Mačkom in Hrvati, ki so z njim. Ne bomo pa ovirali opo-zicionalcev, ki mislijo, da obenem z dr. Mačkom pridejo do oblasti. Obsodba v krestinjskem procesu, v katerem je bilo obtoženih 29 oseb zaradi poboja na dvorcu bivšega bana Mihaloviča, je bilo obsojenih 50 oseb na strogi zapor od 2 do 6 mesecev. Vsi drugi so bili oproščeni. Državni tožilec se je pritožil proti prenizki kazni. 140 papimičarjev je stavkalo v Čačku v tovarni Pantič in drug. Po 47 dnevni stavki si je delavstvo priborilo kolektivno pogodbo. Tapetarii stavkajo v Beogradu že dva tedna. Zahtevajo poboljšanje mezd in kolektivno pogodbo. Obsojeni tovarnar. Alfred Šic, lastnik tvrdke »Norma«, je bil obsojen pred beograjskim sodiščem na dva meseca zapora in plačilo stroškov, ker je zanemaril dolžno pažnjo, in ni zadostno poskrbel za varnost življenja svojih delavcev pred strupenimi plini v tovarni. Skavti se tudi kregajo med seboj. V nedeljo se je vršil občni zbor skavtske zveze v Ljubljani. Iz poročil je razvidno, da že v dosedanji upravi ni bilo soglasja. Značilno je tudi, da se od starešinjstva glavne uprave v Beogradu ni nihče udeležil občnega zbora. V novi odbor so bili izvoljeni s 45 glasovi (proti 26) inž. Stanoje Nedeljkovič (predsednik), za namestnika Nedeljko Divač in Djordje Drenovac in odborniki. Izvoljen je bil poseben posvetovalni forum, ki ima namen s svetovanjem napraviti red v skavtski zvezi. Organizacija grafičnih podjetij za celo državo je bila ustanovljena v nedeljo v Ljubljani. Predsednik je g. Makso Hrovatin v Ljubljani. Organizacija ima namen, kakor druge podjetniške organizacije, ščititi interese tiskarn. Važno nalogo bo imela ta organizacija tudi s tem, da sklene s pomočništvom kolektivno pogodbo za vso državo. Smrt kosi med delavstvom. SUZOR javlja, da je v juliju umrlo 124 članov in 35 članic, od tega 43 na pljučni tuberkulozi. Na pogrebnini je izplačalo zavarovanje svojcem umrlih Din 110.602 in za 79 •smrtnih slučajev iz prejšnjih mesecev, ki so bili javljeni naknadno, Din 50.883.50. Nov predsednik upravnega odbora Mednarodnega urada dela. Za predsednika Mednarodnega urada dela je bil izvoljen čehoslovaški minister za socialno skrb s. inž. Jaro-mir Nečas. Če širiš letake proti nacistom v Avstriji. Nemški nacisti so nevarni avstrijskemu režimu. Proti tem je, ob olimpijadi trosil letake med drugimi tudi s. Karl Eisenmorgen. Ta dunajski sodrug je bil obsojen na policiji najprej nia osem mesecev ječe, potem pred sodiščem še na šest mesecev. Ker je bilo to premalo, je dobil naknadno pri sodišču še štiri mesece ječe. Moža, ki se je boril •z letaki proti nemškim fašistom, ki hočejo uničiti avstrijsko neodvisnost, je kaznoval zaraditega z osemnajst mesecev ječe. Tako obsodbo naj označi vsak čitatelj po svoje: ali je krivična, poštena ali sramotna. Karl von Ossietzky oproščen. Ossietzky je bil v Nemčiji v preiskovalnem zaporu od 28. februarja 1933, torej nad 44 mesecev, večinoma v koncentracijskem taborišču Papenburg. Te dni je bil izpuščen iz zapora, toda oddati so ga morali v berlinski sanatorij. Zakaj? Listnica uredništva B. Prevalje. Radi pristopa v Zvezo strojnikov in kurjačev pišite v Ljubljano, Miklošičeva cesta, poslopje Delavske zbornice I. nadstr. Koroška Bela. Glej Prevalje. Odgovor na vprašanje prihodnjič v pravnem svetovalcu. t Maribor Shod združenih privatnih nameStencev bo v sredo, dne 18. novembra s pričetkom ob 20. uri (8. uri zvečer) v dvorani Ljudske univerze (poprej kino Apolo) v Mariboru, Slomškov trg, z dnevnim redom: Razširjenje pokojninskega zavarovanja na vse nameščence v celi državi. Na shodu bodo poročali dr. Vrančič, ravnatelj Pokojninskega zavoda za name- Pritožbe ribičev. Ribiči, ki love na levem bregu Drave, pod izlivom kanala mestne klavnice, so imeli navado, da so pri nizkem vodostaju nakupičili na posameznih mestih v strugi vzdolž brega in nekoliko oddaljeno od njega, kamenje, hoteč s tem preprečiti, da bi voda pri višjem vodostaju bila manj deroča, ker v deroči vodi ribolov ni uspešen. Proti temu se je pritožil nek posestnik, češ, da ti kupčki kamenja povzročajo, da tok vode od izliva klavniškega kanala dalje zastaja in da se vsled tega širi smrad v okolici. Oblast je menda te pritožbe vpoštevala in je ribičem prepovedala kupičiti kamenje na posameznih mestih v strugi, kakor so to delali dosedaj. Ribiči pa pravijo, da so vse pritožbe neutemeljene, ker nakupičeno kamenje v strugi nikakor ne ovira vodotoka, ampak samo regulira njegovo ubrzanost. Smrad, ki se širi v okolici kanalov, ne prihaja iz vode, kamor se kanali stekajo, in ga tudi ne povzroča »zastoj« vodotoka vsled tistih par kupčkov kamenja v strugi, ki ga visoka voda itak odnese, ampak plini, ki se zbirajo v kanalih in pri izlivu kanalov v Dravo, uhajajo. Mnogo večji smrad je povzročalo do nedavnega izpraznjeva-nje fekalij v bližini broda in pa odkladanje smeti in odpadkov na bregu s strani stanovalcev tistih hiš, v katerih nimajo smetišnic, ker jih hišni gospodarji nočejo zgraditi. — Ribolov na levem bregu Drave se itak več ne izplača. Nedavno tega je posebna komisija biologov pregledala vodo od kanala mestne klavnice pa do konca mestnega pomerja in je ugotovila, da v tej vodi sploh ni več nobene hrane za ribe, razen kadar voda naraste. Svoj čas, dokler se je iz kanala mestne klavnice odtekala tudi kri, je v tem okolišu mrgolelo rib, odkar pa so odtok krvi napeljali v kanal, v katerega odvaja tudi milarna razne kemikalije, pa se vsa ribja hrana sproti uniči. Iz teh razlogov mislijo ribiči (ki plačujejo visoke takse za ribolov), da je prepoved ščence v Ljubljani in zastopniki strokovnih organizacij. Ker je bil na anketi v Zagrebu dne 13. septembra dosežen sporazum med vsemi organizacijami, nastopajo v tem vprašanju organizacije in edinice posameznih strok privatnih nameščencev skupno, dokler ne bo dosežen cilj in zavarovanje razširjeno na vso državo. Odbor sklicateljev. kupičenja kamnov na posameznih mestih struge v bližini odtočnega kanala mestne klavnice neumestna in naj se zato dvigne. — Ribič. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru opozarja svoje članstvo na zborovanje, katero prirede vse strokovne organizacije in skupine privatnih nameščencev dne> 18. novembra ob 20. uri v dvorani kina Apolo na Slomškovem trgu. Inkasiranje PTL dinarja. Pobiranje protituberkuloznega dinarja pri stanovalcih se od 1. novembra dalje vrši z enodinar-skimi listki potom liginih inkasantov. Za darila preko Din 10.— se ne bodo izdajali listki, temveč pobotnica na ime darovalca. Ligini inkasanti so inkasanti mestne elektrarne in plinarne. Tudi občani sosednjih občin so naprošeni, da podpirajo to člove-ko ljubno akcijo. Blagajnik lige, za gradbeni fond PTL. Mariborsko gledališče Kalmanova operata Ciganski prlmaš je imela na našem odru lep uspeh. Vsebina je tipično operetna, vendar ni plehka, kakor je to običajno pri operetah. Osrednja oseba je ciganski primaš, ki ga je igral Pavle Kovič in pokazal z njim svojo vsestransko uporabnost. On ni le dober igralec, marveč tudi v pevskem oziru vidno napreduje. Prijetno nas je presenetila nova primadona gdč. Jelka Igličeva. Simpatična pojava. Krasen kultiviran sopran z obilo srebrnine in mehkobe bi bil primernejši za opere nego operete. V igralskem oziru je začetnica, pa se bo z lahkoto izpopolnila. Njen partner, Sancin, se je v vlogi Sacrija pevsko in igralsko povzpel nad svoje običajne stvoritve. Ugajala je Barbičeva kot gibčno in energično cigansko dekle. Verdonik v igralskem oziru vidno napreduje. Vsi ostali so doprinesli svoj del k posrečeni predstavi. Lojze Hercog je z zanosom vodil orkester. —e Celje Westnova stanovanla pred okroSnlm sodlSCem osvojilo to pravno mnenje, ter sodbe sre-skega sodišča razveljavilo in vrnilo zadeve nazaj, da prvo sodišče preišče, če sta Po znanem izprtju v Westnovi tovarni je tvrdka vložila proti delavskim zaupnikom in nekaterim delavcem še tožbe, da morajo takoj izprazniti tovarniška naturalna stanovanja. Tvrdka Westen je zahtevala v tožbah, da se razprave nujno izvr- §IIO III Ml Nf------------- - •< .