Leto XXVII. TRGOVSKI LIST Številka 6. Naročnina za Ljubljansko UR Uredništvo Ljubljana, krajino: letno 100 lir (za |K pBr\ - 'A 'MV ...jM HRV %Jh Ime Vk |H M Gregorčičeva ulica 23. Tel. toozemstvo 110 Ur), sa BJ B9 Gregor. ‘«ta 50 lir, za '/• leta 26 člčeva ul. 27. Tel. 47-81. Ur, mese&no J lir. Te- v Rokopisov ne vračamo. — Plača^n to« »e v Ljubljani Časopis za trgovino. Industrllo. obrt In denarništvo nici v Ljubljani St. 11.953. Uhaja ZkJT Liubliana, torek 18. januarja 1944 Preis - Cena L 0*80 Trgovcem v vednost V zadnjem času se opaža, da prodajajo blago osebe, ki sploh nimajo^ obrtnih pravic niti niso pooblaščeni zastopniki. Opaža se nadalje, da se prodaja in kupuje blago brez faktur. Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja vse člane na posledice nepravilnega nakupa blaga po ose-h, ki nimajo niti obrtnih dovoljenj niti pooblastil dobaviteljev. Za vsako prodano blago naj se zahteva originalna faktura s predpisano takso. Da se izognejo kazenskim sankcijam, se pri tej priliki ponovno opozarjajo vsi trgovci, ki uvažajo blago iz katere koli države v Ljubljansko pokrajino, da morajo zaprositi VIII. oddelek pokrajinske uprave za odobritev prodajnih cen. Kolektivna pogodba za nameščence Združenje industrijcev in obrtnikov sporoča: Po dolgotrajnih pogajanjih, ki so bila ponovno prekinjena in zopet razpisana, so zastopniki Pokrajinske delavske zveze na sestanku dne 14. I. obojestranskih delegacij končno formulirali svoj predlog v tem smislu, da se kolektivna pogodba za nameščence za enkrat omeji na vprašanje zvišanja plač ter da se prizna na plače z dne 30. septembra 1943, kakor so bile prijavljene Pokojninskemu zavodu za nameščence, do 30%ni pribitek. 1 od pogojem, da se doseže sporazum na tej osnovi, je nameščenska delegacija umaknila svoje prvotne zahteve glede kategorizacije in priznanja ugodnosti preko določb obrtnega zakona (odpravnine in sl.). V tem pogledu se sklicujemo na našo okrožnico št. 1093 z dne 9. julija 1943. Prosimo vsa včlanjena podjetja, da nam nujno sporoče v tem -vprašanju svoje stališče. Obenem prosimo za točne podatke o dejanskih Plačah nameščencev z dne 30. septembra 1943 ter o tem, kdaj in kakšni poviški so bili nameščencem priznani v letu 1943. Prosimo vsa podjetja, da zanesljivo v 8 dneh odgovore na to okrožuico. Glede podjetij, od katerih ne bi prejeli nobene izjave, bomo smatrali, da nimajo pomislekov proti ureditvi vprašanja iia gori omenjeni osnovi. Naredba o zaščiti gospodarstva Združenje industrijcev in obrtnikov sporoča: Opozarjamo p. n. člane na na-r^l»o o zaščiti gospodarstva, ki jo Je izdaj Vrhovni komisar za ope-racijsko območje »Jadransko pri-, morje« In ki ja bila objavljena tudi v »Trgovskem listu« (št. 5.). Po tej naredbi se kaznuje s kaznijo na prostosti in z denarno kaznijo v neomejeni višini, v posebno hudih primerih tudi s smrtno kaznijo, kdor ogroža kritje potreb gospodarstva s tem, da namerno da napačne podatke o potrebi ali stanju delovnih sil, kakor tudi o podobi ali zalogi za gospodarstvo Vflžnih surovin, pomožnih sredstev Proizvodnje, izdelkov, strojev ali °rodja. ____________ ^*tni nakupi romunskega žitnega zavoda Na podlagi preteklo jesen od Romunske narodne banke dovodnega kredita v višini 7 milijard eiev je romunski Nacionalni za-ružni zavod dosedaj nakupil od Od zaščitnega znaka do številke Vojno gospodarstvo je oznamko-vanim predmetom odvzelo eno skrb, zato pa jim dalo druge. V času splošne lakote po blagu nima proizvajalec nobene skrbi z odjemom svoje oznamkovanega predmeta. Zato pa je tem večja stiska, kako si nabaviti za proizvodnjo potrebne surovine in če to ni mogoče, pa pridejo še večje skrbi zaradi ustavitve obratovanja, poenostavitve tipov, itd. Dostikrat že kaže, kakor da bi vojna sploh zapečatila usodo oznamkovanih predmetov. Kajti vsak oznamkovani predmet (Markenartikel) iivi od nekakšnega ugodnostnega monopola in če ugasne pri ljudteh spomin na ta predmet, je tudi konec kupčije s tem predmetom. Ce na dobri kakovosti predmeta nastalo zaupanje zgine, tudi ni več mogoče tega predmeta uspešno prodajati. Kako pa naj se vendar med vojno vzdrži zajamčeno jamstvo dobre kakovosti predmeta? Mnogi tovarnarji oznamkovanih predmetov so zato kmalu po izbruhu vojne vrgli puško v koruzo in prenehali s proizvodnjo svojih oznamkovanih predmetov. V prvi vojni so mnogi skušali s poslabšanjem kakovosti vzdržati svoje proizvode na trgu, toda ti poskusi so kaj hitro propadli. Prej je svetovati, da se proizvodnja teh predmetov čisto ustavi ali zaradi pomanjkanja surovin močno omeji, kakor pa da se daje na trg blago slabše kakovosti. Seveda se proizvajalec za ustavitev proizvodnje le težko odloči, kajti ne samo v proizvodnji, temveč tudi v obratni organizaciji so vloženi veliki kapitali, ki so z ustavitvijo proizvodnje izgubljeni. Nekateri so zato ustvarili nove nadomestne znamke in so na spremenjeno kompozicijoizrečnoopozorili. Za oznamkovane predmete velja, da se kupujejo na oko. Večina oznamkovanih predmetov pozna občinstvo že po njih zaobali. Dostikrat so zato tu vprašanja za-obale življenjsko važna. Kajti zunanje lice predmeta reprezentira podjetje in zaobala velja kot izpričevalo dobre kakovosti. Poleg tega je velik del oznamkovanih predmetov tehnično tako dovršen, da ima za odjem še večji pomen oblika predmeta. Zaradi tega je industrija oznamkovanih predmetov s posebno trdovratnostjo branila zunanje lice svojih proizvodov. Ce včasih le nii šlo in se je morala zaobala spremeniti, se je občinstvo posebej opozorilo, da je to le »zasilna zaobala«, da je samo zaradi stiske nekoliko spremenjena kakovost. V prvem času vojne se je tudi zelo spremenila reklama za oznamkovane predmete. Tudi če se je morala proizvodnja katerega teh predmetov spremeniti, se vendar ne bi mogel več prodajati s starim uspehom. Zato se je opustilo vsako vabljenje k nakupu teh predmetov in gledalo se je le na to, da ostane spomin *ia oznamkovani predmet živ. Tako so se objavljali članki o načinu proizvajanja teh predmetov ter o vsem, kar je moglo oživljati spomin na pnedmet. Cena predmeta danes pač ne more biti jamstvo za dobro kako- lanske žetve približno 26.000 va-gonv žita, od česar odpade 3000 vagonov na nakupe Uvozne in izvozne centrale zavoda. vost blaga. Zato se je v Nemčiji po naredbi gospodarskega ministra spremenilo oznamkovano blago v standardno. V najnovejšem času pa se opaža še drug razvoj postopanja z oznamkovani m blagom. Tovarniška znamka se nadomešča s številko fabrikacije. Tako je kried kratkim strokovna skupina kolesa in otroški vozički gospodarske skupine za vozila odredila, da ne smejo tovarne, katerim je dovoljena proizvodnja poenotenega otroškega vozička, oddajati na trg svoje proizvode z označenjem svoje firme, temveč sme biti na sprednji strani vozila samo številka, ki se za vsako firmo uradno posebej določi. Isti proces je znan tudi v drugih panogah proizvodnje. Tako n. pr. je na enotnem milu le še številka proizvajalca, ne pa znamka ali ime proizvajalca, da je slednji znan le strokovnjaku, občinstvo pa zanj niti ne ve. Številni oznamkovani predmeti, ki so bili nekoč vsem znani — omenimo naj le razne čokolade in kozmetične izdelke — so danes že pozabljeni. Tudi transportne težave so k temu pripomogle, ker se je odjemni radij za nekatere predmete tako omejil, da so v nekaterih krajih ti predmeti čisto izginili. Viendar pa zaradi tega ni treba prečrno gledati na bodoči razvoj oznamkovanih predmetov, kajti oznamkovani predmeti nudijo velike prednosti. Z lahkoto prodirajo na trg, kupcu pa dajejo možnost, da se orientira na nepreglednem blagovnem trgu. Nadalje olajšuje izbiro in kupčijo, ker je nepotrebno še naknadno preizkuševati kakovost blaga. Oznamkovano blago pa tudi olajšuje velieproizvodnjo v serijah. Danes je zaradi vojne enotno blago v ospredju, po vojni pa bo izginila anonimna sivina vojne, zopet bo v ospredju različnost blaga in tedaj se znova začne konjunktura za oznamkovano blago. Romunska industrijska bilanca za leto 1943 Delavnost romunske industrije v letu 194)3. je bila v prvi vrsti odvisna od nakopičenih zalog surovin ter od možnega surovinskega uvoza iz inozemstva. Samo industrijske panoge, ki so delale z domačimi surovinami ali ki *o si mogle na podlagi meddržavnih posebnih dogovorov zagotoviti inozemske surovine, so mogle zadovoljivo obratovati. Vsi drugi obrati pa so se morali boriti s težavami. V živilski industriji se je mogla proizvodnja številnih predmetov ohraniti na predvojni višini, ker so se mogle dobiti potrebne surovine doma, zlasti pa v novo priključenih krajih Transnistrije in Bukovine. Na vzhodu se je romunsko ozemlje povečalo za več ko 50.000 km3, od katerih je po romunskih podatkih okoli dve tretjini orne zemlje. V Tramsnistriji se more obdelati približno 91 odstotkov vse zemlje, od česar odpade na njive 70 odstotkov, 8 odstotkov na travnike in pašnike ter samo približno 5 odstotkov na gozdove. Romunska pokrajinska uprava v Odesi je v prvi vrsti pospeševala živilsko industrijo, ki jle v skladu s kmetijsko orientirano gospodarsko strukturo dežele najvažnejša industrijska panoga Transnistrije. Vse industrijske naprave v Trans-mistriji so se proglasile kot romunska državna lastnina ter so se na javnih dražbah oddale v zakup. Zaradi obnovitvenih del ustanovljena banka Banca Transniistriei je dovoljevala s pomočjo Romunske narodne banke ter v sodelovanju z Romunskim kreditnim zavodom ter Nacionalnim kreditnim zavodom posojila zakupnikom. Od zasebnikov in države izvršene investicije v kmetijstvo in kmetijsko industrijo Transnistrije se cenijo že na približno 12 milijard lejev. V letu 1943. je mogla Romunija povečati proizvodnjo mnogih predmetov. Tako se je v letu 1943. proizvelo sladkorja mesečno okoli 10.000 ton, 1. 1942. pa samo 4583 ton. Tudi v kemični industriji se je mogla domača potreba zaradi uvoza surovin iz vseh zavezniških držav ter precejšnjih količin domačih surovin popolnoma kriti. Mesečna proizvodnja žveplene kisline je znašala 1. 1943. 2400 ton proti 1560 tonam v 1. 1939., sode 4800 proti 4344, mila 900 proti 610, karbida 850 proti 385 in glicerina 10 proti 23 tonam. Proizvodnja teh predmetov se je v primeru s predvojnim ^1-om torej znatno povedala. Kavčukasti predmeti, katerih proizvodnja je bila v Romuniji pred vojno čisto neznatna (8 ton mesečno) je sedaj narasla na 125 ton mesečno. Kovinska industrija, ki v veliki večini dela za vojne potrebe, se je zelo dvignila, ker je država poskrbela za surovine in polizdelke iz inoziemstva. Tudi akcija za zbiranje starega železa je bila kovinski industriji v znatno pomoč. Jeklena in železna proizvodnja je dosegla znatno večjo proizvodnjo kakor pred vojno. Pomanjkanje surovin se je najbolj opazilo v tekstilni in usnjarski industriji. Vendar pa se je moglo nazadovanje proizvodnje v tekstilni industriji v Letu 1943. odpraviti ter je bila proizvodnja niti in tkanin iz volne, umetne svile, lanu in konoplje ter svile večja ko v letu 1939. Kar se tiče usnjarske industrije, je treba pripomniti, da se je tudi v mirnem času skoraj 40 odstotkov surovega usnja in 80 do 85 odstotkov strojil uvažalo iz inozemstva. V letu 1913. se je izdelalo v Romuniji 437.850 ton usnja proti 958.000 tonam v letu 1941. V petrolejski industriji se je na podlagi novega vladnega delovnega načrta doseglo povečanje vrtalnega delovanja. Romunski obdelovalni načrt predvideva za gospodarsko leto 1944. razširjenje z bombažem zasajene površine na 100.000 ha ter se bo s tem z bombažem zasajena površina povečala za štirikratno. Še v letu 1938. je bilo z bombažem zasajeno samo 5000 ha, 1. 1941. že 16.000, 1. 1942. 20.000 ha in lani 27.500 ha. Bombažna žetev 1. 1942. je dala 790 vagonov neočiščenega bombaža, kar ustreza 197 vagonom očiščenega bombaža. (Po »N. W. Tagblatt«) Odškodnina trgovskim vajencem Pokrajinska uprava je poslala Združenju trgovcev dopis, v katerem opozarja na težko gmotno stanje staršev trgovskih vajencev. Vprašanje odškodnine za delo vajencev je ostalo še nerešeno in zato morajo dostikrat opravljati trgovski vajenci svoje težko delo tudi brezplačno. Popolno oskrbo za vajence pa nabavljajo danes zlasti revnejši starši z veliko težavo. Zato prosi pokrajinska uprava* da bi učni gospodarji vsaj začasno priznali vajencem primerno mesečno odškodnino, ki naj bi se z ozirom na trajanje učne dobe primerno zviševala. Združenje trgovcev ta poziv pokrajinske uprave toplo priporoča in prosi, da priznajo trgovci vajencem začasno primerno mesečno nagrado, dokler se vse vprašanje ne reši s kol ekt i vn o p ogodbo. Minimalne mezde na Bolgarskem S 1. januarjem 1944. so delavske mezde na novo urejene, in sicer po mezdnih in plačilnih tabelah, kakor jih je izdelalo trgovinsko ministrstvo. Nižje mezde ko v tabelah niso dopustne, višje mezde pa se smejo plačevati, da se proizvodnja poveča. Trgovinski minister je izjavil novinarjem, da si danes bolgarska vlada posebno prizadeva za varstvo in pospeševanje dela, ker je delo podlaga za napredek državie in ljudstva. Nadalje je izjavil vodja bolgarske direkcija za delo, da je do 31. marca prepovedan vsak odpust delavcev zaradi zmanjšanja njih mezde. Za dela, za katera ni v tabelah nič določeno, se bo sestavila posebna komisija, ki naj že v desetih dne določi, kakšna mezda se mora plačevati za ta dela. Romunsko gozdarstvo Na romunski akademiji za kmetijstvo je direktor dnevnika »Uni-versuk v svojem predavanju na-glašal, da se v Romuniji premalo stori za ohranitev gozdov ter zanemarja važne naloge pogozdovanja, čeprav je dolčeno z raznimi zakoni. Leta 1920, so obsegali gozdovi Romunije nad 6.5 milijona hektarjev, od leta 1919. do 1931. pa je izvozila Romunija nad 21 milijonov ton lesa v vrednosti 55 milijard lejev, kar je znašalo 16% od vrednosti vsega izvoza v tej dobi. Potem se je sečnja brezobzirno nadaljevala in do leta 1939. je bila ena sedmina romunskih gozdov spremenjena v goličave in občinske pašnike. Še leta 1942. so izvozili okrog 200.000 kub. metrov lesa, doma so ga porabili 12.6 milijona kub. metrov, kar je po mnenju predavatelja za 50% preveč. Sečnjo je treba močno omejiti, urad za lesno gospodarstvo pa mora skrbeti tudi za napredek gozdarstva. Tobačni konsum v Romuniji Avtonomna režija romunskih monopolnih predmetov je spravila v prvih 8 mesecih leta 1943. na trg 7654 ton tobaka proti 8558 tonam v istem času leta 1942. Vrednost teh količin je znašala 20,17 milijarde lejev proti 11,28 milijarde v prejšnjem letu. Povprečna cena za tono tobaka je bila 2636 milijonov lejev proti 1274 milijonom v prejšnjem letu. Romunski državni dolg zmanjšan za 9 milijard Romunski državni dolg se je v zadnjem času precej znižal, ker je izvedlo romunsko finančno ministrstvo poenotenje vseli državnih rent in istočasno odkupilo na inozemskih trgih po ugodnih |)ogojih romunske državne zadolžnice. Državni romunski zunanji dolg se je Anglo-ameriška rivaliteta Ameriška, angleška in kanadska industrija za izdelavo orodja so sklenile kartel, da.bodo svojo proizvodnjo orodja prilagodile skupnim potrebam. Kako popolno je to »soglasje« se vidi iz konce- s tem znižal od 63 na 54 milijard S'L ki so jih morali dati Angleži lejev. Inozemski državni dolgovi pa so narasli, ker so tudi v Romuniji domača posojila važen vir za finansiranje vojne. Tako se je razpisalo v okviru finančnih ukrepov za leto 1943. tako imenovano obnovitveno posojilo, ki pa se deloma porablja tudi za finansiranje vojne in ne samo za obnovitvena dela. Vsega obnovitvenega posojila je bilo podpisano za 19 milijard lejev. Koliko velja vojna Anglijo? Vojni izdatki Anglije so v močnem dvigu. Kakor je pred kratkim navedel angleški zakladni kance-lar iso znašali tedenski izdatki Anglije v 1. 1943. povprečno po 104.5 milijona funtov. Vsi izdatki v prvih devetih mesecih 1. 1943. so dosegli vsoto 4.23 milijarde funtov. To je za 220,7 milijona funtov več kakor v prvih devieitih mesecih 1. 1942. Vsi dohodki v prvih devetih mesecih pa so znašali samo in Kanadčani. Anglija se je morala zavezati, da bo svojo proizvodnjo strojev za orodje omejila, Kanada pa je morala resignirati na ustanovitev takšne lastne industrije. USA so namreč te svoje zahteve utemeljevale z velikim razširjenjem ameriške industrije proizvodnje strojev za orodje in morajo zato imeti možnost za racionalno proizvodnjo. V resnici pa se hočejo Amerikanci po vojni rešiti konkurence v tej industrijski, panogi. Zato so pred kratkim tudi že zahtevaLi, da se mora nemška industrija strojev za orodje uničiti. Ker tega ne morejo doseči, so se rešili vsaj angleške konkurence. Te dni so se pritoževali zastopniki angleške volnene industrije, da bodo izgubile vse trge izven britanskega imperija, ker ne dobivajo zadosti surovin in tudi ne izvoznih dovoljenj. Nasprotno pa se ameriška konkurenca neomejeno zalaga s surovinami in more zato izvažati na debelo. Zaradi te- ministrstvo, da se trenutno ne more nič ukreniti, ker mora Velika Britanija gledati zlasti na to, da dobiva njej potrebne surovine, na drugi strani pa zaradi mobilizacije manjka tudi delovnih sil. Iz krogov angleške volnene industrije so nato odgovorili, da bo pač pri takšnem stanju dobila angleška volnena industrija tako težak udarec, od katerega se ne bo mogla odpomoči. Tudi angleški brodarski krogi imajo polno skrbi. V nevtralnih poročilih se označuje članek predsednika britanskega brodarskega sveta lluncimana kot nevarnostni signal prve vrste. Runciman je namreč svaril pred ameriško konkurenco. . „. .... , „ , ..... iga prodira ameriška konkurenca 1.84 milijard funtov, da je bilo za trge> kj ^ bm doslej y an. o ort j e i • *i i* • Il<* M s*' U1A1 uvaicj v an- 2.39 milijarde funtov pnmanjklja-rokah Na te pritožbe je ja. Poročilo zakladnega ministra poudarja, da bodo izdatki še nadalje rasli. Izredno velik del angleških vojnih izdatkov se mora kriti s posojili. V prvih devetih mesecih finančnega leta 1943./44. je Anglija najela posojil za 2.38 milijarde funtov, kar ustreza višini državnega primanjkljaja. Pri najemanju posojil odpade na leteče dolgove 840 milijonov funtov ali približno 35 odstotkov. , odgovorilo angleško trgovinsko Po londonskih vesteh je Chile /.rova napovedala znižanje obrestne službe za inozemske dolgove. Obroki so bili od 32 šilingov 7s/a penija za 100 funtov v 1. 1942. znižani za 1. 1943. na 28 šilingov in 6 (penijev. »Financial News« se bridko pritožujejo nad prezirljivim postopanjem z angleškimi posojili po ameriških državah. Mehika in Brazilija sta enako že znižale obresti za inozemske dolgove. Angleška vlada pa proti temu nič ne ukrene, ker najbrže tudi ne more nič storiti. A tudi Washing-ton nič ne stori, ker noče, da bi njegovi dobri odnošaji z drugimi ameriškimi državami imeli škodo. Tako ima vojna doba, ki je zahtevala tudi v Turčiji racionira-nj ©najvažnejših živil, za turško gospodarstvo tudi svoje dobre strani. Pri urejevanju prehrane so se pokazale nove1 gospodarske smernice in potrebno je bilo delo, ki ima trajno vrednost in veljavo. Gostilničarski vestnik Javite število gostov in obrokov kave ter čaja Vse člane prosimo, da nam v smislu zadnje okrožnice štev. I z dne 12. januarja, takoj javijo na odrezku okrožnice število stalnih in prehodnih gostov za posamezne dnevne obroke. Kavarne in bifeji pa naj takoj javijo, koliko izdajo čajev in kav dnevno. Ti podatki so nam nujno potrebni za ugotovitev potrebnih količin živil, katere bomo zaprosili pri Prevodu in katerih višino moramo upravičiti z dokazi. Zato nam čimprej sporočite na prošene podatke, najkasneje pa do 22. januarja 1944. Švicarski davek za inozemce Letos je stopil v Švici v veljavo nov davek, s katerim se vsi premični kapitali obdačijo s 15%. Ta »obračunski davek« se more pri Ureievanie v Turini Ker je bila letina 1942./43. v Turčiji precej slaba, so se po inozemstvu razširile vesti, da j© pretirana turškega prebivalstva v krizi. Ta domneva bi utegnila veljati za največja mesta, dočim za večino prebivalstva, ki ga ima Turčija okrog 17 milijonov, slaba letina sploh ni mogla pomeniti nevarnosti pomanjkanja. Pičla žetev v jeseni 1942. se je poznala le pri ddaji žitnega pridelka v aprovi- javiti za povrnitev pri davčnih /arijska skladišča za prebivalstvo ua j večjih mest in industrijskih uradih. Obračunski davek pomeni Isredišč ter za vojaštvo, v manjših za domače davkoplačevalce d a ve- , luestih in 1>0 vaseh se pa pri pre. no dobroimetje. Novi davek naj •. prebivalstva z živili ni prav tudi prepreči davčne utaje bio- • spremenilo. Podražitev neka-zemsfcih lastnikov švicarskih ka- ;erjb živil, ki jih je ilegalna trgo-pltalov, ker v inozemstvu živeč' vjna izvabila od pridelovalcev, je upniki nimajo od donosa svojih , bjja ]tmaju prej>rečena in ustav-švicarskih kapitalnih naložb nobe ne pravice za povrnitev plačani Ijena. davkov. Obračunski davek naj bi V lanskem poletju je bila žetev dal 150 milijonov šfr. na leto, od česar pa bi se pri obračunavanju vrnilo 120 milijonov, da bi država dobila od novega davka letno le 30 milijonov švicarskih frankov. [spet nad povprečjem predvojnih (let, od 1. 1942. pa se je pridelek Slovaška cementna industrija zvišal celo za 40°/o. To velja ne samo za žito, temveč tudi za ostalo najvažnejšo' kmetijsko proizvodnjo. Das Reich« navaja, da je Turčija v letu 1938./39. pridelala 4 milijone ton pšenice, 2.4 milijona ton ječmena, nad pol milijona ton rži, 0.62 milijona ton koruze, 55.000 Davčne napovedi Prosimo vse članstvo, da se strogo drži reda za sestavo davčnih prijav in naj ne odlaša na zadnje dneve, ker jim pisarna ne bo mogla postreči z navodili zaradi prevelikega navala. Opozarjamo tudi, da pritožb Sindikat ne bo jemal v poštev od onih članov, ki bi preko njega sestavili davčne »ajrovedi. boste morali meseca februarja oddajati odrezke januarskih živil -kih nakaznic Prehranjevalnemu uradu v Mestnem domu od svojih gostov. V ipjisarni [Sindikata pa Vam bodo na razpolago obrazci, na podlagi katerih bosti?' prijavili število odrezkov in potrebne količine živil. 1 n s I b U' ir :s' v< Ij Razdeljevanje sladkorja Zadruga bo razdeljevala prihodnji teden sol samo izkuhom in to za meseca januar lin februar sku-. paj- Ker sladkor še ni dospel, boste naknadno obveščeni o njegovi raz- j delitvi za mie'sec januar. Oddaja odrezkov S prihodnjo okrožnico boste obveščeni, v kakšnem vrstnem redu Prispevki za zimsko pomoč Zneske, ki so Vam odkazani za vplačilo »Zimske pomoči« morati1 poravnati v petih dneh po prejemu. Od navedenega zneska smete odšteti samo znesek, ki ste ga vplačali že po prvem pozivu. Obrati, ki so plačali njim predpisane zneske že ob prvem pozivu, in ki niso manjši od sedaj odmerjenega prispevka, pozivov niso prejeli, ker so svojo dolžnost že storili. Sindikat gostinskih podjetij. Denarništvo in zavarovalstvo Lani je slovaška industrija sicer (ton tobaka, 25.000 ton orehov, 80 izkoristila svojo produkcijsko ka pariteto letnih 55.000 vagonov, bile so pa težave pri izvozu. V Nemčijo, ki jiet 1. 1942. prevzela 4000 vagonov, je šlo lani samo še 300 vagonov, izvoz v Švico se ie tudd znižal od 1500 na 325 vago nov, izvoz v Italijo pa se je Ivig-nil na 3500 vagonov. Na Madžarsko so izvozili kakor prejšnja leta 600 vagonov, ob koncu leta pa je prišlo še dodatno naročilo 1000 vagonov. Domača potrošnja cementa se je zvišala od 34.000 na 37.000 vagonov. tisoč ton rozin, 38.000 ton fig in 25.0000 ton oliv. Po kritju domače potrošnje in preskrbe je ostalo od teh pridelkov še toliko za izvoz, da je vrednost izvožene kmetijske proizvodnje doeiegla skoraj polovico vrednosti vsega turškega izvoza. Ker je bil lanski pridelek nad povprečjem predvojnih let, je jasno, da pri preskrbi turškega prebivalstva ne more biti težav. Pri preskrbi s sladkorjem se je morala Turčija doslej pomagati z uvažanjem večjih količin, letos pa bo njena proizvodnja sladkorja menda že zadoščala za domačo potrošnjo. Ker ima na razpolago pregled vse kmetijske proizvodnje in ker je tudi dobro urejena oddaja določenih količin raznih pridelkov, je vlada zboljšala preskrbo največjih mest in industrijskih središč. Lani avgusta so bile žitne in krušne cene precej znižane, oktobra pa je bil zvišan krušni obrok od 800 na 900 gr za vojaka, od. 150 na 300 gr za otroke ter od 300 na 450 gr za normalne potrošnike. Od oktobra je razen v Istanbulu, Ankari in Ismiru trgovina z žitom prosta, kontingent tobaka za domačo potrošnjo pa je bil podvojen. Konec lanskega leta se je tudi sladkor pocenil, za gospodinjstva pa so bili določeni večji obroki. Tako se cene in obroki najvažnejši! živil ravnajo po zalogah, ki so v deželi na razpolago. Za svojo važno nalogo smatra turška vlada povečanje vse kmetijske proizvodnje, ker se nd mogoče zanašati na to, da se bodo vrstile tako dobre letine, kakor je bila lanska. Na državnih zemljiščih bodo letos žitne kulture trikrat večje od lanskih. Lani je država razdelila 40.000 ton dobrega semenskega žita, letos ga bo pa razdelila 50.000 ton. Znatno bo povečan tudi uvoz traktorjev in drugih kmetijskih strojev iz Nemčije, Švice in Združenih držav Severne Amerike, v domačih tovarnah in delavnicah pa bo povečana proizvodnja železnih plugov in raznega kmetijskega orodja, ki bo razdeljeno kmetom, da s*e v vsej deželi doseže intenzivnejše obdelovanje zemljišč. Romunska državna Poštna hranilnica je imela ob koncu lota za več ko 30 milijard lejev hranilnih vlog. V primeri s prejšnjim letom so se vloge poveSale za 12 milijard lejev, število vlagateljev je naraslo od 495.000 na 560.000. Dovoljena posojila so narasla od 14.9 na 22.6 milijarde lejev. Obrestna mera v Švici je še nadalje stabilna. Za hranilne vloge se je obrestna mera malenkostno znižala, in sicer od 2.6 na 2.48°/o. Obrestna mera za hipoteke je še nadalje 3.76°/o. za blagajniške obligacije s 3 do 5 letnim rokom pa povprečno 2.93 do 2.96 odstotka. Vsi javni dolgovi Argentine so znašali 30. junija 1930 10.9 milijarde pe-zosov. Od teh je bilo državnih dolgov 8.3 milijarde, dolgov pokrajin 1.69 milijarde, občinskih dolgov O.ud milijarde, od države zajamčenih občinskih posojil pa 76 milijonov pezosov. Gospodarske vesti Nemško-švicarski obračunski dogovor je bil brez vsake spremembe podaljšan do 31. januarja 1944. Prvo večje industrijsko podjetje v Estoniji, t. j. usnjarska tovarna Union v Revalu je bilo reprivatizirano. Hrvatska vlada je predpisala enkratno vojno oddajo na vse davke. Ta doklada znaša z zemljarino 80 odstotkov, za hišno najemnino 30°/o, za pridobnino 60°/o, za registrski davek lil U grah barva, plesira in kemično s u a ž i obleke, klobuke itd. Škrobi in svctlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgot a 3 Telefon št. 22-72. » MERKUR « tovarna mila in kem. izdelkov STARI TRG 17 priporoča svoje izdelke 50°/o, od davka delniških družb 60° u in 8°/o od kupne vsote pri prodaji nepremičnin. Poleg tega morajo plačati vsi lastniki radijskih aparatov enkratni prispevek v višini od 30 do 250 kun. Madžarski finančni minister dr. Lud vik Remenyi-Schneller je demisioni ral kot prvi gospodarski minister, katero mesto je zavzemal že tri leta. Mesto prvega gospodarskega ministra je nato prevzel ministrski predsednik Kallay, ki je novinarjem izjavil, da se dosedanja madžarska finančna in gospodarska politika ne bo spremenila. Na nodlagi odredbe vrhovnega sveta za bolgarsko vojno gospodarstvo je bil promet vseh osebnih avtomobilov na Bolgarskem ustavljen, razen če so bili predelani na pogon s plinskimi generatorji. Izjema velja le za vozila diplomatskega kora in za vozila vojske. Poleg tega je dobilo v Sofiji 30, v vsej provinci pa 50 zdravnikov dovoljenje za uporabo avtomobilov. Na Bolgarskem se Je začelo 10. januarja zbiranje starega železa. V Sofiji je trajalo to zbiranje od 10. do 15. januarja, v drugih bolgarskih mestih pa se bo zbiralo staro železo od 25. do 31. januarja. Zbiranje starega železa je organizirala mladinska organizacija Branik. Proizvodnja turških sladkornih tovarn je dosegla v I. 1943. rekordno viišno 96.000 ton. Proizvajalci sladkorne pese prejmejo sladkorja v skupni teži nad 6000 ton. Vrhovni slovaški urad za preskrbo je dovolil vsem slovaškim zavarovalnicam za škodo in. nezgode poseben upravni pribitek v višini 15 odstotkov. Pribitek naj krije zvišane upravne stroške. ■ Tal.i 39-22 K. PEČENKO trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Liubljana, Sv. Petra cesta štev. 41 r i s e V. A. JANEš delikatesna trgovina Ljubljana, Ulica 3. maja Kur das Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar Fiir die Druckerei »Merkur« A. G. Z* tiskarn. »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. - Alle — vsi v Ljubljani. Nemško-finski trgovinski sporazum . Te dni je bilo ined nemško in 'insko delegacijo v Berlinu sklenjeno, da se letošnji trgovinski sporazum podaljša za leto 1944. Določena je bila tudi izmenjava ^iaga za prvo četrtletje. Lani v novembru dogovorjena preskrba rinske z žitom in drugimi važnimi živili omogoča prehrano Finske do nove letine. Za finski izvoz lesa v Nemčijo je bil napravljen načrt za vse leto 1944. Pogajanja o blagovni izmenjavi se bo-do nadaljevala meseca februarja. Industrializacija Romunije Ob svoji 251etnioi je imela romunska inženirska zbornica slavnostno sejo, katere so se udeležili tudi zastopniki nemških inženir-| Jev. V poslanici na skupščino je zaradi bolezni zadržani namestu-joči ministrski predsednik Mihaj Antonescu podal velikopotezen načrt o bodoči industrializaciji Ro-; '"unije. Ta načrt mora narekovati j spoznanje, da morajo vodne sil«. nadomestiti zemeljsko olje. Nada-, Ije j« treba misliti na to, da se (loveča romunska premogovna proizvodnja in da se tudi v večji meri uporablja zemeljski plin. Glede Posameznih industrijskih možnosti se v posilanici zlasti omenja industrijsko izkoriščanje -trsja v Donavski dielti. Ministrski predsed-s nik nadalje predlaga industrializacijo kmetijstva, izpopolnitev romunske lesne industrije in posta-| vitev načrta za delovanje romun-| ske težke industrije. Posebno potrebno je, da se ustanovi romun-I ska industrija za izdelovanje kmetskih strojev in kmetskega orodja. V smislu vseh teh pobud so romunski inženirji, kakor je omenil predsednik skupščine, že izdelali desetletko za gospodarski dvig Romunije. Težave švicarske tekstilne industrije Opora švicarske tekstilne industrije je že lani postala stanična 'volna in je njena proizvodnja za Jnilo krila primanjkljaj naravnih surovin. Izdelki iz stanične volne isosepri prebivalstvu le polagoma i udomačili, ko pa so se naposled le uveljavili, so nastale v tekstilni 'ndustriji nove težave, ko ni bilo VeČ mogoče dobiti iz Sicilije za proizvodnjo stanične volne potrebnega žvepla. Težave švicarske tekstilne industrije so takole izražene |s številom zaposlenih delavcev: V 1 primerjavi s koncem 1. 1940. so j zdaj odstotki polno zaposlenih de-jlavcev v glavnih panogah tekstilne industrije naslednji: bombaž 58, volna 38, pletenine 45, platno, ko-, nopija in juta 44. V tekstilnih °hratih delavcev niso odpuščali, ’ei^več so jim po potrebi samo zni-x'a^vdelovni čas, kar je seveda po-< ražilo proizvodnjo. ^evlji za svinjske kože V Nemčiji je bilo uvedeno že 1941., da dobe kmetje za kožo doma zaklanih svinj čevlje. V zamenjavo za usnje in čevlje so prej sprejemati svinjske kože, ki so | tehtale najmanj 4 kg, od zdaj naprej pa sprejemajo kože, ki tehtajo najmanj 3.5 kg. par moških čevljev za delo se dobi za 12.5 kg svinjskih kož, čevlji za otroke do jštevilke 35 pa se dobe zdaj že za kože, ki tehtajo 3.5 do o kg. Za kože, ki tehtajo nad 5 kg, se dobe nabavnice za ženske in moške čev-•je ali pa za usnje in ostali čev-'Jarski material. Pravico do zamenjave kož za usnje in čevlje imajo |v®i, ki smejo klati svinje, ter člani Njihovih družin, če se niso poslu-K že kake druge pravice do na-; ‘;lvn usnja in čevljev. Usnja se !^°bi za 20% teže oddanih svežih °ž, torej 1 kg za 5 kg kož, če so kože poškodovane, se dobi us-f|ja samo za 10% teže. Dunajski klobučarji nekdaj in zdaj V vseh panogah dunajske oblačilne industrije je še močno usidrano staro rokodelstvo, kar daje izdelkom prikupno individualno noto ter nudi dokaz in primer vzajemnosti in izpopolnitve med industrijo in rokodelstvom. Industrija ima od rokodelstva veliko korist, ker dobiva od njega izvež-bane delovne moči ter dobre modele za svoje izdelke. »Neues Wiener Tagblatt« opisuje koristno in uspešno vzajemnost klobučarskega obrta in industrije. Klobučarji so na Dunaju že dolga stoletja zelo čislani obrtniki in dunajski modeli moških in ženskih klobukov so že davno zasloveli daleč po svetu. Klobučarski obrt je obdržal svoje pozicije tudi med močnim razmahom industrije. Pred vojno je bilo na Dunaju še okrog 400 klobučarski h obratov, ki so imeli nad 1200 delavcev in delavk. Ti obrati so letno predelali nad 1 milijon klobučnih obodov in tri četrtine milijona slamnikov. Od le proizvodnje je prišla ena tretjina na moške, dve tretjini pa na ženske klobuke. Obrat, ki je imel 45 ljudi, je izgotovil na teden po 2000 klobukov. Iz takih rokodelskih obratov se je razvila industrija klobukov, pri čemer pa staro rokodelstvo ni prišlo ob svojo veljavo. Voditelji nekaterih industrijskih obratov so še danes člani stare obrtniške organizacije. Mnogi klobučarski obrali so izvažali do 60% svojih izdelkov. Izvoz ženskih klobukov je bil večji kakor pa moških. Mnogi mojstri so imeli svoje zastopnike v inozemstvu. Izvoz dunajskih klobukov je bil usmerjen predvsem v Skandinavijo, Anglijo, Švico in tudi na Balkan. Med južnovzhodnimi deželami je največ dunajskih klobukov prevzemala Romunija. Dunajski klobučarji so imeli pri modi klobukov važno besedo. V stari gostilni »Pri hruški« na Ma-riahilferci so bile po dvakrat ali trikrat na leto razstave).moških klobučnih modelov. Posebne razstave so bile tudi iza modele ženskih klobukov. Za te razstave modelov je bilo doma in v tujini veliko zanimanje. Razstave so bile zelo pestre, ker so se vsi mojstri potrudili, da za vsako sezono kreirajo po več modelov. Dunajski klobučarji so se tudi Specializirali. Eni so n. pr. izdelovali samo trde, drugi pa športne klobuke. Ko je industrija prevzela izdelovanje klobučnih obodov, ki so jih klobučarji prej sami izdelovali iz volne, kožuhovine in slame, je klobučarski obrt prišel v stisko, iz katere pa si je skušal pomagati z ustanovitvijo produktivne zadruge, ki je za izdelovanje klobučevine nabavila potrebne stroje. To je bil začetek prehoda v industrijo, v kateri so se naposled znašli pri uspešnem delu tudi klobučarji^ rokodelci. Danes so dunajski klobučarji predvsem v službi vojne preskrbe. Za civilno preskrbo so na prvem mestu predelave in popravila starih klobukov, novi modni izdelki pa so stopili v ozadje. Po vojni pa bo dunajsko klobučarstvo spet po svoji stari tradiciji tudi v zvezi z industrijo našlo dovolj prilike za svoje uspešno udejstvovanje. V sem .enojim cenjenim odjemalcem že/ti mnogo uspehov in &a2onoHjstna o no nem Detu tnt?Jca O. CZ. ^JKaijat Nova ureditev japonske oborožitvene industrije Navzlic vsem nasprotnim pro-rokbam, pišejo »Miinchner Neueste Nachrichten«, se je izkazalo japonsko gospodarstvo mnogo bolj sposobno, da oskrbi japonsko vojsko z vsem potrebnim orožjem, kakor pa se je mislilo. To tem bolj preseneča, ker je japonsko gospodarstvo tudi v tretjem vojnem letu bolj ohranilo svojo mirovno strukturo kakor gospodarstva drugih vojn joči h se držav, šele v letošnjem poletju je začela japonska vlada preurejati japonsko gospodarstvo, da bi se njegova proizvajalna sila za vojne potrebe povečala. Pri tem je postopala japonska vlada po načelu, da morajo za vojno ne-važna podjetja prenehati, vojno važna pa svoje obratovanje razširiti. V ta namen so se vsa podjetju razdelila v tri razrede. V prvem razredu so tako imanovana mirovna podjetja, v drugem je pet osnovnih podjetij, v tretjem pa so mala podjetja, ki so postala v okviru vojne proizvodnje pogreš Jjiva. Mirovne industrije kakor n. pr. tekstilna podjetja, steklarne, živilska industrija itd. morajo dali svoje stroje, naprave in delovna sile na razpolago vojni industriji. Le za tekstilno industrijo velja neka izjema, ker je bila ta že močno omejena. Ta podjetja pa se ne bodo brezobzirno opustila temveč se prilagode novim razmeram. Tako se bo tekstilna industrija premestila na jug. Vse druge industrijske panoge pa se razdele v tri kategorije. Prva kategorija se takoj dodeli vojni industriji, druga kategorija ostane kot rezerva, tretja kategorija pa preneha in se porabi kot staro železo. Do 1. januarja 1944 mora biti vsa ta akcija dokončana. V drugi industrijski razred spadajo naslednje osnovne industrije: premoga, železa, jekla, lahkih kovin, proizvodnja letal in ladjedel-stvo. Temu razredu se naravno pripisuje največji pomen in industrije tega razreda dobe vse razpoložljive stroje, surovine, kapi-tale in delovne sile. Najteže so se v novo industrijsko ureditev uvrstile rokodelska podjetja, ki jih ima Japonska zelo veliko. Tu je posto-}>ala japonska vlada z velikim upoštevanjem tudi osebnih interesov ter se obratovanje teh podjetij ni kar generalno ustavilo. Tudi za pravočasno finansiranje nove industrijske ureditve je poskrbela japonska vlada in v ta namen določila maksimalni znesek 5.7 milijarde jenov. Del te vsote odpade na drugi industrijski razred, ki dobiva tudi največje , ugodnosti. V lej vsoti so vraču-. liani tudi prispevki za one industrije, ki se' morajo preurediti. V oktobru je izšel zakon o oborožitvenih družbah, s katerim naj bi se dosegla največja storilnost japonske vojne industrije. Jedro tega zakona je v tem, da prevzamejo oborožitvene družbe odgovornost za proizvodnjo in dobe s tem državni značaj. V vsaki družbi se imenuje za proizvodnjo odgovorna oseba, kateri so podrejeni proizvajalni pooblaščenci. Kot za proizvodnjo odgovorne osebe se navad- no imenujejo predsedniki družb, imenovati pa se morejo tudi druge osebe. Po možnosti naj te osebe ne opravljajo nobenih drugih poslov. Zaradi velikega vpliva teh oseb so izberejo le najsposobnejši ljudje. Razvrstitev po činu je v poslovanju naslednja: Na čelu je za proizvodnjo odgovorna oseba, ki oddaja svoja naročila prevzemnikom proizvodnje ali pooblaščencem za proizvodnjo, ki ukazujejo nameščencem, nadzorstvo nad proizvodnjo odgovornim ko tudi pooblaščenim osebam pa izvajajo nadzorstveni uradniki. Da se nadzorstvo čim bolj poenostavi, so se mnogi predpisi ukinili in namesto i/.|K>lnjevanja raznih formularjev se je uveljavila osebna odgovornost podjetnikov. Njih ustvarjalna sposobnost in njih pripravljenost za delo naj se nagradita z zaupanjem in s priznanjem. Novi element v oborožitveni industriji je torej naglasitev osebnosti. Vlada bo na najbolj enostaven način izvajala nadzorstvo in skrbela, da se vse možnosti za povečanje proizvodnje izkoristijo. Oborožitveni zakon velja za podjetja, ki izdelujejo artilerijsko orožje, vojna vozila, municijo, letala, material za poročevalsko službo, jeklo, posebno jeklo, magnezijo, baker, svinec, cink, druge kovine, cement, solitrovo kislino, sodo in osnovne kemikalije, olje za mazanje, premog in koks. More pa se ta zakon razširiti tudi na podjetja, ki prej naštetim podjetjem dobavljajo razne predmete. Glavni namen vseh teh določb je, da se upravni aparat poenostavi in oborožitvene družbe oproste vsakega neproduktivnega dela. S subvencijami, odškodninami in jamstvi se i>omaga oborožitvenim družbam kolikor je sploh mogoče. Za vsa vprašanja oborožitvene industrije je pristojno oborožitveno ministrstvo, ki daje tudi družbam dovoljenja za zvišanje glavnic in najemanje posojil. Tudi vse plače in mezde nadzira to ministrstvo. Oborožitveno ministrstvo je začele delovati 1. novembra ter je sedaj središče vsega japonskega oboroževanja. Oborožitveno ministrstvo ima generalni mobilizacijski oddelek in osem oddelkov: za letalstvo, stroje, železo, jeklo, lahke kovine, kemikalije, goriva in elektriko. Ministrstvo je prevzelo tudi glavno delo bivšega načrtnega urada in s tem tudi skrb za izvajanje osmih državnih načrtov: za material, zvišanje proizvodnje, elektriko, ljudsko mobilizacijo, zunanjo trgovino, promet, finansiranje iproizvodnje in življenjsko raven. Da se novo ministrstvo ne preobremeni, skrbi še nadalje za ladjedelstvo mornariško ministrstvo, za zemeljsko orožje pa vojno ministrstvo, da skrbi novo ministrstvo torej predvsem za razvoj letalstva. Nova ureditev japonske oborožitvene industrije se je izvršila po nemškem vzoru. V Angliji in Ameriki je vzbudila največjo pozornost in londonski list »Times« je napisal, da se bo sedaj neizmerni vojni potencial Japonske šele začel razvijati. Ministrski predsednik Tojo pa je izjavil, da bo nova ureditev japonskega oborožitvenega gospodarstva epohalno zvišala japonsko vojno proizvodnjo, zlasti pa povečala proizvodnjo letal in municije. Narodni dohodek v Severni Ameriki Po ameriških cenitvah opisuje >Neues Wiener Tagblatt« narodni dohodek Združenih držav Severne Amerike takole: Leta 1938. je znašal narodni dohodek 62.3, naslednje leto 70.8, ieta 1940. 77.2, leta 1941. 94.7, lani 117, letos v osmih mesecih pa 89.3 milijarde in se bo baje do konca leta zvišal na 135 milijard dolarjev. V primeri s prejšnjim letom se je narodni dohodek 1. 1940. zvišal za 9°/o, naslednje leto za 23°/o, lani za 24%, letos, če res doseže 135 milijard, pa se bo zvišal za 15 %. Zanimiva je primerjava narodnega dohodka z bančnimi vlogami in z ameriškim kroženjem denarja. Narodni dohodek se je v zadnjih štirih letali zvišal za 88%, bančne vloge za 65 %, denarni promet pa za 123%. Letos se je denarni promet zvišal za 4.1 na 19.51 milijarde dolarjev, od 1.1938. pa se je zvišal za 180%. Proizvodnja in izvoz Indokine Poročilo »Banque de 1’Indochi-ne« daje naslednjo sliko proizvodnje in izvoza Indokine: Pri industrijski in kmetijski proizvodnji v primerjavi z 1. 1941. ni pomembnejših sprememb. Ker so zveze z Evropo in Ameriko prekinjene, se je izvoz usmeril na Japonsko. Pridelek riža je bil normalen. Na Japonsko so ga izvozili 940.000 ton, kar ustreza približno izvozni količini 1. 1941. Koruze so izvozili 127.000 ton, prejšnje leto pa 186.000 ton. Proizvodnja kavčuka se je od 1. 1941. znižala od 77.000 na 46.000 ton, izvoz pa od 61.000 na 36.000 ton. Močno se je znižal izvoz premoga. Od 1,300.000 ton leta 1941. je padel na okrog 400.000 ton. Japonska je prevzela 80% tega izvoza. Vrednost vsega izvoza Indokine je bila 1800 milijonov piastrov. Trgovinska bilanca Indokine je izravnana. Mednarodna konferenca za ribolov V Londonu je biLa nedavno mednarodna konferenca za ribolov, katere so se udeležili delegati Anglije, Irske, Kanade, Portugalske in Španije ter zastopniki raznih emigrantskih vlad. USA, Danska in Švedska so poslale na konferenco svoje poslušalce. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da so na konferenci razpravljali o načrtu meddržavnih i>ogodb o ribolovu za ono dobo po vojni, ko redna preskrba mesa še ne bo izvedljiva. Cestna dela v Turčiji Turško ministrstvo za javna dela je skupno s turškim prometnim ministrstvom in vojnim ministrstvom izdelalo 151etni načrt za izpopolnitev turškega cestnega omrežja. Po tem načrtu naj bi se izvedla vsa nameravana dela v ; treh petletkah. Prva faza, ki se za- , čne z novim proračunskim letom, predvideva napravo avtomobilskih cest Ankara - Carigrad, Ankara-Izmir, Ankara-Kaisere in Ankara-Antalija. Nekatere ceste so že začeli delati. Vlaganje davčnih napovedi Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša: 1. Napoved za odmero redne pridobnine in posebnega davčnega dodatka A. Redna pridobnina. Vsa podjetja, poslovanja (trgovska, industrijska in obrtna) in vsi samostojni poklici, ki so zavezani pridob- i nini so dolžni zaradi odmere pridob- ; nine katere osnovo določajo davčni odbori za leto 1944 vložiti v roku od 2. januarja do 31. januarja 1944. leta napovedi o čistem dohodku, doseženem v poslovnem davčnem letu 1944 predidočem letu. Napoved se mora vložiti za vsak objekt in prav tako za vsako vrsto poslovanja posebej. Na primer: Ce trgovec vodi svojo trgovino v centrali in filijali, mora vložiti eno napoved za centralo, a drugo za filijalo (podružnico). Ce se krojač bavi tudi s prodajanjem gotovih oblačil, tedaj ludi v primeru, ako davčni zaveza-1 Promet, ki je zavezan skupnemu nec ne prijavi podatke za odmero pri- j davku, se mora v napovedi prijaviti ■.=. Narodni saniioieki fnnri posebej za vsako davčno tantno po- spevka za Narodni sanitetski fond. Oni davčni zavezanci, ki prodajajo kozmetična sredstva, morajo v svoji napovedi navesti tudi znesek, ki odpade od celotnega opravljanega bruto prometa na promet s kozmetičnimi sredstvi, da bi se mogla izvršiti odmera doklade za Narodni sanitetni fond. II. Napoved za odmero davka na poslovni promet pavšalcev V istem, zgoraj naznačenem roku so dolžni intelektualci, davčni zavezanci splošnega prometnega davka, ki njihov skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto pred davčnim letom, ni znašal več kot Lit 114.000.—, in ostali zavezanci splošnega davka kakor tudi skupnega davka na poslovni promet, ki njihov skupni letni promet po oceni davčne prodajanjem goiovin uu—j sKupni ieim po oceni uuvv,..c- inora vložiti posebej napoved dohod- ga ocibora za preteklo leto pred davč- • _ _-i --i. —*~ in nncohpi dohodkov od t Inlnm ni 7nacal vpr Ifnt Lit Kavčuk iz vinske trte i Pri iskanju novih kavčukovih rastlin so našli na Haitiju neko vrsto vinske trte, iz katere bi se dal pridobivati kavčuk. Za nasade te trte, ki uspeva tudi v precej visokih legah, so letos uporabili 32.000 akrov, do pomladi pa bodo te nasade razširili na 85.000 akrov. Iiiuia viutiu —1 , kov od obrta in posebej dohodkov od prodaje gotovih oblačil. Napoved morajo vložiti tudi one osebe, ki so po čl. 46. zakona oproščene plačanja tega davka. Napovedi ni treba vložiti onim davčnim zavezancem, ki plačajo pri-dobnino po' stalni postavki iz cl. 59. zakona o neposrednih davkih, kakor tudi ne oni, ki jim osnovo pridobnine ne določajo davčni odbori. Davčna podlaga je: enoletni cisti dohodek podjetja poslovanja, poslovil ice in poklica, dosežen v preteklem poslovnem letu pred davčnim letom. Cisti dohodek je: brutto-dohodek, zmanjšan za izdatke, ki so potrebni za izvrševanje podjetja, poslovanja ali poklica (čl. 54. zakona). Izdatki, ki niso v zvezi s poslova- nim letom ni znašal več kot Lit 190.000.—, vložiti skupaj z davčnimi napovedmi pridobnine tudi posebne napovedi o poslovnem prometu, opravljenem v preteklem letu. Kakor davčne napovedi za pridob-ninu, tako se tudi te napovedi vlagajo za vsako poslovanje in vsako poslovnico posebej. Davčna podlaga davka na poslovni promet je vrednost opravljenega prometa s stvarmi in uslugami. V podlaga se računa tudi oni promet, ki je opravljen brez plačila in sicer, kadar se vrši s prenosom iz lastnega podjetja za osebno in domačo porabo. Od podlage za plačanje tega davka se ne smejo odbiti postranski stroški (ambalažni, zavarovalni, prevozni stroški, obresti itd.), odbijajo se pa Zmanjšana proizvodnja kakaa Letošnjo proizvodnjo kakaa na Zlati obali, ki ima prvo mesto pri svetovni proizvodnji, cenijo na 225.000 ton, dočim je znašalo |>o-vprečje zadnjih let okrog 400.000 Ion. Proizvodnja je bila znižana, ker so imeli podjetniki in pridelovalci lani občutno zgubo zaradi ' pomanjkanja transportnih sredstev pri izvozu. tZdatKl, KI niso v ivcii o (JU.*.«.- siroSKl, IIU.), uuuijoju « H« njem, se od bruto-dohodka ne morejo | državne in samoupravne trošarinske odbiti (čl. 55. zakona). j dajatve. Koristno je za same davčne zave-zance, če napovedi priložijo potrebna j dokazila, posebno začetni in zaključni . inventar, oziroma račun bilance in ; račun zgube in dobička, korespondenco in podobno, ako vodijo redne trgovske knjige; nadalje potrdila državnih in samoupravnih oblasti, bank , in zavodov ter vse drugo, s čimer bi p0 poročilih D. A. Z. smo Opi-mogli polnoveljavno dokazovati oc ^ kako je Argentina doživela nost Driiavliemh podatkov. ’ . Obrtniki naj v napovedi izjavijo, j vazno spremembo v svojem gospo-ro se morda istočasno ne pečajo tudi i darskem življenju, kose je iz dolž-s prodajanjem gotovega nakupljene- spremenila v upnika, ker so ga blaga, če morda uporabljajo s roje . letošnji presežki njenega i£- n a nnonn in koliko pomočnikov za- ... , j- poslujejo v svoji obrti. Napovedi po 'voza dosežem predvsem zaradi K. i—; h n i ■> n i vložiti mali ra z Vitin domače industrije. Kakor btavko. Ta promet naj prijavijo porazdeljeno po vrstah blaga, ki je zavezano temu davku. Opozarjajo se davčni zavezanci, da napovedi za prometni davek vložijo pravočasno, ker morajo sicer oni, ki tega ne store, plačati kazen iz čl. 137 zakona o neposrednih davkih. Davčne prijave pridobnine kakor tudi spiosnega in skupnega davka na poslovi promet izpolnjujejo in vlagajo: 1. lastnik poslovnice ali podjetja, oziroma oseba, za katere račun se poslovanje vrši; 2. v primeru zakupa zakupnik; 3. za maloletne njihovi stariši, oziroma varuhi; 4. za mase njihovi zastopniki; 5. če je podjetje v posesti več oseb, potem te vse skupaj. Napoved vloži lahko tudi druga \ oseba po posebnem ali splošnem pol- ' nomočju davčnega zavezanca. Ce davčni zavezanec namenoma, da i bi se izognil plačanju davka, da v I davčni napovedi pridobnine oziroma davka na poslovni promet neresnične izjave, kf"bi zaradi njih mogla nastati popolna ali delna davčna pri-krajšba, oziroma, ako utaji kak vir dohodkov ali del premoženja, ki je njegov dohodek zavezan davku, odgovarja za utajbo v smislu čl. 142 zakona o neposrednih davkih. Napoved se mora vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upravi, na katere teritoriju se nahaja poslovnica. Če je davčni zavezanec nepismen, J ali pa ne zna izpolniti napovedi, lah- j ko da napoved na zapisnik pri pristojni občini ali davčni upravi. Obrazec davčne napovedi se dobi pri podpisani Davčni upravi za ceno Lit 2.— po kosu. Turčija je kupila francoske ladje Od desetih francoskih parnikov s skupno tonažo 250.000 brt., ki so svoje dni pribežale iz Sirije v turško pristanišče Erdek, je sedaj turška vlada na podlagi posebnega pooblastila turškega parlamenta kupila sedem parnikov, ki so prišli v Carigrad in so sedaj v doku. Turška trgovinska mornarica, ki je imela še 1. 1939. samo 287 ladij! s »kupno tonažo 219.592 brt., je | sedaj dobila močno okrepitev, da bo mogla vsaj deloma opravljati svoje transportne naloge. uudiujcju * * . tem pozivu niso dolžni vložiti man obrtniki, ki so zavezani pridobnini po stalni postavki (po tablici iz čl. 59.). Dolžni so pa, da do 31. januarja vsakega leta prijavijo število zaposlenih pomočnikov. Podjetniki, ki delajo v akordu, morajo to v napovedi navesti. Po čl. 6. zakona o davku na samce morajo davčni zavezanci pridobnine navesti v svoji napovedi, če so samski vdovci brez otrok, oziroma ločeni, in koliko so stari. Družabniki posameznih podjetij, v kolikor so zavezani davku na samce, morajo v napovedi navesti tudi delež, ki z njim v podjetju sodelujejo. Razvoi industrije v Argentini Argentinska industrija uporab. Ija predvsem surovine, ki so v deželi na razpolago, potreben pa bi bil za njen razvoj tudi uvoz nekaterih surovin, ker se je baš v zadnjih letih izkazalo, da je uvažanje raznih industrijskih izdelkov in polizdelkov predrago. Industrializacija Argentine je pro- j jektirana na široki podlagi, izved- i 1)0 načrtov pa ne ovira samo pomanjkanje tonaže, temveč tudi |K>-litični razlogi, po katerih se ravnajo dobavitelji industrijskih surovin in strojev. Iz USA in Anglije Argentina ne more dobiti surovin in naprav, ki jih potrebuje za razvoj svoje industrije. Dokler razvoja domače industrije. Kakor v nekatere sosedne dežele, tako je bila tudi pri izvozu v Južno Afriko industrijska proizvodnja že na prvem mestu. V Argentini, ki je veljala za-izrazito agrarno deželo, se je razvijala industrija takole: Vrednost industrijske proizvodnje je lani dosegla okrog 7 milijard pesosov, kar je za 1.95 milijarde več kakor duslrijske proizvodnje se je od za ■ r—.— - - jčetka vojne povečal za 55%, pri B. Napoved za odmero posebnega j ggjuer pa n j bilo pomembnejših davčnega dodatka po čl. 59./II zak0" Lprememb pri kmetijski proizvodna o neposrednih davkih Vrednost kmetijske proizvod- Vsi davčni zavezanci pridobnine, ki j ---- Kal JC i.*7u ’vv ** . * prejšnje leto. Količinski obseg in- bo n. pr. Argentina odvisna od dobav iz Severne Amerike in Anglije, ni mogoče misliti na to, da bi mogla izkoristiti svoja ležišča j Gospodarske težave Irske Preskrba Irske se je precej poslabšala. Zadnji pridelek je bil tako pičel, da so morali uvoziti iz čezmorskih krajev 1(50.000 ton žita. Za transporte so na razpolago samo irske U;dje, katerih število se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo za polovico. Vsa tonaža se mora uporabljati za transporte žita in J tako Irska ne more dobiti ostalega uvoznega blaga. Zaradi pomanjkanja bencina, premoga in gumija so nastale tudi v deželi prometne te/.ave, ki močno ovirajo preskrbo. nje je bila leta 1935. okroa; 2900, milijonov, leta 1989, okro/ 1100 milijonov, nasilednje leto 290<), lani pa 3500 milijonov. V agrarni Argentini je bila torej lani vrednost industrijske proizvodnje za 100% večja od agrarne. Argentinska centralna banka, ki je objavila te ]K>datke, pa ie navedla, da Egipt postaja reven Obtok bankovccv se je v Egiptu od izbruha vojne početvoril. Temu primerno so tudi narasla dobro-imetja v bankah. Dočim so se dvignili življenjski stroški za približno 250 odstotkov, so se zvišale plače samo 50 do 60 odstotkov. Med kmetskimi delavci vlada, kakor soglasno govore vsa poročila, izrazita socialna beda. Zaradi nezadostne prehrane je zdravstveno stanje revnejših slojev slabo. Bivši predsednik egiptske zbornice je nedavno izjavil, da bo izšel Egipt iz sedanje vojne obubožan. Tudi ni prikrival svoje skrbi, kaj bo z delavci v oboroževalni industriji, ko se vojna neha. so razen pridobnini zavezani tudi plačanju posebnega davčnega dodatka po čl. 59./II zakona o neposrednih davkih, morajo v davčni napovedi pridobnine in sicer v posebnih, za to določenih rubrikah, napovedati tudi skupni brutopromet, opravljen v poslovnem letu pred davčnim letom. V smislu omenjenega zakonskega predpisa so zavezani plačanju posebnega davčnega dodatka: i--------1 r--.. , , , a) ona industrijska podjetja, ki svo- iso bile v trgovini na debelo veje blago prodajajo neposredno potroš- razlike pri indeksu industrij- , nikom po svojih podružnicah, P™da- j ske in kmetijske proizvodnje. L. ,'»»• j« •><•» pri nih oseb; J proizvodnje povprečje 86. nasled- b) ona trgovska, ki imajo poleg ,,je Jei0 74^ [anj okrog 81, indeks j glavne poslovnice še podružnice (pro-1 jnUni0n Industria sredno potrošnikom mnogovrstno bla- i\UKor navaja ... , -u go, ki po svoji naravi spada v razne; Argentina«, je bilo v industrijskih izdelovalne in trgovinske panoge. [obratih 1. 1937. okrog 643.000, la- Vsa ta podjetja so pod navedenimi pogoji zavezana posebnemu davčne premoga. Podobno je tudi pri razvoju drugih industrijskih panog. ! Zaradi takih ovir se v gospo-1 darskem življenju Argentine oglašajo skeptiki, ki menijo, da so na- j črti močne industrializacije tve- j gani in škodljivi, češ da se mlada argentinska industrija po vojni ne j bo mogla meriti na svetovnem trgu s staro in močno konkurenco ter da sploh še ni upanja, da bi v doglednem času prišlo do svobodne izmenjave blaga. viti v inozemstvo in od leta 19» 1. do 1942. so uinioili okrog 46 milijonov metrskih stotov kave, da bi za ostale količine na svetovnem trgu dosegli primerne cene. Od vrednosti vsega braziljskega izvoza je prišlo leta 1939. na kavo Je vedno okrog 40 odstotkov. Pred vojno je prevzemala Kvro-jmi 43 odstotkov svetovnega izvoza kave, ko pa je izbruhnila vojna, je bil braziljski; uvoz kave omejen na Švico, Švedsko, Španijo in Portugalsko, ki so prevzemale največ eno osmino evropskega uvoza kave, ter na Anglijo, ki je dobivala letno iz Brazilije komaj kakih 150 tisoč metrskih stotov kave. Med južno- in srednje-ameriškimi izvozniki kave je nastalo brezobzirno tekmovanje za izvoz kave v Združene države Severne Amerike. Da bi se preprečili porazni vplivi tega tekmovanja na cene, je prišlo (to prizadevanju Brazilije v jeseni leta 1940. do panameriške pogodbe o izvozu kave v Združene države. Letni izvoz v Združene države je določen na 9.5 milijona metrskih stotov in po dogovorje nih cenah je bil ta izvoz sorazmerno porazdeljen med izvozniki, ki so sklenili pogodbo. Delež Brazilije pri letnem izvozu v Zdrti>.-'-ne države je 5,5 milijona metrski!, stotov, kar pa seveda daleč zaostaja za nekdanjimi običajnimi količinami izvoza. Skromne koristi te izvozne pogodbi' so se ]>o vstopu Združenih držav v vojno močno skrčile, ker je tudi v ameriških vodah nastalo pomanjkanje tonaže. Že od pridelka leta 1941 ./42 niso mogli poslati v Združene države 1.6 milijona metrskih stotov, kar je več ko ena četrtina dogovorjenega izvoza. Združene države sioer zatrjujejo, da bodo do konca vojne prevzemale in plačevale letnih 5.5 milijona metrskih stotov kave iz Brazilije, a Braziliji s tem zagotovilom ni dosti pomagano, ker ve, da bodo stare zaloge kave prej ko slej obremenile tržišče, da bo treba pridelovanje močno omejiti. V takih težavah in skrbeh so Braziliji1 slabe letine dobrodošle. Ko so morali obvezno oddajo kave za uničenje zaradi razbremenitve tržišč že zvišati od 25 odstotkov i a 35 odstotkov letnega pridelka, je bil pridelek leta 1941. zaradi prehude vročine razmeroma pičel in to se je ponovilo še v večji meri tudi naslednje leto. Po dveh letih izredno hude suše pa so bile letos noči nenavadno hladne, kar je še bolj kakor suša škodovalo pridelku kave. Tako so tri slabe letine kar [K> vrsti precej zmanjšale nevarnost. da bi se spet nakopičite veliike zaloge kave, za katere ni mogoče dobiti odjemalcev. V deže lah Sao Paulo in Parana, kjer pridelujejo največ kave, so vse tri slabe letine najbolj poznajo in sao-paulski plantažmiki so se ž«e. oglasili s predlogom, naj bi se dosedanja obvezna oddaja pridelka začasno ustavila, ker so slabe letine same reducirale proizvodnjo. Vlada je sicer prepričana, da tržišča še niso dovolj razbremenjena, iz notranje-političnih razlogov pa bo želji plantažnikov najbrž ustregla. *--------- mu dodatku, če in kadar njihov celotni bruto-promet, opravljen v poslovnem letu pred davčnim letom, preseže Lit 380.000.—. Pod celotnim prometom je treba razumeti ne le promet, opravljen s potrošniki, ampak tudi ves ostali promet, opravljen v tuzemstvu in inozemstvu, in to kakor oni, ki ga je opravilo podjetje samo (centrala), tako tudi oni, opravljen od ni pa že nad 730.000 delavcev in vrednost predelanih in uporabljenih surovin se je v dveh letih zvišala od 0.94 na 1-25 milijarde. Od tega je prišlo na živilsko industrijo 35%, na tekstilno 15%, na strojno 8%, na kovinsko 7%, na električno 5%, na kemično 4%, na usnjarsko, steklarsko, keramično (centrala), tako tudi oni opravljenioci | 2%^ ]la papirn0 vseh njegovih podružnic (prodajalnic). I ..... pa 1%. Zaradi razvoja industrije je posta! uvoz raznih proizvodov C) Kdor ne vloži napovedi v roku ki je odrejen v tem pozivu, bo plačal za kazen 3°/n odmerjenega osnovnega davka in posebnega davčnega dodatka, a 10°/o, če napovedi niti na osebni pismeni poziv ne bi vložil v “runosPmrTnV^fwnbU“er. nila od 120 na 233 milijonov. nej>otreben in vrednost izvoženih argentinskih izdelkov in polizdelkov se je od 1. 1941. do 1942. dvig- Dobrodoile slabe letine v Braziliji Od petih milijonov kavovcev, ki jih raste na vsej zemeljski površini, pride skoraj polovica na Brazilijo, od tega pa spet polovica na Sao Paulo, ki je v braziljski državni zvezi najbolj obljudena in naj-lx>lj nemirna dežela. Preobilni pridelek kave je središče in žarišče gospodarskega in političnega življenja Brazilije in sposobnosti zveznih in deželnih vlad se merijo in presojajo po reševanju težkega problema vnovčevanja kavinega pridelka. »Das Rede h < navaja, da je bilo predvojno letno povprečje pridelka kave v Braziliji 12 do 13 milijonov metrskih stotov. Velikih presežkov tega pridelka tudi pred sedanjo vojno ni bilo mogoče spra- Nikelj International Nickel Company je izdala za leto 1943. svoje (»oslov-no }>oročilo, ki pa ni posebno jasno. Poročilo pravi, da marsikatere težave ovirajo izvedbo produkcijskega načrta, po katerem naj bi se proizvodnja zvišala za 2000 liber na 26.000 ton. Zaenkrat je dosegla proizvodnja niklja svoj višek. Vae investicije se finansirajo z lastnimi sredstvi. Za lani je bilo v ta namen določenih 12 milijonov dolarjev. Poročilo pravi, da se mora poraba starega niklja povečati in zato je zbiranje starega niklja potrebno. Novi rudniki niklja naj bi omogočili za 10 do 20 °/o večjo proizvodnjo niklja. Ameriški strokovnjaki pa o tem dvomijo, ker ima ruda na Kubi zelo malo čistega niklja, stroški koncentracije pa so zelo veliki. Pomanjkanje papirja v USA Severna Amerika je bila v za- sopisnega papirja omejili za 15%, lnonm prepričana, da njen tisk od vojnih jiosledic-in stisk ne bo prizadet. Tudi strokovnjaki so bili o tem prepričani, ker so se zanašali na ogromne lesne rezerve Unije in Kanade ter na veliko produktivnost severnoameriške in kanadske indu- znašala pa je vedno še okrog 3.5 milijona ton. K tej potrošnji je prispevala Kanada 2.5 milijona Ion, domača proizvodnja 800.000 ton, stare zaloge pa 200.000 ton. Zaradi močno reduciranega kanadskega prispevka je prihodnje leto veliko [>omanjkanje neiz- strije staničnine in papirja. Na to j ogibno. produktivnost so se zanašali tudi ! Tisk v Združenih državah se bo |K» letu 1940., ko je bil prepreden j moral I. 1944. zadovoljiti s polo-uvoz staničnine iz severnih e v rop- vico svoje potrošnje papirja v mir-skih dežel, ki je prej znašal okrog i ni dobi. Že letos poleti so izšle 1.4 milijarde ton na leto. i razne naredbe, da bi se prepre- Ko so uvedli v Združenih drža- I čilo kopičenje papirja pri posa-vah splošno vojaško dolžnost in ineznih podjetjih. Nekatera časo-ko je vojna industrija zaradi bolj- pisna podjetja so naklade svojih ših socialnih pogojev pritegnila listov že letos reducirale, da ne velike množice delavstva tudi v bi bilo treba zmanjšali obsega iz-škodo in okrnitev ameriškega les- j daj, druga pa so reducirala pri Denarništvo in zavarovalstvo Povečanje prometa madžarske Poštne hranilnice V prvih 9 mesecih 1943 se je število hranilnih knjižic madžarske Poštne hranilnice povečalo za H °/o in doseglo število 737.000. Vplačila v poštno-če kov n e m prometu so se v primeri z L 1938. zvišala za 50 %, brezgotovinski plačilni promet pa za :56°/o. V čekovnem prometu so se vplačila povečala v istem razdobju za 1(i8 odstotkov. Od 1. januarja 1944 dalje bo Poštna hranilnica tudi nakazovala prihranke vseh v Nemčiji zaposlenih madžarskih delavcev. Komunska narodna banka je znova opozorila vse trgovske firme, da je po veljavnih predpisih prepovedano plačila ali predujme izplačevati inozemskim firmam brez dovoljenja Romunske narodne banke. Kršitve te prepovedi se bodo kaznovale z odtegnitvijo pravice izvažati ali uvažati ter z denarno globo v višini 20.000 do dva milijona lejev. Gospodarske vesti nega gospodarstva, je ta optimizem propadel. »Das Reich« navaja, da so Združene države pred vojno uvažale iz Kanade na delo okrog 600.000 ton staničnine. Med vojno se je ta uvoz zvišal na 1.3 milijona ton, kar pa letos ni moglo več nadomestiti preprečenega evropskega uvoza. Potrošnja staničnine se je od leta 1940. do leta svojih listih inseratni del, da poročevalski in uredniški del ne bi bil pri prostoru prikrajšan. Vsi laki in |K>dobni ukrepi izdajateljev, urednikov in upravnikov ameriških listov pa ne bodo zadostovali, ker se bo morala potrošnja časopisnega papirja zmanjšali ne samo kakor doslej za 15 odstotkov, temveč za 50 odstotkov. 1942. dvignila od 9.5 na 11.1 mili- j Taka redukcija potrošnje pomeni iona ton, ker so namesto lesenih j poix>lno preureditev severno-ame-/.abojev začeli uporabljati ovojni riškega časopisja, ki izhaja.v ve-papir in škatle iz lepenke, če pa j likih formatih ler doslej ni po- bi hoteli naglo predelati za proizvodnjo papirja določeni les, bi (»otrebovali najmanj 20.000 delavcev. Ker ni domačih delavcev, skušajo za to delo uporabljati vojne ujetnike, med katerimi pa ne bo dovolj niti drvarjev, kaj šele za delo v lesni in papirni indu-sposobnih moči. Upanje, da bo sosedna Kanada preprečila veliko pomanjkanje papirja, se je izjalovilo. V tej redko naseljeni deželi je vojna industrija še bolj kakor v USA izčrpala vse reaerve delovnih moči. Zaradi pomanjkanja delavcev je sečnja v znalo prav nobenega varčevanja s papirjem. Indeksne mezde na Finskem Na Finskem razpravljajo o regulaciji mezd in plač. Doslej so mezde določali na ta način, da so ustrezale zvišanju življenjskih Ipotrebščin za 70%, zdaj pa zahtevajo zastopniki nameščencev in delavcev, naj se mezde in plače popolnoma prilagodijo indeksu življenjskih potrebščin. Ce vzamemo 100 za leto 1038., potem znaša Madžarsko pšenično posojilo Novo madžarsko notranje jioso-jilo, čigar obveznice se glase na pšenico, ker bo za glavnico in obresti veljala dnevna cena pšenice, je že zagotovljeno. Posojilo bo znašalo 200 milijonov pengo. I Od tega prevzamejo glavne banke Budimpešte 140 milijonov, zveza denarnih zavodov HO milijonov, ostanek pa socialno-zavarovani zavodi in razne organizacije. Podpisovanje novega notranjega posojila bo zaključeno konec januarja 194-4 Slovaško finančno ministrstvo je sedaj odobrilo sklepe glavnih skupščin Češke industrijske banke in živnostenske banke, da ta prevzame na podlagi vladnega sklepa Češko industrijsko banko. Oa bo mogla nemška industrija izvesti razširjeni oboroževalni program, je drž. urad za električno gospodarstvo s takojšnjo veljavnostjo odredil, da morajo industrijski in obrtni obrati z manj ko 10.000 kWh mesečne porabe v decembru 1943, januarju in februarju 1944 zmanjšati potrošnjo električnega toka za 10°/o. Letošnja bolgarska tobačna žetev se ceni na 80.000 t, proti lanskim 61.740 tonam. Prodaja tobaka iz 1. 1943. je že končana in začele so se že priprave za nakup prihodnje tobačne žetve. S tobakom zasajena površina je bila s sklepom ministrskega sveta zmanjšana za 19.133 ha na 102.500 ha. Švedsko-madžarska pogajanja so bila prejšnji teden v Stockholmu. Na podlagi teh pogajanj se je dosedanja trgovinska pogodba po-, daljšala do konca marca 1944 v skoraj čisto istem obsegu ko do-sedaj. V Romuniji so se v novembru I zvišale cene samo za stavbeni les : in jedilno olje. Zaradi tega se je j življenjski indeks povečal le za | 1.33%. V primeri z januarjem 1943 | pa se je dvignil za 26 %>. Polovica letošnje romunske žetve je že prodana, kakor sporoča romunsko ministrstvo za kmetijstvo in oskrbo. 2ito sta pokupila vojska in civilno prebivalstvo. Ni pa tu všteto žito, ki ga bo Romunija izvozila na podlagi veljavnih trgovinskih pogodb. Turška vlada je omejila prodajo in potrošnjo mesa ter nekaterih drugih predmetov, In sicer pred vsem v Carigradu, Ankari in Iz-miru. Izredni oboroževalni kredit v višini 150 milijonov turških funtov je zahtevala turška vlada od parlamenta. S tem bodo narasli izredni vojaški krediti v letošnjem letu že na 400 milijonov turških funtov. Opolnomočenec za kavčuk v Angliji je izjavil, da je položaj Anglije glede oskrbe s kavčukom zelo resen, ker sintetični kavčuk ne more popolnoma nadomestiti naravnega, slednji pa se bo iz Amerike le težko dobil. Med japonsko kontrolno ustanovo in zastopniki japonske indu strije je bil dosežen sporazum o načinu izplačevanja dividend. Zaradi naraščajočega povpraševanja po sredstvih za finansiranje in zaradi omejitve naraščanja kupne moči, se dividende ne bodo več izplačevale v gotovini, temveč nakazovale na depozitne konte bank, s katerimi so delničarji v poslovnih stikih. Roosevelt je naročil vojnemu ministru Stimsonu, da takoj prevzame nadzorstvo nad ameriškimi železnicami, če bi se železničarji od ločili za stavko, ki bi zelo škodo vala ameriški oborožitvi. Z novim letom bodo ameriški dnevniki, revije in listi omejili svoj obseg za eno četrtino, ker tudi v USA primanjkuje papirja. Maksimalne cene za švicarske ure je odredil urad za kontrolo cen v USA. Švicarske ure, ki so se doslej prodajale po 39 dolarjev, se smejo v bodoče prodajati za največ 17 dolarjev. Cenene moške ure bodo Izgubile 8.50, ženske pa do 18.50 dolarja pri uri. Urad za nadzorstvo cen v USA je pristal na zvišanje cene premoga za povprečno 63 centov za tono. Urad se je s tem vdal zahtevam lastnikov premogovnikov, ki so zahtevali zaradi zvišanja mezd tudi zvišanje cen premoga. kanadskih gozdovih nazadovala I »daj indeks cen pri uvoznem hla- | /.a več milijonov kubičnih metrov j gU 409, pri izvoznem pa 304. in prihodnjo leto bo kanadska j — proizvodnja časopisnega papirja prikrajšana za poslednji milijon ion. V USA so letos potrošnjo ča- Že ii U urah barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke *td. škrobi in svetlolika srajce, »vratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domačo perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72. PRIPOROtA SE: GOSTILNA MRAK FRANJO IN SLAVA TOMŠIČ LJUBLJANA, RIMSKA CBSTA T«t. 44-30. Anton Novak trgovina in gostilna » « : Blagoslovljeno in srečno : N o v o i e t o : : j želi svojim cenj. odjemalcem j manufaktura i „PRI ZVONU" I 11. Strojanšek I ( Ljubljana, Pred škofijo 21 j j Ljubljana - Litijska 1 Štepanja vas et&e iu*cut I Ljubljana, Taviarjeva 2 j : : iiiiMiiiiaaMMMnatHaaaaHiH« ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli v teh težkih dneh ob izgubi našega nenadomestljivega ljubega soproga, zlatega ateka, brata, svaka in strica, gospoda KARLA PRELOGA veletrgovca in posestnika se zahvaljujemo vsem in vsakemu, ki so nam ob tej priliki izkazali svoje pismeno ali ustmeno sožalje, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter jim izrekamo našo najglobokejšo ZAHVALO Globoko žalujoči Ela Prelog in sinova. Žalna maša zadušnica se bo brala v torek 4. januarja 1944 v stolni cerkvi Sv. Nikolaja ob 7 uri. Ljubljana, dne 30. decembra 1948. HRVATSKA DEŽELNA BANKA. D. D., podružnica Ljubljana CENTRALA v ZAGREBU odružnice: Beograd, Crikvenica, Karlov.c, Ujvidek, Osijek, Sušak, Zemun - Delniška glavnica: Kn 100,000.000--. Rezerve cca: Kn 30,000.000* IzvrSuje vse banine posle naikulantneie! FE1IX URBANO • MARIJIN TRG »SERVIS BIRO“ IVAN j a x I SIN TOVARNIŠKA ZALOGA ŠIVALNIH. PISALNIH IN PLETiLNIH STROJEV TER KOLES LJUBLJANA - TVRSEVA CESTA 36 Kavama Prešeren LJUBLJANA, MARIJIN TRG VINKO PAJK Bezek & Šušteršič, trgovina s kurivom Ljubljana, Janševa ulica moda galanterija OKVIRJE izdeluje specialist Wolfova 4 KLEIN I Gostilna Rokodelski dom \ ! LJUBLJANA j Liibllna. Kongresni Irg Kartonaža ALOJZIJ MROVLJE L|U.Bl.|ANA„ Emonska cesta 2 Karel Kavka stavbenik in tesarski mojster ■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■■ki 2 ■ a ■■■■■■■■■■■■■■aaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaBa * m IliailHBBBBflaBBBBBBBaiBBBBNBBBBBBBBBln! ■ B Špedicija transportno in paketno podjetje Frida Rebolj n gostilna \\ P a k e 10 Š P 6 <1 TRIGLAV j j Ljubljana, Ambrožev trg 9 \\ ; J • ! TELEFON 20-50 UUBLJAiA ŽIBERTOVA ULICA if INDUSTRIjA PERILA Ljubljana. Kolodvorska ul. 41 [ Telefon 33-03 ■aaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBaaaBBBaa” ................................... LJUBLJANA II •aeaaaaaeaaaaai »eeeeeooeeoeeeeeeeae« Ljubljana •eeeeeeeeaaaeeeaaaeeaeeeeaeeeaaaaaeaeeeeaaaaaaaaaaaaeaaaeaaaaaaaaaeaaaaeaaea ■ Gradišče Priporoča se: tovarna bonbonov in peciva / • •••••••••••••••••••eeeeeeeBeeeBeeBBeeeeeeeeeeeeeeeeeeBBBBBBBeeeeeeeeeeeeeaBBeBeeBeaaeeeeeeaaae* MMaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaBaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaiaaaaaaaaaaMaaaaaaaaBaaaaaaaaa. SCHNEIDER & VEROVŠEK I a Trgovina z železnino LJUBLJANA NA DROBNO NA DEBELO i : • a aaaaaaaai aaaBaaeaBBaesaeeBaaaBSeBeeeaaaaeaeaeaaResaaeaBBeaaaaaaaaaeDeseBeeBSBaaaBBBaeaeeaBeaaaeaaaa Gostilna Svetič Ljubljana Gerbičeva ulica 7 iveteit želi vsem svojim cenjenim strankam veliko sreče v novem letu 1944 m ........................................ ^■■■■■■■•■■■■■■■RaaaaBeaeaaeaeeaeaaaaaaaeaaaesB Priporoča Se : Ogl^VC i. j gostilna Resljev hram i II •aaaaaaaaaaaaaaaaai B. Kolb <£ Predalič i a športna trgovina a a Ljubljana, Kongresni trg BeeeaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaBaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaBaaaaaBaaaaaaaaaaaaai •aaaaaaaaaaaaaaaaaaMaaaaaaaaaaaBeaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaaaaaaaaaBaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa_ A. KANC DROGERIJA LJUBI. JAN A — ŽIDOVSKA ULICA laaBaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa a Ljubljana - Pr šernova ulica ! \ Ljubljana, Slomškova ulica i a J * • ■ *iaBaaaiBaaaBBaiaaaiaaaaaaBBBiBBaiaaiaaaiaaaiaiat jaaaaaaaiaaaaaaaaBaaaaaaaaaaMaaaaaaaaaaaaaaaaaa J ■ ^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■•■■•■■•■■aBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBaaBaBBBBBBBBBaBaaaaaBaBBBBBBBaaBBaaaa ■ a S l ■ SrCŽIlO IIOVO loto 1944 : \ Svetlobna telesa, električne stroje in aparate. : želi j : elektroinstalacijskl material, tehnične predmete • ; * : Vam najugodneje nudi tvrdka : i Philips Radio i I si«v© Koia* • r :: lastnik: milan kolar p Zrimšek ^aw^<,na* ®|ciwe|*®v« c. 2$a/ tbi. 21.01 B ■ ■••■■•■■■■■■■■■BBBBBBBBaaBBBBBBDaBBB8BBBBBBBBBBBBBaBaBBaaBaBaBa»aDBaBBBBeBaa#aaa»* LJUBLJANA : Ulica 3. maja Tel. 34-60 : : : ■ a aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaaaaaBaaBBaaaaaeaBaa" DaaaaaaaaaaaaaBBaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa PRIPOROČA SE j j BIFE IN TRAFIKA ! ! UKMAR MIRKO! ■■■■■aaaaaaaaBaaaaaiaaaaaaBaiaaaaBaaaaaiaaaaaaaai BaaaaaaaBiaaaaBaBaaaaaaaBBaaiaaaaBaaaBBaaaaaaaaaaa j Kristal Spec. delavnica za vsakovrsfno obdelavo in orna- tonama ogledalmen,ocl7° stelr,a Zasteklevanje LJUBLJANA (centrum) WBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB..BBBBBaBBBVSBBB.BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBI ■BaBBBBiaaBBaaaaaaaai (■■■■■■■■aaaaBaaaaBaaaaaiaaaaBaaaaaaaaaaaaaaBBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai ‘"■■■•aaaaaaaaaaaaaai. VEGOVA ULICA 2 LJUBLJANA DaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai« 5 ŠPECIALNA TRGOVINA OTROŠKIH POTREBŠČIN A. ENGELMAN LJUBLJANA, Tavčarjeva 3 OPREME ZA NOVOROJENČKE * OTROŠKA KONFEKCIJA PLAŠČKI * IGRAČE * ZIBELKE * POSTELJICE * VOZIČKI DARILA ZA NOVOROJENČKE * PLETI * VOLNENA PREGRINJALA : SREČNO IN VESELO [ | NOVO LETO “j j 1 9 4 4 | LEGAT špecerija DELIKATESE ZAJTRKOVALNICA LjUBLfANA MIKLOŠIČEVA C. 28 I GOSTILNA | NOVI SVET B " ' ' i j GOSPOSVETSKA C. 14 DOBRA KUHINJA | * I IZBORNA VINA j CENE ZMERNE ■ F. & L Goričar Ljubljana, Sir. Petra €esta 29 i 0 priporoča razno manufakturno blago 0 ; •aeaeaeeeeeeea f.aaaaaaaaaaaai IVAN JELAČIN • LJUBLJANA veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom želi svojim gg. odjemalcem srečno SREČNO NOVO LETO 1944 P. Magdič MODNA TRGOVINA LJUBLJANA, ULICA 3. MAJA II Svetla jj SREČNO NOV | : • Elektrotehnične ■ fk ■■■% l"™- —■» | j Potrebščine A L/tl 21 : : Lju&ljana, Mestni trg 25 • : LJUBLJANA SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1944 ZELI VSEM SVOJIM CENJ. GOSTOM Dovžan Ivan Gostilna Živec LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 17 :[ LJUBLJANA [j | I GALETOVA ULICA 4 [ | | I Telefon 45-42 j : iKocutar ČRnica : i. : TRGOVINA S ČEVLJI j I LJUBLJANA, BLEIWEISO V A CESTA 14 j ■BBBmi SREČNO NOVO LETO 1944! ROBERT GOLI LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA UL. \ j Priporoča se 'Restavracija Grand Aotel Ivan Ro 5 SREČNO NOVO LETO 1944 ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM Leopold Maher MODNA TRGOVINA LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA ■ f Union H LJUBLJANA, BLE11j BARVE IN LAKI Lju&ljana \ \ m uma« PRIPOROČA SE: Mirko K r ta š» rk | a KRZNARSTVO LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA 1 I A. Šinkovec nasl. K. Soss ■ | MODNA TRGOVINA ZA DAME IN GOSPODE ■ \ LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. ■ 'r I 'I I : i ■ • ■ a ■ • H Fr. P. Zajec : : diplomiran optik Ljubljana •r s : Ulica 3. maja j j Prehod Nebotičnika il • m • u a ■ • a 2 : »TOTRA« družba z o. z. TOVARNA TRAKOV V LJUBLJANI Izdeluje trakove za čevlje, vrvice za ribiče, pramena itd. j SREČNO NOVO LETO 1944 ! : želi ■ s Joško Olup - mlajši LJUBLJANA, STARI TRG * Priporoča se IVI STELE trgovina z južnim in domačim sadjem, zelenjavo in deželnimi pridelki na debelo Ljubil a n a : i | l"”“ j Hladna tcaat/ina \ : s * ; : ni n ii n n M | I I I II j | specialna mehanična delavnica za pisalne, računske, | : knjigovodstvene stroje in registrirne blagajne • ■ ■ ■ • : S : : ■ ■ ■ a a a Boris V.Simandl 1 j LJUBLJANA, DVOilAKOVA ULICA 3 j 2 ? Telefon 24-07 : LJUBLJANA St/. Petca usta št. Z : : J : j SREČNO NOVO LETO 1944 | J. Wagner-Šolar E PRODAJA ČEVLJEV ! LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 9 a * JosipUrch l TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM j LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 33 5 (JAVNA SKLADIŠČA) : TELEFON 29-66 I Stražišar Avgust j TRGOVINA Z ŽELEZNINO a j LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2 : Telefon 40-60 VITAMIN T V O R N I C A SADNIH SOKOV IN MARMELAD LJUBLJANI Mg. rh. Dei-Klanjšček | LJUBLJANA, gosposvetska cesta 1 Telefon 39-20 j SREČNO NOVO LETO 1944 j F. A M. Rozman j PLETENINE { I LJUBLJANA, BLEIWEISOVA CESTA 5 I | SREČNO NOVO LETO 1944 \ T. Marinko : TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM : j LJUBLJANA, PRISOJNA ULICA I i j laaiaaaaaBaaaaaaaaaaaaiapaaaaaaaaaaaBaaaaaaBiaaaaBaiaaaaaiBaaaaaaaaBBaaaiaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaBaaa* SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim spoštovanim odjemalcem in prijateljem tvrdka ANT. KRISPER Coloniale, Ljublf ana Srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem ■ : ■ Priporoča se: j SREČNO NOVO LETO 1944! \\ FRANC OGRINC Gostilna „Sodč.ek“ aaasaaaaaaaaaaaa \ IVAN JAVORNIK : : MESARIJA IN IZDELOVALNICA ■ . ; VSAKOVRSTNIH MESNIH IZDELKOV ■ . J IN SVEZECA SUHECA MESA LIVARNA 1 LJUBLJANA VII—JERNEJEVA ULICA j a ■ j Prva jugosl. tovarna : a a : za diaslad, slad in kvas : m 7 a RUDOLF ZALOKER a a a a a a Ljubljana—Vič • : a a Brivski in damski česalni salon ; I a GJUD ALEKSANDER j a a SVER & KOSI a m \ LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 1 : • TELEFON 49-73 ; liaBaaBBBBBBBaBaBaBaiaBBaBBBBaiiaBBBBaiBiBBiiBiiBBiBaaaiBBBifliaBBBBBBBaiBBBBBaBaaBaaBBBaiaBBiiBaaai. ■ Peter PoaJboršek a " a “ \ VELETRGOVINA Z VINOM j a 2 1 Gostilna Franc Volkar 1 a a poslovodkinja Kristina Novak a a 2 a j Pogačnik Ana j i TRGOVINA IN \ j DELAVNICA • OPTIČNIH : PREDMETOV ; ■ LJUBLJANA, Pod Trančo 1 a m m u ■ Z \ i j LJUBLJANA — ŠIŠKA ! staroznana sla.I.larna TEREZIJA N0V0TNY j : j •_ Priporoča se: ■ imUllIgmillliBSSSSSSSBBSSSSSSSIBBBBSBSSSIBBtSSSBSBIBBSSSIIIIBiSSSISSISBSSSBSBSSSSSISSSSSSSBSBI J j* ■ ...............................*...................BBBBB........... ■ I I : 1 TEKSTILNA TOVARNA ZA PLIŠE i \ I . F. EIFLER Ir j LJUBLJANA, TYRŠEVA ULICA 75 j j \ Srečno Novo leto »Železnina Koutny Černe Joie H BBBBBMlt J • j SREČNO \ j : NOVO LETO 1944 E 2 ■ • j ■ » * ,r. i i Šifrer Matiia j •.LJUBLJANA, CELOVŠKA 59:: ■ . : : : KNJIGOVEZNICA j 2 j^a ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e a aaaa ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ • ■ •• • ■ J LJUBLJANA I [ 5 URE — JUVELI — ZLATNINA — SREBRNINA [ j VEGOVA ULICA ŠT. 6 ■ želi vsem cenj. gostom in prijateljem j : A. S. LOGAR Metka In Joško \ HUBADI! ™ e'n 4«2 j j El,« I »»AA«!a _ * . .. «2 ■iBaBaBBBaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaaBBBBBBr Z LILII LU llllllll II gost. v Ljubljani j ^ : a tEaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaB a iiaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaiiiaiaaiiaaaaaaaBtaaaaaaaa^ LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 15 [\ vv l Telefon 44-32 5 : M n Jvan O TRGOVINA IN GOSTILNA LJUBLJANA, GLINŠKA ULICA 3 j domača lanena industrija I j trgovina z mešanim PLATNO d. z o. z. PREJ SIEGEL IN DRUG D. Z O. Z. a a j LJUBLJANA Ljubljana • j Poljanska cesta it. 73 • •aBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaai aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ■ Papiroteka : družba z o. z. j i 1 \ LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 12 (dvorišče) | [ a ' ■ ■ a ■ • a ■ a ■ _ -J■ 5 * : a a « a 2 j SREČNO NOVO LETO 1 9 4 4! jj Franc Urek ji “ 2 " trgovina z mešanim blagom j LJUBLJANA, HOTIMIROVA 13 j j idcova it% scecna i ii 4 zeli vsem svojim cettj. odjemalcem in prijateljem RADIOVAL Ljubljana, Dalmatinova 13 Premeri Franc i a a a trgovina z delikatesami, ■ sadjem, špecerijo : in kolonialnim blagom • a a a a Ljubljana H Jernej Jelenič I ■ ■ 2 a a J : : kisarna pri Majarončku : ■ • 2 2 2 Ljubljana, Šlajmerjev« 1 Telefon 25-78 Ppiporcčfl se manufakturi« veletrgovina F. HREHORIC, UUBLJANA Bleiiveisova cesta 28 Srečno novo leto 1944 žeU Konfekcija F. LUKlC LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 9 ■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■j j # j j Srečno in blagoslovljeno ; j Novo leto : želj : j VINARNA »DRAMA« j j A. J. Sotelšek, Ljubljana j i Gradišže št. 10 : KOŽUHOVINA Velika zaloga krznene konlekcije j j Sprejemamo vseh vrst popravila in prikrojevanje po najnovejših modelih JOSIP DOLENC, krznar LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19 telefon štev. 22-62 Priporoča se : Pečar Anton GOSTILNA LJUBLJANA, KREKOVA 17 .......... 1 Gsbruela Hect n j trgovina z mešanim blagom : j ! : Ljubljana, Vodnikova 175 • •• ■ Šebenik Lovro tvornica likerjev, rastlinska destilacija, kuhanje žganja in sadnih sokov, proizvajanje Vennouth vina in zaloga Bermet vina Ljublfana, Šmartinska 24 Stanko Bidovec ■ „Stabil“ železnina ■ ■ LJUBLJANA, Celovška cesta 72. Tel. 46-30 1 Kupuje po najvišjih cenah staro železo in druge kovine | Priporoča se GOUAR TEREZIJA gostilna Ljubljana Celovška cesta št. 279 B. Pevec trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA VII MEDVEDOVA 12 Telefon 45-88 LJUBLJANA VIH Vinko j a Janšeodi 3 I Vertnik Rudolf PARNA PEKARNA LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 97 C.IIIRNAT „RI BA L J U B L J A N A Tyrševa 18 - Sv. Petra 24 Telefon 36-58 Telefon 36-57 :■ Priporoča se: “ PETROVČIČ MARIJA : I GOSTILNA I ■ ■ ! S S • j j LJUBLJANA, ZALOŠKA CESTA 10 ■ ^■•■■■■■■■■■■■■■ail|iaaaaailiaaaa|aaaaa||1.. J. OGRINC veletrgovina z ribami vseh vrst, divjačino in perutnino LJUBUANA, Pogačarjev trg : : Mahnič Emilija Obilo sre{e v novem leiu 1944 želi vsem svojim odjemalcem PRVA KRAN|SKA VRVABMA IVAN N ADAMIČ LlUBlIAiA, St. Pe<» c. 51 MODNA MANUFAKTURA! ANTON PLEVČAK j LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 5 j gostilna Ljubljana, Tržaška cesta 71 PRIPOROČA SE: Gostilna Kogovšek ! 1 ETIKETE •••••■••••■■■■■■■•■a ■ ___ j } LJUBUANA - DRAVLJE, Vodnikova 215 GttAVER JOŠKO DOLENC j LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 5 j Telefon 44-25 Telrfon 44-25 l I SIMON KUNČIČ IL • S 5 izdelooanje sodaoice » prodaja premoga in dro j *........... j IjJUBLtlANA, SV PETRA CESTA ŠT ^i5 I j S P C (I j C j j 9 ................... ------------------ I jn prevozništvo Matko Soklič I ŠPECERIJA, GOSTILNA E: . - . - C i LJUBLJANA, PRED KONJUŠNICO Srečno Novo letol IVAN MIHELČIČ il v s * konces. elektrotehnično podjetje • : LJUBLJANA I TELEFON 28-28 : ■ GORNIK Ljubljana, Kolodvorska 43 SLOVENIA TRANSPORT ŠPEDICIJSKO IN TRANSPORTNO PODJET- 10 • JE ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO |J(|[jUJ|||fl Zastopstva in korespondenti »vseh industrijskih in trgovskih centrih Tj. SIL1H Telefoni: Špedicija in tarifni biro: 27-18, 37-18 MIKLOŠIČEVA CESTA Carinska P’sarna: 37-19 — Po uradnih urah 24-19 Poštni predal 239 - Čekovni račun pri po.^t. hran. v ^VOZ Ljubljani 14 6S0 - Naslov za brzojavke: Slovenia transport ?...................... : j Pekarna DOLINAR ANDREJ * Ljubljana, Bohoričeva 1 1 Lupše Ivan m Ljubljana i POLJANSKA CESTA 1 I trgovina z vinom Ljubljana CELOVŠKA CESTA 50 Telefon 47-67 ! j Blagne Ivan gostilna Ljubljana, Poljanska 42 ! Srečno novo leto 1944 Janko Baloh LJUBLJANA Srečno novo leto 1944 želi svojim cenj. odjemalcem JULIO MEDIL D.D. LJUBLJANA Bleiweisova cesta 2 Vodnikov trg št 'i Trgovina s perilom LAMPIČ MARA LJUBLJANA Kolodvorska 8 : M.LONČAR-ŽITNIK ■ { trgovina z mešanim blagom | LJUBLJANA Mestni trg 19 ■ LAMPIČ ALOJZ ■ : krznar in izdelovatelj žepič : LJUBLJANA [ Sv. Petra c. 7 Centrala ‘Grst Kalan Josipina gostilna Ljubljana, Poljanska cesta 52 ŠPEDICIJA TU R K pre vsema Ooarinjenje vseh uvoznih in iivos-nih pošiljk in to hitro, skrbno in po najniiji tarifi. Revisija pravilnosti zaračunanja carine in vsa pojasnila brezplačno. Vilharjeva e. 38 (naspr. nove carinarnice) Tel. 84-59 LJUBLJANA Prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in isven Ljubljane s vozovi in avtomobili in to hitro ter po niški ceni. Masarykova cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora) — Telefon 21-57 PROSTO JAVNO SKLAOfiiE prev šema Vskladišienje rasnega blaga, kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvomine prostem javnem skladišču. Oskrba inkaso-povsetij. Kotnikeva ulica štev. 12 (nasproti mestne elektrarne) — Telefon 30-78 P. HROVATIN ■ • trgovina s Špecerijo in delikateso ‘S I LJUBLJANA a • Rimska c. 24 : Priporoča ee Ana Miholič [ kavarna »CENTRAL« \ LJUBLJANA ■ ■ Mam.■■■■•■■•»••i.(•■■■•••••■••■•■a ■ ■ ; Legat Anton i gostilničar in posestnik : LJUBLJANA-MOSTE ■ • ■ * ■ ■ [ SREČNO NOVO LETO 1944 j ! M. Geršak ! i Drago Schwah LJUBLJANA Ulica 3. maja U Malina** II Schweigcv & Močnik \ r Ljubljana Vil trgovina s suhimi gobami LJUBLJANA Prečna ulica 4 Bizjak Boris urar -S §• s LJUBLJANA ? VODNIK JULIJ I I trgovina s čevlji j j LJUBLJANA \ ■ S Prešernova 9 : : Telefon 36-71 : j Priporoča se: Gostilna i j Gostilna, žganjama, mesarija | j PražakOTa ulica št- 8 j „Pod staro lipo" i,..,. Jllrtmlrllifili I Ljubljana - Borštnikov trg st. J j j ucbuana, t,«.,. «. 43 1 : ! ; (sv. Krištof) ; Kramar Franc i! SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19>/i4 j1- Ljubljana Tržaška it. 77 želi Carinsko posredniški in spedicijski b u r e a 11 »GROM« LJUBLJANA, CESTA SOŠKE DIVIZIJE 14 (Palača Grafika) Priporoča se: : L Steiner 1 ■ ♦ t. 9 Ljubljana OPEKARSKA CESTA 31 ! MEDICINALNI LIKER • MARCO POLO • ZDRAVILNO VINO • ANGELIKA TVORNICA LIKERJEV - RUMA - COGNACA - CHINA WHISKY - VELETRGOVINA ŽGANJA E IVI ERIK ZELINfKA VOŠČI VESELO NOVO LETO 1944 ■ ■ ; Priporoča se: E Gostilna Martinc : ■ LJUBLJANA, ZG. ŠIŠKA : j : ! Telefon 41-88 ............................. ••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■«■■■■■ š Srečno novo leto 1944 l I DOMINIK ČEBIN I ; trgovina a kurivom « ■ a j 'Ljubljana, WolIova ulica j ! JOSIP OLUP I • s • trgovina z modnim, manufak- S ! turnim in konfekcijskim blagom > : LJUBLJANA Š '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S ! Helena Kušar ! ■ • : trgovina z mešanim blagom ■ ■ a ■ ■ > ■ ■ ■ ■ a I LJUBLJANA, Rožna dolina j š ,1 a a l Priporoča se: : j Franja Kačič j ; gostilna : : LJUBLJANA VII \ • « ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aiiiaaaaaaaaaaaaiaaiintaiaia ! Buffet Zidanica I a ■ : Franci in Marica Vavpotič : 5 S : : j Ljubljana, Ciril-Metodova ul. E a ■ ■ a ■■■■•“■■■■•■■■••■••■••■■•■•aaaaaaaaaaa? ................................. : : l Priporoča se: : a a j Coli a n Frančiška ! 1 E : gostilna j ■ S ■ a s Ljubljana, Žibcrtova. 23 ;; Srečno in veselo novo leto vsem svojim prijateljem in znancem želi iovama VIDMAR j F. OSTRELIč s LJUBLJANA : j Nabrežje 20. septembra št. 2 I Lovro Pičnan | " a podjetje za vodovodne instalacije, centralne » : kurjave in kleparstvo ; j Ljubljana, Ilirska ulica 15 j S Telefon 29-11 “ ! : aaiBiiaainaaaaiiiBaiiiiiaiaiaaBBBaaaiaaiiiiaaiai S LESNE mPU Nudimo Vam po ugodni ceni blokovno tračno žago (BlockbandsSge) v raznih velikostih z vsemi pomožnimi aparati. Stroj deluje povsem avtomatsko. Štednja na rezu SO%- Istotam si lahko oskrbite vse ostale stroje za splošno industrijo ali obrt. Pojasnila in ponudbe brezobvezne. ..ELHOMA" J. SLEJKO agent, trgovina s stroji LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 5 KAVARNA : : i * I LJUBLJANA Š i J • •"•»»■»■■•■•■■■■■•••i«.. ■ ■ Priporoča se: ~ | Rejc Marija j E GOSTILNA r a ■ ■ ■ ■ a a a Ljubljana ■ CELOVŠKA CESTA 66 m m m ■ V. ....■•■.a-uaaa.a.aaaaaaaaaaaaaaaai : : SREČNO 5 NOVO LETO 1944 [ j S j Knjigarna a m I L S(hwentner I j lastnik A. Erbežnik \ a a a a \ LJUBLJANA j j Prešernova ulica 3 ■ 5 IZDELOVANJE DAMSKE 5 E ^ f KONFEKCIJE IN PERILA j j S IT G Č Ml O 6 e K O mi u § p e s mi g n s e im o o o \ Belihar & Velepič i i želi vsem svojim odjemalcem : Ljubljana S E \ CIRIL METODOVA UL. 35 b j E II^ • A\ AJ II • v ir im im j® mlediic odjemalcem JUmiii iBiiiaiiBHiiiiiiiiiiiiMtiiiliiiitiaiii • : j j : Priporoča se: • : I * ..................................................................................................................................... tovarna barv in lakov - Ljubljana JSiaia«aaiaaaiaiaaaaiaaaaaaaaiB,ssaa,lailaan,iy : Srečno novo leto 1944! Pio Radoiiič veletrgovina vina LJUBLJANA Malenškova ulica Anton Miklič gostilna l i : a ■ B \ Ljubljana, Tržaška cesta 46 i i j Srečno in veselo novo leto 1944 E j ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM 4«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ■ a ! E flnl. Krisper LJUBLJANA, Mestni trg 26 E Srečno novo leto 19441 s ■.......................................................................................................... Srečno novo leto 1944 Zajc Jošku manufakturna trgovina Tal. 40 86 P « * M © e « O H B A i QI,KF»Al.l ŠKA U [ TUc Rac C&- PISARNIŠKE STROJE IN POTREBŠČINE LASTNA POPRAVLJALNICA aaaaaaaaaaaaaaaaaaai« JHuMfcuta, (fcadišlt U. 10 t j LJUBLJANA : Nabrežje 20. septembra 2 : Poleg tromostovja Saaaaaa: | Srečno in veselo novo leto 1944 n ”f| rimm želi vsem svojim odjemalcem fl /1 IP1 kS lil* Iv trgovina z manufakturo - Ljubljana, Mestni trg 22 i ! Srečno in veselo novo leto 1944 ■ j želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Fram Ksav. SOUVAN LJUBLJANA - MESTNI TRG fDtipotoča ta ^-Tdskatna ,,jStooanija fouita * 0.«. JLpibtjana * ~0&gooa utica I■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■*■■■■•■■■■■■«■■■■■■■■!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!• Srečno Novo leto želi izdelovnlnico copat A. POTRATO, Ljubljana JAKOB VILHAR ! ■ urar ■ ■ LJUBLJANA l ■ Ljubljana, Sv. Petra c. 36 | Priporoča se: IGostilna Ražem poslov. L. Kalinger Ljubljana, Žabjak 3 Zadružna ulica 10 - Kodeljevo T. Grošel gostilna : VALENTINČIČ - ROZMAN : l FRANCKA = ?■........................................................... : \ BUFFKT ■ ■ .................................................................. mil " liJUBLJANA ; BLEIWBISOVA 29 I J ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■bbbbbbbbbbb K0TLARKA • Bažic li/at* Ljubljana — Poljanska 7 IZDELOVANJE VSEH VRST KOTLOV. FILTROV IN KOVINSKIH PREDMETOV : Ljubljana, BIeiweisova c. 35 (prej Tyrševa), Tel. 37-92 2 = i : ■ ■ "S ! Priporoča se Srečno Novo leto žel! cenjenim odjemalcem ii R. Raznožnik m Uvoz strojev za obdelavo lesa in orodja : Ljubljana — Telefon 4042 — Pražakova ulica 8/1. I CVETLIČARNA Šimenc Pavel Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 33 m\ \ \ TRGOVEC ‘ Si ... S I Ljubljana, Marijin trg 2 \ s ! • ■ ■ s ■ ■ ■ a ‘■■■■■■■■■■■■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBia ■ •••BBBBBBBBBBB■■■■■■■lk|B|BBBHB|BBBBBB|IBBB|||BBBBBBBB|BBaBBBBBBBBaiBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBk. ! ELITE i F. & P. Perles Ljubljana, Prešernova ulica j j HUGO \0KALA ■ ■ . : TRGOVINA Z OVOJNIM PAPIRJEM IN VREČICAMI Ljubljana, Mirje 2 - Tel. 24-50 j LEKARNA PRI GLAVNI POŠTI Mg. Ph. UST AR LJUBLJANA Priporoča se: PAPIRNICA j spehapolno M. TIČAR, Ljubljana | : novo leto 1944 Šelenburgova ul.1 - Sv. Petra c. 26 : Štampilje, etikete tisk z jekloreza Telefon 38-61 A. ČERNE L jubljana, Dvomi trg 1 I Zagorc Ana j = GOSTILNA \ : | j LJUBLJANA : : FLORIJANSKA ULICA 36 : Voj m ibbbb • V' O© ......................................................liail«||BMliaM«MIIIIIBB|BlB|lllBl Mercina in drug trgovina s papirjem na veliko d) im <61* LjubSg ana a■■>■■■■■■■■■■■■*■■■■e•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi I Anion Markuši j ■ sssSSSSSSSSmmmmmmZS ■ \ TRGOVINA Z USNJEM l \ \ j LJUBLJANA I Vsem cenj. odjemalcem želi srečno in veselo novo leto 1944 s * i : ■ Mnogo uspeha in sreče v Novem letu želi in se 1 |j priporoča za cenj. naklonjenost [ ♦ Manulaktnina trgovina E JANKO ČESNIK I ■ Ljubljana, Lingarjeva ul.1 ■ bbbbbbb■■■■■■■■■■■■■BaaB«BBaaaaaBaBBBB«BBBBaaaaHiaaBBBBriiBaBaaiaBiBBBiiBaaBKBBBiBBBBBBBBBBBBBBBHBT laaBaaaaaaaaaaaaaaaaBaaiiaaaBaaiaaaaaaaaaBaaBaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaBBaaaia Oos. Zalta & Co. ■ 5 Trgovina z železnino S '■ : i Ljubljana — Bleiweisova cesta štev. 9 s : : ............................................ ^aBBBaaaaaaBaaaaaBaaaaBBBBBBBaBBaflBBaaBBaBaBaBaBaBaBaaaBaaaaaaaBaaaaaaaaaBaaaaaaaaBBBBaaaaBaaaaaaa^ a Zadovolj no Priporoča se Gostilna I Filipovič Pavla j LJUBLJANA Tromostovje Ibbbb *BBBBBB8BBB8aBBBBaaBBBBBBaBBBBaBBBBBBB8BBBBBi^ !l*BBBBBBBBBBBBaBBBBaBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBB« RADIO APARATI. KOLESA IN SESTAVNE DELE SENAJCENEJE D081 PRI TVRDKI Srečno Novo leto! \ A. BIRKE I m Ljubljana, Mestni trg 9 j Novo leto želi vsem cenjenim gostom TELEFON 24-56 ~ < : s Specialna delavnica za popravila radio aparatov : • : . .................................... I.................... ■ hotel, kavarna, kopališče, restavracija in buffet : SLON! ■ 99 (( \ B. LISEK uiiiuii ■•■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB, BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB< HRANILNICA LJUBLJANSKE POKRAJINE Sedei: Ljabliaaa M ttsnoiitiia: Kočevje Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, opravlja vse bančne posle Srečno in veselo novo ielo 1944 EDO GRABRIJAN manufaktura Ljubljana, Mestni trg 25 ■ i ! Srečno in veselo novo Ielo 1944 ŽELI VSEM SVOJIM CEN J. ODJEMALCEM KAVARNA EVROPA ANTON TONEJC ■ IVO JOHTES, trgovina s čevlji j Ljubljana, Mestni trg št. 14 j LJUBLJANA '■■(■■iiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiaiiiiiiiiiH**11 L'■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i■■■■■■■■■■■■■■. ANTON KOS ■ !■■■■■■■•■•■■■•••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■* ■■■■■■■■■■■ J1 ! Gostilna »Koroški dom«| | Beti in Matevž Marjetic j Ljubljana — Poljanska 11 \ •# S Ljubljana, Gajeva ul. 5 j j i pasaža nebotičnika :L [ Umetnine — okvirji i ..■■■■•..■■■■"......*............................... ■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■• JOS. EBERLE | JUVELI, URE, ZLATNINA, SREBRNINA i ■ ■ LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 2 TELEFON 31-49 i mmmrn mama amma fl M M g g Priporoča se: j j ,/070 TOURIST i t/ x i o 11. ■ : rt Lojze Šmuc Ljubljana — Ulica 3. maja Venčeslav Breznik E trgovina z železnino j ■ E Ljubljana, Stritarjeva ul. 7 i | E : : *■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ _ ■ “ j Srečno in veselo E •............. *........*.......... *.................. j i : NOVO LETO 1944 : ■ Priporoča, se: Sceb%o> Hat/a teta želi vsem svojim cenjenim odjemalcem A. ZIBERT Trgovina s fevlji in modnim blagom LJUBLJANA želi vsem svojim odjemalcem !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■** ■ Dora Kregar! j železnina trgovina ▼ Ljubljana- Dravlje Jeklo Albert Vodnik, Ljubljana, Stari trg Priporoča se: hn ti., MESEC MftftIJJI gostilna LJUBLJANA-VIČ ■ '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■i « ,L i v , v. '■1 J. • S""......................................................................................... ••■■■•< HOTEL STRUKEL LJUBLJANA PREMOG K DRVA Jereb ‘Ru.d.clt Ljubljana ~ & linče Čampova 8 Tel. 24-76 trgovina lesnih Izdelkov LJUBLJANA Sv. Petra cesta 22 II Tovarna hranil Vražama „Slast Lju&ljana-Uič II »KOVINA LESAR IGNAC trgovina z železnino, barvami in steklom LJUBLJANA — MOSTE I Jnsii R. Puh if E TRGOVINA S STAVBENIM [ E I MATERIALOM E 2 Ljubljana GRADAŠKA ULICA 22 Vsem cenjenim gostom želi srečno in zadovoljno NOVO LETO RESTAVRACIJA ..FIGOVEC '"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■t Ivan Rahne trgovina in gostilna Ljabljana-Moste STEKLO PORCELAN -WG, AGNOLAl Ljubljana, Bleiweisova 10 A. Adamič : : Tovarna vrečic - Izdelki iz celofana - LJUBLJANA, Lepodvorska 23 ; i želi vsem svojim odjemalcem srečen Božič in uspeha polno Novo leto l s s ■ ■■■■? laaiiiaaaiiaaaiaiiaifiiiiiaiiiiiniiaaaaaaiiiiiiiiiaiaiiiiiaiaaiaiiaiiai■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■aaaaai KAVARNA metropol*^ ■ ■ z udobno prostornimi in prijaznimi igralnimi prostori j SE PRIPOROČA Mnogo poslovnega uspeha v Novem lefu želimo vsem cen/, odjemalcem GREGORC & Co. d. d., Ljubljana GVGj® HROVAT & KOMP. LJUBLJANA SREČNO NOVO LETO 1944! ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ALOJZIJ FUCHS, iuvelir Ljubljana, Šelenburgova ul. 5 Priporoča se NADA GRISOGONO d. z o. z. LJUBLJANA Frančiškanska ulica : : SREČNO NOVO LETO 1944 ; fž.Skabevme j LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠOLAR JOSIP trgovina s čevlji . ■ • ■ ■ * ■ 5 : j Ljubljana, Tavčarjeva 6 « ■ ■■■»•■■■■•■■■■■■■■■■liaillllailllaillllll||l|aaiaiiaiMaaiiaalllllllllllllllllllimilaaHai, SREČNO NOVO LETO 1944 ! FABIANI S JURJOVEC x~z—z:— j LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5j j l°r.C j j j s j ! in blagoslovljeno NOVO l.ETO ■ 5 5 ....•■■■ ,t • • ......................................... iiii*iiiiiiiiiiaiaiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiaiiiiaiiiiiiaiiii*iiiiai«iaiiiiiiitni ■ -. ; elektrotehnika S jaaBBaaaaaaaaaBaaa aaaaaaaa BaaaBaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaBaaaBasBaaaBaaaaa« s : ■ : : M A. VERBAJS ji srečno novo leto želi VElEŽGANiARNA Viktor Meden ■ Ljubljana | Celovška cesta štev. 10 — Telefon štev. 20-71 \ Srečna Hava leta želi MERGENTHALEIt B LJUBLJANA : trgovina s leviti - HjuHtana, Sv. Patca c. 18 M i \ \ » 'laaaaaaaaaaaBaaNaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa s ■ S Pogačnik j Mailio knjigoveznica in galanterijska delavnica OKVIRJENJE SLIK • ■ ■ ■ ■ ■ ■ a ■ a ■ a a n a • a ■ i SREČNO NOVO LETO K. ‘Pečenke a : trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami ; . . ; | LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 41 j j SA," j ! j a £ • | ............................. ■ ja ......... bub* a bi |((|BIBI*»liaBB*IBIIB*B<IBIfHilBII a a | Bon-Bon 1 Florjane Josip SREČNO NOVO LETO 1944 ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM Pinter & Lenard železnina LJUBLJANA ....................................................................................... ■■■•■•»■■••■BBBBaBaBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBl A. K A J F E ž trgovina ur, zlatnine in srebrnine II Gostilna Klemenčič . . : j : : Ljubljana, Miklošičeva 14 Ljubljana - Krekov trg 11 S : S • : !........a.................... : BBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBB8BBBBBBBBBB- a Ljubljana, Miklošičeva cesta I =■....... : j Srečno novo leto 1944 ................................ j ve^. vgem svojim odjemalcem želi cenj. gostom srečno Novo leto in se priporoča Priporoča se Gostilna Leopold Zupančič : : tapetnik l \ Ljubljana : l Mestni trg 13 ■aiBBBBBaBBaBaBBBBBBIBaaBBIBIBBBaaBBBBBBBBBaiaBBaBBaaaBSlflBBiaiBBBBBBaBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI b a | Univerzitetna tiskarna \ a b J. Blasnika nasl. litografija — kartonaža .r : 1 Ljubljana — Breg 10-12 — Telefon 21-19 5 Ljubljana - Jegličeva ulica 15 I ........................ : : • Priporoča se: ........................................ a ■ »asa bbbbbbbbbbbbbbbbb a b a aji b b ■ i b b b b b b b bb bbb b b b a a b a 1 ~ —z——u 11 Jis. Ravnikar 1 j 1 - * S * " ■ : manufaktura in modna • j trgovina s kurivom \\ trgov,na j j ^ gostilna Ljubljana j » j - LASTNIK: A. JERANČIČ ml. j .GORIVO' a. s kurivom Ljubljana, Karlovška 8. Tel. 34-57 BIBiaiBSBBBBBaBaBIIBiaaaaaBIBBBBflaBaaBBBBBaflBBBIaBR^ \Uttyat Turna ! 5 Pogačarjev trg 3 [ ■ : S 5 S ■ aaiBBBIBBBBBBBaBaBaBBBBBBBBBBBBBIIBaBBBBBiaBIBBlV ........... BBIIIBI aBBBBBBBBBBaBBaBBBBBBaBBIBBBBaBIBaaai BBBaBaBBaBBBBBBBBaaaaaBaBaBaBaBaaaBBBBBi" j srečno in veselo \\ otroški vozički domače izdelave j = NOVO LETO \ \ : želi vsem svojim odjemalcem : ■ Scheicher Adolf i * B B : mlekarna - sadje - zelenjava • j ■ a a : Ljubljana ; i [ CELOVŠKA CESTA ŠT. 28 | j ftft «« TRIBUNA lazar Ferdo Liubllana — Karlovška e. 4 IGNVOK LJUBLJANA TAVČARJEVA 7* BLEIWEISOVA24 NA DPOBNO * NA DEBELO Srečno Novo leto želi Nega nog - Obutev - Popravljanje nogavic Fr. P. Zajec j izprašan optik Ljubljana. Stritarjeva 8 delikatesa-špecerija Rafko Korelič ..................................; : Ljubljana, Ul. 3. maja \ j SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1944 \ "ZZZZZZZZZZZZ : ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM | f’"p””oroSa se.............. j I A. Koser ■ modna konfektiia 11 S|Killllil Efektro-metianiEna delavnica ] j LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 2 j j Aleš Miroslao {- ........................................................................ \ Ljubljana, Bleivveisova 12 I; ■■■•■(•■■(iii■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■•■•■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■•■■■■■■■>■■ s S ■ : w :: Izvršuje elektroinstalacije, : : V. PEČAR Ljubljana. Poljanska c. 18 j \ previia motorje, popravlja j IVAM VRBINC Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 - Telefon 42-98 Stavbeno, pokiilven* pleskarstvo, llianho jn soboslikarsfao Se priporoCa za vsa v to stroko spadajoča dela. Izdelan zelo solidna in po zmernih cenah I! J. Zupančič preje Brama nadomestni deli za avtomobile LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 34 1 I delikates« In mlekarna stroje in aparate n • s ■••■■••■•■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■•■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■ • ■ ! SREČNO NOVO LETO 1944 ! • ■ ■ ■ |osip Peteline I LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 7 I! .. ............... „ .. ! i j Liubijana — Litijska 49 j j Anžič Marija gostilna Pri nakupu vsakovrstnega manufakturnega i blaga Vam priporočamo znano veletrgovino ; R.MIKLAUC-,Pri škofu* i j j LJUBLJANA, Lingarjeva ul. 3 — Pred Škofijo 3 ‘ * Trgovina na drobno v prifličiti — na debelo v I. nadstropju j Ustanovljeno lefa 1869 Telefon Štev. 29-09 J ............................................s [ [ SREČNO NOVO LETO 19441 j | ŽELI VSEM SVOJIM GOSTOM ■ e : s r..........................................‘i .................. i SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1944 j i................. ŽELI VSEM SVOJIM CENJ. GOSTOM j | Sregno Nov« ,eto želi : ■ vsem svojim cenjenim ■ : odjemalcem E j j LJUBLJANA, RIMSKA CESTA [j Telefon 46-95 : NA-NA »T ■ j; šj LJUBLJANA, BLEIW El S O V A CESTA j Gostilna pri »Lovcu« tvrdka I T R A D. Z O. Z. za proizvajanje in razpečavanje aradhenili in tehničnih noirebščin III. KNEZI il LJUBLJANA j ■ ! • EH99 dajnjlo pr&dauč LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 18 Na zalogi vse vrste KRZNA DAMSKI PLAŠČI — BOE — SREBRNE LISICE — PLAVE LISICE — OVRATNIKI — KOZUHOVINASTE IN ŠPORTNE CEPIČE VSEH VRST IN VSI V TO STROKO SPADAJOČI PREDMETI Prevzemam v popravilo in izgolovitev vsa krznarska dela TELEFON 36-46 KOZUHOVinfl K urit m m »•■■■■■■■■■■BI■■■■■IIllllllia■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■IIIIIIIIIIBI■ *•■■■■■■■■■■■■■■■■ i IVAN BRUNCIC n i. rebolj j LJUBLJANA - CELOVŠKA CESTA 42 ji a . D^ŽBA *°\ \ , : Stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo ■ | ‘v 01,10 1 rno 1 '* °esa : se najtopleje priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela : E Ljubljana, Vegova ul. 8 j ■ Cena zmernal — Delo solidno! — Telefon 34-76 Preš er nova ulica 5 : : Priporoča se: Srečno Novo leto želi FOTO- ST UDl O LENASI & GERKMAN MANUFAKTURA' STRITARJEVA ULICA ! Srečno Novo leto želi \ i.....................5 \ KNJIGARNA MLADINSKE ZALOŽBE { tjufiljana - Gradišče 2 (poleg Uršulink) : j Ljubljana, stari t™ 30 I i L........................... 1! ! i FERRUM Trgovina z železnino in poljedelskimi stroji \ z : a ■ Marija Bajda5 manufaktura — moda LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO 16 Tovarna pletenin um i DRAGOTIN HRIBAR Ljubljana, laloska cesta | Filip Bizjak j krznar in i zdel »vatel j žepič j i Emil Ljubljana — Zelena jama 5 trgovec Ob zeleni Jami 17 — Telefon 45*89 j J j.... e e a e I JM ■■■■■■■■■■■■•■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■II■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■«■■■■............ Srečno novo leto ■ Kongresni trg SREČNO \ NOVO LETO 1944 \ Kmetski hranilni in posojilni dom zadruga z neomejenim jamstvom || V Ljubljani, Tavtarjeva ul. St. 1 Telef. št. 28-47 — Brzojavi: „Kmetskidom“ — Rač. pošt. liran. 14.257 Račun pri Narodni banki — Sprejema vloge na knjižice in žiro račune Za vse vloge nudi popolno varnost — Otvarja tek. rač. — Eskontuje menice - Daje kratkoročna posojila - Izvršuje vse ostale denarne posle noaeBaBBBBeeaBBaBBaeBBeBBBBeBBBBaBnBBaBBBeBBeBeoBeBnBnnnannBOBBBBBnaBnBBBBaBBunBBnuaBBBBaBeBBaaauBB M.LAZAR PLETENINE Ljubljana, Rimska c. S Priporoča se: Kačič Jule Ljubljana gostilna Ciril Metodova št. 58 želi vsem svojim odjemalcem Karel Prelog LJUBLJANA f.......... j LEKARNA iHMaHHeeaaaaeaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBeeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaBaeaee^ faaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaa i • Um : l LJUBLJANA: : : nasproti Nebotičnika ; .......... f Elektrotehnično podjetje BOGATA) IVAN _____ Kongresni trg 19 (poleg nunske cerkve) Izvršuje vse elektrifne instalacije in popruvila. — Trgovina in zaloga vseh vrst instalacijskega materiala. Strokovno in solidno delo nizke cene! Telefon 20-03, 21. Kollmann zalaga stekla in porcelana Ljubljana aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasMtaai Obiščite j! Toni Josipina GALANTERIJSKO N^LETRGOVINO j j ,rgoWna („ /f/Cl4t 0 CVtVVtC j LJUBLJANA - MESTNI TRG ŠTEV. 21 j ZZZZZL ............................-S \ SREČNO NOVO LETO 1944! I j Več sreče in uspeha o Nooem letu^ieli žele z n i n a Sekavčnik Filip Rimska cesta Stev. 19 LJUBLJANA CUZNAR STANE i j TRGOVINA Z GALANTERIJO 11 LJUBLJANA, FRANČIŠ l j!_________________________________I aaaaaaaaaaaaaBBauauaai Priporoča se: l : LJUBLJANA »ALKO« GOSPOSVETSKA C. DESTILERIJA jr j TOVARNA ALKOHOLNIH PIJAČ IN SADNIH SOKOV j \ \ domači;7alko čaj j j Kavarna Ulrik Vospernik Ljubljana — Stari trg 24 Acfato ffWSnnnj KVALITETNO. POHIŠTVO J. J. NAGLAS USTANOVLJENA 18*7 LJUBLJANA . [ tesna teQwsUa in industrijska deužba x o. i. j jCfuMiafta ! aaaaaaT PRIPOROČA SE : AVTOMATIČNI BIFE DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA. ŠELENBURGOVA UL. 4 MO VELETRGOVINA Z VINOM JULIJ ZUPAN LJUBLJANA FRANKOPANSKA 5 •OHO Srečno in veselo novo leto 1944 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Pletilno in trikotažna industrijo, modna konfekcija pletenin in perilo ! : | A. P I N T A R ; : | trgovina s Špecerijskim in : i « kolonijalnim blagom : : j Ljubljana, Gosposvetska 14 s : : : : ................. .................a F. Kos, Ljubljana Zidovska ulica Štev. 5 j j Priporoča se I • j PREPIS — BIRO : : | : Ljubljana, Ulica 3. maja 16 j S recimo Umi oeselo imooo 4 4 želi vsem svojim cenj. odjemalcem ima mr - pom Ljubljana, Krakovski nasip 18 | I Telefon 35-91 j * 11 !!Y i ’......................... ■ : s • s ■ Drogerija - Fotomanufaktura : Drogerija - Fotomanufaktura »A D R I J A« POTNIK in drug LASTNIK J. MARINKO Ljubljana - Metelkova 13 I Ign. Zargi ■’ 5 Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 ; j i---------------------------------J LJUBLJANA Sv. Petra cesta a laaaaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaa^ Ivan Sax ||' LJUBLJANA 1 I i MESTNI TRG 19 Š Srečno in zdravo Novo leto! || A. Sušnik lil ■NaHMiaiaaaiaaaaiaaliaaaaaiaaaaiaaaaaaaaaaaaliaaiaaiaiaaaauaiaaaaiaalaaaaaaiaaaaaiiaaaaaaai »»Kožuhovina" Ljubljana železnina ŠINKOVEC VIKTOR Mestmtrgu j j Ljubljana — Zaloška cesta j zaloga usnja Ljubljana, Stari trg 18 : ! ! Bucik Tone * sadje, zelenjava ; Telefon 41-49 LJUBLJANA Bleiweisova cesta 8 Uspešno Novo lefo želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka ELEKTROINDUSTRIJA" IVAN BRICELJ d. veletrgovina z elektrotehničnimi predmeti LJUBLJANA, CESTA AR1ELLE KEA 18 (prej Gosposvetska) • STAVBENO IN POHIŠTVENO PLESKARSTVO, LIČARSTVO, 5 j SOBO IN ČRKOSLIKARSTVO j : GOSTILNIČAR NA PLANIRJU I • ■ a a j LJUBLJANA, .BLEIWEISOVA CESTA 15 - TEL. 3307 j I AV»VAVAV»V*V*V«V*V«V«V.V*V*V*%V«V.V»V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VA' ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦%♦%%%%%%%%♦%%%%%%%%%%%%♦%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ r--------------------------------------------------------------------------- StaaHaa»*a**anilliailliaiaaMHa»»iiiuaiiaiHiaiiaiiaaainaMaaua aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa faaaaaaaa(«aiaaaaaa■aaia«aiiii«aaiiaaaaaa ! J os. Vodnika dediči I a a a a 1 kisarna in destilerija \ \ i Ljubljana — Gosposvetska 42 : I : ..........................................aaaiaaai ..................................... 1 Vf MERKUR" tovarna mila in kem. proizvodov ] LJUBLJANA, STARI TRG 17 m Z nm « zel z 5 j vsem svojim cenjenim odjemalcem ! SREČNO NOVO LETO! 3 j .......................... ! KOLINSKA TOVARNA i I HRANIL D. D. V LJUBLJANI ■ : BaMBBaaaBBBiaaBiaflBBIBBBIBflaBBeBBiaBaaiBBIBBflBBBflflBBBBBII||ni|||||a|a(u|aa||||||||||||||aa|(||||1 I : ♦:*: ■ ♦♦ 5:::: * ♦>; 5 V. : v! I v* ♦ ♦ i ♦v v: i Delniška Družba Pivovarne UNION LJUBLJANA J ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETOI v *>: v; *>: v* v. v* v. ♦V I v; v; v; v; v. v. ♦v 4 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦>* v, v, v* v* v* v! v* v; *>: ♦ ♦ ♦ A i *>♦ V* » ♦ ♦ i •v . av.vava vKv.v.v.v! _ j Srečno Novo le|to s želi vsem svojim cenjenim odjemalcem JERAS MAKS .. hl _ u bonbon. * čokolada * keksi Uubljaiia, Miklošičeva 34 aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaf KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe - deposits itd. UUBUANA, Prešernova ul. 50 j Telefoni: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 | Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana ; i PIRNAT FRANC, LJUBLJANA-VIČ TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM j i Matej Orehek i j | 1 UUBUANA Manufaktura STARI! FRANC LJUBLJANA Pogačarjev trg št. 3 ! Angelca Pintar gostilna = LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 85 ■ ■ 5 : I LEKARNA j \ I 1 Mr. L. BAHOVEC \ LJUBLJANA KONGRESNI TRG EMIL MORE ! SODAVIČAR IN TRGOVINA S KURIVOM \ LJUBLJANA j ŠMARTINSKA CESTA ŠTEV. 11 - TELEFON 34-52 j T. Mencinger Ljubljana, Sv. Petra c. j j Srečno in veselo novo leto 1944 [ j v v | želi vsem svojim odjemalcem j s Julka Kavcic I j-cant Statuti i i | j šelenburgova 5 LjuSljana, Ulica Arielle Rea j : Ljubljana I" ■ m i ■ i Priporoča se; Slaščičarna Pelicon ■ ■ Ljubljana ! Wolfova 14. Tel. 31-47 - MikloSičeva Tel. 25-42 \ Selce elektro podjetje • Cjubljanu Bleiiveisova St. 18 VINO IN ŽGANJE NA DEBELO ■ ■ * I K. ČERMELJ - LJUBLJANA | ■ • [ ! • ••••»»•••■■■••••■■■•••••■•»••••••••■•■•■••••••»•••••••■•••»■••»••••»■••■■•»■■■•■•■■•■•"••■■••M«' Triglav mm » j j Vsem cenjenim odjemal- [ : : cem in prijateljem želi : trgovina šivalnih \ VJ&fffJVuTfZ N srečno Novo leto ! f or lev fer cvetov I Liubliana, Reti levac. 16.Tel. 33-86 Sgidij Šušteršič soboslikarstvo : Delavnica: Breg 14 - Stanovanje: Strossmayerjeva 10 [ j 3 ■ a L IZVRŠUJE VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA : : trgovina z mešanim blagom UUBUANA KREKOV IM 11 SEMENA i Srečno Novo leto želi »sem cenj. odjemalcem j. Vavpetič Llubljana j Tyržpva c. 35 j želi svojemu članstvu .T^«..i.v.*,- *. srs^sar="r*• Dn,d“relA'0 ~