ALBIN ČEBULAR: Šolske razstave. (Bela Krajina.) (DaJje.) 5. Vinica. Seveda so to dela višie stoonie. ali vendar. Velika Dredvaia, natančno UDOznavanie oodavania Drava razdelitev snovi vse to ie stalo obilo truda. česar seveda ne vidimo — vidimo le izdelke to na dbčuti vsak vzeoiiteli, sai ve koliikn muke ^ahteva vsak rezultat. Osnovni Doirni in oredvaie vse ie bilo Drav dobro iDodann ter tudi iasna oot. Take želimo da bi zbrali nekai del. namreč razvoinih: nd nainižie^a <\n naivišieea. orinesli k nčitelfskemni zborovaniu ter tam razložili na Dredmetih -Dotek Dravihosti Da tudi oovedali z besedo neDravilnnsti katerp so sp no.iavliale med izdelovaniem kar bo advračalo učitelie od istih DO?rešek tpr iim omo?očalo bitreišo Dot ter iasneišo doseso dodoIdp dovršitve dpla. IzdeCki niso bili mali. kaikior limajo otroci navado da iih izvrše. prrvDak so bili nareiftni v Drecei veliki obliki ter izdelani zelo okusno Prav nridnn se eoie tudi ročna dela — dekliška. namreč vse, !kar ie nu.mo ootrebno na deželi sai iib učp tudi stro'kcvniakinie. ki imaio tudi samp srradiva lastneea, belokrajniskega. Tov. Poldka Bavdekova ima bouato zbirkn vezenin. katerib ni več naiti med narodnm. ker sn že izumrie. nekai iib Da še živi. Vse so boeatp na ornamentih. sai smo ž,p omenili. da suada Vioica rned ene še nailboli bojjatih okolišev v Beli Krajimi. Ravno v tem oziru ie< skorai bi rekel Dremalo Dažnie na druiei^ šolah. Vsaka šola bi imela orav labko svoin zbirko...! Pa kako leDa bi bila. Kai leua — .Domembna, Domembna! Pa to <stane ibi bil odeovor. časa ni itd. Vse to ie orazno — ulopiti se ie trdba. Sai ni treba kilometre doleib vzorcev! Poeleimo natoriDrosteiši način. Kuoimo nekai ^01 ovoineea Daplrja — sai imamo na razmolaeo denar za učila!! — v Liut)ljaini dobimn ,Da tudi v 'Dolah črneea. kateri Iboli odraža belo. ?a razrežemo na ,nrimernn veiikp liste, kateri se sešiieio ali sn Dosamič vloženi v katonske olatnice. Na te liste s-p oritrdi z nekai nitimi vzorec. katerep-a labko iznolnimo na robu lis+-) s sliko in razla?o. katern naredimo tudi labkn na dosebnem DaDir.ki ki nai bi bila Driloea. Tu označiTno 7 nadiDisom ime cmlošno in domače. kdo nam ie Dosodil orieinal, kie stanuie dotioni Dodrobnosti o nredmetu saimem: kdai ie bil v rahi. zakai ralkai se ie oroustil itd. itd. Pa tudi navedemo ime deklice. ki ie izvrsila v šoli in t-ndi čas. Večie stvari. kakor ntirače itd. imamo zložene pa v nosebni škatlii. Vsak detail ima Dosebno ime velikokrat orav zanimivo. samo vDrašaimo liudi. Posebno roodeželslke učiteliice bodo našle v tem marsikateri kratek čas tudi v Drostem času in 7 odrasleišimi dekleti. Na šoli bo torei zrcalo narodneea živl.ienia dotičnep-a šolskeea okoliša. TY> bo naivečia draeocenost šole, ki np bn samo hyaležna učiteliici arnuak io bo turii zaDisala v svoio knii^o z zlatimi črkarni. ker bi vse nmrlo v obratnem slučaiu. Ce ne veruiemo saimo Doeleimo kai vsp ie bilo še nred osemdesetimi leti kar danes več m, o čemur ip ]e še Drrooved. kar si le ¦? težavo Dredstavliamo. ustvariti >na tako rip moremo več. Pomisliimo. kai bn šele čez. osemdeset let...' m.nsebno če se ip okoliš Dodvr?el nrometu. V-se izieinia kakor blisk. Kakor ie znana viniška šola ra svoii zbirki ki io iDozoa že marsikdo v Sloveniii! tako h- biia lahko vsaka ¦oosebei. Žal ndkatere ko bodo iskale stvari 7a zbirko. ne bodo našle skorai nič ver. ker ie že vse iznodrinila železnica: taki bodn šeie znali ceniti delo ter zaznali kaJko nomemibno bi bilo če bi storila in že kaka izmed niih Drednic. Ni se ustrašiti dela vsako Driliko nekai — bolie še tako malo, kakor nič — ie vsai nekai. Poie-]eimo. kako zanimiv ie krai ki se nonaša s svojo zeodovino! kako šele dežela in inarod. Žal, da uvidiio liudie modrosti starčkov šele ob niib ijmirainiu ko iim ma ne rnoreio več eovoriti. Torei ob času na delo! Sai to ni nikak trud. nikaka skrb, ker imaimo odmerien ras yato. delavk Da tudi obilo. Zbrane motivp bomo lahko VDletali Dot&m med vsakdania dela: zadobili bomo tudi 'Dravi urjoerled v nrnamentiko samo kraievnn Dosebnost in okoliševo, dalie 10 SDO'zmavali od druee?a okoliša videli Drehode in iziDoroolnievania ter DOt, od kip ip Drišla im ka>m ie šla. Poeleimo: Kdo naredi rekai stiliziranih listov cvetov oolee. v-nletp ob kraiu še kako črešnio — rorerl to stooiio na kritiki ki sn .nravi moistri: edpn trdi. da ie to izvirna naradna ornamentika: dru? sp kreea ida so vmes tuii vnlivi: tretii vrže Dod fmizo, ker ie oskrunien tiD; Deti fleda <; solzami v očeb. ker irjač mora eledati. Dole? Da stoka oroti drueirn: — Bože stvoriteli misli da ie ton naroden. ma sikorai ne bo! — To so »tuhtovci« .. V resnici ip Da delo oastirSka ki sDlob ne ve, kai ie to- narodna ornamentika... (Dal.ie orih.)