MITJA  VOŠNJAK,  KRI   IN VINO
To, kar je v Vošnjakovem kramljanju za starejše ljudi«* najbolj zanimivo, je nedvomno snovni preobrat, ki ga je moč opaziti pri  avtorju:
Medtem ko sta prva dva Vošnjakova romana (Naša velika matura in Črna kri) oba enotno ubrana na temo naše revolucije in priprav nanjo, pa je avtor v pričujoči zbirki posegel po čisto drugi snovi: po življenju preprostih slovenje-goriških in haloških kmetov pred drugo svetovno vojno in po nji. Ta snov je bila sicer v naši literaturi doslej že večkrat obdelana, vendar je šlo v delih s to temo v glavnem za razkrivanje tistih vzrokov, ki so povzročili nastanek čisto specifičnih slojev v teh krajih (npr. viničarji) oziroma za družbenokritično analizo razmer, v katerih je živel kmečki proletariat vse do razpada stare Jugoslavije, po drugi strani pa za opisovanje fizične in moralne degeneracije velikih kmetov in kulakov. Glede na to prinaša Vošnjakova zbirka nekaj prijetnih vsebinskih pa formalnih novosti, ki dajejo sicer stereotipnim zgodbicam določeno privlačnost. V začetku uporabljena fraza »kramljanje za starejše ljudi« to pot namreč ni ocen jeva včeva oznaka, marveč podnaslov, ki ga je namenil svoji knjigi avtor sam in kjer je jasno izražen poglavitni namen dela: pozabavati bravea s šegavimi in prijetnimi zgodbicami, ki so večinoma anekdotičnega porekla.
Kljub tej navidezni skromnosti pa je Vošnjakova knjižica vendarle še nekaj več kot samo kramljanje. Avtorju je namreč uspelo v tistih zgodbah, ki se dvigajo nad anekdotično povprečje (O slabili časih in dobrem eksekutorju, Vrbnjakooih štirih mlada leta, Toplaki in smrt), kolikor toliko plastično predstaviti slovenjegoriškega kmeta, čigar svojevrstni miselni in čustveni svet urejujeta dve osnovni ogibali«: narava (v povezanosti z njo se poraja zanimiva struktura njegovega čustvenega oziroma čutnega sveta) in vino (iz katerega izvirajo njegova elementarnost. silaštvo pa vitalnost). Dokaj prepričljivo (brez običajnega romantiziranja. ki ga srečujemo v delih s podobno snovjo) je opisan
* Mitja Vošnjak. Kri in vino. Kramljanje za starejše ljudi. Opremil Marijan Sežun. Državna  založba Slovenije. Ljubljana  1%^.
60   Sodobnost                                              945
njegov odnos do poglavitnih vprašanj človekove biti, do ljubezni, vere, smrti itd. Vse to se najbolj kaže v črtici Toplaki in smrt, kjer nam pisatelj v šegavi pripovedi riše preprost odnos do smrti dveh generacij Toplakove družine. Tu pa tam nas včasih zmotijo nekatera neprimerna pretiravanja in preveč naturalistični opisi (predvsem v povesti VrbnjakoDih štirih mlada leta), kajti Vošnjakove zgodbe nas prepričajo samo tedaj, kadar opazimo v njih sledove avtorjeve sposobnosti, da drobcen, vsakdanji doživljaj kreativno pregnete in na ta način vdahne svojim junakom plastičnost, in kadar dobijo njegovi skopi, zgoščeni naturalistični orisi, ki se ne ogibljejo grobosti, dobrohoten, lahno ironizirajoč pod ton. In prav tu je razlog, da se razen omenjenih treh vse ostale zgodbe ne povzpno nad faktografske opise nekaterih detajlov iz vsakdanjega življenja (najbolj očitno je to pri dveh: Kri in vino in Tn zgodbo je Tunek Pitšenjak pozabil).
Čeprav nima najnovejša Vošnjakova zbirka nobenih velikih literarnih pre-teuzij, predstavlja vendarle v svojem žanru prijetno osvežitev za slovensko beletristiko: škoda le. da je po svoji idejni fakturi malo preveč enostranska: tezi. tla najde kmet v vinu tisto svojo katharsis, ki ga očiščuje in usposablja za še tr-i boj z življenjem, namreč danes ne verjamemo. Kljub tem pomislekom pa je knjiga vendarle zanimivo branje, saj takih del. ki so namenjena zabavi tako nezahtevnega kakor zahtevnega bravca. nam danes zares primanjkuje.
Borut   T rekman
946