11 [< Vi IM >] i^TTl
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
?f. 39 - LETO 56 - CELJE. 27.9.2001 - CENA 300 SIT
STREL NA POSLANCA
Sta neokusen grafit in strei
v viicend hišo posianca Antona Delaica
res le huliganstvo? stran 23.
NE PREZRITE:
Starost le za premožne?
Neusmiljene noge zibiških
deklin
Avto je za Celjane zakon
SOLZE ZA
NATAŠO
Kam je odšla
19-ietna Nataša Jelenčič iz Uboj? Strah 22.
ZUPANI S PREDPASNIKI
Petim županom s Celjskega se ni treba bati za kariero - pivo točijo brezhibno. Stran 25.
DBRiSITE SE POD NOSOM - PUSNIK OSTAJA!
[	Stran 18.
ŽALSKA VROČA
INVENTURA
Kaj bo z zavodom za kulturo, glasbeno šolo, izplačili škod? Stran 4.
2
DOGODKI
UVODNIK
Epskih deset dni
Na celjskem sejmišču je v
ponedeljek vladal nenava-
den mir, po desetdnevnem
orgazmu slovenskega sej-
marstva so ostali le delavci,
ki so razstavljali kulise, druž-
bo pa so jim delali smetarji v
boju z ostanki za več kot dve-
stotisočglavo množico. Toli-
ko se jih je po uradnem štet-
ju zgrnilo na »drugi največji
obrtni sejem v Evropi«. Če-
prav zlobneži natolcujejo, da
dobljene številke spominja-
jo na romunske volilne izi-
de v času Causescujeve »upo-
rabne matematike«, pa so
vseeno vredne občudovanja.
Zato, ker letos skoraj ni bilo
drobnih trgovcev s pontero-
sevsko ali lentijevsko krama-
rijo, najbolj ljudske so bile
predstavitve raznih top shop
loncev, čudežnih nožev in se-
salcev s filtri iz Nasinega ve-
soljskega programa. Še bolj
pa zato, ker so bili obisko-
valci bolj kot od raznih teko-
čin za notranjo uporabo pre-
pojeni z dežjem. A so se vsee-
no zgrinjali pod Golovec v go-
stih množicah.
Nič manj navdušenja ni-
so pokazale skoraj vse naj-
višje eminence iz naše »kur-
je države« - manjkal je samo
drugače vsenavzoči oče na-
roda - ki so s polnimi usti me-
denih besed lebdele med raz-
stavnimi prostori in z nav-
dušenimi ploski rok občudo-
vala domačo podjetnost. Le
nacionalni prvak Zmago Je-
linčič je razdelil nekaj bla-
gih kritiki, preden se je z lo-
kalnimi strankarskimi kole-
gi poglobil v kozarce. Zato ni
čudno, da se je nasmešek na
obrazu direktorja Celjskega
sejma mag. Franca Panger-
la raztegoval v obratnem so-
razmerju s preostankom se-
jemskih dni. Njegova formula
o strokovnem sejmu je očit-
no uspešna, hkrati pa ni odg-
nala obiskovalcev.
Ena največjih pripomb, ki
so jo ponavljali predvsem raz-
stavljavci in pa sejemska de-
lovna sila, je epskih deset
dni, kolikor traja »Slovensko
okno v svet«. Sploh zadnji ko-
nec tedna so bili vsi že po-
šteno naveličani preštevilnih
prireditev ter ponavljanja
vsakodnevnih obrazcev gosto-
ljubnosti. Zato se nam pri-
hodnje leto skoraj zagotovo
obeta samo sedemdnevni
MOS, z zgoščeno vsebino in
tako hitrejšim ritmom.
Kot ob vsakem dobrem pi-
rovanju pa tudi tokrat počasi
prihaja maček. Ob vsem sil-
nem pompu in blišču MOS še
bolj zazeva praznina Celja
kot mesta. Namesto, da bi v
teh desetih dneh ulice nabrek-
nile od radovednih obiskoval-
cev, navdušenih nad sprem-
ljajočimi prireditvami in do-
godki, je večina po nekaj dneh
žalostno ugotovila, daje »Ce-
lje lepo, ampak nekam pu-
sto mesto«. In pridno ždela v
hotelskih sobah. Če želimo o-
kljuk Savinje res razglasiti za
domovino podjetnosti, bo tre-
ba to vdahniti tudi ulicam,
prireditvenim prostorom in lo-
kalom. Sejemska mesta na-
mreč niso samo štanti in pros-
pekti.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Korale pred šolami
16. strokovno srečanje zaposlenih Zavoda RS za šolstvo v Celju - Eno od
štirih priznanj zavoda Juditi Kežman Počkaj
v Celju se je v petek na
tradicionalnem, letos že
16. strokovnem srečanje
delavcev Zavoda RS za
šolstvo zbralo okoli 180
strokovnih sodelavcev
vseh devetih enot zavoda.
Gostitelji, Območna eno-
ta Zavoda RS za šolstvo Ce-
lje, so dan zavoda izkori-
stili tudi za promocijo
knežjega mesta, saj je
mestna občina prevzela po-
kroviteljstvo nad sreča-
njem.
»V zavodu moramo biti
vselej korak pred šolstvom
oziroma šolami, saj je naša
osrednja naloga svetovanje
pri razvoju le-tega,« je 16.
strokovno srečanje napove-
dala predstojnica celjske ob-
močne enote Judita Kež-
man Počkaj, ki je skupaj s
še tremi kolegi iz Kranja,
Novega mesta in Slovenj
Gradca prejela tudi letošnje
osrednje priznanje zavoda
za pomembne strokovne do-
sežke, ki prispevajo k ure-
sničevanju zastavljenih ci-
ljev in razvoju zavoda. Sre-
čanje je ves čas spremljala
ekipa mladih novinarjev iz
Šolskega centra Velenje, ki
bo o njem izdala tudi po-
sebno številko svojega ča-
sopisa Špric, z razstavo li-
kovnih izdelkov so se pred-
stavili učenci II. Osnovne
šole Celje, ki je prejela le-
tošnje Kumerdejevo prizna-
nje za uvajanje devetletke,
dijaki Vrtnarske šole Celje
pa so poskrbeli za okrasi-
tev vseh prostorov srečanja.
V delovnem delu srečanja
so z dr. Antonom Haucem
govorili o razvojnih pro-
jektnih strategijah v šolstvu,
pri čemer vse kaže, da se tudi
šolstvo ne bo moglo izog-
niti uvajanju menedžmen-
ta in podjetništva v izobra-
ževalne ustanove. »Pri tem
v nobeni šoli ne smejo po-
zabiti, da je osrednja, prva
naloga šolnikov pouk ozi-
roma izobraževanje,« je od-
ločna Judita Kežman Poč-
kaj. O novih razvojnih us-
meritvah na področju izo-
braževanja je v Celju spre-
govoril dr. Ivan Svetlik, di-
rektorica zavoda Metka
Zevnik pa je predstavila pri-
prave na delovni načrt za-
voda za dvoletno proračun-
sko obdobje. Slednji bo v
veliki meri vplival tudi na
organiziranost zavoda, za-
to je dr. Slavica Černoša
predstavila analizo kadn
ske strukture zaposleni!
Na zaključni slovesom
srečanja je 18 zaposlenih}
jelo priznanje za lO-letnoi
prekinjeno delo, za 20-le(
delo v Zavodu RS za šols
pa sta prejela priznanji
Franc Cankar in Alenka 1
man.
Delovni del srečanja so s|
kovni sodelavci zavoda zakl
čili z razpravo v skupina!
katerih so razmišljali zlas
možnostih trženja svojih s
tovalnih storitev. Zatem |
do večerne slovesnosti vvi
ki dvorani Narodnega dot
spoznavali kulturne znan
nitosti Celja in utrip knej
ga mesta.
I. STAMEJi
Še jutri čas
za prijavo
šicode
v Občini Tabor do jutri,
petka do 13. ure, v občin-
skih prostorih sprejemajo iz-
polnjene vloge za prijavo ško-
de, Id jo je na zemljiščih, traj-
nih nasadih in pridelkih pov-
zročila letošnja suša. Sicer
so letos v občini za odpravo
posledic lanske suše prejeli
približno 18 milijonov tolar-
jev, ki jih bodo razdelili oš-
kodovancem.	US
Skromno, vendar slovesno
»Sicer ne odpiramo več-
jih investicij, vendarle pa
smo tudi letos v občini po-
storili nekaj manjših del, ki
bodo razveselile krajane,«
je na slavnostni seji na krat-
ko povzel opravljeno delo
mozirski župan Jože Kra-
mer.
Mozirskemu proračunu se
poznata dva zajetni investi-
ciji v lanskem letu, in sicer
šola na Rečici ter most v Lo-
kah, tako da se lahko letos
pohvalijo s krajšimi infra-
strukturnimi odseki. Hkrati
so v tem obdobju pripravili
več potrebnih dokumentov,
ki »dajejo upanje in obete za
boljši jutri«, kakor se je izra-
zil župan Kramer. V govoru
je župan še posebej izposta-
vil investicijo na Golteh, ki
je pomembna ne le za obči-
no temveč tudi za celotno re-
gijo.
Na petkovi slavnostni se-
ji so podelili tudi občinska
priznanja. Za častnega ob-
čana so imenovali pevovod-
jo Antona Acmana iz Šmi-
hela nad Mozirjem, ki je v
dolgih letih pustil neizbri-
sen pečat mozirskim pev-
skim zborom. Diplomo ob-
čine Mozirje so podelili Da-
rinki Marolt, zlate plakete
s priznanjem pa so prejeli
Vera Poličnik, zdravnik Ivo
But in Moški pevski zbor
Mozirje. Prireditve bodo v
Mozirju še v tem tednu, ko
bodo v petek odprli avtobu-
sno postajo v Preseki ter dva
krajša cestne odseka, sobo-
ta in nedelja pa bosta poleg
regijskega srečanja pesnikov
in pisateljev namenjeni
športnim tekmovanjem.
US
Foto: CIRIL SEM
Nagrajenci občine Mozirje z županom Jožetom Kramerjem.
Z OBČINSKIH SVETOV
Za četrtino zajetnejši
proračun
PREBOLD - Z rebalansom proračuna, ki
so ga v četrtek sprejeli svetniki, so pove-
čali prihodke za skoraj 100 milijonov to-
larjev, tako da je preboldski proračun »te-
žak« več kot 465 milijonov tolarjev. Sreds-
tva bodo porazdelili med nekatere prora-
čunske uporabnike, tako bodo na primer
gasilci prejeli 10 milijonov tolarjev za na-
kup vozila, več kot 30 milijonov tolarjev
bodo vložili v okolje in prostor, približno
toliko pa namenili tudi za preboldsko os-
novno šolo.
Praifiiniic za icuituro
TABOR - V občini bodo obema kultur-
nima društvoma poslej posebej sofinanci-
rali redno dejavnost, kamor sodi priprava
vsaj ene večje prireditve in pripravljenost
za sodelovanje na prireditvah, prav tako
posebej pa posamezne projekte. To dolo-
ča pravilnik o sofinanciranju kulturnih de-
javnosti, ki so svetniki sprejeli na pone-
deljkovi seji. Posamezne projekte lahko
prijavijo tako društva kot druge fizične in
pravne osebe.
Vlaganja v cesto
TABOR - Svetniki so se na zadnji seji stri-
njali, da občina najame kredit za sofinan-
ciranje ureditve kilometer dolgega cestne-
ga odseka proti Miklavžu, predračunska vred-
nost del pa je približno 18 milijonov tolar-
jev. Sklad za regionalni razvoj iz Ribnice je
prispeval 5,5 milijona tolarjev, saj gre za
demografsko ogroženo območje, preosta-
nek potrebnega denarja pa bodo za cesto
namenili v proračunu občine Tabor za leto
2002.
Višje plače - dražji
vrtec
MOZIRJE - Po ogledu akumulacijskega
jezera na Golteh so svetniki potrdili regijski
razvojni program ter povišali ekonomske cene
v vrtcu. S 1. septembrom bo ekonomska ce-
na vseh programov predšolske vzgoje draž-
ja za približno 9 tisoč tolarjev, podražitev
pa gre predvsem na račun plač, ki so se povi-
šale za več kot 19 odstotkov.
Almina hiša kulturni
spomenik
CEUE - Celjski svetniki so sprejeli odlok
o razglasitvi hiše Alme Karlin za kulturni
spomenik lokalnega pomena na območju
Mestne občine Celje. S tem lahko Me^
občina Celje zaveže lastnico, da skrbi zal
objekt, občina pa lahko kandidira za sre
tva na resornem ministrstvu in razpisih
obnovo le-te. To po besedah podžupanjel
nje Romih tudi nameravajo. V torek so si
lastnico objekta dogovorili, da ji bodo U
pomagali zaščiti do te mere, da je ne U
dodatno uničila prihajajoča zima. RazU
Ijajo pa še, ali bi hišo kazalo odkupiti. In
res številnih občanov je, da se hiša uredil
muzej, kot kulturni spomenik, v katerenl
bilo razstavljenih nekaj Alminih ekspd
tov, ki so sedaj shranjeni na več lokacij
(NGL)
Višja taksa
CELJE - Občinski odlok o taksi na a
snaženje vode določa, da se ta usklajuje
pol leta, skladno z rastjo cen življenjsl
potrebščin. Od leta 2000 je še niso uskla
li. Za gospodinjstva to pomeni odšteti (
datno štiri do pet tolarjev po kubiku pit
vode, kar je dobra dva odstotka na cf
vode, ki jo trenutno plačujejo uporabn
Nova višina takse prične veljati s L oli
brom. (NGL)
Za višje in visoko
šolstvo
CELJE - Cljski svetniki so sprejeli
smo o nameri za zagotovitev pogojev
razvoj višjega in visokega šolstva v reg
To pismo v teh dneh obravnava vseh
občin savinjske statistične regije. Po be
dah predlagateljice Janje Romih si želi
da bi k ustanovitivi pristopilo čimveč <
čin. Novoustanovljeni javni zavod Re|
sko višje in visokošolsko središče naj
skrbel za sistematični razvoj višjega in
sokega šolstva v regiji ter za pospeševal
znanstveno raziskovalnega dela. Ko bo'
tanovljen, bo imel sedež na Mariborsl«
v Celju. (NGL)
Več za vrtec
DOBRNA - Občina Dobrna je na redni s
občinskega sveta med drugim obravnav"
predlog o zvišanju ekonomske cene v vft
Dobrna. Prvotni predlog, da naj bi se d
(6- do 9-urni program stane sedaj 42.2
4- do 6-urni pa 36.252 tolarjev) dvignila
tretjino, ni bil sprejet, zato so cene dvig"
približno za četrtino. Ob analizi finančn'
poslovanja šole in vrtca v prvih šestih nn^
cih letošnjega leta so pridelali okoli dvai
lijona tolarjev izgube. S tem je ogroženo C
malno delo v vrtcu oziroma delovanje
lotnega zavoda, zato je bil dvig cene nU
potreben. (SK)
Št. 39 - 27. september 2001
DOGODKI
3
pbiiovljena
bla, ceste,
javna
razsvet-
ljava
J/občini Braslovče so se v
^to s slavnostno sejo ob-
iskega sveta, koncertom
Ibe na pihala iz Prebolda
otvoritvijo popolnoma ob-
irljene podružnične os-
me šole Gomilsko končale
[cditve ob letošnjem občin-
•01 prazniku.
Slavnostne seje so se med
iigim udeležili tudi župani
^dnjih občin, o delu in na-
U je govoril župan Duško
ri^r, ki je med drugim de-
da sodi med največje pri-
[)itve ob letošnjem občin-
;in prazniku obnovljena
družnična OŠ Gomilsko,
nutno pa gradijo odsek as-
irane ceste v Podvrhu, javno
svetljavo v Letušu, Pariž-
h in v Trnavi. V naselju Ra-
vlje je bil zgrajen pločnik
razširjena cesta. V Pariž-
h je bil obnovljen vodovod
prav tako razširjena cesta,
leg tega so bila izvedena de-
na področju kanalizacije v
kovljah, proti jezeru in Te-
a Braslovče. Dokončana so
3 tudi dela na pokopališču
mtrupertu...
Na seji so podelili tudi le-
Snja priznanja občine Bra-
vče. Zlato plaketo z zla-
1 cekinom je prejel Vinko
povšek, srebrno plaketo s
ibrnim cekinom Marija
ašovic. Maja Haberšek,
ivko Tiselj, PCD Trnava,
inasto plaketo z bronastim
dnom Ivan Korun, Bernar-
Predovnik, Simon Jan in
tja Potočnik. Častni znak
fine Braslovče pa sta pre-
1 Igor Cizej in Rok Ušen.
T. TAVČAR
Klancnik z
jokerjem v žepu
Bo uspela registracija družbe Celeia na Hrvaškem? - V.d. direktorja Stane
Klančnik dvomi v to
Celjski mestni svetniki so
na torkovi seji brez poseb-
nih pripomb sprejeli sklep
o ustanovitvi družbe Cele-
ia, ki bo v stoodstotni lasti
Mestne občine Celje. Sedež
družbe naj bi bil v Baški na
otoku Krku. Za v.d. direk-
torja so imenovali Staneta
Klančnika. V primeru, da
hrvaška zakonodaja vršil-
ca dolžnosti ne dovoljuje,
so sklenili, da ga imenuje-
jo za direktorja družbe za
obdobje enega leta.
Po hrvaški zakonodaji zna-
ša minimalni ustanovitveni
kapital milijon tolarjev. Te-
ga namerava prispevati ob-
čina. Z registracijo družbe Ce-
leia, kar je nujno po hrvaški
zakonodaji, pa naj bi zago-
tovili Celjskemu domu v Baš-
ki tudi v prihodnje normal-
no opravljanje turistične in
gostinske dejavnosti. Hrvaš-
ka vlada je namreč lani skle-
nila, da po 30. oktobru 2000
preneha veljati večletni mo-
ratorij za izvajanje hrvaških
predpisov v primeru sloven-
skih počitniških zmogljivo-
sti in napovedala nepopust-
Ijivost pri delu inšpekcijskih
služb. Zaradi uresničevanja
tega v praksi je imel Stane
Klančnik, direktor CID Ce-
lje, ki upravlja s Celjskim do-
mom v Baški, letos že nema-
lo težav. A je turistično se-
zono vendarle pripeljal do
konca.
Celjski svetniki so se v to-
rek ukvarjali zgolj z vpraša-
njem, ali bo Celjski dom tu-
di v prihodnje namenjen le-
tovanju socialno ogroženih
otrok. Celjski župan Bojan
Šrot je zagotovil, da dejav-
nost ostaja nespremenjena,
le nastanitvene zmogljivosti
naj bi v prihodnje izboljšali
in morda še razširili. »Na ta
način bi lahko v Baški leto-
vali tudi odrasli socialno
ogroženi Celjani,« je še do-
dal. Niti sence dvoma pa ni
bilo o tem, ali bo registraci-
ja družbe sploh uspela.
Stane Klančnik sicer pra-
vi, da je končno dočakal, da
je občina zbrala toliko volje
in interesa, da skuša urediti
formalno pravni status Celj-
skega doma v Baški. A se bo-
ji, da je prepozno. »Iz raz-
prave v mestnem svetu skle-
pam, da svetniki nimajo do-
volj znanja o hrvaški zako-
nodaji. Nihče ni poudaril, da
Celjski dom tudi po predla-
gani opciji ostaja še vedno
slovenski. Zato bo morala no-
voustanovljena družba Cele-
ia, če se ji bo uspelo registri-
rati, vzeti v najem Celjski
dom.«
Po Klančnikovih informa-
cijah - pravi, da jih je preve-
ril pri hrvaških odvetnikih in
notarki - bi se lahko zapletlo
že pri imenu družbe. Hrvat-
je namreč pri registraciji pod-
jetij vztrajajo pri tem, da zve-
nijo hrvaško. Celeia to vse-
kakor s svojo zgodovinsko
preteklostjo ni. »Ko sem se
pogovarjal na slovenskem mi-
nistrstvu za pravosodje, so mi
pojasnili, da bo ureditev raz-
mer s slovenskimi počitniš-
kimi zmogljivostmi na Hr-
vaškem urejal sporazum o tu-
rističnem sodelovanju, ki pa
je šele v pripravi. S tega sta-
lišča bi bilo morda bolje po-
čakati, da bi bil ta sporazum
sprejet. Predstavljam si, da
bo omogočal določene boni-
tete slovenskim počitniškim
domovom na Hrvaškem.«
Da je v dvomih glede usta-
novitve družbe Celeia, tiči
vzrok v letu 1997, ko je dal
na Hrvaškem vlogo za regi-
stracijo mladinskega doma.
Priložil je vso potrebno do-
kumentacijo, a do danes še
ni prejel odgovora! »Zato pri-
čakujem, da bo tudi z vlogo
za registracijo družbe Cele-
ia podobno. Takšne informa-
cije imam. Ko so me inšpek-
torji letos obiskali v Baški,
sem poiskal pravno pomoč
zato, da sem lahko speljal do
konca vsaj letošnjo turistič-
no sezono.
CID je uredil lastništvo do-
ma v začetku 90. let in vpis v
zemljiško knjigo, zato je last-
nik objekta in zemljišča. Zato
je vprašljivo, ali se lahko CID
v Celju ukine, ker bi ta last-
nina nato obvisela v zraku.
Imam tudi informacijo, da vse
vloge slovenskih podjetij na
Hrvaškem, za katerimi sto-
jijo občine niso rešene, no-
tarji pa ne dobijo odgovora,
zakaj. Dokler se Slovenija in
Hrvaška ne bosta dogovorili
o vseh opcijah, ki so pred-
met meddržavnih sporazu-
mov, se bo očitno takšna si-
tuacija nadaljevala.«
Glede na to, kar se govori
po kuloarjih, je dejal Klanč-
nik, je bilo gradivo morda za
tokratni mestni svet res bo-
lje pripravljeno kot na julij-
ski seji, a bistvenih vprašanj
se svetniki niso lotili. Na
vprašanje, kaj se bo zgodilo,
če registracija družbe Celeia
ne bo uspela, je Stane Klanč-
nik dvoumno odvrnil: »Po-
tem ima pa Klančnik enega
jokerja v žepu!«
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Stane Klančnik
Prvi stanovalci i\iovega trga
|S krajšo slovesnostjo bo-
! danes, v četrtek, predali
luče najemnikom štiriin-
Stdesetih stanovanj novoz-
ijenega bloka na Dolgem
•Iju v Celju. Blok s hišnim
•slovom Novi trg je prvi iz
^ treh, skupaj pa bodo 240
Snovanjem, ki so jih do kon-
' devetdesetih zgradili na
Wgem polju, dodali še 160
»vih.
[Tehnični prevzem stano-
vskega bloka, ki so ga po
"■^ovljenem razpisu v pogod-
'^o dogovorjenem roku de-
'ih mesecev zgradili v Grad-
^iŠtvu Božičnik, so opra-
•i v petek, po današnji ot-
•■itveni slovesnosti pa se bo-
"prvi najemniki neprofit-
nih stanovanj vanj vselili v so-
boto.
Ob odločitvi za gradnjo še
treh stanovanjskih blokov v so-
seski Dolgo polje so v celjskem
stanovanjskem skladu z vab-
ljenim razpisom iskali najbolj
ustrezne projekte za približ-
no 160 stanovanj. Potem, ko
so izbrali projekt, so z razpi-
som iskali še izvajalca. Izbor
je zaradi pritožb na prvotno
odločitev za Gradbeništvo Bo-
žičnik pregledala državna re-
vizijska komisija, ki je zaradi
formalnih pomanjkljivosti v iz-
vedbi postopka zahtevala po-
novitev razpisa. Stanovanjski
blok s 36 enosobnimi stano-
vanji s kabinetom, 26 dvosob-
nimi stanovanji s kabinetom
ter dvema stanovanjema, pri-
lagojenima za bivanje invalid-
nih oseb, pa je Gradbeništvo
Božičnik, ki je bilo za izvajal-
ca izbrano tudi na ponovlje-
nem razpisu, začelo graditi z
nekaj mesečno zamudo.
Novozgrajeni blok je kljub
temu, da ima ob pritličju le
štiri etaže, zaradi stanovanj, na-
menjenih invalidnim osebam.
opremljen z dvigali, bodoči na-
jemniki, ki so bili izbrani z
liste prosilcev za neprofitna sta-
novanja, pa so lahko sodelo-
vali tudi pri izboru opreme ter
razporeditve prostorov svojih
domov. Ob bloku bodo še le-
tos zgradili garažne bokse, ki
bodo naprodaj predvidoma po
1,2 milijona tolarjev.
I. STAMEJČIČ
Ob 64-stanovanjskem bloku na Dolgem polju bodo pred-
vidoma še letos začeli graditi drugi, nekoliko manjši 48-
stanovanjski blok. Gradnjo bo s 40-odstotnim deležem
sofinanciral Stanovanjski sklad Republike Slovenije, za
preostalih 60 odstotkov pa se bodo v Celju zadolžili pri
skladu. Razpis, s katerim bodo iskali izvajalca, bodo v
podjetju Nepremičnine Celje po besedah direktorja Slav-
ka A. Sotlarja objavili že oktobra.
Jesenska srečanja na Starem trgu
konca tedna pričakujejo v Slovenskih Konjicah števil-
' pbiskovalce. Občina Slovenske Konjice, GIZ Dravinjske
2^vod za kulturo in Turistično društvo Slovenske
^'ilice so namreč pripravili jesenska srečanja na Starem
^ v okviru katerih je našel svoje mesto tudi spremenjen
^ kruha, sadja in vina.
Ureditve se bodo pričele danes, 27. septembra, na svetovni
^ turizma, s predstavitvijo turističnih društev Dravinjske do-
Razstavo bodo odprli ob 19. uri v hotelu Dravinja. Sejem
sadja in vina bo letos drugačen kot v preteklih letih.
Namesto v športni dvorani bo na Starem trgu, kjer bodo pred-
stavljali stare podeželske obrti in dopolnilne kmečke dejavnosti
predvsem na konjiškem območju in območju sosednjih občin,
poudarek pa bo na pekarstvu in vinogradništvu. Ob tem se bo
zvrstilo več prireditev - v petek dopoldne za otroke lutkovna
predstava in »Mini živalski vrt«, zvečer pa koncert Vlada Kresli-
na; v soboto ob 14. uri pa bo tradicionalna naznanitev trgatve, ki
pritegne vsako leto več obiskovalcev. Srečanja bodo zaključili z
mednarodnim festivalom pihalnih orkestrov in večerom z an-
samblom Zreških 6.	MBP
industriji
Predlagane prostorske
spremembe v centru Vitanja,
Id si jih je mogoče ogledati
do 30. septembra na sedežu
občine, so razburile občane.
Med nasprotniki Odloka o
prostorsko ureditvenih pogo-
jih za del ureditvenega ob-
močja centra Vitanja je tudi
Trška skupnost Vitanje. Nas-
protuje tistemu delu odloka,
ki zajema površino bivšega
podjetja LIP.
Odlok namreč predvideva,
da bi se območje nekdanjega
UP namenilo industrijsko obrt-
nim dejavnostim, med drugim
pa naj bi tu postavili tudi ku-
rilnico za biomaso. »Ogreva-
nju z biomaso ne nasprotuje-
mo, vendar pa bi bila veliko
ustreznejša lokacija nekje na
obrobju Vitanja,« povzema
mnenje krajanov predsednik
trške skupnosti Vili Močenik.
Občani nasprotujejo vsakr-
šnim novim gradnjam oziro-
ma nadaljnjemu širjenju indu-
strij sko-obrtnih dejavnosti na
območju bivšega LIP; želijo pa
tudi, da bi v prihodnosti iz sa-
mega centra na obrobje pre-
selili tudi že obstoječe proi-
zvodne obrate na tem območ-
ju.	NŠ
POSVETU
V Franciji
nesreča
TOULOUSE, 21. septem-
bra - V kemični tovarni v
predmestju Toulousa na ju-
gozahodu Francije je prišlo
do močne eksplozije, v ka-
teri je umrlo 29 ljudi. V bol-
nišnici se zdravi skoraj osem-
sto ljudi, po navedbah obla-
sti pa naj bi več oseb še ved-
no pogrešaU. V eksploziji je
bilo poškodovanih kakih
3000 hiš, 2000 družin pa so
preselili v začasna zatočišča.
Uradna preiskava je ovrgla
namige, da je šlo za terori-
stični napad, saj je državni
tožilec v Toulousu uradno po-
trdil, da je šlo za nesrečo.
Interpoi v boj
BUDIMPEŠTA, 24. sep-
tembra - Mednarodna poli-
cijska organizacija Interpoi
se je v Budimpešti sestala na
petdnevni konferenci, na ka-
teri bodo največ pozornosti
namenili različnim vrstam
kriminala, ilegalnim migra-
cijam in mednarodnemu po-
licijskemu sodelovanju. Ob-
likovali so tudi posebno eno-
to, imenovano IL septem-
ber, ki bo koordinirala boj
proti terorizmu po napadih
v ZDA.
Težave Havla
PRAGA, 24. septembra
- Češkega predsednika Vac-
lava Havla so prepeljali v
bolnišnico zaradi težav s sr-
cem, zaradi česar je odpo-
vedal načrtovani tridnevni
obisk v Italiji. Predsednik
Havel se je že vkrcaval na
letalo za v Rim, ko mu je
zdravnik, ki ga je spremljal,
ugotovil aritmijo srca.
Rožljanje
orožja
VVASHINGTON, 25. sep-
tembra - ZDA so v torek in-
tenzivno nadaljevale pogo-
vore o oblikovanju protite-
roristične koalicije, pa tudi
vojaške priprave na morebi-
ten povračilni napad. Sled-
nje so preimenovali v Ope-
racijo trajna svoboda (Ope-
ration Enduring Freedom),
potem ko so zaradi protestov
islamskih krogov umaknili
ime Operacija brezmejna
pravica. Savdska Arabija je
uradno prekinila vse odno-
se s talibani. Potem ko so to
že v soboto storili Združeni
arabski emirati, je Pakistan
ostal še edina država na sve-
tu, ki ima diplomatske od-
nose s talibanskim režimom.
Humanitarne agencije ZN so
izdale skupen poziv medna-
rodni skupnosti, naj poma-
ga v prizadevanjih za pomoč
Afganistancem, ki se sooča-
jo s humanitarno katastro-
fo. Ameriški predsednik
George Bush jr. je podpisal
odlok o zamrznitvi finanč-
nega premoženja 27 domnev-
nih terorističnih organizacij
in posameznikov v ZDA, tu-
di javnega osumljenca za te-
roristične napade na ZDA. Za-
mrznitev, ki jo je Bush oz-
načil za »prvi napad na tero-
riste«, vključuje tudi premo-
ženje več neprofitnih orga-
nizacij in neke korporacije.
Št. 39 - 27. september 2001
4
DOGODKI
Začetek
gradnje na
Hudinji
V Komunalni direkciji
Mestne občine Celje bo ta
teden pripravljena pogod-
ba za začetek gradnje pri-
zidka k OŠ Hudinja, kmalu
pa naj bi na gradbišču ob
šoli zabrneli tudi delovni
stroji, pravi direktor direk-
cije Silvo Plesnik.
Kot smo poročali, vse do
prejšnjega četrtka ni bilo ja-
sno, ali bo potrebna držav-
na revizija razpisnega po-
stopka izbire izvajalca za na-
črtovano gradnjo prizidka,
telovadnice ter petih dodat-
nih učilnic na Hudinji. Po-
tem, ko tudi v celjskem pod-
jetju Ingrad VNG niso vztra-
jali pri reviziji, so v pone-
deljek iz Komunalne direk-
cije MOC tako celjskim
gradbincem kot ljubljanske-
mu podjetju Gradiš Inženi-
rig, ki se je prvo zavzelo za
revizijo, poslali ugotovitve-
na sklepa. Sočasno pa so že
pripravljali pogodbo, ki jo
morajo za začetek gradnje
prizidka skleniti z Gradbe-
ništvom Božičnik. IS
Novi
mojstri
Šestnajst kandidatov za
mojstre v treh obrtnih po-
klicih bo jutri na Šolskem
centru Velenje v okviru Po-
klicne in tehniške elektro
šole pristopilo k mojstrskim
izpitom.
Vseh šestnajst želi v skla-
du z obrtnim zakonom pri-
dobiti naziv mojstrov elek-
tromehanike, telekomunika-
cij in elektroinštalaterskih
mojstrov, saj lahko le tako
postanejo samostojni obrt-
niki. Kandidati so se na iz-
pite pripravljali na seminar-
jih v šolah in s pomočjo ka-
talogov znanja. Izpiti so šti-
ridelni, kandidati pa bodo
izdelavo praktičnega izdel-
ka in preverjanje znanja iz
strokovne teorije opravljali
na velenjskem Šolskem cen-
tru.
BS
Žalska vroča
inventura
župan Lojze Posedel o spornih temah: zavodu za kuhuro, glasbeni šoli,
izplačilih škod...
v žalski občini je več od-
prtih tem, o katerih se rado
govori na vogalih in ki mar-
sikomu dvigajo pritisk. Za-
to smo za pojasnila zapro-
sili župana Lojzeta Posede-
la, ki je s svojega stališča
pojasnil dogajanja okrog
suše, zavoda za kulturo, nje-
govih gledaliških abonma-
jih, glasbene šole in gimna-
zije.
»V občini Žalec smo lani
za odpravo posledic lanske
suše prejeli 95,6 milijona to-
larjev. Letos pa najprej 10,
nato še 70 milijonov tolar-
jev,« je nanizal številke žal-
ski župan Posedel. »Pretekli
teden smo prejeli obvestilo
o višini zadnje akontacije za
leto 2000, ki znaša 58 mili-
jonov tolarjev - denar bomo
razdelili oškodovancem po
že pripravljenem razdelilni-
ku. V letošnjem letu smo mi-
nistrstvu za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano že prija-
vili 127,milijonov tolarjev
škode, ki jo je na sadnih dre-
vesih povzročila pozeba, ter
310 milijonov tolarjev, ki jih
je na trajnih nasadih povzro-
čila toča. Škodo, ki je na
kmetijskih površinah nasta-
la zaradi suše v poletnih me-
secih, še vedno ugotavljamo,
saj še ni sprejet vladni sklep
glede intervencij. Po doseda-
njih ugotovitvah so tudi po-
sledice suše precejšnje, saj je
bilo dvignjenih 300 obrazcev
za prijavo škode. Stopnjo pri-
zadetosti pa na terenu samem
ocenjuje tudi komisija, ki bo
pregledala vse prispele vlo-
ge.«
V občini in tudi širše po-
časi ugaša sedanji Zavod za
kulturo Žalec - minuli teden
so v Preboldu in Braslovčah
sprejeli ustrezne sklepe za
prenehanje delovanja tega
zavoda...
Najprej naj pojasnim, da
se pri delitveni bilanci pred-
vsem ostale občine niso stri-
njale z obstoječim zavodom
za kulturo, kar je drugače,
kot se govori ali misH. Mo-
goče gre tudi za subjektivno
oceno drugih županov, pove-
zano z direktorico zavoda.
Župani drugih spodnjesavinj-
skih občin so se strinjali, da
ostane Medobčinska matič-
na knjižnica, pri kateri kot
soustanoviteljice sodelujejo
vse občine in so v ta namen
tudi sprejele ustrezne odlo-
ke, ki so osnova za registra-
cijo. V Žalcu bomo ustano-
vili poseben zavod, in sicer
Zavod za kulturo, šport in tu-
rizem Občine Žalec. Za oba
zavoda bo objavljen javni raz-
pis za novo vodstvo.
V javnosti je kar nekaj
prahu dvignilo veliko zani-
manje za gledališki abon-
ma. Verjetno za dopis, ki ste
ga poslali zavodu, obstaja-
jo vzroki?
»Dokler smo bili v skupni
občini, v Žalcu z abonmajem
ni bilo težav. Glede na to, ka-
ko se obnašajo ostale občine,
pa smo že lani direktorici Za-
voda za kulturo Žalec (ki raz-
pisuje abonma) povedali, naj
da pri vpisu prednost obča-
nom občine Žalec ali pa ka-
ko drugače uredi zadevo - na
primer z razpisom drugega
abonmaja. Gre namreč za 350
abonentov, od tega jih 120 pri-
haja iz drugih občin. Žalska
občina za vsakega abonenta
prispeva določena finančna
sredstva, torej tudi za občane
drugih občin. Ob tem se je na
eni izmed okrogli mizi poja-
vilo vprašanje, kako naj Žal-
čan sploh pride do abonma-
ja. Nenazadnje so se druge ob-
čine odpovedale soustanovi-
teljstvu zavoda. Zaradi vsega
tega smo pač želeli uveljaviti
prednost Žalčanov. No, nada-
ljevanje zgodbe s protesti pa
tako ali tako poznamo.«
V	posameznih občinah
razpravljajo o pobudi, da bi
v Žalcu ustanovili gimna-
zijo. Ste pridobili potrebna
soglasja?
V	občini imamo »politično
podporo« vseh zgornje- in
spodnjesavinjskih občin za us-
tanovitev gimnazije v Žalcu,
tudi glede na to, da srednje
šole financira ministrstvo za
šolstvo in zato ne pomeni gim-
nazija nobenega stroška. Na-
črtujemo, da bi ustanovili dva
oddelka klasične gimnazije.
Tako bi lahko dijake, ki se vo-
zijo v Celje, ustavili že v Žal-
cu. V ministrstvu nad idejo,
glede na to, da vsaka širitev
nekaj stane, niso najbolj nav-
dušeni, popolnoma proti pa
tudi niso. Ustanovitev gimna-
zije gre tudi v kontekst Celja-
nov, vsaj glede na načrtovano
ustanovitev regijskega višje in
visokošolskega študijskega
središča. Če bi-v Celju usta-
novili takšen center, bi mo-
rali razbremeniti njihove sred-
nje šole in posamezne oddel-
ke prestaviti v okoliške kra-
je. Tudi zato smo se odločili
za gimnazijo, ministrstvu pa
smo te želje že predstavili in
predložili tudi potrebno do-
kumentacijo. Lahko rečem,
da se kar precej trudimo in
lobiramo za ustanovitev gim-
nazije.
Znani so nemogoči pro-
storski pogoji, v katerih de-
luje glasbena šola. Vendar-
■ le pa se zdi, da je gradnja še
kar precej daleč...
Položaj je podoben kot pri
. zavodu za kulturo. V vseh ob-
činah bi imeli novo glasbeno
šolo, vendar ne bi vlagali ali
pa bi imeli podružnico. Pre-
tekli teden smo ministrstvu
za šolstvo, ki je zahtevalo, da
se sami dogovorimo, posre-
dovali nov predlog financira-
nja nove Glasbene šole v Žal-
cu. Občini Braslovče in Pol-
zela nista pristopili k sousta-
noviteljstvu, v občinah Tabor,
Vransko, Prebold in Žalec pa
smo se dogovorili, da bi za
investicijo v višini 240 mili-
jonov tolarjev (toliko bo sta-
la novogradnja) prispevali
vsak po četrtino. Predlog mo-
rajo potrditi še v ministrstvu.
V Žalcu bomo za glasbeno šo-
lo vsekakor poskrbeli, pa če-
prav bi morali ustanoviti za-
vod, ki bo izvajal glasbeno
izobraževanje samo na ob-
močju sedanje občine Žalec.
Potem pa bo spet izgledalo,
kot da se v Žalcu »nekaj gre-
mo«.
URŠKA SELIŠNIK
Župna Občine Žalec Lojze
Posedel.
Zdrav
petdesetietnik
V	celjskem podjetju Elektrosignal, ki praznuje letos
50-letnico delovanja, želijo v prihodnje še bolj okrepiti
svoj položaj vodilnega izvajalca elektroinštalacij in elek-
tromontaže v regiji, biti hočejo tudi med prvimi v proi-
zvodnji posebne elektroopreme, okrepiti pa namerava-
jo tudi dejavnost projektiranja, kjer so že sedaj med
največjimi v tem delu Slovenije.
Elektrosignal, kjer je danes zaposlenih 70 ljudi, je v pe-
tih desetletjih razvoja doživel številne vzpone in padce, v
zadnjih letih pa ga, kot pravi direktor Ivan Bratanič, od-
likujeta trdna rast ter prilaganje zahtevam okolja in trga.
Dela izvajajo po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Skupaj s
partnerji nastopajo na zahodnih trgih, zlasti uspešni so
tudi v Rusiji, kjer trenutno v mestu Orenburg končujejo
elektoinštalacijo enega od poslovnih objektov.
V	Elektrosignalu so lani ustvarili blizu 600 milijonov to-
larjev prihodkov in 9 milijonov tolarjev čistega dobička,
dobre poslovne rezultate pa pričakujejo tudi letos. Podjetje
je v večinski lasti zaposlenih, pomembnejši delež imata še
slovenska odškodninska in kapitalska družba.	JI
Šoštanj slavi
častni občan bo Jaroslav Vrtačnik
Občina Šoštanj slavi svoj
praznik 30. septembra, v
spomin na dan, ko je da-
našnje mesto in sedež ob-
čine dobilo trške pravice.
Na slavnostni seji, ki bo no-
coj v šoštanjskem kultur-
nem domu, bodo podelili tu-
di tradicionalna priznanja.
Za častnega občana bodo
razglasili dolgoletnega direk-
torja termoelektrarne Jaro-
slava Vrtačnika, ki je izpe-
ljal sanacijo TEŠ, pri čemer
se eden najpomembnejših -
ekološki del sanacije - zaklju-
čuje prav letos. V obrazloži-
tvi za imenovanje so zapisa-
li, da je Vrtačnik uspel kljub
visokim investicijam energet-
skega giganta ohraniti dobre
stike z okoljem, ki je v mno-
gočem, zaradi ekološke odš-
kodnine, odvisno prav od de-
narja tamkajšnjih podjetij.
Priznanji občine bosta pre-
jela Prostovoljno gasilsko
društvo Topolšica in šoštanj-
ski odbojkarski klub. Gasilci
praznujejo letos 70 let, ima-
jo 150 članov in so bili v mi-
nulih letih vsaj na 150 inter-
vencijah. Posebej se odliku-
jejo tudi pri organizaciji pri-
reditev, njihove mladinke pa
so bile leta 1995 olimpijske
prvakinje. Odbojkarji, kate-
rih dejavnost se je po začet-
kih v Topolšici preselila v Šo-
štanj, so nosilci najbolj raz-
širjene športno-rekreativne
panoge v občini in se ponaša-
jo zlasti z izgrajeno »tekmo-
valno piramido« in načrtnim
delom z vsemi generacijami.
Plaketa občine pa bo po-
slej krasila prostore Turistič-
no olepševalnega društva Šo-
štanj, katerega korenine se-
gajo že v začetek prejšnjega
stoletja. Ob rednem delu skr-
bijo zlasti za prireditve, kot
so tradicionalni karneval,
praznik luči, miklavževanje
in adventne prireditve.
Na. slavnostni seji bodo
predstavili razglednico obči-
ne Šoštanj, praznik pa bodo
zaokrožili s kantato Janija Šu-
ligoja, ki jo bosta izvedla pi-
halni orkester Zarja in Me-
šani pevski zbor Svoboda.
BS
PO DRŽA\j
Prostoi^arinslil
trgovin ni vei
UUBUANA, 21. septeij
bra - Prostocarinske pro^
jalne na mejnih prehodih
Avstrijo in Italijo so se preo|
likovale v navadne trgovii^
Tako določa zakon o pre(^
likovanju prostocarinskih pi|
dajaln na mejnih prehodil^
Evropsko unijo, ki je bil
Uradnem listu objavljen;
julija, v veljavo pa stopil
dni pozneje. Cene so se lij
koliko zvišale, zaradi prii^
kovanega zmanjšanja pro^
je pa so se trgovci odločili n
kaj trgovin tudi zapreti.
Rožanca
Geistru
KOMEN, 22. septembn
V Volčjem gradu pri Komi
na Krasu so podelili nagrac
Marjana Rožanca za najbo
šo esejistično zbirko leta 20(
Nagrado, ki jo letos dev^
podeljuje Sklad Marjana Rč
žanca, je prejel Iztok Geisti
za Levitve. Knjiga je z letni(
2001 izšla pri založbi Mladi
ska knjiga. Žirija, predsedn
Aleš Berger, Mitja Čander, D
nis Poniž, Urban Vovk i
Alenka Zor Simoniti je mt
15 zbirkami esejev dala prei
nost literarno-filozofskeni
esejizmu, saj slednji sodi vdii
hovno izročilo Marjana Rc
žanca, je pojasnil Aleš Be
ger.
Nancyse
poslavlja
UUBUANA,24.septen
bra - Zunanji minister Diinl
trij Rupel je na poslovi
obisk sprejel ameriško ve
poslanico Nancy Ely-Raph
ki končuje mandat v Sloi
niji. Rupel se je veleposla
d zahvalil za njen prispev
h krepitvi odnosov med (
žavama, ki so po njegove
mnenju odlični. Zunanji ri
nister je ponovil podporo Sl(
venije protiteroristični ka
liciji in solidarnost z ZDA
boju proti terorizmu.
HrvaŠko
zavlačevanje
ZAGREB, 25. septembii
- Sabor ta teden ne bo rai
pravljal o predlogu sporazi
ma o meji s Slovenijo, kot)
bilo predvideno, temveč fl
prihodnjem zasedanju, pre^
vidoma v drugi polovici ol
tobra. Po neuradni razlagi vi
stranke vladajoče koalicij«
razen SDP premiera Ivice
čana, nasprotujejo dogovi
ru o meji na morju.
Pitje bo
razkošje
UUBUANA,25.septeit
bra - Država namerava uv^
sti trošarine za alkoholne p
jače in cigarete, ki bi se v c«
loti namenjale za financii"'
nje zdravstvenega varstva. -
predlog ministrstva za zdra^
bi v zdravstveno blagajno p^
nesel dodatne štiri milijard
tolarjev. Na ministrstvu si p"
leg trošarin za žgane pija^J
pivo in cigarete prizadeval
tudi za obdavčitev vina.
Št. 39 - 27. september 2001
AKTUALNO
5
Starost le za premožne?
l(ako čimbolj samostojno, a z občutkom varnosti, preživeti starost? - Varovana stanovanja so za mnoge predraga -
Pobuda o stanovanjski skupnosti
Slovenci se staramo -
fjstvo, ki mu ne gre opo-
il^ti. Brez statističnih pre-
((iunavanj to jasno kaže
jako leto manj rojstev na
liter daljšanje življenjske
^e prebivalstva na drugi
rani. Slaba 2 milijona ljudi
js živi v Sloveniji, od te-
ipribližno četrtina starej-
|i in upokojencev. Več je
jrejših od 65 let kot mlaj-
|i od 14 let. Delež v prid
jrejših se bo prihodnja leta
• zvišal. Zadnja desetlet-
- še bolj gre to pričako-
iti prihodnja leta - se je na-
D življenja pri nas spre-
enil. Razen na podeželju
i več razširjenih družin,
[lovnik se daljša v večer...
irb za ostarele svojce po-
lja vse bolj le želja, vse
anj pa realnost, na kate-
I bi lahko računali.
O kakovosti življenja v
etjem življenjskem obdob-
se te dni veliko govori in
k. 1. oktober je nenazad-
|e razglašen za dan starej-
\ v Sloveniji praznujemo
'5-letnico Zveze društev upo-
kojencev. Medgeneracijske-
••u sodelovanju ter razmiš-
wjem o tem, kako zagoto-
vi kar najbolj kakovostno
'feživljanje tretjega življenj-
''^Pga obdobja, je namenjen
^di Festival za tretje življenj-
obdobje, ki ga v Ijubljan-
Cankarjevem domu
'■ipravljajo v ponedeljek in
:orek.
Kako bomo torej preživljali
""ojo starost? Razmišljanja o
^^ so med aktivno popula-
^Jo resda še zelo redka, a tudi
J^loveniji se že najdejo po-
!?1iezniki, ki jim je to mar.
jjen takšnih je Mirko Niko-
"iz Grobelnega. »Danes sem
'^slen, do upokojitve me
^ Še devet let,« pravi in do-
da bi prav teh devet let
izkoristil tako, da bi po-
^bel za svoje življenje po
^kojitvi. »Saj ne, da z že-
^ nimava stanovanja, ima-
^j^je živeti in tudi tako pe-
^'stičen nisem, da ne bi ver-
jel, da bom lahko še dolgo
skrbel zase. A po drugi stra-
ni; leta se nabirajo, z njimi
pa prihaja bolehnost. Dokler
bova še oba, bo šlo - a kaj, če
kar preko noči ostane part-
ner sam?«
Idealna bi bila
stanovanjska
skupnost!
Nikolič išče somišljenike,
s katerimi bi skupaj začel gra-
diti stanovanjsko skupnost
bodočih upokojencev. Zamiš-
lja si jo kot bivalno skupnost
kakšnih 30 garsonjer, v ka-
terih bi lahko živelo 30 pa-
rov.
»Če bi se nas zbralo 60 lju-
di, 30 parov, recimo, in bi s
svojim denarjem začeli gra-
diti takšno skupnost,« pravi,
»bi bilo najlažje.« Odkupili
bi kakšno opuščeno kmetijo
v bližini strnjenega naselja in
jo preuredili ali pa začeli z
novogradnjo. »Takšna skup-
nost bi v veliki meri pome-
nila racionalizacijo stroškov.
Ob vselitvi bi zaposlili kuha-
rico, hišnika, ki bi bil hkrati
tudi vzdrževalec, enega me-
dicinca in mislim, da bi po-
vsem zadoščalo, če bi imeli
še tri strežnice. Upravo bi se-
veda sestavljali stanovalci sa-
mi, s svojimi pokojninami bi
krili življenjske stroške, del
porabili za kakšne izlete in
družabno življenje, del pa
varčevali za leta, ko bi nam
pošle moči. V okviru skup-
nosti bi tako postopoma zgra-
dili tudi negovalni oddelek.
Lastništvo garsonjer bi s po-
godbami uredili tako, da mo-
ra biti lastnik tudi uporab-
nik, v primeru kasnejšega de-
dovanja pa br dediči morali
poskrbeti, da v njih živijo
upokojenci. Dokler jih ne bi
sami potrebovali, bi jih to-
rej oddajali v najem...«
Pred leti smo v Sloveniji
dobili prva varovana stano-
vanja, grajena zvečine ob do-
movih upokojencev, ki jih Ni-
količ sicer pozna, a meni, da
šo v primerjavi s stanovanj-
sko skupnostjo, o kateri raz-
mišlja sam, precej dražja raz-
ličica preživljanja tretjega
življenjskega obdobja.
Prve lastovke
v Šentjurju
Ob Impoljci so bili v Šent-
jurju pred dvema letoma med
prvimi v Sloveniji, ki so do-
bili varovana stanovanja.
Zdaj so varovana stanovanja
še v Mariboru in Logatcu, te
dni so jih odprli v Tolminu,
tik pred odprtjem pa so tista
v Laškem, Medvodah in Ko-
baridu. Še letos naj bi jih 26
začeh graditi tudi v Celju.
Podstrešje novozgrajenega
Doma starejših v Šentjurju so
z denarjem iz občinskega
proračuna uredili v 14 varo-
vanih stanovanj, polovica je
bila vseljenih takoj ob odprt-
ju, preostala pa so se popol-
nila postopoma. »Naša varo-
vana stanovanja so različnih
velikosti; od garsonjer do
dvosobnih stanovanj v veli-
kosti od'20 do 57 kvadrat-
nih metrov. Namenjena so
parom, za življenje v njih pa
se lahko odloči tudi posamez-
nik. Zdaj imamo v varova-
nih stanovanjih 17 stanoval-
cev, za eno stanovanje, ki je
trenutno še prazno, pa je vpla-
čana rezervacija,« pripovedu-
je direktor doma Branko Go-
rečan. Vsa šentjurska stano-
vanja imajo ob lastnih toa-
letnih prostorih tudi oprem-
ljene, dovolj prostorne ku-
hinje, vendar se stanovalci
pretežno odločajo za prehra-
no v domski restavraciji. »Sta-
novalci se lahko odločijo
zgolj za osnovno oskrbo, ki
ob zdravstveni oskrbi vklju-
čuje še čiščenje in pranje,
vendar pa večini zagotavlja-
mo tudi prehrano; le en par
se je odločil za en obrok, vsi
ostali stanovalci za tri obro-
ke dnevno.«
In kako drago je življenje
v šentjurskih varovanih sta-
novanjih? Pravzaprav ob dejs-
tvo, da starostnika bivanje in
oskrba v enoposteljni sobi
pokretnega oddelka meseč-
no stane okoli 90 tisoč tolar-
jev, ni drago. Je cenovno sko-
raj izenačeno, saj stanovalec
v garsonjeri za popolno os-
krbo s tremi obroki dnevno
odšteje mesečno 95 tisoča-
kov, če v dvosobnem stano-
vanju živi par, pa prav tako
pride na vsakega od partner-
jev mesečno okoli 90 tisoča-
kov.
V Laškem brez
pomoči države
Kar 93 varovanih stano-
vanj, velikih od 20 do 55 kva-
dratnih metrov, razporejenih
v štiri vile Hum, Rečica, Šmo-
hor in Debro nasproti Zdra-
vilišča Laško v Debru, bo vse-
Ijivih že v oktobru.
V Celju se je sprva govo-
rilo, da bi v neposredni bli-
žini Doma upokojencev
zgradili 50 do 60 varovanih
stanovanj, ki bi bila funk-
cionalno in logistično po-
vezana z domom. Glede na
obstoječi zazidalni načrt za
Otok ter mnenja okoliških
stanovalcev med javno raz-
grnitvijo v Razvojnem cen-
tru Planiranje tudi s pred-
laganim porastom iz 26 na
37 stanovanj na račun po-
večane etažnosti objekta ni-
so soglašali, zato se bo
predvidoma še letos ali v za-
četku prihodnjega leta za-
čel graditi objekt s 26 varo-
vanimi stanovanji. »V pod-
jetju Nepremičnine Celje ga
bomo gradili skupaj s Sta-
novanjskim skladom ZPIZ
ter republiškim stanovanj-
skim skladom, varovana
stanovanja pa bodo vselji-
va jeseni leta 2002,« pravi
direktor Slavko A. Sotlar in
dodaja, da bodo vsa varo-
vana stanovanja najemniš-
ka zaradi pomislekov, ka-
ko zagotoviti njihovo re-
snično namenskost za živ-
ljenje ljudi, starejših od 65
let.
»Za gradnjo smo se v Zdra-
vilišču Laško odločili povsem
na tržnih osnovah, brez ka-
kršnekoli pomoči države. V
zdravilišču sicer imamo kon-
cesijo za domsko oskrbo sta-
rejših, zdaj pa smo tudi v po-
stopku pridobivanja konce-
sije za varovana stanovanja,«
začenja direktor Zdravilišča
Laško Roman Matek. Dode-
litev koncesije za varovana
stanovanja bi bila za stano-
valce pomembna v toliko, da
bi lahko morebitno zdravs-
tveno oskrbo uveljavljali pre-
ko ZPIZ.
Gradnja varovanih stano-
vanj v Laškem je bila draž-
ja tudi zato, ker so v pro-
jektih za objekte s pritlič-
jem, nadstropno ter man-
sardno etažo upoštevali, da
bodo v zvečine manjših sta-
novanjih živeli starejši ljud-
je. Ni arhitektonskih ovir,
hodniki so širši, štirje ob-
jekti imajo svojo restavra-
cijo, poskrbljeno bo tudi za
ostale skupne objekte,.,.
Stanovalci v laških varova-
nih stanovanjih, prostora bo
za 143 ljudi, bodo lahko ži-
veli popolnoma samostoj-
no, lahko pa bodo pomoč
oziroma nekatere storitve
naročaU v zdravilišču.
Tehnični prevzem varova-
nih stanovanj je že opravljen,
zdaj v Laškem čakajo na upo-
rabno dovoljenje, oktobra pa
naj bi se vselili prvi stano-
valci. Lahko bodo najemni-
ki, lahko se odločijo za na-
kup varovanega stanovanja.
In kakšno je zanimanje? »Kar
precejšnje, ljudje kličejo,
povprašujejo po podrobno-
stih, a občutek imam, da se
je večini v teh letih vseeno
težko odločiti. Razmišljajo
že, a ko naj bi prišlo do kon-
kretne selitve... Konec kon-
cev gre za spremembo misel-
nosti,« pravi Matek. Cene va-
rovanih stanovanj v Laškem
so primerljive z ljubljanski-
mi, vsekakor pa višje, kot smo
jih vajeni na Celjskem. Tudi
zato, ker so v Zdravilišču Laš-
ko varovana stanovanja gra-
dili brez kakršnekoli pomo-
či oziroma ugodnosti s stra-
ni države.
V Domu starejših v Šent-
jurju se s predstavniki mini-
strstva za delo, družino in so-
cialne zadeve ter šentjurske
občine prav te dni dogovar-
jajo, da bi občini, ki zdaj po-
bira najemnino za varovana
stanovanja, povrnili vložek
v ureditev stanovanj. »Raz-
mejitev lastniških razmerij ob
vpisu v zemljiško knjigo bi
bila za nas kar precejšen stro-
šek. Občinski vložek v ure-
ditev zgrajenega podstrešja je
bil okoli tisoč mark po kva-
dratnem metru, zato sem pre-
pričan, da bi bil prenos last-
ništva varovanih stanovanj
na dom najprimernejši,« pravi
direktor Gorečan.
Za nakup povprečnega sta-
novanja bo treba odšteti oko-
li 10 milijonov tolarjev, cene
za kvadratni meter stanovanj-
ske površine pa se odvisno od
velikosti stanovanja vrtijo od
370 do 420 tisoč tolarjev. Ku-
poprodajne pogodbe bodo no-
ve lastnike zavezovale k spo-
štovanju hišnega reda v ob-
jektih, ki med drugim dolo-
ča, da smejo v varovanih sta-
novanjih živeti starejši ljudje
oziroma upokojenci, v prime-
ru dedovanja in morebitne pro-
daje teh stanovanj pa bo ime-
lo Zdravilišče Laško predkup-
no pravico. In najemnine? Za
najmanjše varovano stanova-
nje v vili Rečica bo mesečna
najemnina 41 tisoč tolarjev,
za najem okoli 40 kvadratnih
metrov prostornega stanova-
nja pa bo treba odšteti 80 ti-
sočakov.
IVANA STAMEUČIČ
Foto: GREGOR KATIČ,
GAŠPER DOMJAN
iiko Nikolič: »Danes sem zapo-
K do upokojitve me loči še de-
lt let. Ta čas bi rad izkoristil ta-
Ma bi poskrbel za svoje življe-
(po upokojitvi, zato iščem so-
išljenike, s katerimi bi skupaj
Nili stanovanjsko skupnost bo-
dočih upokojencev.«
Zanimanje za domove upokojencev je večje od ponudbe. Bi bila rešitev skupnost upokojencev?
Št. 39 - 27. september 2001
6
GOSPODARSTVO
Engrotuš prvi
med gazelami
Zmagovalna gazela Savinjsko-savske regije za leto 2001
je največje celjsko trgovsko podjetje
Gospodarski vestnik je si-
noči v Zdravilišču Atomske
toplice na zadnji od šestih
regijskih prireditev, na ka-
terih izbira zlate slovenske
gazele 2001, razglasil zma-
govalno gazelo Savinjsko-
savske regije 2001. Na pod-
lagi rasti prodaje, kapital-
skega donosa in tudi načr-
tov je bil za najboljše hitro
rastoče podjetje med šesti-
mi finalisti te regije izbran
Engrotuš iz Celja.
V zadnjih štirih letih je sto
najhitreje rastočih podjetij
v Savinjsko-savski regiji, ka-
mor so v Gospodarskem
vestniku umestili Savinjsko
dolino, Zasavje in Spodnje.
Posavje, zaposlilo 2.038 no-
vih delavcev. Vsako od njih
je v povprečju povečalo pro-
dajo za 312 odstotkov in la-
ni skupaj prodalo za 91,3 mi-
lijarde tolarjev blaga in sto-
ritev. Skoraj polovico pro-
daje so ustvarila velika pod-
jetja. Gazele v tej regiji
vztrajno povečujejo tudi iz-
voz, ki se je od 12-odstot-
nega deleža v celotni prodaji
v letu 1996 povečal na 18,7
odstotka. Vsako najhitreje ra-
stoče podjetje je lani ustva-
rilo približno 50 milijonov
tolarjev dobička, v regiji pa
se je precej povečala doda-
na vrednost na zaposlenega.
Lani je znašala 5,2 milijona
tolarjev, kar je skoraj dva-
krat več kot pred štirimi le-
ti.
Engrotuš, ki je v stoodstotni
lasti Mirka Tuša, je lani pro-
dal za 26,7 milijard tolarjev
blaga, kar je za 6-krat več kot
pred štirimi leti, ko je zna-
šal 4,4 milijarde. V štirih le-
tih so v podjetju na novo za-
poslili 648 delavcev in julija
letos odprli že svojo dvain-
trideseto trgovino. V teh dneh
bodo pričeli graditi 20.000
kvadratnih metov velik trgov-
ski center z multikinom, za
naložbo pa bodo namenili od
šest do sedem milijard tolar-
jev. Nove trgovske centre na-
povedujejo še v Murski So-
boti, Mariboru in na Reki.
JANJA INTIHAR
S projektom Slovenska
gazela 2001 želi Gospodar-
ski vestnik postaviti v os-
predje dinamično podjetniš-
tvo in spodbuditi rast. Na
šestih prireditvah so pode-
lili priznanje najboljšim hi-
tro rastočim podjetjem v po-
samezni regiji, vrhunec pro-
jekta pa bosta vsekakor na-
cionalna prireditev in raz-
glasitev zlate, srebrne in
bronaste gazele 2001.
Za najboljše hitro rasto-
če podjetje Savinjsko-sav-
ske regije so se potegovali
Konus Konex in Kostroj-
strojegradnja iz Slovenskih
Konjic, Kac in Engrotuš iz
Celja, Intermoda iz Šmarja
in Ka-pis iz Novega Celja.
Klasična zdravila
ne »primejoff
Niti domači niti tuji ekonomisti ne upajo napovedati, ali
zaradi »črnega torka« svetu grozi gospodarska kriza
Je svet pred globalnim
gospodarskim zlomom ali
ne, je bilo osrednja tema pr-
vega jesenskega pogovora,
s katerim je celjski klub pod-
jetnikov Zlatorog pričel že
deseto sezono svojega de-
lovanja. Oba gosta, prizna-
na ekonomska strokovnja-
ka dr. Andrej Kumar in dr.
Davor Savin, na vprašanje
nista mogla odgovoriti, saj
je za sedaj, kot sta dejala,
še vedno premalo ključnih
kazalcev, na osnovi kate-
rih bi lahko napovedala, ali
svet res drvi v gospodarsko
krizo.
Marsikaj bo bolj jasno že
v naslednjih dneh, ko se bo-
do v Združenih državah Ame-
rike odločili, kakšno obliko
borbe proti terorizmu bodo
uporabili in kako se bo na to
odzval muslimanski svet.
Dejstvo pa je, je poudaril pro-
fesor Andrej Kumar z ljub-
ljanske ekonomske fakulte-
te, da so se združene države
že pred črnim torkom zače-
le pogrezati v recesijo in da
je vse večjo nestabilnost opa-
ziti tudi v Evropi. Razviti svet,
ki ga je velika gospodarska
kriza nazadnje pretresla v tri-
desetih letih prejšnjega sto-
letja, se je v minulih deset-
letjih sicer uspešno spopadal
z recesijo, vendar se zdaj po-
stavlja vprašanje, ali bodo
klasična zdravila, ki so jih
uporabljali doslej, zalegla tu-
di tokrat. V svetovni ekono-
miji se je namreč nakopiči-
lo izjemno veliko struktur-
nih problemov.
In kaj v takšnih razmerah
čaka slovensko gospodarstvo?
Slovenija kot majhna država
lahko dogajanja na zahodnih
trgih le nemočno opazuje, bo
pa zagotovo krepko občutila
vse negativne posledice, sta
poudarila oba ekonomista. Na
Ameriko odpadeta sicer le dva
odstotka celotne blagovne me-
njave, vendar je na evropski
trg, ki je pod popolnim vpli-
vom ameriškega, vezanih kar
70 odstotkov našega izvoza.
Podjetja ne bo prizadelo sa-
mo manjše povpraševanje,
ampak tudi vse dražja pot do
tujih trgov, opozarja dr. Ku-
mar. Zvišale se bodo cene za-
varovanj in transporta, poleg
tega pa bodo s svojimi izdel-
ki še manj konkurenčni, saj
bodo države finančno podpr-
le domačo proizvodnjo. »Če
naša podjetja ne bodo mogla
prodajati v tujino, bo to pov-
zročilo popolno razsulo gos-
podarstva in tudi celotne dr-
žave, saj je rast bruto družbe-
nega proizvoda odvisna pred-
vsem od izvoza,« je črnogle-
do napovedal dr. Davor Sa-
vin.
JANJA INTIHAR
Dr. Andrej Kumar: »Če-
prav Slovenija ne ve, kako
bo ukrepala Busheva admi-
nistracija, je brezpogojno
podprla ZDA, kar ni dobro.
Vlada ima sicer prav, da pod-
pira borbo proti terorizmu,
vendar pri tem ne sme po-
zabiti na zaščito svojega na-
roda in svojega teritorija. Ni
res, da Sloveniji ne preti no-
bena nevarnost. Bosna je
blizu, tam pa je še vedno
veliko mudžahedinov...«
Certifikat za Habit
Habit, od leta 1991 hčerinsko podjetje v 100-odstotni
lasti Premogovnika Velenje, je registrirano za uprav-
ljanje s stanovanji.
Včeraj so predstavnikom podjetja slavnostno izročili cer-
tifikat kakovosti ISO 9002, ki so ga pridobili za kakovost-
no opravljanje storitev na področju upravljanja in prome-
ta z nepremičninami.
Habit je s 47-odstotnim tržnim deležem največji ponud-
nik storitev upravljanja z nepremičninami v Šaleški doli-
ni. Upravljanje z objekti je za Habit vodilni program, saj z
njim pridobijo 70 odstotkov celotnega prihodka. V Habi-
tu je zaposlenih 14 delavcev, ki upravljajo z okoli 3.800
stanovanji, 300 garažami in 250 poslovnimi prostori. Le-
tos naj bi ustvarili 115 milijonov tolarjev prihodka in okrog
4 milijone tolarjev dobička.
V	desetih
letih 1.500
delovnih
mest
V	šoštanjski Vili Široko
so se prvič srečali podjet-
niki, ki jih je v minulem
desetletju revija Podjetnik
izbrala za podjetnike le-
ta. Govorili so o konkret-
nih skupnih poslovnih
nastopih, izmenjali infor-
macije in ugotovili, da so
lahko skupaj močnejši, ko
gre za dialog z državo o
ključnih pogojih za raz-
voj podjetništva.
Podjetniki leta oziroma
njihova podjetja so v dese-
tih letih ustvarili 1500 no-
vih delovnih mest, samo la-
ni pa so skupaj ustvarili pre-
ko 162 milijonov mark pri-
hodka in 46.800 mark do-
dane vrednosti na zaposle-
nega. Za vsa podjetja - Edigs
iz Domžal, A.J. Kogoj iz
Mirna pri Gorici, Hermes
Softlab, Hyla, Tipro Key-
boards in Smartcom iz
Ljubljane, Ikom iz Grosup-
ljega, Seaway z Bleda, Gol-
tes Snowboarding iz Trbo-
velj, LE Tehnika iz Kranja
in Blues iz Šoštanja, ki je
bil tudi pobudnik srečanje,
velja, da s svojimi blagov-
nimi znamkami niso zna-
na samo v Sloveniji, tem-
več tudi v svetu.
Gost srečanja je bil sve-
tovno znan podjetnik dr.
Bert Tvvaalhove, ki je v svoji
karieri ustanovil preko 200
podjetij in je med drugim
tudi eden od ustanoviteljev
združenja gazel Growth
Plus. Z direktorjem Viso-
ke strokovne šole za pod-
jetništvo Vilijem Pšeničny-
jem sta podpisala pismo o
nameri o ustanovitvi slo-
venske sekcije evropskega
združenja gazel Growth
Plus, katere jedro so prav
gotovo podjetniki leta, ki
so ustanovitev sekcije tudi
podprli.
MILOJKA KOMPREJ
Izidor Krivec
še pet let
Celjske mesnine bo tudi v
naslednjem mandatu vodil Izidor
Krivec - Uspešno prvo polletje
Nadzorni svet Celjskih
mesnin je za direktorja
družbe ponovno imenoval
Izidorja Krivca. Ocenil je,
da je Krivec v minulih pe-
tih letih delal zelo dobro, saj
so se v tem času Celjske me-
snine iz pretežno uvozno-
izvoznega podjetja preu-
smerile v predelavo in po-
stale pomemben del sloven-
ske mesno-predelovalne in-
dustrije.
V podjetju zelo dobro po-
slujejo tudi letos, saj so ob
polletju ustvarili dobre 3 mi-
lijarde tolarjev skupnih pri-
hodkov, kar je 45 odstotkov
več kot v enakem lanskem ob-
dobju, čisti dobiček pa je zna-
šal 144 milijonov tolarjev. Na
tujih trgih, zlasti v državah
bivše Jugoslavije, so proda-
jo povečali kar za trikrat in
iztržili 447 milijonov tolar-
jev. Dobiček pričakujejo tu-
di ob koncu leta, vendar ne
bo tako visok. V drugem pol-
letju so se namreč zelo po-
večali stroški za odvoz klav-
ničnih odpadkov in za vete-
rinarski nadzor, manjši pa bo
izvoz, saj je država ob pol-
letju ukinila izvozne spodbu-
de.
Nadzorni svet se je, kot je
povedal predsednik Andrej
Tacer, za ponovno imenova-
nje Krivca odločil tudi zara-
di njegovega spodbudnega
programa za naslednjih pet
let, kjer zaseda pomembno
mesto izgradnja nove tovar-
ne za predelavo mesa. Nalož-
ba, h kateri želijo pritegniti
še družbo Jurmes iz Šentjur-
ja in Kmetijsko zadrugo Laš-
ko, je vredna okrog milijar-
do 700 milijonov tolarjev, ob-
jekt pa bo imel v dveh eta-
žah okrog 8.000 kvadratnih
metrov uporabnih povrj
»Gre za izjemno pomemb
naložbo, brez katere si O
ske mesnine ne bodo moj
zagotoviti statusa industi
skega obrata za predelavo,!
vo tovarno pa podjetje pot(
buje tudi zaradi širitve ti
in vse večjih količin prei
lanega mesa. Tovarna boj
membna tudi za širšo c(
sko regijo, saj bo imela t
velike zmogljivosti, hkrati
bo tudi jamstvo za obstoj
vinoreje na tem območji
je povedal Tacer.
JANJA INTlHi
- Kmetijske zadruge,
imajo v lasti skoraj 60 e
stotkov Celjskih mesnin,
pred kratkim ustanovi
družbo pooblaščenko, \
se želijo tudi na takšen i
čin zaščititi pred morei
nim prevzemom. Drugi n
večji lastnik podjetja je N
sarstvo Strašek z 29-odst
nim lastniškim deleže
zaposleni in bivši zapos
ni pa imajo le še 12 odst
kov vseh delnic.
Andrej Tacer
Smreka na Koroško?
Proizvodni program podjetja Smreka ostaja v
Gornjem Gradu
v začetku tedna so v gor-
njegrajski Smreki sklicali
novinarsko konferenco, po-
poldne pa so se na skupš-
čini zbrali še družbeniki
podjetja.
V Smreki so se pred dve-
ma letoma s prisilno porav-
navo izognili stečaju, z za-
menjavo direktorja in pri-
dobljenim zaupanjem lastni-
kov pa so v tem času uspeli
skoraj prepoloviti 5,5 mili-
jona mark dolga in tekoče po-
ravnavati vse obveznosti iz
prisilne poravnave. Direktor
Bruno Zagode pravi, da so z
rezultati samo delno zado-
voljni, z določenimi aktiv-
nostmi naj bi se poslovanje
v prihodnje še izboljšalo. S
postavitvijo vzorčnega objek-
ta pred firmo se je precej po-
večalo zanimanje za njihove
izdelke tudi na domačem tr-
gu. Kljub temu bodo še na-
prej usmerjeni zlasti v izvoz.
na domačem trgu pa načrtu-
jejo kar nekaj zanimivih pro-
jektov na Rakitni, v Vran-
skem, med Zrečami in Ro-
glo, še vedno pa so aktualne
tudi počitniške hišice ob Ivarč-
kem jezeru na Koroškem.
Zaradi kapitalske podhra-
njenosti podjetja so v zadnjem
času precej moči porabili za
iskanje in dogovarjanje s po-
tencialnimi strateškimi part-
nerji, ki bi bili pripravljeni
dokapitalizirati gornjegrajsko
podjetje. Z vstopom Koroš-
kega holdinga in firme Evro-
city se bo osnovni kapital pod-
jetja z dosedanjih 127 mili-
jonov povečal na 177 milijo-
nov tolarjev, dosedanji last-
niki, predvsem Zadruga Mo-
zirje, pa bodo novim družbe-
nikom dovolili, da v letu dni
povečajo svoj lastniški delež
na več kot 50 odstotkov.
Na vprašanje, kako gleda
na silne napore gornjegraj-
skega župana Tonija Rifl
ki bi rad na direktorskem H
stu videl drugega človeka,
Bruno Zagode odgovoril'
ga je poskušal Rifelj že d'
krat zrušiti, vendar po n
govem velikih razlogov za i
menjavo ni. Sicer pa je v p
stojnosti nadzornega sveta,
bo direktorju podaljšal P
godbo.
Predstavnika Korošk«
holdinga Andrej Švab in^
drej Cafuta sta prepričal
da je Smreka obetavno p'
jetje, v katerem vidijo posK
no priložnost. Sicer pa f
ložba ne bo samo finančt
saj želijo z znanjem in po'
zavami pomagati k hitrej
mu razvoju. V Smreki i
mreč primanjkuje strokoV
ga kadra, povsem odveč
je bojazen, da bi Koroš^
nekaj letih preselili proiz^"
njo iz Gornjega Gradu.
EDI MAVI^
Št. 39. - 27. september 2001
GOSPODARSTVO
7
Celjski sejmarji
zadovoljni
Mednarodni obrtni sejem je obiskalo 200.000 ljudi - Veliko zanimanje
poslovnežev iz nekdanje Jugoslavije
pružba Celjski sejem je spet doka-
|a, da je zares postala prva sloven-
isejemska hiša. Desetletja vlaganj
infrastrukturo in tudi v partners-
^ ki pomagajo bogatiti vsebinsko
(obo sejma, so se očitno izplača-
Mednarodni obrtni sejem je na-
jč tudi letos potrdil sloves največ-
I sejemskega dogodka v Sloveni-
n vodilnega v Evropi, zaradi svo-
I strateškega položaja pa se uve-
ija tudi kot pomembna vez nek-
ijega jugoslovanskega trga z os-
0 Evropo.
Kljub nekohko slabšemu vremenu si
34. Mednarodni sejem ogledalo
O.OOO ljudi. V desetih dneh, ki jih je
tbinsko popestrilo preko 550 stro-
mih in 70 zabavnih prireditev, so
Ije obiskah tudi številni ugledni pred-
stavniki gospodarskega in političnega
življenja, celjski sejmarji pa so pose-
bej zadovoljni z odzivom iz tujine, ta-
ko med razstavljavci kot obiskovalci.
Tujih gospodarskih in obrtniških zdru-
ženj je na obrtnem sejmu iz leta v leto
več.
Med 1758 razstavljavci iz 30 držav,
ki so se predstavili na 60.000 kvadrat-
nih metrih odprtih in zaprtih razstav-
nih površin, je bil letos »ves svet na og-
led«, kot glasi slogan, ki so ga poveča-
nega zanimanja iz tujine letos nadeli
sejmu organizatorji. Med tujimi raz-
stavljavci gre posebej izpostaviti Ma-
džarsko, ki se je organizirano predsta-
vila prvič, Avstrija pa je letos svoj dan
na sejmu obogatila z obiskom deželne
glavarke avstrijske Štajerske Waltraud
Klasnic. Vsebinsko podobo sejma je s
predstavitvijo čezmejnih informativnih
programov za obrtništvo dopolnilo tu-
di Deželno gospodarsko združenje iz
Trsta.
Posebej razveseljiv je bil odziv raz-
stavljavcev iz nekdanjih jugoslovanskih
držav, med njimi bosanskega zastops-
tva Obrtničke komore Tuzlanskog kan-
tona in Hrvaške obrtničke komore. Ta
je Celjskemu sejmu izrekla še posebno
zahvalo, saj je razstavljavcem iz Vuko-
varja oddala razstavni prostor brez pla-
čila. Zelo močan je bil tudi obisk raz-
ličnih gospodarskih in političnih dele-
gacij iz ZR Jugoslavije, Črne gore, Bo-
sne in Hercegovine ter Hrvaške, kar do-
kazuje, da jim MOS ne pomeni le vezi
s slovenskim gospodarstvom, pač pa tu-
di povezavo z Evropo.
JI
Poslovni objem s
Srbi in Madžari
Podjetniki s Celjskega raziskujejo možnosti
večjega prodora na srbski in madžarski trg
fer so želje po sodelovanju med slo-
iskimi in srbskimi poslovneži očit-
velike, je Območna gospodarska
ornica Celje v sodelovanju z Gos-
darsko zbornico iz Leskovca na
[dnarodnem obrtnem sejmu pripra-
^ poslovno konferenco, ki se je ude-
Klo precejšnje število podjetnikov
obeh mest oziroma regij.
Direktorji in lastniki podjetij iz Le-
Dvca, ki je v bivši skupni državi za-
ial vodilno mesto na področju tek-
ine industrije, razvito pa ima še le-
o-predelovalno in kemično industri-
iSi seveda želijo obnoviti blagovno
tnjavo med regijama, iz faze trgo-
nja pa bi radi čim prej prešli tudi h
»ikretnejšemu sodelovanju. »Znanja
i3mo sami zadosti, nimamo pa de-
ija, da bi obnovili naše tehnološko
fedno zaostale tovarne,« je opozoril
Msednik Gospodarske zbornice Le-
ovac Sava Markovič. Predlagal je
sodelovanje pri ustanavljanju no-
vih podjetij in skupno prodiranje na
tretje trge, saj bi pri tem oboji lahko
veliko zaslužiU. Kot primer je nave-
del prednosti skupnega nastopa v Ru-
siji, kjer bi bila srbska podjetja zaradi
zelo nizkih uvoznih in izvoznih carin-
skih dajatev, ki veljajo v tej državi za
Srbijo, nosilec poslov.
Celjska območna gospodarska zbor-
nica je v času sejma pripravila še po-
slovno konferenco z madžarskimi pod-
jetniki, vendar je bilo zanimanje za-
njo, vsaj s slovenske, oziroma celjske
strani, nekohko manjše. Najbrž je tu-
di odraz dosedanjega skromnega trgo-
vanja med državama, ki imata sicer
zgledne odnose na vseh drugih področ-
jih, od politike do kulture. Obseg bla-
govne menjave med Slovenijo in Ma-
džarsko se sicer v zadnjem času pove-
čuje, je na pogovoru pred poslovno kon-
ferenco povedala podpredsednica Gos-
podarske zbornice Slovenije Marta
Kos, vendar je izvoz slovenskega blaga
in storitev kljub predstavništvom tri-
desetih podjetij na Madžarskem še vedno
nižji od uvoza. Slovenski podjetniki tr-
dijo, da je na madžarskem trgu zelo
težko prodajati, pri odločnejšem pro-
doru v sosednjo državo pa jih ovira tu-
di nepoznavanje jezika. Kosova je kljub
temu prepričana, da Madžarska ne bo
več dolgo izven skupine desetih najbolj
pomembnih trgovinskih partneric Slo-
venije. Čeprav je madžarski trg danes
poln tujega blaga z vseh koncev sveta,
so lahko konkurenčni tudi slovenski iz-
delki, saj se ponašajo z visoko kako-
vostjo in primernimi cenami. V borbi
za madžarski trg bo treba le malo več
podjetnosti in organiziranosti.
Z blagovno menjavo s Slovenijo, ki
naj bi letos končno dosegla pol mili-
jarde dolarjev, niso zadovoljni niti Ma-
džari in tudi slovenski trg je za madžar-
ska podjetja izjemno zahteven, je pou-
daril veleposlanik Republike Madžar-
ske v Ljubljani Gabor Bagi. Sosedi ni-
so zadovoljni tudi z dosedanjimi vla-
ganji slovenskih podjetij na Madžarskem
in obratno. »Naše sodelovanje ne mo-
re temeljiti samo na trgovinski menja-
vi, morali bi več vlagati tudi v proizvod-
njo, je še dejal Bagi in opozoril, da bo-
sta državi morali dobro sodelovati tu-
di potem, ko bodo padle meje, saj bo-
sta le tako lažje pridobili denar iz evrop-
skih skladov.
JANJA INTIHAR
Zlati in ostali inovatorji na MOS
Nkov sejemski dan je bil
kamenju inovatorjev in
'"encij, ki se je zaključil
Podelitvijo odličij najus-
^lejšim slovenskim ino-
'^prjem. Vili Poznik iz Ce-
prejel kar dve zlati od-
fji.
'^ovabilu organizatorja,
"^Peševalnega centra za ma-
'Sospodarstvo, se je odzvalo
'^^dno veliko število inova-
l^i^v iz vseh delov Sloveni-
^^okrat so podelili petind-
^^Pt odličij (bronastih, sre-
H, zlatih) najboljšim.
Jnjimi sta tudi dva ino-
'^rja s celjskega območja,
JJ!' Bučar iz Stor in Vili
^nik iz Celja,
v obitniki zlatih odličij so
^ Brane Bandelj iz Spod-
njih Dupelj, Ivan Klaneček
iz Hoč, Stane Ocepek in Mar-
jan Plahuta, oba iz Zagorja
ob Savi, Danijel Puc iz Ljub-
ljane, Janez Rozman iz Ži-
rovnice in Vili Poznik iz Ce-
lja.
Emil Bučar je prejel bro-
nasto odličje za inovacijo fa-
sadna obloga »Aluformat«. Ta
fasadna obloga je narejena iz
barvane aluminijaste ploče-
vine, namenjena pa je za ob-
laganje fasadnih sten proi-
zvodnih in poslovnih objek-
tov.
Vili Poznik je prejel zlato
odličje za napravo za va-
kuumsko in ionizacijsko te-
rapijo, ki omogoča boljši pre-
tok telesnih tekočin in sta-
bilno ravnovesje elektrolitov
v organizmu. Drugo zlato od-
ličje pa je prejel za pripomo-
ček, ki ščiti pred sevanji; pre-
prečuje delovanje škodljive-
ga dela elektromagnetnega se-
vanja mobilnih telefonov in
računalnikov.
M.A., Foto: GK
Nagrajenec Vili Poznik.
FINANCE
Vrednostni papiiji delniških družb
Vrednostni papiiji investicijskih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
št. 39 - 27. september 2001
8
AKTUALNO
Avto je
zakon
Evropski dan brez avtomobila so Celjani večinoma
prezrli - Polna parkirišča in prazni avtobusi
Dan brez avtomobila je ve-
čina Celjanov preživela - v
avtomobilih. Le redki so
prišli v mesto z zastonj av-
tobusi, toliko kot ponava-
di jih je parkiralo v tisto so-
boto v brezplačni garažni
hiši. Ali je za to kriva sla-
ba obveščenost ali ozaveš-
čenost, lahko samo ugiba-
mo. Svoj delež k neupošte-
vanju dneva brez avtomo-
bila pa je gotovo prispeval
tudi zadnji konec tedna
Celjskega sejma.
22. september, evropski
dan brez avtomobila, je po-
tekal pod geslom »V mesto
brez avtomobila«. Akciji se
je pridružilo enajst držav čla-
nic Evropske unije, ki so pod-
pisale skupno listino o tem
dnevu. Lani se je v akcijo
vključila tudi naša država,
ki je povabila k sodelovanju
več slovenskih občin. Glav-
ni namen tega dneva je pred-
vsem ozaveščanje prebival-
cev o problemih, povezanih
z onesnaževanjem zraka,
hrupom, pomanjkanjem
parkirnih mest, z nepravil-
nim parkiranjem in drugi-
mi posledicami, ki jih pov-
zroča preveliko število av-
tomobilov v mestih ter spod-
bujanje vedenja občanov v
skladu z načeli trajnostne-
ga razvoja.
Po podatkih Evropske ko-
misije se namreč več kot po-
lovica škodljivih snovi v
ozračju - dušikov oksid, og-
ljikov oksid in ogljikov
dioksid - prisuklja iz izpu-
šnih cevi motornega prome-
ta. K emisijam ogljikovega
oksida in dioksida, ki vph-
va na nastanek tople grede,
promet prispeva velik de-
lež.
Tudi izpuščeni dušikov
oksid posredno prispeva k
učinku tople grede, nepo-
sredno pa povzroča kisli dež
in nastanek troposferskega
ozona. V Sloveniji je izpuš-
čenih 33,5 kilograma emi-
sij dušikovega oksida na
prebivalca, kar je približ-
no toliko kot v Avstriji, Nem-
čiji in Italiji. Emisije duši-
kovih oksidov naraščajo za-
radi vse večjih prometnih
obremenitev in večjih hitro-
sti vozil. Dve tretjini Evro-
pejcev priznava, da so že bolj
zaskrbljeni za kakovost zra-
ka, ki ga dihajo, kot pred
sedmimi leti. Dobro petino
Evropejcev pa moti cestni
hrup.
Brezplačni
avtobusi in
garažna hiša
Mestna občina Celje se je
k obeležbi dneva brez avto-
mobila priključila lani, le-
tos pa je podpisala pristop-
no izjavo, s katero se je zav-
zela, da bo sodelovala pri or-
ganizaciji in izvedbi tega
evropskega projekta. Skupaj
s Projektno pisarno Celje -
zdravo mesto. Izletnikom
Celje, Srednjo prometno šo-
lo in Policijsko postajo Ce-
lje so pripravili več aktivno-
sti. Občanom so razdelili ob-
vestila in jih tako poskusili
osvestiti o pomenu tega dne-
va, mestni avtobus je brez-
plačno vozil na relacijah: La-
va-Nova vas-mesto (pri ki-
nu Metropol)-Lava; Ložnica-
mesto-železniška postaja-
Ložnica; Zgornja Hudinja-
Ulica frankolovskih žrtev-že-
lezniška postaja-Zgornja Hu-
dinja. V parkirni Mši Glazi-
ja je bilo od 7. do 17. ure mo-
goče brezplačno parkirati.
Izmerili so hrup f)ri vstopu
in izstopu v mesto ter na dveh
križiščih pr.ešteli avtomobile
v petek in soboto. Celjske šo-
le pa so pozvali, da organi-
zirajo okrogle mize in de-
lavnice, obvestijo šolarje o
problemih, ki jih povzroča
promet v okolju.
Miran Ribar, blagajnik v
garažni hiši Glazija, nam je
povedal, da veliko ljudi ni
vedelo, da je bilo parkira-
nje v soboto zastonj. Veči-
na jih je namreč parkirni-
no hotela plačati, sicer pa
večjega navala v garažno hi-
šo ni bilo. Parkirišča v sa-
mem mestnem jedru tako
niso bila kaj dosti razbre-
menjena, kar naj bi bil na-
men brezplačnega parkira-
nja na Glaziji.
V soboto dopoldne smo se
sprehodili po celjskem mest-
nem jedru in preverili tudi
stanje na parkiriščih in v jav-
nem prevozu. Parkirišča so
bila tako polna kot ob obi-
čajnih sobotah, mestni av-
tobusi pa bolj ali manj praz-
ni. Po neuradnih podatkih
je križišče Gregorčičeva-Ker-
snikova v petek do desetih
zjutraj prevozilo skoraj dva
tisoč osebnih avtomobilov,
v soboto do desetih pa je is-
to križišče prevozilo kakšnih
osemsto avtomobilov.
»Več v avtu kot
na nogahfc
Mimoidoče na celjskih uli-
cah smo v soboto povpraša-
li, ali so po opravkih v mest-
no jedro prišli z avtomobi-
lom, peš, s kolesom ali avto-
busom.
Dragan Milovanovič iz
Liboj: »Več sem v avtu kot na
nogah. Tudi danes sem se v
Celje pripeljal s svojim av-
tom, saj peljeta iz Liboj le
dva avtobusa dnevno. Dan
brez avta lažje upoštevajo ti-
sti, ki so iz Celja, kot pa mi,
ki živimo v okolici.«
Vida Rebevšek iz Celja:
»Vedno se vozim z avtobusom,
saj imam že več let mesečno
vozovnico. Vožnja z avtobu-
som je bolj prijetna, saj člo-
veku ni treba iskati parkir-
nega prostora. Z avtom se pe-
ljem le, če je treba kaj pripe-
ljati. Zdi se mi, da marsikj
ne ve, da je danes dan bi
avta in da je javni prevoz bn
plačen.«
Jožefa Lončar iz Lopa
»Vozim se z avtobusom,
živim kar daleč od mestn*
jedra in nimam avta. Po i
diu sem slišala, da je dal
dan brez avta in da je jav
prevoz brezplačen.«
Suzana Kocijančič iz P
korja: »Vedeli smo, da je (
nes dan brez avta, toda vsee
smo se pripeljali z avtom in P
kirali malo dlje od samega c^
tra, saj nismo vedeli, da je j'
ni prevoz brezplačen. Skc*
vedno se v mesto pripeljein'
avtom in parkiramo v saifl*
centru mesta, saj se vedno
de kakšen prostor.«
NATAŠA PEUf
Foto: GAŠPER DOMJ^
Št. 39 - 27. september 2001
INTERVJU
9
»Bili sta dostojanstveni
damiifc
po dvanajstih letih prepričevanja je
dedinja hiše, v kateri sta živeli Alma
Karlin in Thea Gamelin, končno
pripravljena na zamenjavo -»Upam,
da bosta dobili mesto, ki si ga
zaslužita!«
Dedinja hiše, v kateri sta
iveli Alma Karlin in nje-
a prijateljica Thea Schrei-
er Gamelin, je Helena Oj-
teršek, katere družina je
krbela za ostarelo Theo, ki
t Almo preživela za dobrih
O let. Helena Ojsteršek je
rijazna gospa, mati štu-
tnta Gregorja in hčerke Al-
le Lee, katere drugo ime
aj bi bilo Thea, vendar si
t njen brat zaželel drugač-
0 drugo ime. Pri Ojsterš-
Dvih imajo »teto Theo« v
!pem spominu; tako o njej
ot o Almi Karlin (ki je He-
jna Ojsteršek sicer ni poz-
ala) govorijo z velikim
poštovanjem, v njihovem
tanovanju na Hudinji pa
! spravljenega veliko gra-
iva, rokopisov, risb, doku-
lentov in fotografij, ki so
hiši ostale po Theiini smr-
Ob prijaznosti in spošto-
mju, ki ga Ojsterškovi ču-
jo do Alme in Thee, je sko-
ij nedoumljivo, da je hiša
iko propadla in da je vsa ta
!ta niso hoteli prodati. Zgod-
a postane drugačna, ko člo-
fek izve, da so vsi zelo čus-
i^eno navezani na Pečovnik
posestvo v neposredni bli-
Sni je last Heleninega bra-
»), da je Helena Ojsteršek
brnijo obljubila starejšemu
Inu in predvsem, da ima Al-
b Lea, prijazna in inteligent-
b deklica, že od rojstva pri-
rojeno hudo napako na no-
gah in da jo čaka, ko bo ma-
lo starejša, težka operacija.
Zato so zdaj podedovano
hišo skupaj s stanovanjem na
Hudinji, v katerem živijo,
pripravljeni zamenjati za sta-
novanjsko hišo, v katero bi
se preselili potem. »Tudi sa-
ma sem polovico hiše odku-
pila in ne morem je dati za-
stonj. Razen tega pa bi se s
tem za nas rešil eden glavnih
problemov, saj bi imeli več
prostora. Če bo hiša, v kate-
ri sta živeli Alma in Thea kdaj
prenovljena in preurejena v
muzej, bom presrečna,« po-
jasnjuje Helena Ojsteršek raz-
loge, zaradi katerih je priprav-
ljena na zamenjavo podedo-
vane hiše.
Kako se spominjate Thee
Gamelin?
Thea je bila izjemno po-
nosna, šarmantna, elegantna
ženska. Privoščila si je, ko-
likor si je lahko, vedno je ho-
dila s klobučkom ali čepico.
Dokler je zmogla, je hodila
iz Pečovnika v mesto. Pona-
vadi je s sabo peljala vozi-
ček, da je lahko domov pri-
peljala, kar je nakupila v do-
lini. Bila je prijazna, dobra
do otrok in ko, sem ji prina-
šala mleko, nikoli nisem
odšla brez sladkorčka...
Imela je sladkor v kockah,
kuhala je kavico v posebni
posodi s filtrom, kar je bila
takrat prava posebnost, ne-
kaj čudovitega pa je bil tudi
njen kitajski porcelan... Ved-
no je imela polno obiskov, k
njej so prihajali ljudje iz Du-
brovnika, iz Nemčije, večkrat
jo je obiskala njena mačeha...
Vedno je imela kakšno žival,
prej psa, ko je bila že bolna,
pa muco. Ko smo še delaU
do dvaindvajsetih in sem do-
mov hodila bolj pozno, je pri
njej vedno gorela luč. Niko-
li je ni bilo strah, obvladala
je karate in jiu jitsu...
Se ji je kdaj kaj zgodilo?
Ne, razen enkrat, ko sta z
mojo teto med vojno odšli
na Svetino, da bi opozorili
partizane, da se nekaj priprav-
lja. Takrat jo je obstrelil nek
ustaš, ranil jo je v roko in po
tem ni igrala več nobenega
instrumenta, kar je prej po-
gosto počela.
Kako je živela?
Vedno je nekaj delala, v hi-
ši, na vrtu, poučevala je ah
pa sprejemala obiske. Kaza-
la mi je revije in knjige, imela
je ogromno knjig z lepimi sli-
kami. Pri njej sem si lahko
prižgala kakšno cigareto, če-
sar doma nisem smela... Le-
po je risala, če mi v šoli kaj
ni šlo od rok, sem šla k njej,
da mi je narisala in v šoh so
to vedno dobro ocenili.
Je zelo pogrešala Almo?
Zagotovo. Vendar, vsaj me-
ni, ki sem bila takrat še otrok,
ni skoraj nikoli govorila o
njej. Mislim, da je živela ob
spominih na čase, ki sta jih
preživeli skupaj.
Alma in Thea sta verjet-
no dobivali veliko pošte.
Ko je bila bolna, je vse do-
bivala poštno ležeče in po-
što smo ji dvakrat do trikrat
na teden prinesli domov, ne-
kaj časa pa je pošta prihajala
na naslov gospe in gospoda
Dobrave, ki sta bila njuna do-
bra prijatelja.
Še vedno imate doma po
dva izvoda vsake Almine
knjige...
Sem lastnica avtorskih pra-
vic in od vsake knjige mi poš-
ljejo deset izvodov. Dam jih
najbližjim. Teti, sestrični, od
katere sem odkupila zemljo
in sestri, ostale pa ostanejo
doma. Otroka morata imeti
vsak svoj izvod za čas, ko bo-
sta odrasla, eden pa ostane
za naju z možem.
Kako ste postali dedinja
njune hiše?
Takoj po vojni sta bili brez
sredstev za preživljanje, ker
nista bili upravičeni do ži-
vilskih kart, zato je zanju
skrbela moja stara mama.
Kar koli se je kuhalo ali jed-
lo pri nas, sta dobili tudi Al-
ma in Thea, nosili smo jima
kruh in mleko... Moj oče je
zgodaj umrl, Thea pa ga je
imela zelo rada. Zato je da-
la polovico hiše "pisati meni
in polovico sestrični, od ka-
tere sem drugi del odkupi-
la. Pozneje je Thea dobiva-
la borčevsko pokojnino in
vsako leto, ko smo urejali
vrt, je hotela plačati. Ko smo
želeli prenoviti streho, ni do-
volila, ker je rekla, da nima
denarja...
Kaj se je zgodilo s stvar-
mi, ki so ostale v hiši?
Ko je Thea umrla, je za-
čelo vse skupaj propadati.
Glavne stvari smo odnesli
od hiše, vendar so ogrom-
no pokradli. Večkrat smo
namestili ključavnice, za-
bili vrata, pa je bilo vedno
znova vlomljeno. Dokler je
bila moja mama še živa, je
lahko pazila na hišo. Poz-
neje pa... Moja hči Alma
Lea je shodila šele pri 24.
mesecih, do takrat sem jo
nosila in s takšnim otrokom
nismo mogli prevečkrat v
hrib.
V začetku devetdesetih so
se pričeli za hišo zanimati
pri Zavodu za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine,
opravili so meritve in pri tem
je ostalo. Sama nisem ime-
la denarja, da bi obnavljala
hišo. Hčerka potrebuje ve-
liko, sin študira in nimamo
sredstev, da bi hišo obnovi-
li sami.
Nikoli pa je niste bili pri-
pravljeni prodati.
Sin je bil kot otrok veliko
pri mojih starših in oblju-
bila sem mu, da bo ta zem-
lja njegova. Zato o prodaji
nisem niti razmišljala. Da-
nes pa je položaj drugačen
in čeprav ti denar nič ne po-
meni, sem danes zemljo in
hišo pripravljena zamenja-
ti.
Verjetno so na vas v vseh
teh letih pritiskali tudi Ce-
ljani...
Seveda. Ljudje hodijo mi-
mo in ko smo, na primer,
obdelovali vrt, so spraševa-
li, kaj nameravamo in zakaj
se nič ne zgodi... Vendar mi
teh sredstev nismo "nikoli
imeli, hiša pa je vse bolj pro-
padala.
Menite, da se Celjani do-
volj zavedajo pomena Al-
me Karlin za Celje?
Mislim, da ne. Lepo je bi-
lo že, ko so dali spominsko
ploščo na hišo, ena najlep-
ših uhc v Celju je imenova-
na po njej... Pozitivno je, da
se je uredila zbirka v Pokra-
jinskem muzeju, misUm pa,
da je še dovolj gradiva, ki bi
ga bilo potrebno zbrati in ure-
diti.
»Še zdaj mi je ostalo,
da preberem vse trače, kot
jih je brala Thea... Sre-
čanja z njo so vame vli-
la nekaj nenavadnega...
Občutek, da ni vse v de-
lu, da moraš vedno skr-
beti predvsem za svoj
osebnostni razvoj. In
predvsem, da ti knjige pri-
nesejo veliko tistega, kar
potrebuješ...«
Kako v prihodnosti vidi-
te hišo v Pečovniku, če za-
menjava uspe?
Presrečna bi bila, če se
bo to res zgodilo. Marsikaj
bi bilo mogoče urediti, v
hiši, ki bi jo zdaj še bilo
mogoče rešiti, vidim spo-
minsko sobo ah muzej, v
katerem bi si lahko priča-
rali vtis o življenju in delu
Alme in Thee. Bili sta do-
stojanstveni dami in njuno
življenje in delo je za Ce-
lje velikega pomena. Mi-
slim, da ju Celjani ne bi
smeli pozabiti.
ALMA M. SEDLAR
Alma Lea Ojsteršek In njena mama Helena. Pokojni Thei Gamelin, za katero je skrbela njena družina, vsi pri Ojsterškovih še vedno rečejo »teta
Thea«...
Tnea Gameim
Št. 39 - 27. september 2001
10
KULTURA
Žlahten sad
Mohorjeve knjige
Slovesna akademija ob 150-letnici na god blaženega
»Drznem si trditi, da Mo-
horjeva družba nikoli v
zgodovini ni zgrešila svo-
jega trenutka,« je na slav-
nostni akademiji v počasti-
tev 150-letnice obstoja Mo-
horjeve družbe dejal slav-
nostni govornik, predsed-
nik Mohorjeve družbe Ce-
lje Jože Planinšek.
Ponedeljkov večer se je
pred polno dvorano Mohor-
janov in ljubiteljev knjig ter
ob prisotnosti cerkvenih do-
stojanstvenikov prepletal z
dobrimi mislimi in željami
Mohorjevi za v prihodnje, s
prehojeno potjo v stoletju in
pol, ki ni bila vselej lahka, s
skrbno pripravljenim izbo-
rom in umetniško besedo iz
del Mohorjevih knjig v izved-
bi ljubljanskih in celjskih
igralcev ter s slovensko pe-
smijo okteta Deseti brat.
Škof pokrovitelj dr. Franc
Kramberger je spomnil, da
smo Slovenci s to ustanovo
postali »domačini evropske
družbe« in da je bila prav Mo-
horjeva knjiga »vzgojiteljica
naše narodne zavesti. Čeprav
so vanjo udarjale strele časa,
korenin niso izkoreninile.«
Tako je Mohorjeva družba
v stoletju in pol izdala 57 mi-
lijonov knjig z 2400 različni-
mi naslovi, ki jih je pisalo več
kot sto tisoč avtorjev. Lani je
imela Mohorjeva družba 9115
naročnikov in seveda - veliko
več bralcev. »Postala je ljud-
ska univerza in prava ljudska
ustanova, katere cilj je bil izo-
braževanje slovenskega naro-
da,« je poudaril predsednik
Slovenske akademije dr. Fran-
ce Bernik.
Ob koncu je Mohorjevi
družbi nazdravil in izrekel
voščilo tudi ljubljanski nadš-
kof in slovenski metropolit
dr. Franc Rode: »Za nasled-
njih 150 let želim, da Mo-
horjeva družba nadaljuje tra-
dicijo, ki jo je začel blaženi
škof Slomšek, da žlahtni in
kulturno dviga slovenski na-
rod. To je bila vizija škofa
Antona Martina Slomška in
drugih ustanoviteljev Mohor-
jeve in mislim, da ima ta na-
ša najstarejša založba - in ta-
kih je malo v Evropi - isto
poslanstvo: vnašati plemeni-
tost, žlahtnost, visoko kultur-
no kakovost med slovenski
narod.«
Med številnimi čestitkami,
ki so prispele na slovesni ve-
čer, je Mohorjevi družbi ob
150-letnici obstoja čestital tu-
di predsednik države Milan
Kučan z besedami, da je bi-
la Mohorjeva družba vselej
kos izzivom časa in ji zaže-
lel uspeha tudi v prihodnje.
Podelil ji je najvišje državno
priznanje, »zlati znak svobo-
de«.
MATEJA PODJED
Foto: GAŠPER DOMJAN
Škof dr. Franc Kramberger in slovenski metropolit dr. Franc Rode na
akademiji Mohorjeve družbe.
Iz preteklosti za sedanjost
Tretji zbornik Odsevi preteklosti o zgodovini Celja
Muzej novejše zgodovine Celje je
založil in izdal tretji zbornik iz skup-
nega naslova »Odsevi preteklosti«. To-
krat avtorji, pretežno so to strokov-
njaki iz Celja, obravnavajo obdobje
v času od 1918 do 1941. V torek je knji-
go, ki s povzetki v angleščini in nemš-
čini obsega več kot 360 strani, pred-
stavil dr. Miroslav Stiplovšek, redni
profesor na Oddelku za zgodovino Fi-
lozofske fakultete v Ljubljani.
Po besedah glavne in odgovorne ured-
nice Marije Počivavšek so Odsevi pre-
teklosti začeli izhajati zato, da bi do-
polnili in spremljali postavitve stalnih
muzejskih zbirk.
Vsebino sestavljajo strokovni članki
(vmes so tudi fotografije iz tega obdob-
ja), ki vodijo bralca od politike do kul-
ture tistega časa.
Jurij Perovšek tako v prvem članku
obravnava Celje in politične razmere v
jugoslovanski državi. Tone Kregar uprav-
no zgodovino Celja, še posebej na ob-
močju mestne občine. Izpod peresa Branka
Goropevška je predstavljen čas, ko sta se
mesto in okolica razvijala brez regula-
cijskega načrta, medtem ko Milko Mi-
kola obravnava industrijo v Celju med
obema vojnama. Marija Počivavšek vo-
di bralca v skrivnosti obrti in trgovine
med svetovnima vojnama. Žarko Laza-
revič pa je vzel pod drobnogled celjske
denarne zavode v istem obdobju.
O meščanstvu v Celju po razpadu Av-
stro-Ogrske piše Janez Cvirn, Andreja
Rihter pa v sliki (s starimi razglednica-
mi in fotografijami) v članku pripove-
duje o kopanju na Savinji, sprehajanju
po gozdnih poteh...
Izpod peresa prav tako celjske avto-
rice Ivanke Zaje- Cizelj so v zborniku
trije prispevki: prvi iz zgodovine vzgo-
je in izobraževanja, drugi iz zdravstva
in socialnega varstva in tretji o celjskih
društvih in njihovem doprinosu k splo-
šni izobrazbi. Razglede po celjskem kul-
turnem dogajanju v desetletju po 1. sve-
tovni vojni piše Božena Orožen. Publi-
kacijo s prispevkom o kulturbundu v
Celju končuje Mateja Malnar.
Zbornik, ki ga je oblikoval Rado Go-
logranc, lektoriral ga je Anton Šepe-
tavc, je izšel v nakladi 500 izvodov in
bo bralcem, ki želijo o svojem mestu
izvedeti kaj več ali pa menijo, da pre-
malo poznajo preteklost Celja, na vo-
ljo v Muzeju novejše zgodovine, pa tu-
di v nekaterih knjigarnah.
MATEJA PODJED
Težko pričakovani zidarji
Zdraviliška Rogaška Sla-
tina se ponaša z bogato
glasbeno zgodovino, ob Sot-
li so ljudje posebno preda-
ni glasbi. V zadnjih letih z
glasbeno šolo nimajo več
sreče. Postala je premajh-
na, poleg tega morajo po de-
nacionalizaciji plačevati na-
jemnino.
Po nekaterih medobčinskih
zapletih je pet obsoteljskih
občin pred dnevi v Rogaški
Slatini začelo graditi novo
glasbeno šolo. V njej bo do-
volj učilnic, dobili bodo tu-
di prvo knjižnico ter dvora-
no z 88 sedeži, ki bo služila
predvsem šolskemu pihalne-
mu orkestru (pri čemer bo
oder obsegal kar polovico
dvorane). Tako bo v novo-
gradnji 935 kvadratnih me-
trov površin, dvakrat več kot
doslej.
Dela so zaupali celjskemu
podjetju Ingrad VNG, vseli-
tev pa bo v začetku prihod-
njega šolskega leta. Okvirna
vrednost naložbe znaša 250
milijonov tolarjev, od česar
bo šolsko ministrstvo prispe-
valo 88 milijonov. Po poseb-
ni medobčinski pogodbi so
se dogovorili, da je investi-
tor občina Rogaška Slatina,
občine Šmarje pri Jelšah,
Podčetrtek, Rogatec in Bistri-
ca ob Sotli pa bodo solastni-
ce v skladu z vloženim de-
narjem.
Glasbena šola bo služila
območju z več kot 30 tisoč
prebivalci, z izjemo občine
Kozje, ki se gradnji ni pri-
družila. Obiskovalo jo bo
približno dvesto učencev.
BRANE JERANKO
Preseganje ega j
Likovni salon Celje nadaljuje z nizom svojstvenih pt*
stavitev umetnikov, oziroma večerov, imenovanih jI
govori z...
Z nekonvencionalnim pristopom in predstavitvami urni
nikov so v tem najstarejšem celjskem razstavišču že krepi
opozorili nase, predvsem pa razgibali celjsko, pogosto zj
pano kulturno javnost.
Prva gosta letošnjega ciklusa bosta Irena Potočnik in Jj
ži Kočica, umetnika, ki sta odprla novo razstavno sezon
V Likovnem salonu bodo nadaljevali z začetim raziskov
njem dela v dvojicah (Neobičajne dvojice), »ki izhaja
sodobnega pojmovanja preseganja umetniškega ega«, pra
kustodinja salona Nevenka Šivavec, ko predstavlja pi
pogovor. Tega bo danes ob 18. uri po njeni idejni zasnc
vodila Alenka Pirman.	\
Vrnitev z uspehom
Plesalci Plesnega foruma Celje pod vodstvom Goge St
fanovič Erjavec in glasbeniki pod vodstvom dirigeq
Matjaža Brežnika so se v ponedeljek, 24. septembra, \
nili z uspešnega gostovanja na Mednarodnem festival
Eurotreff musik 2001 v nemškem mestu Weinheimu, kji
so se z velikim uspehom predstavili s skupnim projej
tom Get back.
Projekt Get back je nastal v koprodukciji z mladinski
godalnim orkestrom iz pobratenega Singena, kjer je lanst
poletje doživel odmevno premiero, po kateri so jih organ
zatorji Eurotreffa že tretjič povabili k sodelovanju.
Letos je s celjskimi plesalci nastopil celjski orkester. H
festivalu so nastopili trikrat, mladi umetniki, glasbeniki i
plesalci, pa so kot edini predstavniki Slovenije navduS
gledalce Eurotreffa, kjer so nastopili v družbi številnih evrq
skih držav.	M
I
Tri na en mali
V Galeriji likovnih del mladih na Starem gradu v Cefl
so na ogled tri razstave, ki jih je odprl veleposlanik R|
publike Madžarske v Sloveniji Gabor Bagi.	i
S svojimi deli se tam v prvih spodnjih prostorih predstai
Ija Celjanka Tanja Plevnik, sicer likovna pedagoginja na
osnovni šoli v Rogaški Slatini in v Pišecah. Občudujem
lahko tudi slikarske dosežke sedemdeset madžarskih otrd
V zgornjih galerijskih prostorih pa so na ogled kiparska
slikarska dela, ki jih razstavlja nemška avtorica Shola B
gitt Starp, ki je vse poletje ustvarjala na celjskem Stare
gradu.
Vse tri razstave so na Starem gradu prejšnji petek odpi
ob bogatem kulturnem programu, v katerem so sodelovi
pianistka Katja Sinkovič, recitator Aleksander Čobec l
šansonjerka prof. Jana Kvas.	Ž
Fotograf^ ki je
»ujeiff Tita
V mozirski galeriji so do 5. oktobra na ogled doki
mentarne fotografije mojstra Volbenka Pajka, ki je s t
toaparatom ujel utrip pred in povojnega življenja v Zgo
nji Savinjski dolini ter kasnejšo rast mesta Velenje.
Razstavo mojstra, ki je prve skrivnosti fotografije spozn
val v Dolu pri Planini, je v petek odprl publicist Aleksandi
Videčnik. Poleg dela, ki ga je kot edini fotograf opravljal
Zgornji Savinjski dolini, je Videčnik izpostavil leto 195:
ko je mojster Pajk kot prvi v takratni Jugoslaviji začel
barvnimi fotografijami. V tem času je večkrat fotografir
državna srečanja in takratnega predsednika Josipa Brozi
»Med druženjem z mojstrom Pajkom je bilo videti, kak
kljub temu, da že 70 let služi fotografiji, še vedno rad opravi)
svoje delo,« je povedala Vladka Planovšek iz mozirskeg
zavoda za kulturo.	US, Foto: CIRIL SE^
Mojster Volbenk Pajk z družino (desno) in sodelujoči v programu ob odprtju razstave.
Št. 39 - 27. september 2001
KULTURA
11
Škoda, če bi se pri
direictorju zmotili
Janko Germadnik, direktor Osrednje knjižnice Celje, o razvoju knjižnic -
Celjsko knjižnico naj bi na novo lokacijo prestavili v naslednjih petih letih
Janko Germadnik, direk-
f Osrednje knjižnice Ce-
e, opravlja svoje delo tret-
mandat. Ta je pred krat-
im potekel, na Mestni ob-
ini Celje so ga še za pol le-
ipodaljšali, pred mesecem
ai pa je bil v medijih po-
jvno objavljen razpis za
rektorja knjižnice. Rezul-
ti razpisa še niso znani,
D Celju pa se govori, da je
rihodnji direktor knjižni-
(že izbran, in da to ne bo
inko Germadnik.
»Kdorkoli bo direktor
ijižnice, v prihodnjem man-
atu ga čaka nehvaležna na-
ga,« poudarja Germadnik,
aj bo ravno to obdobje čas,
D se bo knjižnica selila na
Dvo lokacijo.« Vprašanje je
idi, kakšno prihodnost knji-
un obeta razvoj interneta,
jj se prav lahko zgodi, da
0	razširjenost svetovnega
lektronskega spleta pome-
Ba tudi občutno zmanjšan
bseg tiskanja (in branja)
njig v prihodnjih letih.
V zadnjih mesecih se je
Osrednji knjižnici Celje
;odilo kar nekaj spre-
lemb...
Trenutno je aktivnih pre-
D 22 tisoč članov, na leto
namo v treh celjskih oddel-
ih preko 320 tisoč obiskov,
regled ob polletju pa kaže,
a si bodo člani letos izpo-
Ddili več kot milijon knjig.
Nagajamo se tudi razvoju
iiterneta, zato smo uvedli
Dožnost rezervacije in po-
ialjšanja knjig preko elek-
h)nske pošte. Pred kratkim
sno pričeh poskusno uvaja-
1	servis ciljnih informacij,
to pomeni, da lahko obisko-
slec vprašanje pošlje po elek-
^onski pošti in v 24 urah mu
Dformator pošlje odgovor,
»irin podpis. Smo prva knjiž-
lica v Sloveniji, ki je pričela
uvajati takšen servis.
Kaj pa drugi podobni pro-
tkti?
Veliko jih je povezanih z
^ternetom. Med njimi je
Oljski biografski leksikon,
^je pilotni projekt in naj bi
'illokalno dopolnilo sloven-
'l^ega biografskega leksiko-
Drugi večji projekt je mi-
'fofilmanje časopisov, pa di-
plomska naloga kolegice
^jde Kink z naslovom Knjiž-
ica na obisku. Gre za do-
No knjižničnih gradiv Iju-
ki sami ne morejo v
^jižnico. Sicer pa so tu še
^braževalni projekti, uče-
^^ tujih jezikov in računal-
^tva, letos pa upamo, da bo-
uspeli z otroškimi pro-
Srami.
Kje smo na področju raz-
f®ja knjižnic Slovenci, Ce-
Ni?
I Kazvoj pri Slovencih je na
r ni tega, kar se dogaja v so-
J^jih državah. Lahko bi re-
da imamo celo boljše
knjižnice kot so v Italiji, Av-
striji, tudi v Nemčiji. Res pa
je, da je stopnja razvitosti
knjižnice in raven ponudbe
odvisna od razumevanja lo-
kalnih dejavnikov.
Zato ste imeli pred mese-
ci veliko težav s štorsko
knjižnico. Kako razumeva-
nje lokalne skupnosti oce-
njujete danes?
Zakonodaja bo morala vsa
nesoglasja primerno urediti.
Nov zakon določa, da bodo
knjižnice na plečih lokalne
skupnosti, kot je to v razvi-
tih evropskih državah.
Od novega zakona o
knjižničarstvu si veliko
obetate. Kaj naj bi uredil?
Uredil bo mrežo knjižnic
v državi, ki bo postavljena bolj
realno kot doslej. Upam, da
bo celjska knjižnica dobila
status osrednje območne
knjižnice, kar pomeni, da bo-
do zanjo odgovorne ustano-
ve na treh različnih ravneh.
Za en del naj bi bila odgo-
vorna država, za drugega
Mestna občina Celje, za tret-
jega pa nove občine. Ko bo
ta zakon veljaven, bo Mestni
občini Celje lažje izdati od-
lok o ustanovitvi in potem bo-
do tudi finančne odgovornosti
bolj natančno določene. Prav
to je tisto, kar je doslej manj-
kalo in zaradi česar je priha-
jalo do nesporazumov.
Kako ocenjujete sodelo-
vanje Osrednje knjižnice
Celje z ministrstvom za kul-
turo?
Zaenkrat je normalno, si-
cer pa bolj sodelujemo z lo-
kalno skupnostjo. Pri razpi-
sih ministrstva letos prihaja
do določenih sprememb, dru-
gače pa zaenkrat o sodelova-
nju ne morem reči nič slabe-
ga. Res pa je, da ni razloga,
da bi lahko rekel kaj poseb-
no dobrega...
Nič ne pomaga, da je mi-
nistrica za kulturo Celjan-
ka?
Trenutno niti ni imela pri-
ložnosti, ampak če bo naklo-
njeno pogledala na gradnjo
knjižnice... To je vehka pri-
ložnost, da glede na potrebe
lokalne skupnosti pokaže
svoje zanimanje in podporo.
Kako daleč so načrti za
novo knjižnico?
Predlog, ki je bil sprejet,
je že četrti in poskušal sem
dobiti odgovor, ali je pred-
videna lokacija v Celjskem
domu res tisto največ, kar
lahko Celje stori za novo
knjižnico, ali pa je to le ena
od možnih lokacij. Razloži-
li so mi, da ima Celje več ve-
likih objektov, ki jim je tre-
ba najti namen in temu je tre-
ba dati prednost pred novi-
mi gradnjami. Ker rešitev zelo
potrebujemo, smo pristali na
to, da bo nova knjižnica v se-
danjem Celjskem domu.
Bo to v celoti rešilo pro-
storske težave knjižnice?
Pridobili bi 4500 kvadrat-
nih metrov površin, kar si-
cer ni najboljša rešitev, gle-
de na prostorsko stisko pa je
sprejemljiva. Vsekakor bo po-
trebno v naslednjih desetih
letih misliti na dodatne skla-
diščne prostore, ki bi jih po
zagotovilu lastnika. Mestne
občine Celje, lahko dobili.
Odprto pa ostaja tudi vpra-
šanje, kakšna bo prihodnost
knjižnic s tiskanim gradivom.
Ne ve se, ali bomo ob hitrem
razvoju elektronskih medi-
jev čez nekaj let sploh še po-
trebovali tako veliko prostora
ali ne. Tako da ideja, da bi
knjižnica prostorsko stisko
rešila s pomočjo Celjskega
doma, morda niti ni tako sla-
ba.
Kdaj bo projekt zaklju-
čen?
Mislim, da bi bila velika
sreča, če bi se preselitev zgo-
dila v petih letih.
Pred kratkim je bil v ča-
sopisu objavljen ponovni raz-
pis za direktorja knjižnice in
govori se, da vas na občini
ne nameravajo ponovno po-
trditi. Kako gledate na doga-
janje v zvezi s tem?
Vsakomur, ki začne oprav-
ljati mandatno delo, mora biti
jasno, da je tega enkrat ko-
nec. Glede tega se je dobro
pogovarjati strokovno, je pa
jasno, da je politika danes mo-
čan vzvod odločanja in da se
stvari tako rešujejo. Vsaka lo-
kalna skupnost ima pravico
izbrati človeka, za katerega
misli, da bo najboljši za nje-
ne načrte ali za institucijo.
Pri izbiri jim želim srečno
roko. Veliko smo vložili v
knjižnico, ki dobro dela in
velika škoda za Celje bi bila,
če bi se pri izbiri zmotili.
Kdorkoli bo direktor v pri-
hodnjem mandatu, bi mu že-
lel predvsem veliko sreče. De-
la v tem obdobju pa ne zavi-
dam nikomur. Treba bo po-
staviti dobre osnove za pre-
selitev knjižnice. V rokah bo
potrebno držati vse niti, od
projektanta do izvajalca, tu
je problem financiranja... Ne
rečem, da tega dela ne bi zmo-
gel kdo drug... stvar politi-
kov pa je, da presodijo, ali
sem prestar, za to delo izgo-
rel material... Če potrebuje-
jo novega, imajo vso mož-
nost, da ga izberejo in potr-
dijo.
Boste v primeru, da ne bo-
ste potrjeni kot direktor, os-
tali v knjižnici?
Na to gledam športno: po-
trebno je počakati na razvoj
dogodkov in potem odločati
naprej. Jasno je, da človek
pri petdesetih ni tako zapos-
Ijiv kot nekdo pri tridesetih.
Scenariji so odprti, če se že
mora zgoditi, imam raje, da
se zgodi zdaj kot čez pet let.
Kljub vsemu ima človek v mo-
jih letih v tem trenutku več
energije in prožnosti za ka-
kršne koli spremembe v živ-
ljenju, kot ju bom imel čez
nekaj časa.
ALMA M. SEDLAR
Janko Germadnik: »V knjižnico smo veliko vložili in dobro dela.«
Hitri in drzni
Napovednik za tale film
obljublja ravno dovolj: hi-
tre avtomobile, ki včasih
eksplodirajo, in seksi dekle-
ta, ki bodo morda eksplo-
dirale v strasti (čeprav se
pri tem večinoma ne bodo
kaj preveč slekle). To obljubo
tudi izpolni - in nič kaj več
od tega. V čem je potem raz-
log, da je bil Hitri in drzni
skrita, nenapovedana uspe-
šnica letošnjega ameriške-
ga poletja, in da ga tudi jaz
v tem komentarju ne bom
preveč razbil? Ker, ali'ni
takšnih filmov že več kot
preveč?
V Tomb Riderju imamo
Angelino Jolie in cel kup
različnih prevoznih sred-
stev, a to je to. V Mumiji 2
enako. V Pearl Harborju av-
te nadomestijo letala, pa
vendar smo na isti liniji. Sa-
ni še 60 sekund iz lanske-
ga leta je šel celo tako da-
leč, da je seksi dekleta iz
enačbe praktično izbrisal in
tako smo namesto njih (ozi-
roma manj vidne - zopet -
Angeline) dobili seksi avte
z imeni in osebnostmi.
Morda je že ob našteva-
nju razlika dovolj opazna.
Vsi ti filmi imajo velika
igralska imena in napih-
njeno, epsko zgodbo, v ka-
teri se rušijo »izvedbeni« re-
kordi, večina pa na takšen
ali drugačen način rešuje
svet, predvsem s pomočjo
vsemogočne tehnologije. Hi-
tri 'n drzni je, za razliko od
tega, dokaj preprost, kom-
pakten, nepretenciozen: hi-
tri krimič z avtomobili pač.
Mogoče cilja na rušenje kak-
šnega kaskaderskega rekor-
da, pa nič več kot to. Ne re-
šuje sveta. Vsaka zgodba je
zanj predolga - zato jo po-
tem pove v dveh stavkih. V
njemu ne igrajo velika igral-
ska imena (še največje od
njih je Vin Diesel, karizma-
tični kriminalec iz Plane-
ta teme). Tehnika mu slu-
ži samo kot pot do srca. Moš-
kega ali ženskega. Seveda.
Ne gre skozi želodec, gre sko-
zi hitrost. Hitrost odločanja,
hitrost življenja, hitrost vož-
nje, hitrost šoferske reakci-
je. Zato časa za pripovedo-
vanje, za preteklost, ni. Teh-
nika ga je vzela, ko je brze-
la na avtocesti do srca. To-
da Hitri in drzni končajo
drugje: naklonjenost se vi-
di po neupoštevanju pravi-
la, da se avtomobilskih klju-
čev ne posoja. Ko daš ključe
avta, si prijatelj. Si pravi.
Si »in«. In ko si »in«, si nad
zakonom in nad sistemom
in nad tehniko. Kar je do-
volj zgovorno. Kamikaze ve-
do veliko o tem. No, jih Ame-
rika vzgaja ali ne? Za Hi-
tre in drzne se zdi, kot da
to, čeprav verjetno nevede,
priznavajo.
Hm, no ja: zgodba filma
ne le da je nepretenciozna,
bolj malo jo je, pa še tisti
preostanek včasih škripa
kot nevzdrževana kripa;
presenetljivo pa je, kako do-
bro se tudi v »čudnih« za-
pletih ali razpletih znajde
prej omenjeni Vin, ki zno-
va dokazuje, da ima oko za
svoje vloge, in da jih dobro
opravi. Poleg njega igrajo še
Paul Walker, Michelle Ro-
driguez, Jordana Breivster;
film je zrežiral Rob Cohen
(Zmajevo srce) - in, kot za-
nimivost, pri filmu sta so-
delovala Craig Lieberman,
predsednik NIRA, in RJ De
Vera, nekdanji cestni dir--
kač. Da bi bile dirke čim-
bolj verjetne. In tudi so: če
je že potrebno izbirati med
avtomobilskimi filmi, med,
recimo. Samo še 60 sekund
in temle filmom, zastavica
adrenalina zagotovo pade
na vožnjo Hitrih in drznih.
To obljubljam. Toliko - in
nič več kot to.
PETER ZUPANC
Gremo v kino!
Opica je glavni junak filma Moj vražji prijatelj, se glasi
pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajenci
so: Danijela Romih, Zagorje 50, Lesično; Karolina Gaber,
Novačanova 3, Škofja vas in Darja Krajnc, Bfstnik 11, Laš-
ko. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinema-
tografov.
Nagradno vprašanje: v družinski komediji Mačke in psi
igra tudi Jeff Goldblum, znan iz številnih dobičkonosnih
filmov. Naštejte vsaj dva!
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 1. oktobra. Izžrebali bomo tri dobit-
nike vstopnice za ogled filma.
Št. 39 - 27. september 2001
12
I NASI KRAJI IN LJUDJE
Srednjeveško sojenje pri prangerju
v Lembergu pri Šmarju pri Jel-
šah so v soboto pripravili četrto
tradicionalno Prangerijado.
Zbrali so se predstavniki vseh
slovenskih mest, ki še imajo
pranger.
Srednjeveško sojenje pri pran-
gerju so prikazala turistična druš-
tva Motnik, Pregrad, Radovljica,
Pilštanj in Brestanica. Sodelovala
pa so še turistična društva Rečica
ob Savinji, Piran, Ptuj, Podsreda
in Ptujska gora.
Gostitelji Prangerijade, Lember-
žani, so ob tej priložnosti pred-
stavili bogato zgodovino kraja in
domačih obrti, mestinjski folklo-
risti pa so prikazali lemberške ple-
se.
Lemberg je majhen kraj, ki se po-
naša z bogato zgodovino. Znan je
predvsem po tem, da o krajanih
krožijo smešne zgodbice in se pre-
našajo iz roda v rod. V zgodovin-
skih virih je Lemberg prvič ome-
njen že leta 1138, v začetku 14. sto-
letja pa je dobil svoje trške pravi-
ce. Legenda pravi, da naj bi v Lem-
bergu obstajalo sedem gradov, tri-
je od teh pa so arheološko doku-
mentirani. V kraju je bila zelo do-
bro razvita tudi obrt. Na nekdanji
pomen in veljavo trga spominjata
sramotilni steber - pranger in sod-
nijska hiša - rotovž. V njem je bil
župan s svojimi svetovalci, ki so
imeli pravico soditi. Domnevnega
storilca kaznivega dejanja so v jav-
nosti privezali k prangerju in mu
sodili.
Na Prangerijadi v Lembergu so
posamezna-turistična društva ze-
lo doživeto predstavila to^vrstna
sojenja. Prihodnje leto se bo pri-
kaz srednjeveških sojenj ob pran
gerju nadaljeval v Piranu. Prire
ditev, ki je navzoče za trenutel
popeljala v dogajanje srednjeg
veka, so organizirali Občinj
Šmarje pri Jelšah, Turistično in;
formativna agencija Tina, Turisti^■
no društvo Šmarje pri Jelšah il
krajani Lemberga.	]
SABINA KRANJE(
Foto: SK, G. DOMJAt
Le komu bodo tokrat sodili?
Na Prangerijadi so pokazali, kako so včasih prekrivali strehe.
Iz Laškega v Mablethorpe
Mažoretke Laške pihalne godbe, ki jih vodi Majda Marguč, se danes, v četrtek,
odpravljajo na evropsko tekmovanje mažoretk.
Na letošnjem evropskem tekmovanju mažoretk v angleškem mestu Mablethorpe bo
sodelovalo 1350 deklet v 53 skupinah iz devetih držav. Ob mažoretkah iz Laškega bodo
barve Slovenije zastopala še dekleta iz Logatca in Trebnjega, pomerile pa se bodo z mažo-
retkami iz Češke, Madžarske, Italije, Poljske, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in
Anglije.	IS, Foto: GK
Pika^ županja Velenja
Pikin festival je v polnem
zamahu. Na odprtju festi-
vala, ki je bilo v nedeljo
zaradi slabega vremena v
velenjski Rdeči dvorani, je
več kot štiri tisoč obisko-
valcev pričakalo Piko
Nogavičko, ki je letos
med mlade prišla kar na
starem kolesu.
Velenjski župan Srečko
Meh ji je simbolično pre-
dal posebej za to priložnost
izdelano župansko lento,
da bo Pika lahko župano-
vala ves čas festivala. Na
lenti so bila napisana ime-
na vseh deklic, ki so se za
teden dni v preteklosti že
prelevile v Piko Nogavif
ko. Dva alpinista sta sple
zala na vrh Rdeče dvorant
in razvila zastavo in Pikiii
festival se je ob petju him-
ne tudi uradno pričel. Mla-
dim je priljubljene pesm'
iz Mačka Murija zapela tu-
di Neca Falk s spremljeval-
nim bendom.
N. P
Foto: GAŠPER DOMJA^
Št. 39 - 27. september 2001
INFORMACIJE
13
f
Sneg na
Rogli bo!
nučarske karte bodo v predprodaji
že v ponedeljek
srečko Retuznik, vodja
lučišč in naprav v RTC
;la, je prepričan, da bo
IS v veselje smučarjev in
h, ki skrbijo zanje, do-
snega, »Septembra je na
;li že zapadel sneg. Če
spomnimo dobrih, belih
J leta nazaj, je bilo ved-
tako.« Tisti, ki radi veli-
smučajo in ki napovedi
fjamejo, bodo seveda po-
eli z nakupom smučar-
ih kart v predprodaji. Na
Ijo bodo od ponedeljka,
oktobra.
Prihranek ne bo zanemar-
r, saj bo v glavni sezoni
na dnevne smučarske kar-
za odraslega 4300 tolar-
f, v predprodaji pa 3400
larjev. Čeprav je cena za
ivprečen slovenski žep vi-
ka, pa za 300 tolarjev zao-
jja za izhodiščno ceno
lučarske vozovnice v Slo-
niji: »Na Rogli so cene obl-
ino nekoliko nižje, saj se
vedamo, da smučarji iz-
rajo smučišča tudi glede
I ceno, po drugi strani pa
do smučišč lahko pripe-
io po cesti,« pojasnjuje
ičko Retuznik.
Qjub lanski zeleni zimi
)otrebni prenovi v poža-
poškodovanih Term v Zre-
1, v Unior Turizmu niso
vsem ustavili naložb na
Igli. Tik pred zaključkom
gradnja restavracije na
irgovem; kjer bo 120 se-
Žev v pokritih prostorih
400 na smučarski terasi
»nudba bo samopostrež-
i). Zaključujejo tudi do-
govore o nakupu sodobne-
ga teptalnega stroja za str-
ma smučišča, predvsem pa
nadaljujejo z ukrepi, s po-
močjo katerih bi naj pove-
čali varnost na smučiščih.
»Naš cilj je zmanjšati ob-
seg smučarskih nesreč za 20
do 30 odstotkov. Z dodat-
nimi opozorilnimi tablami
želimo smučarje osveščati
o pravilih na smučiščih in
potrebi, da jih vsi upošte-
vajo,« dodaja vodja smučišč.
Usoda zamenjave dvose-
dežnice Planja, ki je vsakod-
nevno ozko grlo v času za-
ključka dopoldanskega in
popoldanskega smučanja,
pa je po njegovih besedah
odvisna od te sezone. Če bo
dovolj snega, dovolj obiska,
jo bodo lahko sami zame-
njah prihodnje leto - na po-
moč ministrstva za gospo-
darstvo se namreč ne zana-
šajo.
MILENA B. POKLIČ
Pojasnilo
v prispevku Na pragu no-
vega raziskovalnega leta, ob-
javljenem v 38. številki No-
vega tednika, 20. septembra,
je izpadlo nekaj podatkov. Ta-
ko je po informaciji, ki nam
jo je posredovala strokovna
sodelavka za mladinsko razi-
skovalno delo MOC Astrid Pe-
šec, iz skupine mladih razi-
skovalk OŠ Hudinja izpadlo
ime Sare Rezec, mladi razi-
skovalci iz OŠ Frana Kranjca
pa so prejeli srebrno prizna-
nje. Izpuščena je bila tudi sku-
pina mladih raziskovalcev z
OŠ Hudinja: Nadja Škataro,
Megi Miloševič, David Zu-
pane, Tadej Bobik in Lara Ko-
rošec z mentorjem Jožetom
Berkom so na srečanju v Mur-
ski Soboti z raziskovalno na-
logo Lepo vedenje je spet v
modi? med mladimi sociologi
prejeli srebrno priznanje.
Uredništvo
Št. 39 - 27. september 2001
14
TEMA TEDNA
Virtualne
ocene
šole so prejšnji teden prejele ponudbo projekta
elektronske redovalnice - Ministrstvo za šolstvo
opozarja pred kršitvijo zakonov
Izolsko računalniško
podjetje BBS in ljubljansko
marketinško podjetje Pg
Group sta leto in pol razvi-
jala projekt E-redovalnica,
ki bo staršem in otrokom,
seveda tistim, ki imajo do-
stop do Interneta, omogočal
takojšen vpogled v ocene in
neopravičene izostanke.
Elektronske redovalnice se
je spomnil vodja projekta pri
BB8, Sebastijan Brglez, ko je
v času govorilnih ur čakal tu-
di po dve do tri ure na vpogled
v ocene svojih otrok. »Projekt
je namenjen staršem, ki so ze-
lo zaposleni in se za govorilne
ure z razredniki ne morejo us-
kladiti,« je povedal Martin Fi-
šer, direktor Pg Groupa, »Ta-
kojšen vpogled v elektronsko
redovalnico se nam zdi smi-
seln predvsem, ko se otroku
poslabšajo ocene, kar lahko
starši izvejo takoj in imajo mož-
nost pravočasno ukrepati.«
Elektronska redovalnica je in-
ternetni računalniški program,
ki šolam omogoča, da staršem
svojih učencev in dijakov po-
nudijo preko intemeta vpogled
v njihove ocene in prisotnost
pri pouku. Programski paket
e-redovalnica naj bi v nasled-
nji verziji programa starše ob-
veščal o ocenah in izostankih
učencev in dijakov preko elek-
tronske pošte, SMS sporočil
in wapa. Šole bodo lahko vpi-
sovale v e-redovalnico tudi da-
tume napovedanih kontrolnih
nalog in ustnega preverjanja
znanja.
Učitelji šol, ki bodo skle-
nili pogodbo z avtorji projek-
ta, bodo vsak dan v tajništvo
oddali kopijo redovalnice,
kjer bodo vpisane ocene in
morebitni neopravičeni izo-
stanki. Odgovorna oseba bo
prepisala ocene in neopravi-
čene ure v elektronsko redo-
valnico, do katere bodo pre-
ko Interneta s pomočjo gesla
imeli dostop starši. Tem bo
šola dodelila geslo za dostop
in vsak mesec zaračunala upo-
rabnino. Cena programa je 89
tisočakov brez ddv, mesečna
uporabnina, ki jo bodo starši
morali odšteti za vpogled v
ocene, pa znaša osemsto to-
larjev brez ddv, od tega polo-
vica zneska ostane šoli, polo-
vica pa je namenjena vzdrže-
vanju sistema, razvoju in mar-
ketinškim funkcijam.
Za nakup programske opre-
me naj bi se po besedah proi-
zvajalcev nekaj šol že odloči-
lo.
Najvišja
možna varnost
Glede na to, da so najst-
niški hekerji vdrli v dobro zaš-
čitene portale, npr. FBI-ja, si
lahko mislimo, da na Inter-
netu nič ni stoodstotno var-
no. Šolske ocene, predvsem
takšne, ki mladim niso pov-
šeči, so vsekakor podatki vred-
ni »popravljanja«. Nabriti
najstniki so računalniško do-
bro podkovani, pa tudi na sa-
mem Internetu obstaja cela vr-
sta orodij, s katerimi se je do-
kaj enostavno igrati hekerje.
Avtorji e-redovalnice so po-
skrbeli za najvišjo možno var-
nost na več ravneh, kar naj bi
dokazoval tudi certifikat sve-
tovno priznanega podjetja na
področju varovanja podatkov
Thawte. Vsi podatki o učen-
cih oziroma dijakih bodo shra-
njeni v šolskem računalniku,
baza podatkov pa bo zaščite-
na z uporabniškim imenom in
geslom. Podatke v elektronsko
redovalnico bo vpisovala od-
govorna oseba na šoli, ki bo
imela geslo in čip kartico. Pre-
nos podatkov iz šol v osrednji
strežnik je zavarovan z PGP en-
kripcijo, podobno kot trenut-
no poteka prenos podatkov
med podjetji in Agencijo za
plačilni promet. Osrednji strež-
nik bo nameščen v zavarova-
nem prostoru z alarmom. Tu-
di če bi do vdora prišlo, bi bil
ta evidentiran, podatki pa bi
ostali spremenjeni največ en
dan, ko se prepišejo s tračne
enote, ki je na strani strežni-
ka.
Kaj pa
zakonska
podlaga?
šole so v začetku šolskega
leta prejele dopis ministrstva
za šolstvo v zvezi z zakonsko
ureditvijo za vodenje šolske do-
kumentacije, kamor sodi tu-
di redovalnica. Obstoječi pred-'
pisi (Zakon o osnovni šoli,
Pravilnik o dokumentaciji v 9-
letni osnovni šoli in Pravilnik,
o dokumentaciji v osnovni šoli)
ne omogočajo elektronskega
načina vodenja pedagoške do-
kumentacije. Ministrstvo do-
slej še ni sodelovalo z nobe-
nim proizvajalcem ali ponud-
nikom programske opreme pri
nastajanju programov, niti ni
sofinanciralo njihovega nasta-
janja. Glede na hiter razvoj in-
formacijske tehnologije, ki z
različnimi ponudbami prodi-
ra tudi v šole, pripravljajo na
ministrstvu dopolnitev podza-
konskih aktov, ki bodo šolam
omogočali elektronski način
vodenja pedagoške dokumen-
tacije. Potrebe na tem področju
bo presojala strokovna skupi-
na, ki bo določila okvirne po-
goje, ki jih morajo tovrstni pro-
grami izpolnjevati in v nada-
ljevanju presojala njihovo ka-
kovost.
»Ustanovili smo skupino,
ki preučuje to možnost z raz-
ličnih vidikov, od komuni-
kacije med starši in šolo do
varnosti. Ta skupina bo tudi
predlagala, da država vstopi
v projekt in objavi razpis za
ponudnika projekta,« je po-
jasnil Tone Vrhovnik Stra-
ka, služba za stike z javnost-
mi na šolskem ministrstvu.
Proizvajalcem za zdaj pred-
lagajo, da svoje programe raz-
vijajo projektno v sodelova-
nju z omejenim številom zain-
teresiranih šol. Do sprejema
sklepov omenjene skupine pa
ne morejo sporočati mnenj o
ponujenih programih.
Ministrstvo programov ne
namerava odkupovati, glede
svojih odločitev pa so šole av-
tonomne, saj lahko skličejo svet
šole in če je zanimanje veliko,
program tudi nabavijo.
Za nabavo kakršnegakoli pro-
grama, ki ne bo zadoščal zah-
tevam Zakona o varstvu podat-
kov, bo odgovornost v celoti
prevzela šola, ki bo tak pro-
gram odkupila. Toda na Pg Gou-
pu so nam povedali, da bi ta
zakon lahko kršili kvečjemu
podjetji, ki imata projekt v la-
sti, saj bi do kršitve zakona o
varovanju osebnih podatkov
prišlo tako, če bi nekdo vdrl v
sistem. Če bi njihov varovalni
sistem torej odpovedal.
Dosledno spoštovanje zako-
na pa je potrebno tudi pri za-
računavanju stroškov staršem.
Obveščanje staršev namreč ni
storitev, ki bi jo šola lahko za-
računala.
Skeptični
ravnatelji
Ivan Janez Domitrovič,
ravnatelj III. osnovne šole:
»Glede na to, da ponudbe še
nisem preučil, si še nisem us-
tvaril mnenja o elektronski re-
dovalnici. Vsekakor je zade-
vo treba gledati v luči varova-
nja osebnih podatkov in šol-
ske zakonodaje. Če je trend
takšen, da bi se pedagoško do-
kumentacijo vodilo elektron-
sko, bo treba z ministrstvom
preučiti tudi to možnost.«
Milan Dobnik, ravnatelj
Osnovne šole Frana Roša Ce-
lje: »Mislim, da je elektron-
ska redovalnica pozitivna, saj
lahko starši sproti preverjajo
ocene svojih otrok, negativno
pa je, da bo z njeno uvedbo
manj osebnih stikov med starši
in učitelji. Programa zaenkrat
ne bomo nabavili, ker ga mi-
nistrstvo odklanja, poleg tega
je to dodaten strošek za šolo.
Ko se bo ministrstvo odločilo
kaj in kako z elektronskim vo-
denjem dokumentacije, bomo
še enkrat razmislili o nabavi.
Staršem te možnosti še nismo
predstavili, verjetno jim bo-
mo, da tudi oni o tem izrazijo
svoje mnenje. Vsekakor je spor-
no zaračunavanje uporabini-
ne staršem.«
Andrej Kuzman, ravna
gimnazije na Šolskem c
tru Velenje: »Ne kaže hi
saj se v zvezi z elektron
redovalnico odpira kar n<
dilem: še manj bo stikov«
šev z učitelji. Druga dili
pa je tehnična, nisem nan
najbolj prepričan v varnost
vrstne redovalnice. Kar tiče
čunalništva, se navadno {
vetujemo s strokovnjaki iz
delka Računalniške in teh
ke šole. Sicer imamo v zl
niči računalnik, kamor i
telji vpisujejo ocene, tako
starši ob koncu ocenjeval
obdobij dobijo računaln
izpis ocen. Mogoče bi bila
slednja stopnja dogovor s st^
o pošiljanju ocen preko elj
tronske pošte. Vprašljivo
mi zdi tudi zaračunavanje si
šem in tudi sama cena p
grama se mi zdi previsok
Marko Šteger, ravnatelji
novne šole Dobrna: »Dop
ministrstva sicer še nismo i
bili, ponudbo za računalni
program pa že. Skeptičen s(
do elektronske redovalnice,
bo tako stikov med starši
učitelji še manj. Poleg tega o
ne niso najvažnejše. Na go^
rilnih urah se namreč izve
liko več kot le učenčeve o(
ne. Staršem za ponudbo še
smo povedali, če bo kdo I
vprašal, jim bomo predsta'
tudi to možnost. Mislim j
da na našem koncu nima v(
ko ljudi dostopa do interne
Kolikor poznam cene račurt
niških programov, se mi i
cena običajna, vendar je za
lo še vedno previsoka. Ko(l
vo je tudi zaračunavanje st
šem za vpogled v ocene.«
NATAŠA PEUNI
Ob zaključku redakcije smo prejeli še eno ponud
računalniškega programa za spremljanje učne dejavJ
sti učencev. Center za razvoj izkaznic in sistemov O
vod CERIS) iz Ljubljane je pripravil računalniški sistt
za spremljanje pouka, ocen in odsotnosti učencev, ifl
novan Musi Elektronska redovalnica in dnevnik (Mi
ERD), kamor spada tudi novost, glasovni portal. Sta<
bodo lahko v učenčevo virtualno mapo vstopili na ^
načina: s spletnim digitalnim podpisom SIGEN-CA <
pa z uporabniškim imenom in geslom. Glasovni pot*
pa je neke vrste odzivnik, namenjen staršem, ki ninn^
dostopa do Interneta. Znotraj glasovnega portala bo k
coči lahko poslušal ocene otroka, odsotnosti in spofO
la učiteljev. Šole bodo osnovni program, to je dostop
Interneta in glasovni portal, lahko nabavile zastonj-
glede na izbrano obliko dostopa bodo starši za stori'
odšteli 700 tolarjev na mesec, zbrani denar pa bo nat
njen za šolski skJad za nadstandard in ga bo šola lat
porabila za nadgradnjo v celoten sistem, oziroma za I
kritje stroškov rednega vzdrževanja.
KOMENTIRAMO
Biznis ali utelešeni stiki
v svobodni družbi se načeloma sami od-
ločamo. kako bomo živeli, seveda v okviru
danosti in zakonov. Če je neka ponudba tu,
jo lahko sprejmemo ali zavrnemo. Svobod-
no, po svoji vesti.
Ponudba elektronske redovalnice nas ta-
ko postavlja pred več dilem: ali bomo ohra-
nili utelešene stike s starši, ali pa bo naša
komunikacija zgolj virtualna, navidezna,
če hočete, toda ugodje staršev bo zagotovlje-
no. Šole, ki se bodo za ponudbo odločile, bo-
do obdržale polovico plačane uporabnine,
prekršile pa bodo nekaj zakonov. Biznis na
račun kršitve zakonov torej.
Šole se pri uvedbi elektronske redovalni-
ce najbolj bojijo, da bodo izgubile stik s star-
ši. Šolske ocene in neopravičeni izostanki
bodo prej ali slej staršem na voljo po elek-
tronski poti. Če to res pomeni konec uteleše-
ne komunikacije med starši in šolo, bomo
videli s časom. Predpostavljamo pa lahko,
da bodo starši, ki kaj dajo na vzgojo svojih
otrok in je ne prepuščajo zgolj šoli, še naprej
hodili na govorilne ure in o otrokih izvedeli
še kaj drugega kot zgolj ocene.
Pa kršitve zakonov? Podjetje pošlje ponudbo
projekta elektronske redovalnice šolam. Šol-
sko ministrstvo jih v isti sapi opozori na kr-
šitve zakonov. Toda šole so v svoji odločitvi
avtonomne. Starši namreč na svetu šole lahko
podprejo ponudbo podjetja in sprejemejo pra-
vila igre posla, to je plačevanje za vpogled v
ocene. Šole tako stojijo pred dvoreznim me-
čem. Ali se odločijo za posodobitev in prekr-
šijo kar nekaj zakonov, zraven pa tudi za-
služijo, ali pa počakajo na odobritev šolske-
ga ministrstva, ki bo prišla bogve kdaj. Naj-
hitreje takrat, ko bodo dopolnili vse podza-
konske akte, preučili zadevo z vseh možnih
stališč in blagoslovili najboljšega ponudni-
ka programov.
Ponudba je tu, šole pa so prepuščene od-
ločitvi po lastni vesti. Še preden pa bodo
projekt začele uporabljati, bi se bilo smi-
selno poenotiti, kdo teoretično krši kateri
zakon, ali šole ali podjetje. Premisliti pa
bo verjetno treba tudi, kaj se bo zgodilo, če
bodo ene šole uporabljale en projekt, dru-
ge pa drugega.
NATAŠA PEUNIK
Št. 39 - 27. september 2001
NASIKRAIJ IN LJUDJE
15
Na Vranskem kmalu
dom za starejše
^inulo nedeljo je bilo na Vranskem
jubilejno srečanje starejših obči-
Vransko. Začeli so ga s sveto ma-
V farni cerkvi in nato nadaljevalo s
ireditvijo v gostišču Slovan - Filač.
2brane je najprej pozdravila pred-
jnica župnijske Karitas, Martina Fe-
ijan, nato pa je župan občine Vran-
5 Franc Sušnik izročil Felicijanovi
župniku Jožetu Turineku lokacijsko
iToljenje za gradnjo doma za starej-
ki se bo imenoval Naš dom. Ob tej
Jožnosti se je župan Sušnik zahvalil
iravni enoti Žalec - oddelku za oko-
lje in prostor za hitro in učinkovito iz-
dajo lokacijskega dovoljenja. Občina
Vransko je namreč vodila celotni uprav-
ni postopek za pridobitev dovoljenja,
to pa je tudi prvi prispevek občine h
gradnji doma.
Dom za ostarele bo imel 45 ležišč,
zgrajen pa bo na mestu starega župnij-
skega gospodarskega poslopja. Predvi-
dena sta tudi dnevno varstvo in oskrba s
hrano na domu. Vrednost investicije je
okrog 350 milijonov, projekt pa je re-
zultat dobrega sodelovanja med Vran-
sko Karitas in občino Vransko. Vranski
župnik Jože Turinek se je v imenu vseh
zahvalil za prvi velik prispevek občine
in obljubil, da bodo z deli nadaljevali.
Ob tej priložnosti so pričeli tudi z zbi-
ranjem sredstev širšega obsega tudi med
samimi krajani in to z nastavitvijo knji-
ge darovalcev. V krajšem kulturnem pro-
gramu sta nastopili s pesmima Barbara
in Mateja Novak, predstavnik sloven-
ske Karitas Lojze Štefan pa je predstavil
program pomoči na domu, na katerega
se vranska župnijska Karitas intenzivno
pripravlja.
T. TAVČAR
S sedmimi križi na sobno kolo
|V Območnem odboru
iečega križa Laško so v
rek opoldne v Hotelu Sa-
iija pripravili priložnost-
I slovesnost ob 70-letnici
Hiaele Pečar.
tPečarjeva je v domačih Rim-
»h Toplicah in laški občini
It dolgoletna zdravstvena de-
"ka poznana po svojerh hu-
Unitarnem delu, v Rdečem
križu pa je kot prostovoljka
svoje izkušnje višje medicin-
ske sestre začela deliti z ljud-
mi skoraj pred pol stoletja.
Zdaj v drugem mandatnem ob-
dobju kot predsednica vodi de-
lo Območnega združenja RK
v Laškem, prej pa je bila pred-
sednica krajevne organizaci-
je v Rimskih Toplicah. Za nje-
no delo sta se ji zahvalila laški
župan Jože Rajh ter direktor
Zdravstvenega doma Laško Jo-
že Benedek, sekretar Območ-
nega odbora RK Laško Vlado
Marot pa ji je v imenu sode-
lavcev poklonil sobno kolo, ki
ji bo še kako koristilo pri
premagovanju zdravstvenih
težav.
1. STAMEJČIČ,
Foto: GREGOR KATIČ
Voda iz
IMešIcovega
studenca
ustrezna
Vrsto let precej Celjanov upo-
rablja za pitje vodo iz Meško-
vega studenca. Zavod za
zdravstveno varstvo zato red-
no nadzoruje kakovost te vo-
de. Letos so vzorce odvzeli že
trikrat. Vzorci mikrobiološke
in redne kemične analize so
bili vedno ustrezni. Vendar je
voda takšne kakovosti samo v
primeru, če se ljudje odžejajo
pri vodnjaku, opozarja zavod.
Če jo shranijo v embalažo, je
njena mikrobiološka kakovost
lahko slabša.	NGL
Pohod
icijub dežju
Tradicionalni turistično-
planinski pohod, ki ga orga-
nizirata Društvo upokojencev
in Planinsko društvo Polzela
ob praznovanju občinskega
praznika, je bil v nedeljo kljub
slabemu vremenu. Prvo sku-
pino pohodnikov je pot pe-
ljala preko Vimperka na Go-
ro Oljko, preko Dobriča in An-
draža do kmetije Bajht. Dru-
ga skupina pohodnikov pa je
imela pohod skozi Slatine v
Dobrič in Andraž do kmetije
Bajht. Namen pohoda je bil
sprehod, sprostitev, spozna-
vanje domačega kraja ter dru-
ženje pohodnikov in doma-
činov ob poti. T. TAVČAR
Varopljčani na svojem
Movemu športnemu igriš-
' v Varpoljah, ki so ga
'adno predali namenu v
fcoto, lahko dobesedno re-
Iho delovna zmaga.
Igrišče so namreč dogradili
parih mesecih, vrednost
tiravljenih del pa brez 5 ti-
f udarniških ur, ki so jih
^tno evidentirali, presega
' milijonov tolarjev. V do-
^ kilometer od Rečice ob
'^'inji oddaljenem naselju
je v zadnjih letih zraslo pre-
cej individualnih hiš, otroci
in tudi odrasH pa niso imeli
prostora za druženje in re-
kreacijo. Zato so na pobudo
in pod vodstvom varpoljskega
športnega društva skoraj vsi
krajani zavihali rokave, po-
prijeli za lopate in drugo
orodje ter z udarniškim de-
lom sredi gmajne zgradili ve-
lik športni kompleks, v ka-
terem so igrišča za mali no-
gomet in košarko, v prihod-
nje pa bodo dogradili še spre-
hajalno stezo, igrišča za ro-
komet, odbojko na mivki,
stezo za balinanje, otroško
igrišče ter tudi manjši objekt
z garderobami in klubskim
prostorom. Na prijetni in
všečni slovesnosti ob odprt-
ju so se predstavili učenci Os-
novne šole Rečica, namesto
rezanja traku pa so tokrat br-
cali žogo.	US
Znojenja v jedilnici ne bo več
^ Kostrivnici pod Bočem so brez šolske
Wadnice, zato telovadijo kar v jedilni-
^Po dolgotrajnih prizadevanjih je grad-
«telovadnice vendarle prišla v program
financiranja šolskega ministrstva, ta-
, da so v zadnjih dneh začeli z gradnjo,
telovadnico, ki bo služila tudi vrtcu ter
nasploh, gradi Ingrad VNG, po pogod-
' Pa mora dela opraviti do konca junija,
'^nem bodo zgradili dodatno učilnico za
potrebe devetletke, ki so jo uvedH v tem šol-
skem letu. Zaradi pomanjkanja prostora so
učenci začasno v šolski zbornici.
Investitor telovadnice in dodatne učilni-
ce, skupaj sta vredni približno 130 milijo-
nov tolarjev, je občina Rogaška Slatina, ki si
bo pomagala s 40 milijoni iz ministrstva ter
krajevnim samoprispevkom. Podružnično šo-
lo v Kostrivnici, ki ima po novem pet oddel-
kov, obiskuje 70 otrok.	BJ
MODRI TELEFON
Nesporazum
na n/lOS
Gospa Vera iz Celja se je
pritožila nad obiskom 34.
MOS v Celju. Pravi, da je
invalidka na vozičku, upo-
kojena in da ima nizke do-
hodke. Na drugih sejmih v
Sloveniji ji ni bilo treba pla-
čati parkirnine niti vstop-
nice, v Celju pa so ji vse
zaračunali, je pripovedova-
la gospa Vera, ki se je pri-
tožila tudi zato, ker z vo-
zičkom ni mogla na vsa raz-
stavišča.
»Upokojenci imajo pri na-
kupu kart popust, invalidi pa
imajo tudi v Celju prost vstop.
Verjetno je prišlo do nespo-
razuma - ali gospa ni sama
kupila kart ali pa spremlje-
valec ni povedal, da gre za
invalidno osebo. Po dogovoru
tudi parkirnine ne bi smeli
pobirati, imamo pa tudi oz-
načena parkirišča. Kar se ti-
če dostopa na razstavišča, in-
validi z vozičkom nimajo do-
stopa samo v zgornje prostore
v hali A, povsod drugod pa
imamo dvigala ali tekoče
stopnice,« so odgovorili pri-
stojni v družbi Celjski sejmi.
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Janja Intihar. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Vprašanja, naslov-
ljena na Modri telefon, pa lahko
od ponedeljka do petka (do 17. ure)
zastavite tudi, če pokličete na te-
lefonsko številko 42-25-000.
Cesta v Kopanic
asfaltirana
Ob polzelskem občinskem prazniku so v Podvinu pri
Polzeli konec tedna odprli 1,2 kilometra dolg odsek as-
faltirane ceste do zaselka Kopank.
Ostali del v isti dolžini do zaselka Dobrič bodo asfaltirani
prihodnje leto. Polzelski župan Ljubo Žnidar je povedal,
da je to prva faza modernizacije te ceste, vrednost do sedaj
opravljenih del pa znaša 42 milijonov tolarjev. Novo cesto
je blagoslovil dekan Jože Kovačec, slovesno pa sta jo za
promet odprla župan Ljubo Žnidar (desno) in Anton Vasle
(s škarjami). Za veselo razpoloženje je poskrbel oktet La-
stovka.	T. TAVČAR
NA KRATKO
Najboljši gasilci v Celju
Na tekmovanju Gasilske zveze Celje so bili
najuspešnejši predstavniki PGD Lopata, ki
so osvojili tri prva mesta, med članicami A,
pionirkami in mladinci, in PGD Teharje z
dvema prvima mestoma med člani B in ve-
terani. Prva mesta so še osvojili gasilke Škofje
vasi med članicami B, Prožinska vas med
člani A, Šmartno v Rožni dolini med pionir-
ji, mladinkami Lokrovec - Dobrova in vete-
rankami Štore. Prve tri ekipe iz vSake kate-
gorije in vse, ki so še izpolnile norme, bodo
sodelovale na medobčinskem tekmovanju
14. oktobra v Rogaški Slatini.
Župan sprejel
zlate gasilke
Na letošnji gasilski olimpiadi v Kuopiju
na Finskem so velik uspeh dosegle gasilke
Škofje vasi, ki so kot predstavnice Slovenije
med članicami B osvojile 1. mesto in zlato
značko ter postale olimpijske zmagovalke.
Po vrnitvi v domovino so jim v domačem
društvu pripravili lep sprejem, včeraj pa jih
je sprejel tudi župan Mestne občine Celje
Bojan Šrot.
Koncert za gasilsko
vozilo
Ob 25-letnici PGD Dobje bodo gasilci
dobili novo vozilo z avtocisterno. Da bi
zbrali še nekaj manjkajočega denarja, so
se odločili za dobrodelni koncert, ki bo v
nedeljo, 7. oktobra ob 15. uri v Kultur-
nem domu v Dobju. Brezplačno pomoč v
obliki nastopa so že potrdili ansambli Vaški
veseljaki. Unikat, Veseljaki, Ljubo Užmah,
Mikola in Savinja. Prevzem in blagoslov
vozila bosta na osrednji praznični prire-
ditvi v mesecu požarne varnosti, 14. okto-
bra.	TV
Št. 39 - 27. september 2001
16
I NASI KRAJI IN LJUDJE
Oglarjenje živi
na Javorniicu
Pavel Jelene je eden izmed redkih slovenskih oglarjev -
Oglarski muzej v brunarici
»z oglarjenjem sta se uk-
varjala že moja starša, jaz
pa sem jima kot otrok po-
magal in ju opazoval pri de-
lu,« se svojih oglarskih za-
četkov spominja Pavel Je-
lene, ki je to staro obrt prejš-
njo soboto predstavil obi-
skovalcem na svoji doma-
čiji na Javorniku nad Što-
rami. Pavel se je oglarjenja
sprva lotil le kot popoldan-
ske obrti, saj je v Železarni
Štore delal kot obdelovalec
kovin in kasneje kot kur-
jač koračne peči.
»Ko so se stvari v železarni
začele obračati na slabše in
je dela zmanjkalo, sem se še
bolj oprijel oglarjenja, svojo
obrt pa sem razširil še na pre-
voz kruha, kovinskih in lesnih
predmetov,« se spominja Je-
lene. Oglaril je rad že kot
otrok, spominja se, da je nje-
gova starša in njega veliko o
tej nekaj stoletni obrti naučil
stari oglar Martin Zeme.
Ko je kovaštvo počasi za-
čelo izumirati, se je začelo
slabo pisati tudi oglarjem, saj
se je ogrevanje preusmerilo
na koks, plin in elektriko, ta-
ko da oglarji danes že skoraj
nimajo dela. K počasnemu
izumiranju oglarjenja pa je
dosti pripomogel tudi mače-
hovski odnos države do te obr-
ti. »Slovenija dovoljuje uvoz
oglja za žar iz Madžarske in
drugih držav. To oglje je si-
cer poceni, vendar je manj
kakovostno, saj vsebuje ve-
liko škodljivih snovi. Poleg
tega se to oglje prodaja na ki-
logram, jaz pa ga prodajam
na litre. Oglje, ki se prodaja
na kilogram je namreč veli-
kokrat namočeno v vodo in
zaradi tega težje.«
Kalorična vrednost oglja
je odvisna od lesa. Tako ima
na primer bukev, ki jo upo-
rablja Jelene, manjšo kalo-
rično vrednost kot gaber, to-
da gaber vsebuje veliko stop-
njo tenina in je zato za žar
bolj škodljiv.
Kaico iz lesa
nastane oglje'
»Na posebnem prostoru, na
prežgani zemlji, postavimo
dno kope. Na sredini kope
zabijemo kol, okoli katere-
ga zložimo metrska cepana
drva, v premeru, ki je odvi-
sen od količine drv. Ko je
spodnji del kope zložen, v ob-
liki kopice postavimo še
zgornji del. Dodelano kopo
pokrijemo s travo in obloži-
mo s prežgano zemljo ter na
vrhu prižgemo,« natančno po-
jasni Pavel. Tlenje lesa traja
več kot deset dni, kopo pa je
treba čuvati vsaki dve uri,
podnevi in ponoči. »Kopa tli
od vrha do tal, neprestano pa
je treba tlačiti drva in jih do-
dajati tam, kjer je luknja.«
Ko kopa stli do dna, z nje po-
tegnejo prežgano zemljo, og-
lje pa naložijo v posebne ko-
šare in namočijo v vodo, da
se pogasi. Pogašenega zloži-
jo v prostor za sušenje, kjer
se suši celo leto.
Jelene oglje prodaja po me-
ri 15 in 95 litrov. Uporablja
le bukova drva, ki so najbolj
primerna za žar. »Kupujejo
ga predvsem kmetje za pre-
bavne motnje pri govedih in
za vodne filtre. Posel sicer
ni donosen, vendar sem ga
zadržal zaradi tradicije.« V
družini Pavla Jelenca se z og-
larjenjem ukvarjajo že 45 let
in so bili v tem kraju med
prvimi, sprva je bilo oglar-
jenje zelo razširjeno, kasneje
pa je zaradi slabega povpra-
ševanja po njem počasi za-
čelo zamirati.
Celoten postopek od naba-
ve lesa - Jelene namreč nima
svojega gozda, zato ves les za
proizvodnjo oglja kupi - do
postavljanja kope in tlenja
traja kar dvajset dni, navad-
no Jelene vse naredi sam, v
soboto pa so mu pomagali tu-
di člani štorskega turistične-
ga društva. »Sicer imam dva
prostora za postavitev kope,
toda ker ni povpraševanja,
navadno prižgem le na enem
prostoru dvakrat na leto.«
Oglarski muzej
Da bi oglarjenje bolj prib-
ližali ljudem, so na Jelenče-
vi domačiji v brunarici, ki je
bil njihov prvi bivalni pro-
stor, ko so pred nekaj leti za-
čeli zidati hišo, s pomočjo
Turističnega društva Štore
uredili oglarski muzejček.
Stara orodja je Jelene nabral
pri sosedih, dodal je tudi og-
larske pripomočke, ki se
uporabljajo še danes, posta-
vili pa so tudi maketo oglar-
ske kope.
»Na tem območju je bilo
včasih veliko oglarstva in gla-
žutarstva, saj je tukaj veliko
lesa. Z današnjo prireditvijo
in odprtjem muzejčka želi-
mo obiskovalcem pokazati,
da je ta starodavna obrt še živa
in jim jo vsaj za silo pribli-
žati. Računamo tudi na to,
da bo končana koča na Sve-
tini pritegnila v naše kraje še
več ljudi in da se bo kakšen
izmed njih ustavil tudi pri og-
lariji,« je pojasnil Branko
Lončar, predsednik Turistič-
nega društva Štore.
Sobotno prireditev so po-
pestrili folklorna skupina
Kompolčani, pevski zbor
Bojanska, učenci 3. in 4. raz-
reda Osnovne šole Svetina so
recitirali pesmi, Bojana Je-
lene pa je prebrala spis o og-
larjenju. Ves čas prireditve
so otroci z ogljem risali ris-
bice, ki jih je komisija na
koncu ocenila. Nekaj umet-
nij pa so obesili tudi v og-
larski muzej.
NATAŠA PEUNIK
Foto: SHERPA
V tem kotlu ne tli oglje, pač pa golaž.
Postavljanje oglarske kope je dolgotrajen proces.
Svetovni dan
srca
Zadnjo nedeljo v mesecu
septembru vsako leto pos-
vetimo zdravju srca. Po
vsem svetu bodo organizi-
rani pohodi, pogovori, ae-
robne vaje, plesna tekmo-
vanja, zabave, radijske in
televizijske oddaje, vzgoj-
ni programi ter zdravstve-
ne kontrole (podrobnosti na
spletni strani http//
www.worldheartday.com).
Tudi v Sloveniji bo svetovni
dan srca spremljalo veliko
število prireditev (športnih,
rekreativnih, predavanja, de-
lavnice, meritve krvnega tla-
ka, holesterola in sladkorja
v krvi, televizijske in radij-
ske oddaje na temo zdrave-
ga srca in ožilja). Društvo za
zdravje srca in ožilja bo ob
tej priložnosti izdalo no
zgibanko ter plakat, izšla
bo tudi nova knjiga v zbi
Za srce z naslovom »Živii
s srcem«.
V Celju bodo pripravili j
hod »Z gibanjem v naravi
boljšega zdravja« z željo,
vzpodbudijo pohodne nai
de zdravih in srčnih bol
kov. V pripravi pohoda <
delujejo Društvo za srce, Pi
jektna pisarna Celje - zdra
mesto, planinsko društvo
Koronarni klub Celje. 3
septembra se bodo udeležei
ob 9. uri zbrali v Mestn«
parku, od koder se bodo c
pravili po Srčni poti. Ma
naporna pot bo vodila nafi
ski vrh, težja pa na Hom.
Kamen za novo šolo
v počastitev praznika KS Galicija v žalski občini s<
slovesno položili temeljni kamen za novo OŠ Na trjq
Zbranim je govoril predsednik iniciativnega odbora a
gradnjo Jože Krulc, ki je dejal, da bodo po izgradn
nove šole ukinili podružnični šoli v Veliki Pirešici in Ga
liciji. Poleg šole bodo prostori še za vrtec, zgradili p
bodo tudi telovadnico. Učenci naj bi ^e v novo šolo pr«
selili naslednjo jesen.	T. TAVČA^
Med zeliščarji ii
sokom
v baldrijanu, kobuljicah
hmelja, poprovi meti, me-
lisi in cvetličnem medu le-
ži skrivnost za dobro spa-
nje, zatrjujejo člani Druš-
tva zeliščarjev Velenje, ki
so minuli teden predstavili
svoje delo v Mozirju.
S pomočjo lično urejene
razstave so lahko obiskoval-
ci spoznali številne zdravil-
ne rastline in njihovo upora-
bo. Člani društva, predvsem
predsednik društva Herman
Mastnak, so izdali preneka-
tero skrivnost, ki jo je treba
upoštevati pri nabiranju ze-
lišč in pripravi zdravilnih na-
pitkov. Velenjsko društvo je
dejavno že več let, njegovi
člani pa ljubiteljsko spozna-
vajo rastline, njihovo upora-
bo v različne namene, pred-
vsem pa skrbijo za ohrai
tev narave. Zdravilne zeli n
birajo po obronkih Šalešk
Spodnje in Zgornje SaviD
ske doline, izdajajo svoje gt
silo Zeliščar, večkrat pa si
je delo predstavijo tudi na Rl
ličnih razstavah.
Hkrati s to razstavo, ki i
jo popestrili s poskušnjoj
bolčnega soka in zdraviln
napitkov, so Mozirjani v ča
občinskemu prazniku pripi
vili še pregled razvoja turi
ma v občini. Slednjemu b
do v prihodnje namenili
več pozornosti. Ena od pl
ložnosti bo današnja okrog
miza na temo Izzivi gospi
darstva v Zgornji Savinjski d
lini s poudarkom na turizm
If
Foto: CIRIL SE)
Med razstavo je bilo mogoče poskusiti jabolčni sok, ki ga drugo leto pridelujejo pri Grčinovih v Podvin"
pri Polzeli. Jabolčni sok, stisnjen iz domačih jabolk, je pakiran v ličnih litrskih ali pollitrskih steklenica''
jeseni pa bo naprodaj tudi v celjskih trgovinah z zdravo prehrano.
Št. 39 - 27. september 2001
17	I NASI KRAJI IN LJUDJE

Brezplačno z vodici
po mestu in na grad
Dan odprtih vrat bo priložnost za celjsko e-razglednico
I Javni zavod Celeia LTO
po uspešni predstavitvi
{Mednarodnem obrtnem
jmu v Celju že v soboto
jčel s prireditvami v ok-
fU Dnevov turizma na
iljskem turističnem ob-
pčju. Prireditve se vrstijo
ak dan do 6. oktobra. Da-
5, v četrtek, ob mednarod-
jn dnevu turizma priprav-
ka LTO in Turistično druš-
) Celje brezplačno turi-
čno vodstvo po Celju in
arem gradu.
V Turistično informacij-
:em centru Celje na današ-
em dnevu odprtih vrat obi-
Dvalcem omogočajo brez-
ačno pošiljanje elektron-
ih razglednic iz Celja. To
je za izjemno uspešno iz-
izalo tudi v turistično in-
rmacijski pisarni na 34.
OS, saj so jih tam v desetih
leh poslali več kot sto. S
močjo elektronske pošte
hko obiskovalci poleg poz-
avov pošljejo naslovniku tu-
izbrani fotografski motiv
ilja ter lastno fotografijo.
Na mednarodni dan turiz-
a pripravlja LTO tudi pode-
ev nagrad in priznanj za Tu-
tični spominek celjskega tu-
itičnega območja. Podelitev
) na turistični kmetiji Gor-
ik nad Frankolovim. Kot
DO že poročali je prvonagra-
jena pletena srednjeveška bor-
ša za knjigo, ki jo je izdelala
Panika Gabrovec iz Celja. Na
drugo mesto je žirija uvrstila
mošnjiček za zelišča in dišav-
nice, ki so ga izdelali v ze-
liščni galeriji Ostrožnik v so-
delovanju z Nušo Grubelnik,
tretje mesto je žirija pripisa-
la stekleni posodici s hmeljem
in kvačkano čipko, delo Mar-
te Lukaščik, četrto usnjene-
mu mošnjičku, izdelanem v
delavnici Centra za rehabi-
litacijo invalidov Celje ter pe-
to trinožniku iz Ustvarjalne-
ga pristana. Vseh pet je bilo
razstavljenih tudi na MOS.
Predstavniki Turistične zve-
ze Slovenije so bili nad izdel-
ki tako navdušeni, da so ob-
žalovali, ker avtorji niso so-
delovali na podobnem nate-
čaju, ki ga je razpisala zveza.
Sicer pa bo vseh 22 turistič-
nih spominkov, prispelih na
natečaj, na ogled od prihod-
njega tedna dalje tudi na po-
sebni razstavi v Osrednji knjiž-
nici Celje.
V okviru prireditev velja
omeniti še 130 letnico Turi-
stičnega društva Celje, ko v
Pokrajinskem muzeju pri-
pravljajo otvoritev razstave
in osrednjo slovesnost ob ob-
letnici v Narodnem domu.
NGL
Foto: GREGOR KATIČ
Srednjeveška pletena borša je vzbudila veliko zanimanja med obiskovalci Mednarodnega obrtnega sejma.
Emaga Atomskih toplic
v Turistični poroti bral-
k Dela, ki je potekala le-
k desetič, so se najvišje
kstile Atomske toplice -
prme Olimia, ki jim sledi-
iTerme Zreče, skupaj z Ro-
))o. Toplice iz Podčetrtka so
tfio že četrtič prejele nagra-
|b Zlati list.
Bralci in Delova strokov-
p komisija so očitno opazi-
ida je v kraju ob Sotli veli-
fo novega, med drugim vodni
|3rk Aqualuna, ki ga je od
fJčetka junija obiskalo več
kot sto tisoč kopalcev. Pod-
četrtečani beležijo obenem,
v nasprotju s pričakovanji,
povečani obisk v Termah Ter-
malija, kjer bodo odprto ko-
pališče pokrili. Poleg tega na-
črtujejo prevzem zelo po-
membnega turističnega ob-
jekta v Hrvaškem Zagorju.
Drugouvrščene Terme Zre-
če z Roglo, ki jih je hudo pri-
zadel požar, so uspele v šti-
rih mesecih obnoviti pokri-
to kopališče ter so pred od-
prtjem sedmih savn v slogu
značilne slovenske vasi. Med
kraji, kjer si bralci najbolj
želijo letovati, je na 9. me-
stu Laško.
BJ
Med slovenskimi turistič-
nimi prireditvami se je na
2. mesto uvrstilo laško Pi-
vo in cvetje. Med turistič-
nimi objekti je na 2. mestu
Žička kartuzija, ki ji sledi
na 4. mestu Samostan Olim-
je.
Tekmovanje
upokojencev
Zveza društev upokojen-
cev občine Žalec je v poča-
stitev praznika občine Ža-
lec pripravila športne igre
v parku dvorca Novo Celje.
Kar 225 udeležencev se je
pomerilo v streljanju z zrač-
no puško, metanju krogov in
pikada. Zračna puška ekip-
no ženske: 1. DU Žalec, po-
samezno Jurhar (DU Žalec).
Metanje krogov ekipno: 1. DU
Kasaze-Liboje, posamezno
Videč (DU Kasaze-Liboje).
Metanje pikada ekipno: L DU
Vrbje, posamezno Čretnik
(DU Kasaze-Liboje). Zračna
puška moški ekipno: 1. DU
Petrovče, posamezno Janko-
vič (DU Petrovče). Metanje
krogov ekipno: 1. DU Ponik-
va, posamezno Kegu (DU Pe-
trovče). Pikado ekipno: 1. DU
Vrbje, posamezno Strmec
(Vrbje).	T. TAVČAR
Za srce in oko
Članice krožka ročnih del Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki jo vodi Osrednja
^jižnica Celje, so v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravile razstavo svojih del.
Razstavo Za srce in oko si je ogledalo okoli tisoč ljudi, članice krožka, ki ob kavi in
"^Petu redno ustvarjajo svoje vezene, kvačkane, klekljane in pletene umetnine, pa so
^stavile približno 300 svojih izdelkov.	IS
Nori svet
Svetu se je zmešalo, to je
zdaj jasno tudi največjim
optimistom. Seveda ne
smem pozabiti omeniti pe-
smistov, ki so prepričani,
da se je to zgodilo že pred
kakšnimi desettisoč leti, to-
da to zdaj niti ni tako po-
membno. Na spletni strani
Madmadworld.com
(www.madmadworld.com)
so se dokazovanja v prid
enih in drugih lotili z argu-
menti, ki jim ne moremo
oporekati.
Na njej namreč zbirajo zad-
nje novice iz angleško govo-
rečega sveta, ki dokazujejo,
da se je svetu strgalo. Da se
razumemo: Madmadworld
se ne ukvarja s splošnimi do-
kazi o vseobči norosti, saj je
teh polno v resnih medijih,
zato pa njenega urednika Lor-
da Freakfruita 111 in njegovo
kohorto zvestih privržencev
bolj zanimajo bizarnosti.
Gre za takoimenovani zbi-
ralec novic, kjer so na enem
mestu naslovi in povezave na
novice, ki so med sabo vse-
binsko povezane. Takšnih
spletnih strani je tam zunaj
na tone, toda običajno se uk-
varjajo z resnimi novicami,
politiko, športom, kuUuro ali
z računalništvom, urednik
Lord pa je očitno nagnjen k
čudaškim in lahkotnim te-
mam. Povezave so urejene v
tabeli. V prvi koloni je vir no-
vic, v drugi datum in ura na-
stanka novice, v tretji pa iia-
slov. Dovolj enostavno in pre-
gledno.
Ob pisanju tega članka sem
prebral novico o prijetju pre-
metenega goljufa v Singapu-
ru, ki je svojega prijatelja pre-
pričal, da so se v dragoceni
nakit njegove žene naselili zli
duhovi ter hkrati ponudil ne-
sebično pomoč pri izganja-
nju demonov, če mu zlatni-
no in žlahtno kamenje pre-
pusti za nekaj časa. Oškodo-
vanec je prevaro spregledal
šele, ko mu goljuf tudi po
večkratnem prigovarjanju ni
vrnil nakita. No, ja.
Novice so res bizarne, še
posebej tista, po kateri naj
bi v neki romunski šoli pri
pouku biologije uporabljali
tudi skrbno konzerviran ske-
let bivšega ravnatelja, ki je
umrl nekje v petdesetih le-
tih prejšnjega stoletja. Dobri
prosvetnik je namreč v svoji
oporoki privolil v uporabo
svojih posmrtnih ostankov v
izobraževalne namene. Tak-
šnih in podobnih zgodb je še
več, moti pa me edino to, da
stran nima arhiva in da je na
voljo le petindvajset najbolj
svežih novic.
Za konec samo še zgodba,
ki je pritegnila mojo nede-
Ijeno pozornost. V Riu je na-
mreč policija prepovedala na-
povedane tridnevne orgije v
organizaciji Brazilskega klu-
ba hedonistov, na kateri se
je nameravalo sestati kar
1.500 nebrzdane spolnosti
željnih Brazilcev. Vendar to
organizatorjev ni odvrnilo od
prvotne namere. Zabavo so
prestavili za dva tedna, zgo-
dila pa se bo nekje na skri-
vaj. Ali kot je pred mnogimi
leti dejal moj vojaški kom-
panjon: »Kadar je festival, je
Festival«.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Zimski odpiralni čas
na Starem gradu
Obiskovalci celjskega Starega gradu bo-
do morali z oktobrom upoštevati nov od-
piralni čas grajskega objekta.
Ta bo oktobra odprt vsak dan od 9. do 19.
ure, od novembra do marca pa od 10. do 18.
ure. Grajska galerija in Hermanova krčma
bosta odprti oktobra od 10.do 18. ure. Od
novembra do marca pa bo galerija ob pone-
deljkih zaprta, sicer bo za obiskovalce od-
prta ob 10. do 16. ure. Hermanova krčma in
grajska informacijska pisarna pa bosta od
novembra do marca obratovali le ob sobo-
tah in nedeljah, prav tako med 10. in 16.
uro. Če bodo prihod najavile skupine, bosta
obe odprti tudi med tednom. Tudi v zim-
skem času bo celjski Turistično informacij-
ski center pripravljal strokovna vodstva po
gradu v slovenskem, angleškem, nemškem
in italijanskem jeziku, vendar jih je pred-
hodno potrebno najaviti.
Št. 39 - 27. september 2001
18
ŠPORT
Obrišite se pod nosom -
Pušnilc ostaja!
Velenjski niz v gosteh - Nesrečni Šmarčani, besni Prašnikar
Zadnji tekmi (pokalna
in DP) sta popolni uspeh
prinesli Rudarju, polovič-
nega Eri Šmartnemu in
nikakršnega CMC Publi-
kumu. Celjani so dožive-
li celo že četrti poraz v čr-
ni seriji, navzlic rezultat-
ski krizi pa na klopi os-
taja Marijan Pušnik, ki je
postal slovenska tarča šte-
vilka ena. Kdo in zakaj
bi ga želel spodnesti, pa
ostaja aktualno vpraša-
nje.
Pušnik (in vsi ob njemu)
so bili povsem jasni pred za-
četkom 1. lige: utrujeni smo
od Intertota, čeprav smo
marsičesa sposobni, a bo-
do mlade reprezentante iz-
črpavale dodatne obvezno-
sti, zato bo prišla kriza. Kot
da so slednje mnogi presh-
šali! Koroški strateg trdno
ostaja na čelu moštva, ki ga
vendarle gradi za naslednjo
sezono.
Primorje, Korotan,
Rudar, Maribor...
To so zadnji zmagovalci nad Celjani. Ne
moremo pa se znebiti občutka: v tej sezo-
ni v domači konkurenci nismo videli bolj-
še ekipe od Publikuma. Kaj šele pogum-
nejše, ali bolj napadalno usmerjene, ali
celo bolj nesrečne! Na zadnjih treh sreča-
njih je iz igre zadel le Aljoša Sivko, ki pa
se je zaradi neprimernega obnašanja (tu-
lil in mahal je proti trenerju) začasno po-
slovil od ekipe, saj je v disciplinskem po-
stopku. Njegovo izenačenje proti Rudarju
ni zadostovalo. V podaljšku zlatega gola
ni bilo, pač pa izključitve Petra Binkov-
skega ter Marka Križnika in Domna Berš-
njaka. Z bele točke so za Rudar zadeli Mi-
lan Boškovič, Roman Plesec in Niko Pod-
vinski, le Damjanu Jeseničniku je Alek-
sander Šeliga strel ubranil. Na drugi stra-
ni je Dino Lalič zadetek preprečil le Aljo-
ši Sivku, a sta Dragan Čadikovski in Al-
mir Sulejmanovič zadela okvir gola. Mrežo
je zatresel le Sebastjan Gobec. »Trije so
odklonili izvajanje enajstmetrovk. Psiho-
loško smo povsem odpovedali,« je bil ra-
zočaran trener Pušnik. Po porazu v DP z
Mariborčani pa je fante upravičeno poh-
valil za izjemno borbenost po razmoče-
nem igrišču. Izvedli so 15 strelov s kotov,
nasprotni gol pa je bil kot začaran, tudi po
zaslugi izjemno razpoloženega vratarja To-
maža Murka. Edini zadetek je dosegel De-
jan Djuranovič - po strelu, ki je bil us-
merjen proti Šeligi, je žogi usodno spre-
menil smer Gregor Helbl. Želel je le naj-
bolje...
Na Skalni kleti sledi Koper. Padla je pr-
va obljuba.«Zmagali bomo«, je besen kot
ris zatrjeval Sebastjan Gobec. Zaigral bo
20-letni Splitčan Marijan Budimir, ki ga
je Celju posodil Udinese. Zapolnil bo vr-
zel, kajti na »hlajenju« je Makedonec Ve-
liče Šumolikoski, ki se ne strinja s trener-
jevimi odločitvami.
Komaj so se obvladali
»Raztrgal ga bom. Ta ne bo več sodil v 1.
ligi,« je po tekmi rohnel Bojan Prašni-
kar. Besede so bile seveda namenjene glav-
nemu sodniku srečanja Marjanu Rajhu,
ki je domače oškodoval za nove točke v
državnem prvenstvu, za opravljeno delo
pa naj bi dobil najnižjo oceno. Razočara-
nje in jeza v domačem taboru sta bila to-
rej povsem razumljiva. Na novinarski kon-
ferenci je Prašnikar sicer bolj premišlje-
no izbiral besede, vendar mimo kritik nad
sojenjem vseeno ni mogel. »V tej tekmi smo
imeli poleg ekipe Primorja za nasprotni-
ka še človeka, ki je bistveno vplival na po-
tek srečanja. Zagotovo si ne zasluži, da sodi
v 1. ligi. Mislim, da bo moral hitro konča-
ti svojo pot.«
Neizprosni Prašnikar je še dolgo po tek-
mi čakal pred slačilnicami, verjetno je hotel
Marjanu Rajhu povedati kaj mu gre. »Svo-
jim igralcem ne morem ničesar zameriti,
pošteno so se borili in sreča^nje zelo dobro
odigrali, manjkal je samo zadetek, ki pa
ga lahko dosežeš ali iz igre ali prekinitve,
ampak mi ga iz prekinitve praktično ni-
smo mogli dati,« je še nadaljeval z očitki
Bojan Prašnikar, ki ga je prvi poraz Ere
pod njegovim vodstvom, predvsem zaradi
dogodkov, ki so krojili srečanje, močno
razočaral.
V ponedeljek je odstopil operativni di-
rektor NK Era Šmartno Alojz Podgoršek,
ki je v pismu, v katerem je oznanil odstop
od svoje funkcije, sodnike imenoval za te-
roriste. Glavni razlog njegovega odstopa
pa je nezadovoljstvo z delom Nogometne
zveze Slovenije, ki premalo pomaga manj-
šim klubom za razvoj nogometa, saj
stavlja nerealne predpise, ki samo ovii
napredek nogometa v Sloveniji. »Klub
v tej organizaciji nemočni in kaznov
za vsako nepravilnost, medtem pa in)
sodniki in delegati popolno podporo in;
čito NZS, « je dejal Podgoršek, ki se
pričakuje kazen.
Organizatorji so v slabem vremenu,
čas je namreč močno deževalo, uspeli f
dati 700 vstopnic ljubiteljem nogomei
Šmartnem. Žal so po izjemno dobri \
mi in odlični igri njihovih ljubljencevj
zorišče zapuščali sklonjenih glav, ne
teri pa tudi močno razburjeni. Šmarč
so jih sicer kar dvakrat razveselili z
detkom, oba pa je sodnik zaradi domn
nih prepovedanih položajev nerazum
vo razveljavil. Tudi v spornem trenutl
ko je v kazenskem prostoru Ajdovcev
del Jovica Vico, se je sodnik odloči
korist gostov in prekrška za enajstmetr
ko ni dosodil. Šmarčani so tako ostali b:
zadetka, na koncu pa tudi brez točke
domačem igrišču. Gol, ki je Primorjuj
nesel zmago, je bil namreč dosežen v
su, ko bi moralo biti tekme že zdavi
konec. Marjan Rajh je tako v trenutku]
stal najmanj zaželjena oseba v Šmartne
Primorcem pa je z njegovo pomočjo i
pelo maščevanje za pokalni poraz jul
letos, ko so jih Šmarčani izločili po st
Ijanju enajstmetrovk. V osmini finala
v sredo Šmarčani premagali še Domži
in se zasluženo uvrstili med osem mošl
v pokalu NZS.
Pred le 300 gledalci
Goričani so edini državni prvaki pol
Ljubljančanov in Mariborčanov, v devel
krogih pa so zbrali 3 točke. Proti Velei
čanom so si priigrali izjemne priložnos
a je trener Rudarja Vojislav Simeunoi
očitno rojen pod srečno zvezdo: »Niso 2
deli, mi pa. Igrali smo pametno, na ti
nutke smo se celo preveč povlekli na s\
jo polovico.« Sredino slavje po trilerju
Skalni kleti ni pustilo posledic (v celj
garderobi so uničili le vrata), znova obra
bno zastavljena taktika pa je dopuščala
rutu Arliču ogromno prostora v proti
padih. V soboto bo Rudar skušal proti J
ri izkoristiti možnost preboja na 4. ]
sto.
P. ŠAFR
D. ŠUST
foto: SHERPA, D,
Veselje knapov v celjski slačilnici.
Dragan Čadikovski med Križanom in Šarkezijem.
NA PIKI
Golgeter s srčno napake
Zgodba Boruta Arliča, na-
padalca velenjskega Rudar-
ja, je sila zanimiva. V te-
koči sezoni je že dosegel pet
golov, v prejšnji pa v dresu
Šmartnega 23, kar je bilo
največ v drugoligaški kon-
kurenci. Pri 27 letih blesti,
v nedeljo je z dvema pote-
zama odločil tekmo v Novi
Gorici. Vendar je bil Borut
že izgubljen za vrhunski
šport.
»Že pri 17 letih me je Dra-
go Kostanjšek uvrstil v prvo
ekipo Rudarja. Med kasnej-
šim študijem na Fakulteti za
šport sem nastopal za ljub-
ljansko Svobodo. Nenadne
težave s srcem so mi na neki
zasebni kliniki pojasnili ta-
kole: »Imaš okvaro srčne za-
klopke. Nemudoma moraš za
večno prekiniti z vrhunskim
športom!« Nasvet sem upo-
števal. Med 19 in 23 letom
sem igral mali nogomet na
Ptuju. Spoznal sem življenj-
sko sopotnico v Slovenski Bi-
strici, tamkajšnji klub pa me
je zvabil nazaj k velikemu no-
gometu. Prebili smo se v 3.
ligo, nakar je prišlo vabilo
Draga Kostanjška iz Šmart-
nega. Ker je vedel za »moje
srce«, mi je zagotovil pregled
pri kardiologu dr. Korošcu v
Murski Soboti. »Gre za 'le-
potno' napako, « mi je dejal.
Verjel sem mu, enkrat letno
obnavljava preglede.«
Fantastično! Spomladi pa
nova težava. Pred piko na
i za prvo ligo, si prejel ru-
meni karton v predzadnjem
krogu pri Brdih...
»Prepričan sem bil, da je
četrti, in da nimam pravice
nastopa proti Dravinji v
Šmartnem. Potrebovali smo
zmago. Med četrtkovim tre-
ningom sem bil odsoten, pa
me pokliče g. Polak: »Lahko
igraš!« Očitno mi na sreča-
nju s Pohorjem v 1. krogu kar-
tona niso vpisali. Vse se je
srečno izšlo.«
Vrnil si se v zeleno-črni
dres, v klub, kjer je pred-
sednik oče Herman.
_bblmel sem več ponudb,
pomagal mi je menedžer To-
ne Hrovatič. Ni mi bilo do
selitve, zato sem izbral Ru-
dar. Morda bomo skočili še
na kakšno mesto višje po les-
tvici. Podaja Plescu? Ko sem
začel preigravati, je zakričal,
in asistenca mi je nato usp
la. Ne bi vedel, kdo me
zrušil za enajstmetrovko"
Je bil pokalni obračun
Celju nenavaden?
»Zagotovo. Dveh stvari šei
sem videl. Vidovič je zgre
nemogoče, a se tudi to doi
ja. Potem pa enajstmetrovk
za domače. Ne bi želel korn^
tirati sodniške odločitve,
dar kar nisem mogel verj^
ko je pokazal na belo točl^^
DEAN ŠUSTJ
foto: GREGOR KA^^
Borut Ariič
Št. 39 - 27. september 2001
ŠPORT
19
Nižji proračun -
boljši rezultati?
edsedniško funkcijo KK Pivovarna Laško tudi uradno prevzel Boško Šrot-
Cilji podobni lanskim
^Laškem je pred začetkom
tekmovalne sezone priš-
lo korenitih sprememb ne
po v igralskem in strokov-
m kadru, pač pa tudi na
višjih položajih. Potem ko
sedaj že bivši predsednik
Je Sadar zaradi velikih ob-
Diosti v pivovarni zapustil
Jilno vlogo v klubu, je na
govo mesto sedel nekda-
podpredsednik Boško Šrot,
ebil s klubskim delom sez-
ajen že prej, tako da kak-
ih bistvenih sprememb v
nem delovanju ne gre pri-
kovati.
Cilji kluba so podobni lan-
Bi, kar pomeni, da v DP pri-
kujemo uvrstitev med štiri
jboljše, v Jadranski ligi naj
bili nekje v zlati sredini,
Edtem ko si bomo cilje v Ko-
fevem pokalu zastavljali
roti glede na nastalo situa-
0. Imamo kar precej spre-
njeno igralsko zasedbo, no-
je tudi strokovno vodstvo,
leg tega pa velja omeniti tu-
dodatne spremembe v sa-
upravi kluba ter nekoliko
nižji proračun,« je dejal Boš-
ko Šrot in zaradi pomembne-
ga sestanka na delovnem me-
stu zapustil tiskovno konferen-
co. Besedo je prevzel predsed-
nik upravnega odbora Miro
Firm: »Upamo, da bomo za po-
trebe članskega moštva pora-
bili okrog 150 milijonov to-
larjev, kar bi pomenilo zniža-
nje proračuna za približno 15
odstotkov. Toda to ne pome-
ni, da bodo rezultati slabši. Pri-
stop igralcev do dela ter igre v
zadnjem obdobju dajejo do-
ločeno upanje v boljše rezul-
tate. Od naše mlade ekipe pri-
čakujemo, da si bo nabirala
izkušnje in tvorila novo okostje
moštva.«
Uprava si bo prizadevala za
vrnitev gledalcev v dvorano Tri
lilije, ki je v pretekli sezoni
delovala precej otožno. Enot-
na cena vstopnic za vse tekme
Pivovarne Laško bo le 500 SIT,
za letno vstopnico pa bo po-
trebno odšteti 8 tisoč tolarjev,
kar je zares zanemarljiva ce-
na, če upoštevamo, da bodo v
Laškem gostovala najboljša
moštva iz bivše države, mo-
žen pa bo tudi ogled tekem DP
in Koračevega pokala.
Laščani bodo najverjetneje
Adnana Bajramoviča poso-
dili- zanj se zanimajo v Zagor-
ju, Šentjurju, Šoštanju in Kra-
nju. Mladi Fuad Memčič os-
taja, Jernej Tilinger je poso-
jen Rudarju, Vladimir Popo-
vič pa Elektri. Velik napredek
je pokazal Fahrudin Djulovi-
č in si prigaral večjo minuta-
žo.
Trener Predrag Kruščič bi
si želel videti v moštvu še kak-
šnega tujca: »Vse je seveda po-
vezano s financami. Pričaku-
jem, da bomo tudi ta problem,
ki sem ga vajen že iz prejšnjih
klubov, čimprej rešili. S pred-
stavami v pripravljalnem ob-
dobju nisem povsem zadovo-
ljen, saj je naša ekipa sposob-
na prikazati več. Prave zmož-
nosti ekipe bodo pravzaprav
znane šele sredi tekmovanja,
trenutno jih ne poznamo. Moš-
tvo je mlado, z nekaj izkuše-
nimi igralci kot so Vujčič, Le-
rič, Duščak in Jurak, toda pre-
pričan sem, da lahko že v uvod-
nih obračunih pokažemo všeč-
no igro, ki bo vrnila gledalce
v našo dvorano.«
Novi kapetan Goran Jurak
je obljubil borbenost, o vred-
nosti ekipe pa še ni želel go-
voriti. Laščani bodo večino sre-
čanj z izjemo tistih, ki jih bo
neposredno prenašala TV Slo-
venija, odigrali tako kot sobot-
no s Slovanom z začetkom ob
20. uri.
DEJAN OBREZ
Vodilni mož laškega kluba
Boško Šrot.
Matančni Pinterjev
samostrel
^ Logarski dolini se je v soboto s finalnimi obračuni
^jučilo štiridnevno evropsko lokostrelsko prvenstvo.
.^seh 211 tekmovalcev iz 9 držav je bilo s pogoji tekmova-
la izredno zadovoljnih. Svoje puščice so usmerjali na tar-
^ ^ obliki živali v naravni velikosti. Najboljši rezultat je
Janko Pinter iz LK Indiana, ki je postal evropski
'^sk s samostrelom v članski kategoriji. Roman Zupane
Me bil v sobotnem finalu četrti s tradicionalnim dolgim
•^om med veterani.	P.Š.
Roman Zupane med pripravami na strel.
Prenova stadiona
v Žalcu
Prejšnji teden so se pri-
čela dela pri prenovi atlet-
skega stadiona v Žalcu, kar
je še posebej razveselilo čla-
ne pred kratkim ustanov-
ljenega Atletskega kluba
Žalec, ki je sedaj tudi član
Atletske zveze Slovenije.
Po besedah predsednika AK
Žalec Adija Vidmajerja bo ob-
nova stadiona temeljita, lo-
tili se bodo drenažnega, vo-
dovodnega in elektro siste-
ma. Vse atletske naprave bo-
do oblikovali po olimpijskih
normativih, tako da bo za tek
na 100 metrov osem stez, na
400 metrov šest stez, na sta-
dionu pa bodo tudi skakalna
mesta za višino (tudi s pali-
co) in daljino, metališča za
kroglo, kopje, disk in kladi-
vo. Vidmajer je še posebej po-
nosen na tartansko prevleko
za vse steze.
S to pridobitvijo v Žalcu
je AK Žalec sprejel program-
ske smernice za leto 2001 in
2002, kar kaže na izredno za-
nimanje za atletsko šolo, ki
se bo pričela že prihodnji me-
sec. Posodobljeni stadion, ki
ga prenavlja gradbeno pod-
jetje Ceste mostovi Celje, bo
precej pripomoglo k razvo-
ju atletike v Spodnji in Zgor-
nji Savinjski dolini. Dela bo-
do predvidoma stala okrog
95 milijonov tolarjev.
T. TAVČAR
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK 28.9.
MALI NOGOMET
1. SL, 2. krog: Beton MTO
- Dobovec (21), Napoli In-
telsat - Nazarje (19.30)
SOBOTA 29.9.
NOGOMET
1. SNL, 10. krog, Velenje:
Rudar - Mura (18).
3. SNL- sever, 8. krog: In-
de Vransko - Gerečja vas, Bi-
strica - Šmarje pri Jelšah, Us-
njar Šoštanj - Pobrežje Gra-
diš, Paloma - Zreče, Mons
Claudius - Kozjak Radlje
(16.30)
MNZ Celje, 4. krog: Kovi-
nar - Oplotnica, Posavje Bre-
žice - Vojnik, Kozje - Šentjur
2001 (16.30).
KOŠARICA
Liga dobrodošlice, 1.
krog, Zagreb: Croatia - Mer-
kur Celje (20)
NEDEUA,30.9.
NOGOMET
1.	SNL, 10. krog, Prevalje:
Korotan - Era Šmartno, Ce-
lje: CMC Publikum - Koper
(16.30).
2.	SNL, 9. krog, Hrpelje:
Jadran Šepič - Dravinja
(15.30).
PANORAMA
NOGOMET
Pokal NZS
Osmina finala: CMC Pub-
likum - Rudar 2:4 (0:0, 1:1);
Sivko (94); Dedič (86); Dom-
žale - Era Šmartno 0:2 (0:1);
Vico (32, 66), Šmarje pri Jel-
šah - Maribor Pivovarna Laš-
ko 0:6 (0:4); Balajič (3),
Mauher (38 avt.), Pekič (41,
55), Sztipanovics (44), Seš-
lar (57, 11- m).
1.SNL
9. krog: CMC Publikum -
Maribor Pivovarna Laško 0:1
(0:1); Djuranovič (10), Era
Šmartno-Primorje 0:1 (0:0);
Žniderčič (94), Hit Gorica -
Rudar 0:2 (0:l);Plesec (27),
Spasojevič (83,11- m) .Vrstni
red: Primorje, Maribor Pivo-
varna Laško 19, Koper 18,
Olimpija 15, Rudar 14, Era
Šmartno 12, Mura 12, CMC
Publikum 11, Korotan 9, Tri-
glav 8, Domžale 6, Gorica 3.
2. SNL
8. krog: Dravinja - Ljub-
ljana 0:0. Vrstni red: Dravo-
grad 22, Zagorje 19, Alumi-
nij 16, Ivančna Gorica 15,
Ljubljana 14, Železničar, Ja-
dran 13, Nafta 12, Dravinja
11, Bela Krajina 10, Feroterm
Lenterm, Tabor 7, Goriška br-
da, Bakovci 6, Drava 5, Elan
3.
3. SNL- sever
7. krog: Hajdina - Inde
Vransko 2:1 (0:0), Krško Po-
savje - Mons Claudius 1:2
(0:1), Zreče - Usnjar Šoštanj
2:1 (1:0), Šmarje pri Jelšah
-	Gerečja vas 2:2 (1:0). Vrst-
ni red: Mons Claudius 21,
Kozjak, Stojnci 16, Krško 15,
Vransko, Hajdina, Malečnik
10, Gerečja vas 8, Pobrežje,
Šmarje pri Jelšah 7, Paloma,
Zreče 6, Usnjar 5, Bistrica 4.
MNZ Celje
4. krog: Šentjur 2001 - Po-
savje Brežice 0:0, Vojnik - Ko-
vinar 3:1, Oplotnica - Laško
5:2. Vrstni red: Posavje Bre-
žice, Laško 7, Kozje 4, Op-
lotnica, Kovinar, Vojnik 3,
Šentjur 2001 1.
MAU NOGOMET
iiiii mm —i'i im—il
1. slovenska liga, 1. krog:
Dobovec - Beton Lucija 1:1;
Svetelšek, Nazarje - Sevnica
0:6.
1. celjska liga, 18. krog:
Klateži - Sun 6:5, Romida -
Cetis Prijatelji 6:1, Skavti Po-
licija - Šmartno 3:2, Cosmos
-	Robokom 3:7, Maček tisk -
Pelikan 1:4, Celjski grof - Vef-
lon 1:4. Vrstni red: Pelikan
40, Veflon 39, Cosmos 36,
Šmartno 26, Robokom, Celj-
ski grof, Cetis Prijatelji, Kla-
teži 22, Maček tisk 21, Skav-
ti Policija 17, Romida 12, Sun
9.
Občinska liga Štore, 17.
krog: lnexa - Gadi 4:0, Pečovje
-	Kovinar 8:4, Sv. Lovrenc -
Gamsi 1:0, Kanarčki - Sokoli
1:3, Laška vas - Lipa 2:3, Voc
-	Mladi knapi 9:2. Vrstni red:
Pečovje, Lipa 44, Laška vas
39, Sokoli 38, Inexa 34, Sv.
Lovrenc 24, Kovinar, Gadi 19,
Gamsi 15, Voc 14, Kanarčki
9, Mladi knapi 0.
NA KRATKO
Slovenska Bistrica: Najus-
pešnejši klub na mladinskem
državnem prvenstvu v j udu
je bil celjski Sankaku, ki je
osvojil kar štiri prva mesta.
Prvaki so postali Igor Trbovc,
Matejka Dragšič, Petra Na-
reks in Lucija Polauder, sre-
brni medalji pa sta osvojila
Nives Pere in Beno Lah. Mla-
dinska državna prvaka sta po-
stala tudi člana celjskega klu-
ba Ivo Reya Matjaž Ceraj in
Primož Ferjan, tretja mesta
pa so osvojili Miha Pečovnik,
Borut Lakner in Edis Imamo-
vič.
Rennes: Ekipa celjskega
Kladivarja Cetisa je sodelo-
vala na tekmovanju mladin-
skih atletskih prvakov v sku-
pini B evropskega pokala. Ce-
Ijanke so v konkurenci osmih
klubskih prvakov osvojile 1.
mesto. Posamične zmage so
dosegle: Marina Tomič (100
m ovire). Maja Nose (200
m), štafeta 4x100 m, Petra
Novak (met kopja) in Živa
Majcen (met diska). S tem
uspehom so si Celjanke pri-
borile nastopanje v skupini
A evropskega pokala. J.K.
Laško, Hrpelje: Rokome-
taši Celja Pivovarne Laško so
na 1. tekmi v popolni sestavi
v Treh lilijah premagali ju-
goslovanskega prvaka Lovče-
na s 25:21. Minuh konec ted-
na pa so Celjani sodelovali
tudi na Škerjančevem memo-
rialu. V predtekmovanju so
visoko premagali Izolo in Piv-
ko Perutninarstvo, v finalu pa
so s kar 41:25 nadigrali tr-
žaškega Generalija. Aleš Pa-
jovič je bil izbran za najbolj-
šega igralca turnirja.
Gorišnica, Velenje: Roko-
metaši Gorenja so na turnirji
v Gorišnici v finalu izgubili
s Preventomz29:23. Velenj-
čani pa so s 27:23 izgubili
tudi prijateljsko srečanje v
domači dvorani z jugoslo-
vanskim prvakom Lovče-
nom.
Laško: V nedeljo bo v Šen-
trupertu nad Laškim otvori-
tev 800 m dolge motokros
proge Mačkovec, na kateri naj
bi se v prihodnje odvijali
predvsem treningi, enkrat let-
no pa bi pripravili državno
tekmo za pokal Šentruperta.
Otvoritvena tekma društev iz
Slovenije v članski kategori-
ji se bo začela ob 14h, prija-
ve pa so možne do 12h.
Vojnik: Društvo za karate
Celje bo pripravilo 9. spomin-
ski turnir Zdravka Pavlije in
Petra Paveliča. Začel se bo v
nedeljo ob 10. uri.
Celje: Mestni derbi roko-
metašic PUV Nivoja in Ce-
leie je pripadel slednjim, ki
so slavile z 39:23. Najbolj-
še strelke pri zmagovalkah
so bile Martina Strmšek 9 ter
Anja Koren in Tina Sotler po
7 golov, pri poraženkah, ki
so povečini še osnovnošol-
ke, pa sta se izkazali Nuša
Skutnik 7 in Nina Tomič 5
golov. Vodstvo Celeie se je
pritožilo RZS, saj meni, da
so tudi Nivojeve igralke nje-
gove.
P.Š.
Št. 39 - 27. september 2001
20
I NASI KRAJI IN LJUDJE
Neusmiljene noge
zibiških deklin
Uradni začetek trgatve ni bil brez vode - Slovesna
prisega degustatorjev
»Le kaj bi vinogradniki
brez pivcev? Imamo dobro
vino, zato ga radi pijemo,«
je začel povezovalec prire-
ditve Trgatev 2001, Igor Hab-
jan. In vinu letnika 2001 se
dobro piše, je med drugim
povedala strokovnjakinja,
Tadeja Vodovnik iz Mari-
bora.
Uradni začetek letošnje tr-
gatve, ki ga je v nedeljo pri-
pravilo Društvo vinogradni-
kov in kletarjev Trta iz Šmar-
ja pri Jelšah, je bil na Sedovš-
ki domačiji v Strtenici. Kme-
tija s sedmimi poslopji je iz-
jemni kulturni spomenik, na
tromeji krajevnih skupnosti
Šmarje pri Jelšah, Zibika in
Sveti Štefan. Obnova se je žal
začasno ustavila, saj kultur-
no ministrstvo zanjo letos ni
imelo dovolj posluha.
Kljub deževnemu vreme-
nu je prišlo razmeroma veli-
ko obiskovalcev, med njimi
številni vinogradniki. Prire-
ditev je bila pod kozolcem,
nekateri pa so vztrajali celo
na prostem, pod dežnikom.
Zato je bilo potrebne veliko
dobre volje, za katero sta po-
sebej skrbela povezovalec
Habjan in župan Jože Čakš,
ki mu je letos pripadla čast
gospodarja vinogradniške do-
mačije. Župan, oblečen kot
kmečki gospodar, je govoril
v čisti šmarski »šprahi«, ta-
ko kot Mekekov Pepi iz Oreh-
ka. Takšno je bilo nekoč nje-
govo domače, hišno ime.
Tako je med dežjem, sku-
paj s pomočniki, ki so nosih
brente, odšel v mokri vino-
grad, kjer so odrezali prve
grozde. Trgatev med dežjem
ni v navadi, pa nič hudega,
saj se zgodi, da kakšen posa-
meznik doda vinu vodo, so
se šalili in kljub moči nad-
vse zabavali. Prinešeno grozd-
je so nato dekleta po staro-
davni navadi (iz časa ko še
ni bilo vinskih »preš«) pred
obiskovalci teptala v velikem
škafu.
Letos so se žrtvovala dekle-
ta iz Zibike, ki jim je kava-
lirski župan pred opravilom
pomagal umiti noge. Kje ima-
jo lepše noge, v Zibiki ali v
Mestinju, od koder so bila de-
kleta na lanski prireditvi, je
zanimalo zbrane. K dobri vo-
lji so prispevali med drugim
pevski zbor vinogradniškega
društva Trta in Štefanski fantje
iz Svetega Štefana ter Druš-
tvo kmetic Ajda, ki je pripra-
vilo vse mogoče dobrote.
Zaključili so z zelo resnim
delom Trgatve 2001, s slove-
sno prisego novih vinskih po-
kuševalcev, ki jo je vodila Ta-
deja Vodovnik. V okviru
šmarskega vinogradniškega
društva so namreč opravili
60-urni tečaj osnov pokušnje
in ocenjevanja vina ter zanj
prejeli diplome. Šmarčani so
ga pripravili kot drugi v Slo-
veniji (za Rogaško Slatino),
saj gre za novost mariborske-
ga kmetijskega zavoda. Zato
so bili med tečajniki tudi vi-
nogradniki iz drugih obsj
teljskih občin, iz mariborsl
regije ter iz Dolenjske.
Pri vsem skupaj je Vodd
nikova posebej opozorila J
kakovost vin šmarsko-vi
štanj skega okoliša, ki se v n
čemer več ne razlikujejo o
najboljših v Sloveniji.
BRANE JERANK
Za stiskanje grozdja na starodavni način so se žrtvovala dekleta iz Zibike. Pred takšnim opravilom siji
treba umiti noge, pri čemer jim je pomagal kavalirski župan.
Prvi uradno odtrgani grozdi na Šmarskem, v dežju. Trgatev v mokrem ni
v navadi, pa nič hudega. Saj se zgodi, da tudi kakšen vinogradnik doda
vinu vodo. so se šalili.
Št. 39 - 27. september 2001
KRONIKA S CELJSKEGA
21
Gor in dol po vinsici cesti
V teh dneh je posebno živahno na novi vinski cesti - Pojoča družina državnega sekretarja - Američani in Japonci
na kmetijah nove vinske ceste - Z vinske ceste izvira precej znanih ljudi
v teh dneh je najbolj ži-
vahno na najbolj odmak-
njenih poteh. Ne kjerkoli,
ač pa tam, kjer je veliko
inogradov. To velja še po-
sebej za pred kratkim od-
irti del Šmarsko-virštanj-
ke vinske turistične ceste,
la območju občine Šmarje
d Jelšah.
Tam so zanimive turistične
metije, gostinci ter ponudniki
ina in kmetijskih pridelkov,
ted turističnimi kmetijami
lOve vinske ceste se je začela
ired desetletjem kot prva uve-
avljati Bizjakova, med Zibi-
;o in Tinsldm. Za kmetijo v
Irehovcu s štiri tisoč trsi skr-
lita Ida in Alojz Bizjak, ki
ta se povsem posvetila kme-
ijstvu in kmečkemu turizmu,
adnja leta ima družina še no-
itvene zmogljivosti, kjer je
logoče srečati počitnikarje iz
vseh mogočih držav, vse do Bel-
gije, Francije in Japonske. Pri
delu jima pomagajo otroci in
njihove družine (hči Jožica
Fajs je pevka Ansambla Stan-
b Fajsa, kjer igra zet Miran
Muršič, zet Franci Cepin pa
nastopa z ansamblom Lari fa-
ri).
Bizjakovi so že dolgo zna-
ni kot pojoča družina ter so
med drugim nastopili na sre-
čanju v Andražu nad Polze-
lo. Tam se jim je pridružil gos-
podarjev brat Stane Bizjak
(državni sekretar ministrstva
za turizem), ki je bil doma
na tej znani kmetiji. Stane Biz-
pk živi v Celju ter ima na rod-
ni kmetiji svoje počitniško do-
movanje in trse.
Na pobočju Tinskega, prav
tako v zaselku Orehovec, sta
približno v istem času zače-
la z izletniškim turizmom
Andrej in Marija Založnik.
Kmetija obsega 18 hektarjev
ter blizu 12 tisoč trsov, zato
sta se Založnikova povsem
posvetila kmetijstvu in
kmečkemu turizmu. Njihov
dom je v bližini znamenitih
cerkva na Tinskem, kjer se
lahko med drugim ponaša-
jo s kamnitim celjskim gr-
bom. Vinski kraj je že sto-
letja uveljavljeno romarsko
središče, Andrej pa zadnja
leta ključar znamenitih cerk-
va. Še ena zanimivost: na dre-
vesu ob cerkvi lepo uspeva-
jo fige.
Posebnost Založnikove hi-
še je rodovnik, obešen v je-
dilnici, ki sega v leto 1630.
Zanimivo je, da se pri hiši
vse od takrat neprekinjeno pi-
šejo Založnik. Med znanimi
ljudmi iz Založnikovega do-
ma sta bili južnoameriška mi-
sijonarka Neža-Sulficija Za-
ložnik (umrla v najjužnej-
šem mestu sveta, v Punta Are-
nasu v Čilu) ter pesnica in av-
torica knjige Večerne misli
Jožefa Kovačič (roj. Založ-
nik).
Pred nekaj leti so začeli s
izletniško turistično kmeti-
jo Jezovškovi iz Šentvida pri
Grobelnem, iz Spodnjih
Selc. Ivan in Dragica Jezov-
šek (nekoč je delala kot ku-
harica v celjski veleblagov-
nici T) sta se povsem posve-
tila trinajst hektarjev veliki
kmetiji in kmečkemu turiz-
mu. Pri hiši imajo blizu šest
tisoč trsov, vino stekleniči-
jo že eno desetletje. Pred ne-
kaj dnevi so imeli doma ve-
liko Jezovškovo rodbinsko
srečanje, s približno stoti-
mi povabljenci. Med povab-
ljenimi bližnjimi in daljni-
mi sorodniki so bili šmar-
ski župan Jože Čakš, direk-
tor zdravstvenega doma dr.
Janko Čakš, direktor Kor-
sa Igor Gobec...
Številni obiskovalci vinske
ceste se ustavljajo tudi na uve-
Ijavljeni izletniški kmetiji
Smoletova gorca na Sladki
Gori ter kmetiji odprtih vrat
Račko v Grobelcah, nedaleč
od Slivniškega jezera.
Pilot na
vinsici cesti
Del vinske ceste v občini
Šmarje pri Jelšah sega v ob-
čini Šentjur in Slovenska Bi-
strica. Med najbolj znanimi
izletniškimi kmetijami je Zo-
rinova v Lovniku pri Pečici,
ki obsega vinograde na dveh
vinskih cestah, v dveh vino-
rodnih okoliših ter v treh ob-
činah. Anica in Valter Zo-
rin sta med najboljšimi slo-
venskimi vinogradniki, saj sta
prejela na zadnjem ocenje-
vanju v Gornji Radgoni med
vsemi največ medalj (kar 15
zlatih in 2 srebrni). Prejšnji
teden je imela Zorinova kme-
tija na celjskem sejmu dve
lastni predstavitvi, z razstav-
ljenimi znaki kakovosti, rad-
gonskimi medaljami in zla-
timi ključi.
Pri Zorinovih, ki imajo kar
trideset tisoč trsov, traja tr-
gatev več mesecev. Na pred-
božični večer trgajo ob ba-
klah vino svete noči, na Pre-
šernov dan, ko praznuje rojst-
ni dan tudi gospodar, pa Pre-
šernovo vino. Njihovo vino
strežejo na slovenskem vele-
poslaništvu na Švedskem ter
v slovenskih ministrstvih, z
njim so pred kratkim postre-
gli predsedniku države Mi-
lanu Kučanu.
Na meji med šmarsko in
šentjursko občino, v Okro-
gu pri Ponikvi pri Grobel-
nem, je turistična kmetija
Zdolšek. Milenka in Martin
Zdolšek, ki delata na 40 hek-
tarjev veliki kmetiji, sta za-
čela pred tremi leti z noči-
tvenimi zmogljivostmi, pred
letom dni pa še z izletniškim
kmečkim turizmom, za
manjše skupine. Med Zdolš-
kovimi počitnikarji so gosti
iz različnih evropskih držav
ter pilotska družina iz ZDA.
Njihova domačija je iz dav-
nega leta 1824, zato je bila
letos vključena v slovenski
projekt kmetij s tradicijo.
Ždolškov hektar vinogra-
da je v bližini šmarskega dvor-
ca Jelšingrad, ki je pri nas edi-
ni v orientalskem slogu. Na
trgatve in druga družinska
srečanja Zdolškovih prihaja
iz Maribora pomembni slo-
venski ekonomist dr. Tine
Lah, ki je odrasel na Zdolš-
kovi kmetiji. Pobudnik us-
tanovitve ter soustanovitelj
mariborske ekonomsko-po-
slovne fakultete in univerze,
je v zadnjih letih med dru-
gim napisal knjigo spominov,
z Zdolškovo domačijo na na-
slovnici.
Edina
vinogradnica
Ob vinsko turistični cesti
sta tudi dva kmečka vinoto-
ča, Čebularjev v Sladki Gori
ter Mužerlinova Sedovška do-
mačija v Strtenici. Sedovška
domačija, ki je prišla v last
Jožeta Mužerlina je kultur-
ni spomenik, za katerega pra-
vijo poznavalci, da mu v Slo-
veniji ni para. V idiličnem za-
kotju med Šmarjem pri Jel-
šah, Zibiko in Svetim Štefa-
nom se je ohranilo kar sedem
imenitnih objektov, med nji-
mi nekdanja gostilna in tra-
fika, zidana hiša s črno ku-
hinjo, obnovljeno gospodar-
sko poslopje z novo namem-
bnostjo ter domačija. Izjem-
ni spomenik obnavljajo last-
nik, občina in država.
Poleg vinotočev so na ce-
sti različni gostinski objek-
ti ter blizu dvajset prodajal-
cev vina in kmetijskih pri-
delkov. Med ponudniki vi-
na (ter domačega jabolčne-
ga kisa) je treba posebej opo-
zoriti na edino vinogradni-
co, na Marjano Žogan iz
Bodrišne Vasi pri Šentvidu
pri Grobelnem. Ekonomist-
ka vodi trinajst hektarjev ve-
liko kmetijo zadnjih pet let.
V dveh vinogradih, skupaj z
letos na novo zasajenim,
imajo Žoganovi pet tisoč tr-
sov za bela in rdeča vina. Vi-
no, ki si je že prislužilo rad-
gonsko zlato, sami stekleni-
čijo, znani so prav tako po
pozni trgatvi. Na trgatve rad
prihaja tudi vinogradničin
bratranec dr. Milan Pogač-
nik (dekan ljubljanske ve-
terinarske fakultete), saj je
bila pri Žoganu doma nje-
gova mama.
Pri delu ji veliko poma-
gajo mama ter nečaka, di-
jak srednje kmetijske šole
in študentka pedagogike ter
drugi sorodniki in prijate-
lji. Marjana Žogah, ki dela
v šmarski upravni enoti (na
področju vojnih invalidov
in žrtev vojnega nasilja), po-
je v prostem času pri šrnar-
ski Freyi. V odlični vokal-
ni skupini (vodi jo prof. Mi-
haela Pihler) se že lahko
ponašajo z bronom z držav-
nega tekmovanja ter zgoš-
čenko.
Med ponudniki vina je
prav tako domačija Planinš-
kovih v Vršni vasi pri Zibi-
ki, kjer so bili nekoč v zi-
danici udeleženci evropske
škofovske konference v Ce-
lju (pri Planinšku je bil do-
ma predsednik 150 let sta-
re Mohorjeve družbe in di-
rektor Doma sv. Jožefa Jo-
že Planinšek, do nedavne-
ga predstojnik slovenskih
misijonarjev). Z domačije
Zlatolasovih na vinski ce-
sti v Zibiški vasi pa je do-
ma Lojze Zlatolas, profe-
sor fizike na celjski L gim-
naziji, ki ima v bližini svoj
vinograd (skupaj s soprogo,
profesorico zgodovine Maj-
do Zlatolas).
Med ponudniki je prav ta-
ko domačija Franca Namur-
ša v Spodnjem Tinskem, čla-
na upravnega odbora Kme-
tijsko gozdarske zbornice
Slovenije ter občinskega svet-
nika. Namurševo vino je bi-
lo na tajnem izboru že dru-
go leto zapored izbrano za
protokolarno županovo vino.
Z njim se seznam številnih
zanimivih ljudi z vinske ce-
ste seveda ne konča.
BRANE JERANKO
Alojz Bizjak je bil na vinski cesti prvi.
Jože Mužerlln, lastnik Izjemnega spomenika.
Andrej Založnik. Tako se pišejo že štiri stoletja.
Marjana Žogan, edina vinogradnica.
Št. 39 - 27. september 2001
22
NASI KRAJI IN LJUDJE - KRONIKA
Novogradnja na pogorišču
Ko so v nedeljo, 19. avgusta, ognjeni zublji uničili gospodarsko poslopje Bračičevih
na Janškovem selu pri Vinski Gori, so bili domači obupani. Kljub hitri pomoči števil-
nih gasilskih društev so rešili le živino in nekaj orodja ter pred ognjem uspeli obvaro-
vati stanovanjsko hišo.
Ponovno se je izkazala izredna solidarnost domačinov. Krajevna skupnost je pod vods-
tvom Franca Severja in z velikim razumevanjem domačinov priskočila na pomoč. Pogore-
lim so pomagali z gradbenim materialom, delom in z denarjem, pa tudi pri pridobivanju
potrebnih soglasij za nadomestno gradnjo. Stanko Bračič, upokojeni rudar, ne more preh-
valiti sokrajanov in drugih, ki so novo gospodarsko poslopje sezidali v rekordnem času.
Računajo, da bodo objekt končali v kratkem in da bo živina prej kot v dveh mesecih spet
pod domačo streho.	LOJZE'OJSTERŠEK
Gasilcev ne bo zmanjkalo
Sobota na poligonu v Ločici in nedelja v
Velenju sta dokazovali, da gasilske vrste
še dolgo ne bodo prazne.
V Ločici so se na regijskem tekmovanju
pomerile mladinske in pionirske ekipe,
v Velenju pa članske in veteranske deseti-
ne. Povsod so tekmovali najboljši iz ga-
silskih zvez Spodnje in Zgornje Savinj-
ske ter Šaleške doline in preboldske ga-
silske zveze.
Med pionirkami so se najbolje odrezale
ekipe PGD Andraž, Topolšica in Loke; med
pionirji pa ekipe PGD Andraž, Rečica ob Sa-
vinji in Pobrežje. V mladinskih vrstah so bi-
le najboljše članice PGD Grajska vas, Šen-
tilj ter Gaberke; med mladinci pa PGD Graj-
ska vas, Gomilsko in Andraž. Na nedeljskem
tekmovanju so med članicami A slavile eki-
pe PGD Andraž, Topolšica in Rečica ob Sa-
vinji, pri članih B pa je bil vrstni red PGD
Andraž, Letuš in Pobrežje. Pri članicah B so
zmagovalke gasilke iz PGD Velika Pirešica,
sledijo Škale in Topolšica, pri članih B pa
PGD Zabukovica, Šalek in Rečica ob Savi-
nji. Med veterani so slavili PGD Matke, Ška-
le in Bevče, pri veterankah pa PGD Šmartno
ob Paki, Gaberke in Bevče.
US
Prva pomoč na preizkušnji
Minulo soboto je v Šmar-
ju pri Jelšah potekalo regij-
sko preverjanje ekip prve po-
moči Civilne zaščite in Rde-
čega križa, ki sta ga pripra-
vila Uprava za obrambo Ce-
lje in Medobčinski svet Rde-
čega križa celjske regije z go-
stitelji iz Šmarja.
Preverjanja se je udeležilo
osem ekip iz celjske in dve
ekipi iz zasavske regije. Če-
prav število prijavljenih in so-
delujočih ekip že kaže na iz-
boljšanje stanja na tem po-
dročju, nekatere občine s Celj-
skega na tekmovanju niso so-
delovale niti z eno samo eki-
po.
Po besedah primarija dr.
Milana Žuntarja, člana or-
ganizacijskega odbora, so eki-
pe pokazale dobre rezultate
v znanju iz prve pomoči, še
zlasti zato, ker se jih je polo-
vica prvič soočala z realistič-
no predstavitvijo poškodo-
vancev in nesreče.
Največje število točk je do-
segla ekipa Gorenja iz Vele-
nja, druga je bila ekipa do-
mačinov iz Šmarja pri Jelšah,
tretja pa ekipa iz občine Laš-
ko, ki je sicer tudi edina so-
delovala s kar tremi ekipa-
mi. Prvouvrščena ekipa se bo
udeležila državnega prever-
janja ekip, ki bo 6. oktobra
na Igu. VLADO MAROT
Ena od ekip pri nudenju prve pomoči poškodovancu.
Solze za
Natašo
Kam je odšla dvajsetletna Nataša Jelenčič iz Liboj?
Prejšnji torek, nekaj mi-
nut pred triindvajseto. Je-
lenčičevim iz Liboj se slika
tistega, kar se je odvijalo ta-
krat pri njih doma, vedno
znova zavrti pred očmi. Ved-
no znova. Takrat je namreč
njihova dvajsetletna hči Na-
taša odšla. Kam? Nihče ne
ve...
»S soprogo sva se ravno ta-
krat nekoliko sporekla, Na-
taša je bila že v svoji. sobi.
Naenkrat je prišla ven oble-
čena in rekla, naj neham...
da gre...« nam je v šoku že
minuli teden povedal Nata-
šin oče Dušan Jelenčič. Ker
ni bilo v njeni navadi, da bi
odhajala tako pozno ven, se
je njena mama Marija le ne-
kaj minut zatem odpravila za
njo z osebnim avtomobilom,
a je ni našla nikjer...
Nataša se v Liboje do jutra
ni vrnila, zato sta se starša
odpravila na policijsko po-
stajo v Žalcu in povedala svojo
zgodbo. Policisti jima takrat
niso mogli veliko pomagati,
saj okoliščine Natašinega iz-
ginotja niso kazale na kazni-
vo dejanje, poleg tega je de-
kle že polnoletno. Verjetno
ravno zaradi tega niso mogli
začeti takoj z iskalno akci-
jo, menita starša.
Toda domači - Nataša ima
še polbrata Robija -, ostali
sorodniki, sosedje in prija-
telji niso čakali. Preiskah so
okolico Jelenčičeve hiše,
bližnje gozdove, vikend hi-
šice, spraševali ostale doma-
čine ali so Natašo kje vide-
li... Nič. »Nobenega odgo-
vora... nobenega namiga, kje
je moja Nataša,« govori oče
Dušan s solznimi očmi. Sa-
mo upanje je ostalo, da bo
prišla nazaj. Kot so poveda-
li sosedje, je mama Marija
strta od bolečine.
Vsi so presenečeni, ne mo-
rejo verjeti. Nataša je bila
mirno dekle, imela je veliko
svojih prijateljev. Obstaja
možnost, da je pri katerem
izmed njih. Toda, da bi si ta-
ko dolgo pri njih našla potu-
ho?! Starše pa pustila v skr-
beh?!
S fantom se je razšla, a sta
še vedno dobra prijatelja.
Pred kratkim sta bila skupaj
tudi na neki zabavi. Doma-
či ne verjamejo, da je bil raz-
log Natašinega odhoda razo-
čaranje v ljubezni, čeprav je
bila zadnje čase menda ma-
lo zamišljenaHn na trenut-
ke nezadovoljna s seboj. Do-
ma so našli nekaj listov nje-
nega dnevnika. Besed o ka-
kršnem koli negativnem raz-
mišljanju in bolečini, ki bi
jo lahko Nataša nosila v se-
bi, ni bilo.
V torek je Nataša bila ob-
lečena v oranžno-črn anorak
in črne jeans hlače, visoka je
okrog 160 centimetrov. Ko je
odšla, pri sebi ni imela ne
osebnih dokumentov ne de-
narja, le mobilni telefon. Oče
pravi, da doma sicer pogre-
šajo nekaj spodnjega perila,
toda Nataša je imela svoje
stanovanje in tudi nekaj oseb-
nih stvari v Ljubljani. Tam
je namreč obiskovala Viso-
ko šolo za zdravstvo. Ravno
v sredo, le dan po izginotju,
bi morala opravljati izpit. Še
zadnjega, preden bi se vpi-
sala v drugi letnik medicine.
»Bila je pridna. Veliko Časa
je namenila učenju za ta iz-
pit, zato je še toliko bolj ne-
navadno, da je ni. Da bi šla
zanalašč...« v žalosti govori
oče.
Da se je kaj takšnega zgo-
dilo, ne more verjeti niti nje-
na profesorica na fakulteti.
Tudi z njo naj bi se pogovar-
jali policisti, toda kaj slabega
o Nataši niso mogli slišati.
Doma še vedno čakajo in
upajo, da jih bo poklicala s
telefonom, ki ga je imela s
seboj. Če jo kličejo oni, jim
v ušesih vedno odzvanja
»številka ni dosegljiva«.
»Preverili smo ali je klica-
la koga, ali je pošiljala ko-
mu kratka sporočila. Nič. Niti
enkrat,« nam razlaga oče. Ko
je bila v Ljubljani je vedno
klicala domov. Vsaj dva- ali
trikrat na teden. In vedno, ko
je staršem sporočila, da je v
Ljubljano srečno prispela. Tu-
di v njenem študentskem sta-
novanju so preverjali, pa pri
njenih sošolcih, a je nihče ni
videl, nedotaknjeno je bilo
tudi stanovanje.
Očeta smo vprašali ali j
možno, da je Nataša naši
drugačno družbo, drugačn
prijatelje, toda v to ne vef
jame. »Ne. V slabo družb«
ni nikoli zahajala. Tudi pl
diskotekah je hodila red
kokdaj,« je prepričan Jelen'
čič.
V torek je Nataša bik
oblečena v oranžno-črl
anorak in črne jeans hla
če, visoka je okrog 16t
centimetrov. Vsi, ki ved«
karkoli o njej, naj pokli
čejo 113.
Tisti torek se je Nataša og
lasila še pri sosedovih, kje
naj bi se dogovorila za pre
voz v Ljubljano dan kasneje
Kot že rečeno, jo je takrat ča
kal izpit. A so izpitne pol'
ostale prazne, njeni sobi ^
Ljubljani in doma prav tako
le upanja v njenih starših j'
še vedno veliko. Pravzapra'
ga je z vsakim trenutkom vei
Domači in prijatelji v solza!
pričakujejo njen klic in njei
glas:
Dušan Jelenčič nam je v po
nedeljek prinesel njeno fo
tografijo in s solznimi očrn
povedal: »Samo tole slikic
imam...je najnovejša...«. To
da le fotografija s skorajd'
filmskim obrazom Nataše
za starše premalo. Preveč boli
ko jo Marija in Dušan pogl^
data. Rada bi nazaj svojo hČ^i
ji povedala, da se da vse pr^
magati z ljubeznijo. Tudi m^
le prepire, ki se zdijo včasil
še tako boleči... Kje si NaW
ša?
SIMONA ŠOLINI'
Natašo pogrešajo več kot teden dni. Se ponavlja Juretova zgodba?
Št. 39 - 27. september 2001
k KRONIKA
23
»Jaz bi te r^d f...ff
Strel v poslančevo počitniško hišico in neokusen grafit na zid - Policisti prijeli
osemnajstletnika - Res le huliganstvo?
podpredsednik državne-
ga zbora in poslanec Anton
lelak je bil s svojo ženo in
^akinjo v petek, 21. sep-
einbra, ne samo neprijet-
io presenečen, ampak tu-
ji dodobra prestrašen, Ka-
io ne bi bil, saj je poleg neo-
lusnih besed, zapisanih na
jidu njegove počitniške hi-
e v Letušu, na vhodnih vra-
ih zazijala prava strelna
uknja...
»Z ženo sva bila dva dni od-
»tna. V petek pa sva se s sva-
[injo vračala nazaj v Letuš.
ferjeli ali ne, najprej, ko smo
lagledali besede na steni, smo
ie začeli smejati, češ »le ko-
nu so tako nazorne besede
lamenjene«. Ko je žena ho-
tela odkleniti, sem predlagal,
ia bi raje poklicali policijo,
ter da so okrog hiše mogoče
še kakšni sledovi vandalov,
Id so to štorih,« razlaga An-
ton Delak, ki se vrača v mir-
tti del Letuša na počitek po
delovnem tempu že skoraj-
da trideset let.
»Kasneje sta iz Žalca priš-
la dva policista in do takrat v
hišo nismo stopili. Pogleda-
la sta okrog hiše, grafit tudi
poslikala, nato pa odšla,« na-
daljuje Delak in pravi, da so
šele takrat, ko je žena hotela
odkleniti vhodna vrata opa-
zili, da je na vratih tudi strel-
na luknja. Policista ju pri svo-
jem ogledu sploh nista vide-
la.
»Naboj je najprej prestre-
lil lesena vrata, nato še ste-
klena, se odbil od kovinske-
ga ročaja metle in zatem za-
del zid ter padel na tla, za
pralni stroj. Tam smo ga ka-
sneje tudi našli,« dodaja De-
lak in ne upa niti pomisliti
na to, kaj bi se lahko zgo(h-
lo, če bi naboj zadel cevi plin-
ske napeljave. Le-te so bile
le slabih nekaj centimetrov
stran.
Po drugem klicu na poli-
cijo in preiskavi streljanja si
Anton Delak, visok politič-
ni funkcionar, s svojo sopro-
go in svakinjo ni odločil os-
tati v Letušu. Odpravili so se
v Žalec, kjer Delakovi tudi
stalno prebivajo.
Najdeni sledovi in hitra
preiskava je policiste kaj kma-
lu pripeljala do 18-letnega M.
S. iz okolice Letuša. Slednji
naj bi že v četrtek vlomil v
bhžnjo vikend hišico, last J.
A. in tam ukradel malokali-
brsko pištolo znamke Beret-
ta, model 950, ki jo je imel
lastnik neprijavljeno. Da bo
pištolo našel tam, kjer jo je
iskal, je osemnajstletnik do-
bro vedel, saj naj bi se o pi-
štoli že pred dnevi pogovar-
jal z lastnikom.
»Osumljeni je po vlomu v
vikend hišico s pištolo štiri-
krat brezciljno ustrelil, na tak
način, kot sam pravi, naj bi
samo preizkušal orožje. Ko
je prišel do Delakove počit-
niške hišice, je na pročelje
zapisal neokusen grafit, ker
naj bi mu, po njegovi lastni
izjavi, bila všeč Delakova
bližnja sorodnica, torej za-
radi osebnega interesa,« je na
ponedeljkovi novinarski kon-
ferenci povedal direktor Po-
licijske uprave Celje Edvard
Mlačnik.
Ob odhodu naj bi osem-
najstletnik izstrehl še zadnji,
peti naboj, ki je bil v orožju
in se odpravil domov. Pri nje-
mu so policisti že zasegli pi-
štolo, potrjeni pa so bili tudi
ostali sledovi, ki jih je stori-
lec pustil na kraju obeh kaz-
nivih dejanj. Zoper M. S. bodo
napisali kazensko ovadbo za-
radi velike tatvine in poško-
dovanja tuje stvari.
Delak verjame policijski
preiskavi, da ne gre za poli-
tično ozadje, čeprav ga je ne-
koliko strah, saj je bil groženj
že deležen. Pred petimi leti
je namreč neznanec klical nje-
govo ženo in ji grozil, da ga
bo ubil...Takrat so pri Dela-
kovih spremenili telefonsko
številko, klicev ni bilo več, to-
da do danes še niso ugotovili
čigav glas je prihajal z druge
strani telefonske žice...
Tudi vlomili so mu že v vi-
kend hišico. Pred dvema le-
toma. A ukradli niso nič. Vlo-
milca niso nikoli izsledili.
»Zanimivo pa je, da še sam
ne vem, katero 'bližnjo so-
rodnico' imajo policisti v mi-
shh. Hčerka je že starejša in
že ima dva otroka, v Žalcu
imam sestro, vnukinja pa je
stara dvajset let, toda menim,
da nobena ne pozna nobene-
ga osemnajstletnika tod oko-
h... Tega M.S. pa sam sploh
ne poznam...« dodaja Anton
Delak, za katerega nismo bi-
li prepričani, ali je mislil re-
sno ali je rekel le v šah:».. .po-
časi si bom moral nabaviti
orožje za varnost....«
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Naboj je šel skozi steklo In za las zgrešil cev plinske napeljave.
Anton Delak pred prestreljenimi vrati svoje počitniške hišice.
MINI KRIMICI
ICmopijučni
^ tat
Dobro se bo nakadil tisti,
^ je v sredo, 19. septembra,
vlomil v Prima trgovino v
Levstikovi uhci v Celju. Plju-
f^a si bo očrnil s petnajstimi
Zavitki cigaret, ker pa ima
grenko življenje, si je vzel še
lekaj bonbonier. Kot je to v
lavadi v takšnih primerih,
'astniku N.P. ob vlomu ni po-
ravnal računa. Ta je dolg kar
^ petdeset tisočakov.
Moiviedvičico
Mladoletni A.Š. si je v sre-
'lo, 19. septembra, izmislil
lovo štorijo, ker pa je bila
hudo luknjasta, so jo polici-
sti kaj kmalu zakrpali...
Za staro kasarno, natanč-
■^eje na parkirišču Trubar-
l^ve ulice v Celju, naj bi.mla-
•loletnika obstopili štirje
[)eznanci in ga zasmehova-
'i; Eden naj bi ga celo pori-
•^il in ga pri tem z nožem
^^bodel v predel leve led-
vice. Celjski policisti, ki so
*stvar« preverili, mogoče tu-
rekonstruirali, so ugoto-
vili, da se je tale A.Š. mal-
^^k zlagal. Poškodbo naj bi
staknil v nevarni in slabo
premišljeni »igri« z nožem.
Nož mu je v ledvičko ne-
hote poslal njegov prijatelj
D.M. Ker se tako lagati ni
lepo, bodo pohcisti zoper
A.Š. napisali kazensko
ovadbo, ki ga bo, upajmo,
vsaj malo poučila, da noži
niso za otroke.
Kradli, da se
je kadilo
Pretekli vikend je tato-
vom na Celjskem prinesel
dobro bero. V soboto, 22.
septembra, je neznanec v
Tkalski ulici v Celju ukra-
del belega renoja devet-
najstko in se odpeljal v nez-
nano. Avto je bil last Sta-
novanjske zadruge Celje, ce-
nili pa so ga na okrog 750
prešernov, registrske ozna-
ke CE 79-39V.
Dan kasneje je drug nepri-
diprav izpred večno zelene-
ga lokala v Celju ukradel sre-
brnega skuterja znamke Gi-
lera Runner Šport in J.S.J.
povzročil za okrog 300 tiso-
čakov škode.
Prav tako v nedeljo je nez-
nanec na parkirnem prosto-
ru stanovanjske hiše v Go-
renjski ulici v Velenju odpe-
ljal nezaklenjen reno štiri.
Očitno ga je uporabil le za
testno vožnjo, saj so avto ka-
sneje našli ob velenjskem je-
zeru. Okrog 100 tisoč tolar-
jev bo moral lastnik vozila
plačati, saj mu je neznanec
avto tudi poškodoval. Saj ve-
mo: kjer osel sedi, tam dla-
ko pusti
Pazite se
reklam!
Policisti ugotavljajo kdo
je kriv, da se je minuli če-
trtek z droga javne razsvet-
ljave, pa še to ravno na med-
narodnem obrtnem sejmu
v Celju, snel reklamni na-
pis. Veliko smolo je imela
F.M. iz Maribora, ki se je
takrat nahajala v bhžini, saj
je napis padel ravno nanjo
in jo pri tem hudo ranil. Ma-
riborčanka si bo najverjet-
neje obisk MOS dobro za-
pomnila, prav tako pa ti-
sti, ki reklamnega napisa ni
dobro »namontiral«, saj zo-
per njega sledi kazenska
ovadba.
S.Šol.
PROMETNE NEZGODE
Trije mrtvi
v 48 urah trije mrtvi na celjskih
cestah - Letos umrlo deset ljudi več
kot v enakem obdobju lani
Prva nesreča, ki je terja-
la kar dve človeški življe-
nji, se je zgodila v poznih
večernih urah v petek, 21.
septembra, na regionalni ce-
sti izven Zeč na območju
Slovenskih Konjic.
Voznik osebnega avtomo-
bila, 23-letni D.K. iz Celja,
je v blagem desnem ovinku
izgubil oblast nad vozilom in
zapeljal na nasprotni vozni
pas, kjer je trčil v kombini-
rano vozilo 34-letnega držav-
ljana Zvezne republike Jugo-
slavije, H.D. V silovitem tr-
čenju sta oba voznika bila ta-
ko hudo ranjena, da sta na
kraju nesreče umrla.
Izven Podčetrtka pa je v ne-
deljo, 23. septembra, umrl
pešec, 80-letni F.K. iz Ime-
nega. Vanj je v desnem ovin-
ku trčil 28-letni D.P. iz Tlak,
voznik osebnega avtomobi-
la. Pešca je zbil s prednjim
desnim delom vozila, tako da
je osemdesetletnik zaradi hu-
dih poškodb umrl na kraju
nesreče.
Letos je tako na cestah celf-
ske regije umrlo že 36 oseb,
lani v enakem obdobju pa
26.
Nepravilno
preko ceste
Do hude telesne poškod-
be pešca je prišlo v petek, 21.
septembra, na cesti v Arji va-
si. Dvainšestdesetletna voz-
nica osebnega avtomobila,
M.V. iz Vojnika, je trčila v
46-letnega J.Ž. Slednji je rav-
no takrat prečkal cesto izven
zaznamovanega prehoda za
pešce, med kolono stoječih
vozil pred križiščem, zato ga
voznica tudi ni pravočasno
opazila. Hudo ranjenega 46-
letnega pešca so odpeljali v
celjsko bolnišnico.
S.Šol.
NOČNE
CVETKE
•	Roman je zadnjič nekaj sit-
naril Ervinu in ga spravil ob
živce. Ta je zadevo vzel v svoje
roke in Romana malo oklo-
futal. Na kraj klofut so pri-
hrumeli tudi modri mirov-
niki kršenja reda in miru ter
zaključili, da niti Ervin niti
Roman nista takšna angelč-
ka. Oba se bosta morala se-
daj soočiti še s sodnikom za
prekrške.
•	Vlado je izjemno žalosten,
saj pogreša dva zajca in je
menda jezen na okoliške »cu-
kote«, ki naj bi pojedli nje-
gova dolgouhca. Policisti so
kasneje enega zajčka našli,
žal, že v trdem stanju, a brez
sledov pasjih zob, o drugem
zajčjem lepotcu pa ni bilo ne
duha ne sluha. Mogoče je od-
skakljal tjavendan ali pa ko-
mu v domač lonec. Kdo ve?
•	Še dve živalski. Primožu
je nekdo pomoril kar deset
skodranih ovčk. Obdelal naj
bi jih Marjanov pes, ki se se-
daj dela, da o tem nič ne ve.
Mogoče pa pasja možatost res
ni kriva... Policisti se mora-
jo te dni ubadati še z izginot-
jem dveh kokošjih gospodi-
čen, lastnik Stanislav pa ob-
jokuje tudi kokodajsast molk
sedmih drugih, saj jih je za
zdaj še neznana sila kratko-
malo poslala na oni svet.
•	Ne zgodi se ravno pogo-
sto, da nekdo tako sili v stav-
bo učenosti, kot se je to zgo-
dilo minuli teden. Neki po-
gumnež je namreč z veseljem
vlomil v prostore osnovne šo-
le v Radečah in si prilastil 120
hrustljavih kometov.
•	Na parkirišču pred ,celj-
skim Interšaparom se je zgo-
dilo že kar nekaj bhžnji sre-
čanj jeklenih lepotcev. Tako
je bilo tudi zadnjič, ko sta
bili za volanom dve ženski,
Nataša in Marja. Po kratkem
razmisleku sta se prav po žen-
sko-in seveda modro odloči-
h, da bosta problemček us-
trezno rešili. Malo sta pokle-
petali, izmenjah izkušnje in
še kavico sta spih.
Radarske
kontrole
bodo...
•	jutri, 28.septembra, do-
poldne na območju Rogaš-
ke Slatine, popoldne pa na
območju Velenja;
•	v soboto, 29. septembra,
dopoldne na območju
Šentjurja, popoldne pa na
območju Celja;
•	v nedeljo, 30. septembra,
dopoldne na območju ce-
lotne regije, popoldne pa
na območju Žalca;
•	v ponedeljek, 1.oktobra,
dopoldne na območju Ve-
lenje, popoldne pa na ob-
močju Rogaške Slatine;
•	v torek, 2. oktobra, do-
poldne na območju Laš-
kega, popoldne pa na ob-
močju Celja;
•	v sredo, 3. oktobra, do-
poldne na območju Mo-
zirja, popoldne pa na ob-
močju Slovenskih Konjic;
•	v četrtek, 4. oktobra, do-
poldne na območju Šmarja
pri Jelšah, popoldne pa na
območju Velenje;
Št. 39 - 27. september 2001
24
FOTOREPORTAŽA
Št. 39 - 27. september 2001
REPORTAŽA
25
Župani s predpasniici
Med sejemskim živžavom so točili pivo župani Celja, Laškega, Polzele, Šentjurja in Žalca
la letošnjem MOS ni manjka-
presenečenj. Vsaj dva je pri-
ivila laška pivovarna. Najprej
točili njihovo pivo štirje direk-
ji s Celjskega, v soboto še pet
panov. To, da ti s pivom postre-
tvoj župan, pa še brez plačila,
ne zgodi vsak dan.
(aj vsak dan, pravijo, da se to
bh še ni zgodilo. Za točilnim pul-
il so bili zbrani župani Celja, Laš-
Polzele, Šentjurja in Žalca, s
vezanimi predpasniki. Z nevsak-
hjim dogajanjem, ki je privabi-
ištevilne obiskovalce, so bili sproti
Sianjeni poslušalci radia Celje,
ikar je skrbel novinar Tone Vrabl.
O petih županiii
Iz mesta, ki slovi po pivu in zdra-
liSču, je prišel župan Jože Rajh
5ed drugim je bil osem let direk-
f Kmetijske zadruge Laško), ki
fira iz kovaške družine, posebej
znane po izdelovanju plugov. Vsi
moški sorodniki so bili kovači, ta-
ko županov ded, oče ter strica. Tu-
di današnji župan Rajh, sin kovača
v laškem rudniku, je kot otrok mar-
sikdaj pomagal pri kovanju žebljev,
rezanju nivojev na vijake in mati-
ce ter podkovanju.
Z rudnikom, v Pečovniku in Za-
bukovici, je bil precej časa tesno po-
vezan tudi oče celjskega župana Bo-
jana Šrota. Gospodarsko napred-
na družina je imela v dolini za Sta-
rim gradom televizor med prvimi,
v županovih osnovnošolskih letih pa
že družinskega fička. Šrot, ki je po-
stal odvetnik, se je v domačem Za-
gradu navdušil za alpinizem ter se
pozneje odpravil vse do Himalaje
in pakistanskega Karakoruma.
S športom se je veliko ukvarjal
tudi župan Polzele Ljubo Žnidar,
ki je igral kot srednješolec z od--
bojkarji v prvi slovenski ligi ter kot
študent v drugi zvezni ligi. Izvira
iz sosednje občine, iz Glinj pri Bra-
slovčah, od koder se je preselil v
srednješolskih letih v Ločico pri Pol-
zeli. Kot gradbeni inženir je pred
izvolitvijo za župana vodil projek-
te izgradnje mostov in viaduktov v
Cestnem podjetju Celje, nazadnje
več kot tristo metrov dolgega via-
dukta ormoške obvoznice.
Za razUko od polzelskega župa-
na, je bil župan Šentjurja in posla-
nec Jurij Malovrh pred izvolitvi-
jo železničar, s končano beograj-
sko višjo železničarsko prometno
šolo. Rodil se je na kmetiji v Ka-
meniku pri Šmarju pri Jelšah, ka-
mor so se starši priselili z Notranj-
skega. Od tam so se kmalu preseli-
li na kmetijo v Podgradu pri Šent-
jurju, kjer kmetuje še danes.
Župan Žalca Lojze Posedel živi
vseskozi v spodnjesavinjski prestol-
nici. Kot diplomirani ekonomist je
bil nekaj let v železarni Štore, od
koder se je vrnil v Hmezad-Agri-
no, za finančnega direktorja. Pred
izvolitvijo je bil blizu eno deset-
letje vodja občinskega oddelka za
finance. Za razliko od župana Pol-
zele se je v srednješolskih in štu-
dentskih letih posvetil košarki ter
igral v slovenski ligi. Po študiju je
nadaljeval z igranjem tenisa, od lani
je še golfist. Najrajši ima planinar-
jenje, zato je odšel tudi zadnjo, de-
ževno nedeljo na svoj najljubši pla-
ninski cilj, na Hom nad Grižami.
iz Šentjurja z jajci
Sobotno točenje piva na celjskem
sejmišču je bilo ljudem očitno všeč,
tako da je šentjurski župan pripom-
nil, da bo prihodnje leto prišel na
celjski sejem z jajci, ki odlikujejo
njegovo občino.
Iz šentjurskih logov so prišli na
Vrablovo povabilo prav tako glas-
beniki, ki so skrbeli med točenjem
za primerno vzdušje. Zelo uspe-
šno narodnozabavno skupino Uni-
kat sestavljajo rosno mladi glas-
beniki (trije od štirih so letos kon-
čali osemletko), zmagovalci nič
manj kot štirih letošnjih priredi-
tev (v Topolovcu pri Rogaški Sla-
tini, Dolgi Gori, Dobju in nazad-
nje še na Graški gori).
V Gorici pri Slivnici, kjer so do-
ma, je mogoče slišati, da jim je dal
ime kar tamkajšnji župnik Marko
Šraml, letošnji občinski nagraje-
nec. Vi ste pa tako posebni, da ste
lahko le Unikat,« naj bi bil odgo-
voril, ko so ga pobarali po more-
bitnem imenu.
Unikat je tudi edini narodnoza-
bavni ansambel, ki je nastopil na
letošnjem celjskem obrtnem sej-
mu.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
bjan Šrot Lojzetu Posedeiu: »Se ti ne zdi, da so plastični kozarci
nekam majhni?«
Piva je bilo za vse dovolj, tisti, ki so negodovali zaradi majhnih kozarcev, so dobili pa malo več pene.
^ Posedel (levo) in Ljubo Žnidar (desno) laškemu županu Jožetu Rajhu: »Kdo pravi, da Savinjčani in
Laščani nimamo nič skupnega?«
Jurij Malovrh, župan Šentjurja: »A moram trebuh močno noter potegniti, da bo šel predpasnik skupaj?«
Št. 39 - 27. september 2001
26
GLASBA
Na odru z glasbeniki
Obiskovalce MOS so zabavali glasbeni gostje NT&RC - Radio Celje praznoval s Slavkom Ivančičem
Na prireditvenem odru
MOS so se na povabilo na-
še hiše NT&RC zvrstili šte-
vilni glasbeniki. Dogajanje
so lahko spremljali obisko-
valci sejma, prav tako pa v
neposrednem prenosu tudi
poslušalci in poslušalke Ra-
dia Celje.
19. septembra, ko je Radio
Celje praznoval 47. rojstni dan,
smo na prireditvenem odru
skupaj s Slavkom Ivančičem
potegnili črto pod leti, ki so
za nami. Slavko je bil zelo ve-
sel, da se nam je pridružil rav-
no na dan, ko smo praznovali
rojstni dan radia, hkrati pa tu-
di na primorski dan. »Najboljše
stvari so se zgodile leta 1954,«
je skupaj z nami ugotavljal
Slavko, ki bo 47. rojstni dan
praznoval 28. novembra. S pe-
nino smo nazdravili s števil-
nimi obiskovalci sejma in si
zaželeli, da bi tudi v prihod-
nje pripravili več javnih pri-
reditev ter da bi se nam glas-
beniki radi pridružili na odru.
Slavko je zapel tudi skladbo
Vse najboljše. Radio Celje.
Slavko Ivančič, bivši pevec
skupine Faraoni, ki je odloči-
tev za samostojno kariero la-
ni kronal z zmagovalno skladbo
Črta na festivalu Melodije mor-
ja in sonca, je pred kratkim
pripravil prvi večji samostoj-
ni koncert v Avditoriju v Por-
torožu, več takšnih koncertov
pa bo pripravil tudi drugod po
Sloveniji. Med drugim tudi v
Celju konec oktobra oziroma
v začetku novembra. Slavko
razmišlja o tem, da bi s pev-
kami, kot so Nuša Derenda,
Anja Rupel in Marta Zore po-
snel kakšen duet, z Ireno Vrč-
kovnik sta to že storila, ter da
bi morda izdal ploščo duetov.
»Mislim, da bi bilo najbolj do-
nosno posneti duet z gospo Jan-
kovič, ženo Zorana Jankovi-
ča. Če mi to uspe, bom povsod,
v vseh Merkatorjevih centrih
in mi ne bo treba več delati.«
Valentinov
iconcert
Werner je, kot vedno, nav-
dušil. Na mednarodnem
obrtnem sejmu je nastopal že
večkrat, pravzaprav vsakič,
ko je bil na sejmu tudi Radio
Celje. Vsakokrat obujamo
spomine, kako je bilo pred
nekaj leti, ko smo imeli pri-
reditveni oder v prvem nad-
stropju nad gostinskim loka-
lom. Tudi Andreja, Werner-
jeva žena, se tega dogodka
spominja. Takrat je Werner
dejal, da še zbira denar za po-
roko, da bi mu obiskovalci
sejma pomagali, pa so poku-
pili vse kasete, ki sta jih ime-
la. Tudi tokrat mu po nasto-
pu občinstvo skoraj ni pusti-
lo dihati. Kar zadeva poro-
ko, pa bralci Novega tedni-
ka verjetno že vedo, da sta se
Werner in Andreja poročila
na Maldivih. Nad njimi sta
bila tako navdušena, da sta
se tja vrnila tudi letos.
Novi album Wernerja bo
izšel čez približno 10 dni, na
njem pa bodo tudi trije due-
ti in sicer z Natalijo Verbo-
ten, Majo Blagdan in skupi-
no Ptujskih 5. Vsi ti izvajalci
bodo tudi gostje na njegovem
Valentinovem koncertu, ki bo
8. februarja v dvorani Golo-
vec v Celju, kjer bo presene-
til tudi s sklopom dalmatin-
skih skladb.
Kjer je VVerner, je ponava-
di tudi njegova varovanka Sa-
ša Lendero. Poleg tega, da
je pevka, je tudi voditeljica
jutranje oddaje na TV3, dela
pa tudi na radiu. Nastopi, kot
je bil ta v Celju, se ji zdijo
nadvse pomembni, saj je še
bolj na začetku svoje glasbe-
ne kariere, kar pomeni, da
jo mora občinstvo velikokrat
slišati, da se odločijo, ah jim
je všeč ah ne.
Polona ima
Leno
Na prireditvenem odru
Mednarodnega obrtnega sej-
ma smo lahko videli tudi celj-
skega glasbenika Andreja.
Nekaj skladb je poslušalcem
že ponudil v pokušino, zdaj
pa se je odločil, da bo tem
skladbam dal drugo podobo.
V novi preobleki so lahko sli-
šali skladbi Vse ah nič ter Ona
je vihar. Andrej ima zelo rad
potovanja - v nedeljo je od-
potoval na Kitajsko, skupaj
z ženo pa si bo ogledal tudi
vznožje Tibeta.
Poslušalce in gledalce je v
minulih dneh navduševala tu-
di simpatična, iskrena in
skromna Polona, ki je nare-
dila dolge pevske kilometre
po številnih primorskih ple-
siščih in zabaviščih. Pela je
takorekoč vse in predvsem ve-
liko, zato je bil njen vstop v
svet slovenske popularne
glasbe dokaj preprost. Priš-
la je in odpela tako dobro,
da so pred dvema letoma na
festivalu Melodije morja in
sonca mnogi kar obstali. Na-
stopila je še na Slovenski po-
pevki in pobrala kar dve na-
gradi, posebej pa je bila ve-
sela tiste z najboljšo izved-
bo, saj jo je prejela v konku-
renci nekaterih najboljših slo-
venskih pevk in pevcev. Sle-
dila je še zmaga na lanskih
Melodijah morja in sonca, po-
tem pa slovo od skupine No-
va pot in samostojna pot, ki
je prvi korak naredila na iz-
boru pesmi za Emo, kjer se
je uvrstila v finalni del. Do-
ber nastop je pričarala tudi
na letošnji Slovenski popev-
ki, na Melodijah morja in son-
ca pa osvojila drugo mesto.
Obiskovalci sejnia so lah-
ko spoznali tudi njeno dvo-
mesečno psičko bokserko, ki
sta ji s fantom Alenom Kon-
čarjem nadela ime Lena.
Zaenkrat je psička, ki sta jo
kupila v Zrečah, še res zelo
lena in veliko spi, kaže pa že
tudi prve znake razvajenosti.
Tarzan na
konju
Vili Resnik sodi med ti-
ste glasbenike, ki znajo na-
rediti pravi žur, zato tudi ni
čudno, da mu pravijo kar Tar-
zan slovenskega popa. Pred-
vsem rad zabava ljudi. Kljub
temu, da je znova pevec sku-
pine Pop design, nadaljuje tu-
di samostojno kariero. V zad-
njem času se vse bolj posve-
ča tudi konjem. Takrat po-
zabi na vse. Še vedno osti
zvest tudi nogometu. Zanj
navdušen tudi njegov šestli
ni sin Timotej. Sara je sta
13 let, hodi v sedmi razre
zanjo pa Vili pravi, da je »1
pametna, tako da norim!«S
ro je Vili navdušil za konj
ništvo. Vilijeva žena je b
navdušena nad jadranjei
Kdaj si bodo vzeli čas za
šport? V šali Vili pravi: »(
bo pridna, če me ne bo pi
več tepla, bo kmalu!«
Motor v garal
Matjaž Jelen je, kot tu
ostali glasbeniki, ki smo j
celjski radijci povabili na pi
reditveni oder, vse skladbe
prvenca 100 krat lažje, o
pel v živo in ob spremlja
na kitaro. Deset albumov
Matjaž posnel kot pevec sk
pine Šank ročk, ki že nek
let ne deluje. Trenutno M^
jaž največ energije posvei
koncertu, ki bo 19. oktob
ob 20. uri v Rdeči dvorani
Velenju. Tam bodo nastop
še skupina Wellblott, Calift
nia, Andraž Hribar, Hold^
Zeus, The Drinkers, poseb«
gost pa bo Bor Zuljan. V kr^
kem bo posnel tudi nov <
deospot, katerega režiser''
Izidor Farič.
Matjaž zelo rad sede na ^
tor, vendar mu letos ni usp
lo narediti veliko kilometr"
Prav tako bo ostal doma
v prihodnjih dneh, ko se ^
do njegovi prijatelji z moto^
odpravili na Kreto. Se pa'
veseli zime, ko si bo privf
čil nekaj smučarskih dni-
SIMONA BRGLf
Foto: GREGOR KAT'
Med tistimi, ki jim je zagodlo vreme, so bile plesalke Plesnega vala, mladi iz oddaje Full Cool Demo Top Radia Celje, skupina Prava stvar in
simpatične Foxy Teens. Kljub temu, da je močno deževalo, so fantje iz break dance skupine Squad'n effect Plesnega vala Celje vztrajali, da s{
predstavijo občinstvu. Dežja niso pregnali, so pa navdušili marsikaterega obiskovalca.
Slavko Ivančič je ob rojstnem dnevu Radia Celje odprl penino.
Tarzan slovenskega popa Vili Resnik.
VVerner je navdušil obiskovalke.
Št. 39. - 27. september 2001
GLASBA
27
Zmagovalca
Štajerskih 7
n Vera Šolinc
fja Festivalu narečne popevke
lariboru, kot se imenuje po treh
h oživljen nekdanji festival Ve-
a jesen, so slavili člani an-
nbla Štajerskih 7 s pesmijo Bo-
a Roškerja in Vinka Šimeka
iti!
Osvojih so najpomembnejšo na-
}do festivala - nagrado občinstva,
dijskih postaj in glasovanja pre-
I spletnih strani. Uspeha so bili
jlični glasbeniki še posebej vese-
zato, ker so po sedmih letih po-
ivno nastopili na festivalu in os-
jili prvo mesto ter uspešno pre-
igali odsotnost prvega pevca Ru-
j Šantla, ki je dan pred festiva-
1 zaradi težav s srcem končal v
nišnici. Mnogi so na odru po-
išali tudi harmonikarja Robija
lolnikarja, ki pa je tokrat sode-
al v orkestru Big Band RTV Slo-
lija z Lojzetom Krajnčanom, ki
v živo spremljal nastopajoče.
Slišali smo 16 novih, večinoma
selih pesmi, ki jih na ostalih fe-
ivalih pogrešamo. Morda je pri
stivalu v Mariboru kvaliteta po-
avljena bolj v ozadje, vendar je
pomembneje, da se melodije vrti-
jo in poslušajo, kot da končajo po-
snete na glasbenih policah.
Strokovna komisija je imela kar.
nekaj težav, komu podariti naslov
najboljšega. Tako sta nagrado za naj-
boljšo izvedbo dobili imenitni pev-
ki Marijana Mlinar za pesem Muoj
kralj Matjaž in Ana Dežman za pe-
sem Oj uatrak muj!, nagrado za naj-
boljšo skladbo pa Tomaž Domicelj
(Bog me še ne mara) in Frajkinc-
larji (Naša fara). Podelili so tudi
tri nagrade za v narečju napisana
besedila: tretjo nagrado je dobil Mi-
roslav Slana - Miros (Gremo po
globaje, ki jo je zapela Natalija Kol-
šek), drugo nagrado je dobil Ro-
bert Režonja (Hej, hej lidje v iz-
vedbi ansambla Metulj), prvo na-
grado pa je prejela Vera Šolinc za
tekst Enčink počak v izvedbi Dvoj-
čic z Janezom.
Festival so začeli člani glasbene
skupine Happy band iz Zg. Savinj-
ske doline, zelo soliden je bil na-
stop Modrijanov z Dobrne in Vite-
zov Celjskih, festival pa so zaklju-
čile Vesele Štajerke, ki so kljub
učinkovitemu nastopu in prikupni
viži ostale brez nagrade.
Če si kdo na Festivalu narečne po-
pevke resnično zasluži nagrado, si jo
voditeljski par Smilja Baranja in Ju-
re Ivanušič v vlogi Šašleka Marjanč-
ka, ki je tudi napisal scenarij. Bila sta
čudovita, polna prikupnega in sim-
patičnega humorja, prava poživitev
in tudi vzor, kako bi naj izgledali vo-
ditelji na podobnih prireditvah.
Dvorana Tabor res ni bila povsem
polna, vendar je več kot tisoč obi-
skovalcev uživalo v prijetnem in glas-
beno ter govorno dovolj razgiba-
nem večeru. Upamo, da je to uspe-
šen začetek novega obdobja nekoč
popularne in priljubljene Vesele je-
seni. Žal pa smo pogrešali nekda-
nje prve violine festivala.
TONE VRABL
Veselje med Štajerskimi 7, med njimi pisec zmagovite skladbe in nekdaj njihov harmonikar, Boris Rošker.
IKSPRESEKSPRES
Italijanski DJ in producent
iller namerava s pesmijo
iybaby« ponoviti lanski uš-
li, ko je s skladbo »Groo-
jet (If This Ain't Love)« za-
del vrhove večine svetov-
h lestvic. Pesem bo na sin-
B formatu izšla sredi no-
mbra pri založbi Pozitiva,
) takrat pa lahko še vedno
encate ob njegovi aktualni
ubski uspešnici »Pitch«.
(Najbolj vroča nemška de-
feka zasedba No Angels je
b ponatis svojega v milijon-
b nakladi prodanega istoi-
ienskega prvenca uvrstila tu-
J priredbo velike uspešnice
here Must Be An Angel« an-
eškega dua Eurythmics.
•Po nekajletnem premoru
tna glasbeno sceno spet vra-
3ena izmed najpopularnej-
ih irskih skupin preteklega
^etletja. Cranberries so ta
tien s singlom »Analyse« na-
•vili skorajšnji izid novega
fcuma, ki bo pod imenom
*Vake Up And Smeli The Cof-
izšel 15. oktobra.
'Štirinajst dni kasneje bo iz-
tudi nov album ob Rick-
^ Martinu trenutno najbolj
J^Pularnega latino pevca
^nque Iglesiasa. Sin še
slavnega Julia Iglesiasa
'oj nov studijskih LP izde-
''^»Escape« napoveduje z ba-
klo »Hero«.
'Tinkara Kovač je na par-
^fiščih ljubljanskega BTC
taktirko režiserja Aleša
^ffilje posnela video za pe-
»Slepa sreča«. Omenje-
® kreacija bo zadnji single
'Njenega še vedno zelo ak-
®3lnega albuma »Na robu
[oga«.
Skupina Šukar se je ta te-
odpravila na Daljni
^hod. Gospodje bodo
^•"epljeni s štirimi dodat-
nimi glasbeniki nastopili na
Japonskem v znanem turi-
stičnem mestu Arai, kjer bo
v planinskem in snežnem
parku spet Slovenia Festival.
Pri organizacije tega precej
pomaga naš nekdanji smu-
čarski as Jure Franko, ki tam
že vrsto let skrbi za stike z
javnostjo.
•	Konec tega meseca naj bi
končno le izšel že nekaj ča-
sa napovedovani album Dar-
je Švajger. Pri ustvarjanju
LP-ja, ki bo pod imenom »-
Plameni« izšel pri založbi
Nika, je Darji pomagalo ne-
kaj najboljših domačih av-
torjev in glasbenikov, med
katerimi velja še posebej iz-
postaviti Saša Fajona, Pri-
moža Peterco, Matjaža in
Uršo Vlašič ter Aleša Klinar-
ja.
•	Projektu Moulin Rouge
Matjaža Kosija se je kot stal-
na članica pridružila Karmen
Plazar alias Lady C. Dvojica
je že posnela nekaj priredb
uspešnic, s katerimi je Mou-
lin Rouge zažigal v osemde-
setih, med njimi pa je tudi
prvi single »Ti si moj bom-
bonček«
•	Letošnji finalni izbor Su-
permodel Slovenije bo pri-
čela vse popularnejša doma-
ča skupina O.S.T., pevec te
skupine, Lado Bizovičar, pa
bo prireditev, ki so jo boste
lahko ogledali 28. septem-
bra na TV Slovenija, tudi vo-
dil.
•	V petek, 28. septembra bo-
do v Mladinskem centru Ve-
lenje nastopili zasavski no-
vodobni glasbeni križanci
Sun Ate Mars in novomeš-
ki hip-hop/dub/d'n'b/soul
kolektiv Koveknowledge-
ment.
STANE ŠPEGEL
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
20 VROČIH RC
Št. 39 - 27. september 2001
28
ijUiaVTOMOBlUSTE
Enkrat limuzina^
enkrat break
Pred približno šestimi
meseci je francoski Ci-
troen na cesto postavil ve-
liko limuzino C5, avto, s
katerim je zamenjal osta-
relega XM. Najprej je po-
nudil kombilimuzino, se-
daj pa se na slovenski trg
vozi karavanska izveden-
ka z oznako break.
Ta je za skoraj 15 centi-
metrov daljša in vse do za-
četka zadnjega dela enaka
kombilimuzini. Pri tovar-
ni so posebej ponosni na ve-
likost prtljažnika, ki je, ta-
ko pravijo, v tem razredu
eden največjih, če že ne
največji. Tako v osnovni po-
stavitvi ponuja 563 litrov
prtljažniškega prostora, ki
ga je mogoče razširiti na
1658 litrov v primeru, ko
je zadnja sedežna klop po-
drta. Posebnost citroena C5
break je tudi stikalo, s ka-
terim je mogoče ob ugas-
njenem motorju nastavlja-
ti višino zadnjega dela. To
omogoča lažje nalaganje
prtljage. V vsem drugem je
break podoben kombilimu-
zini, nekaj razlik pa ven-
darle je. Tako je break na
voljo s petimi motorji, in
sicer tremi bencinskimi in
dvema turbodizloma HDl,
ni pa HPl motorja, ki ga pre-
more kombilimuzina. Os-
novni bencinski agregat ima
pri gibni prostornini 1,8-
litra 117 KM, 2,0-litrski mo-
tor ponuja 136 KM, V6 mo-
tor z gibno prostornino 3,0-
litra pa 210 KM. HDl mo-
torja sta torej dva, prvi pri
gibni prostornini 2,0-litra
razvije 110 KM, drugi pa
135 KM, vendar je gibna
prostornina večja za 0,2 li-
tra. Opreme so tri, menjal-
nika pa dva. Letos naj bi se
na slovenskem trgu za C5
break odločilo kakšnih 40
do 50 kupcev, ki si bodo
lahko najcenejšo izveden-
ko omislili za 4,3, najdraž-
jo pa za 6,4 milijona tolar-
jev.
Delnice avtomobilskih
tovarn tonejo
Zaradi terorističnega na-
pada na ZDA se je v zad-
njih dnevih silovito zmanj-
šala vrednost delnic posa-
meznih avtomobilskih to-
varn.
To niti ni tako presenet-
ljivo, saj je jasno, da uteg-
ne biti ob letalski industriji
in turizmu prizadeta tudi
avtomobilska industrija. V
zadnjih desetih dnevih je ta-
ko vrednost delnic koncer-
na Volksvvagen padla s 47,6
na 35,6 evra, medtem ko
so delnice nemškega BMW
padle z vrednosti 34,9 na
26,6 evra. Tudi Porscheju
se po tej strani dokaj slabo
piše, kajti njegove delnice
so v tem času izgubile vsaj
100 evrov. Zelo velik pa-
dec doživlja tudi vrednost
delnic Renaulta (z nekda-
njih 42 na sedanjih 32
evrov). Jasno je, da so v po-
dobnem položaju tudi ame-
riške avtomobilske hiše
(General Motors, Daimler-
Chrysler in Ford), ki bodo
očitno najprej občutile ča-
se morebitne avtomobilske
recesije.
C5 break se ponaša z največjim prtljažnikom vtem razredu.
Št. 39. - 27. september 2001
ZA AVTOMOBILPSTE
29
llprila 2002
Kamenjava
na krmilu
VW
Sredi aprila prihodnjega
!(a bo na krmilu predsed-
(Ka uprave koncema
^svvagen, največjega iz-
elovalca osebnih avtomo-
ilov v Evropi in četrtega
[i morda petega v drušči-
i največjih na svetu, priš-
5 do spremembe.
Avtoritativnega, vendar tu-
li zelo uspešnega dr. Ferdi-
anda Piecha, človeka, ki je
oncern pripeljal do skoraj
jemne poslovne uspešno-
[i (čeprav drži, da je na tej
oti odstranil tako rekoč vse,
I so mu kakorkoli naspro-
jvali), bo namreč zamenjal
Ir. Bernd Pischetsrieder. Ta
ebil sedaj član uprave, prvi
Jovek španskega Seata, ki je
pstavni del koncema VW, in
13 povrh odgovoren za kva-
[eto v konglomeratu. Svo-
' funkcije ni opravljal zelo
olgo, saj ga je Piech v VW
fipeljal lani. Omembe vred-
0	pa je, da je bil Pischet-
[ieder do leta 1999 prvi člo-
ek nemškega BMW in tisti,
1	je pred tem opravil tako
□enovani posel stoletja z na-
upom britanskega Roverja.
iot je bolj ali manj znano,
! Rover BMW prinesel pred-
sem težave, ki pa so bile na
oncu tako velike, da je mo-
li Pischetsrieder odstopiti,
se kaže, da je bilo za njego-
0 novo imenovanje odločil-
0 prav mnenje Piecha, ki
o aprila prevzel novo funk-
ijo, saj bo postal predsed;^
lik nadzornega sveta VW...
\fanquish v
Hlmu o 007
[slovita britanska tovarna
won Martin je že nekaj ča-
ii v rokah ameriškega For-
la. Morda je prav to eden od
Idogov, da gre tovarni na
koku izjemno dobro od rok.
Letno naredijo kakšnih ti-
pč vozil, ki pa vsa spadajo med
^stižna -tudi po cenah. Nji-
»v najnovejši izdelek se ime-
luje vanquish in seveda ni av-
li za veliko ljudi. Ampak ob
(m so pri tovarni ponosni
Tedvsem na to, da naj bi van-
lnish »igral« v novem filmu o
Titanskem agentu 007, ki ga
•odo začeli snemati prihod-
•ie leto. To bo že četrti aston
lartin v filmih o 007.
Tudi
carisma
evo VII
Mponski Mitsubishi na
•ekaterih trgih izjemno do-
prodaja svojo carismo
Vil.
Gre seveda za običajno cest-
no izvedenko avtomobila, ki
^ sicer zelo uspešen v tekmo-
za svetovno rally prvens-
''o. Sedmo, se pravi zadnjo
l^neracijo tega vozila, poga-
ja turbinski motor s 280 KM,
"moč preko menjalnika pre-
laša
na vsa štiri kolesa. Kako
^ s prodajo tega avtomobila
slovenskem trgu, ni mo-
leče zapisati nič natančnega.
Deveta generacija corolle
že kar nekaj časa trajajo razprave o tem,
kateri avto je tisti, ki mu pripada lovorika
najbolje prodajanega, najuspešnejšega. Ob
VW hrošču se najpogosteje pojavlja še toyo-
ta corolla.
Japonska tovarna zdaj predstavlja deveto ge-
neracijo tega avtomobila, ki so ga prvič posta-
vili na svetlo leta 1966 in menda od tedaj do
danes naredili nič manj kot 29 milijonov vo-
zil. Nova corolla bo na trge pripeljala februar-
ja prihodnje leto, in sicer bodo ponudili kar
pet karoserijskih izvedenk: limuzino, kombi-
limuzino (hatchback) s tremi in petimi vrati,
kombi ali vvagon, verso ali enoprostorca. Naj-
pomembnejša bo izvedenka kombilimuzine s
3/5 vrati, ki bo med drugim nastajala tudi v
Evropi, saj bo z evropskim poreklom (v avto-
mobil mora biti vgrajenih najmanj 65 odstot-
kov evropskih sestavnih delov) tudi cenejši. Po-
vsem očitno je, da s to izpeljanko napadajo pred-
vsem VW golf, avtomobil, ki je že dolgo vodil-
ni v nižjem srednjem razredu. Z versom si ned-
vomno želijo konkurirati renauhu scenicu. Ka-
korkoli že, Toyota želi evropske prodajne šte-
vilke do leta 2005 s sedanjih 656 Usoč povečati
na 800 tisoč, kar seveda ne bo zelo lahko in
enostavno. Tudi zaradi tega poudarjajo, da bo
deveta generacija po svetu vozila z nižjimi vzdr-
ževalnimi stroški in da o kvaliteti ne more biti
nobenega dvoma. Čeprav po obliki različne, bodo
imele vse variante enako osnovo in zasnovo s
pogonom na prednji kolesni par. V primerjavi
s prejšnjo različico corolle je sedanja večja ozi-
roma daljša in s 135 milimetrov daljšo medo-
sno razdaljo. Kupcem bodo ponujali tudi šest
motorjev, od tega bodo štirje bencinski in dva
dizla, športno navdušenim pa bodo postregli z
izvedenko T šport. Ta bo serijsko opremljena s
šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Tudi pri
nas naj bi se nova corolla pojavila februarja,
slovenski uvoznik pa napoveduje dokaj ugod-
ne cene.
Št. 39 - 27. september 2001
30
UAVTOMOBILISTE
Minusi se icopičijo
Ker zaradi napada na New
York in ameriških priprav na
vojno vrednost delnic avto-
mobilskih podjetij silovito pa-
da, so podatki o osemmeseč-
ni prodaji avtomobilov v dr-
žavah EU oziroma Zahodne
Evrope manj aktualni. Vse-
kakor je jasno, da bodo mi-
nusi v prihodnjih mesecih še
nekaj večji, saj ni pravega raz-
loga za nakup avtomobila.
V letošnjih osmih mesecih
so v omenjenih državah pro-
dali 10,29 milijona vozil, kar
je bilo za točno odstotek manj
kot v enakem lanskem obdob-
ju. Največ avtomobilov je v
tem času prodala skupina
Volksvvagen (plus 1,7 odstot-
ka) , ki združuje lep šopek zelo
raznolikih avtomobilskih hiš,
pri čemer skoraj izjemne re-
zultate dosega češka Škoda,
kajti v tem času je bila njena
prodaja večja kar za 18,4 od-
stotka. Skupina PSA, ki jo se-
stavljata Citroen in Peugeot,
je ohranila drugo mesto, po-
leg tega pa prodala za 8,7 od-
stotka več. Skupina GM Eu-
rope je ostala na tretjem me-
stu, vendar je njen letošnji
osemmesečni rezultat za 0,3
odstotka skromnejši. Renault
na četrtem mestu je padel za
2,6 odstotka, skupina Fiat pa
za 4,7, pri čemer se je samo
Alfa Romeo posrečilo zabe-
ležiti plus (16,2 odstotka). De-
lež japonskih avtomobilskih
hiš v tem času je bil 10,4-od-
stoten in je manjši kot lani,
južnokorejski pa 2,8-odsto-
ten in je bil prav tako skrom-
nejši kot v primerljivem lan-
skem času. Zahodna Evropa
je torej beležila minus, pri
tem pa gre daleč najslabše
Nemčiji, kjer se je za nakup
novega avtomobila odločilo
za 1,9 odstotka manj ljudi. V
Franciji je bilo letos kupcev
za šest odstotkov več, v Veli-
ki Britaniji pa je prirastek 5,2-
odstoten.. Minus (0,5 odstot-
ka) so imeli še v Italiji.
Škoda tudi s fabio sedati dosega izjemne rezultate.
Crossfire gre v serijsko izdelavo
Avtomobilske hiše pogosto predstavljajo
študijske avtomobile, ki naj kažejo, ka-
ko si v tovarnah predstavljajo prihodnost.
Usoda teh vozil je različna: eni zapeljejo
v muzej, drugi doživijo serijsko izdelavo
nekoliko spremenjeni ali pa ohranjeni v svoji
izviri obliki. Vse kaže, da bo chrysler cross-
fire, ki je bil na ogled na letošnjem detroit-
skem avtomobilskem salonu, doživel serij-
sko izdelavo. Gre za kupe zanimive, naj re-
čemo kar futuristične podobe, ki malo spo-
minja na audija TT. Za pogon so mu name-
nih 2,7-litrski V6 motor s 275 KM. Koliko
naj bi avtomobil stal in kdaj ga bomo v re-
snici videli na cestah, pa za sedaj še nihče
ni povedal.
Verso povečuje gnečo
Na letošnjem ženevskem
avtomobilskem salonu je ja-
ponska Toyota predstavila
avensis verso, torej enopro-
storsko varianto tega pri nas
ne preveč znanega avtomo-
bila.
Avto je serijsko opremljen
s sedmimi sedeži, pri čemer
je res, da je v zadku v tem pri-
meru 282 litrov prtljažniške-
ga prostora. Če je sedežev pet,
je na voljo 701 liter, ob od-
stranjeni drugi sedežni vrsti pa
1556 litrov. Zanimivo je, da
so rezervno kolo shranili pod
voznikov sedež in nasploh je
res, da je notranja sedežna pri-
lagodljivost omembe vredna
značilnost tega vozila. Avto-
mobil je na voljo z dvema mo-
torja, in sicer dizelskim in ben-
cinskim. Bencinski ponuja pri
gibni prostornini 2,0-litra 150
KM pri 6000 vrtljajih v minu-
ti, medtem ko ima dizelski ena-
ko gibno prostornino, vendar
pa 116 KM in 250 Nm navora.
Bencinski motor požene aven-
sisa verso do največ 192 km/
h, medtem ko do 100 km/h
pospeši v 11,4 sekunde. Dizel-
ski motor omogoča največjo
hitrost 180 km/h, medtem ko
verso v tej motorni varianti do
100 km/h pospeši v 12,5 se-
kunde. Letos naj bi prodali do
30 vozil, cene za sedaj pa še
niso znane.
Toyota avensis verso povečuje gnečo med enoprostorci.
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju,
št. St. 64/2000 z dne 30.3. 2001 nad stečajnim dolžnikom:
ECO OIL COMPANV d.o.o. Škofja vas - v stečaju
Kocbekova 54, 3211 Škofja vas
OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITELJ
ZBIRANJE PONUDB
(za prodajo premičnega premoženja stečajnega dolžnika)
I. PREDMET PRODAJE:
1.	Tovorno vozilo MERCEDES BENZ
1834-CISTERNA
Opis vozila: specialno vozilo za pre-
voz vnetljivih tekočin; izdelano v
Nemčiji - leta 1992, neregistrirano;
vgrajen ABS zavorni sistem, prevo-
ženih 666.985 km, dobro ohranje-
no, vgrajena novejša cisterna z opre-
mo.
Izklicna cena znaša 2.913.000,00SIT.
2.	Tovorno vozilo MERCEDES
FAR 1213-CISTERNA
Opis vozila: specialno vozilo za prevoz
vnetljivih tekočin; izdelano v Priboju (Ju-
goslavija) - leta 1979; neregistrirano;
vgrajena novejša cistema z opremo; pre-
voženih 85.128 km (verjetno manjka
1.000.000 km)
Izklicna cena znaša 893.000,00SfT.
3.	Tovorno vozilo MERCEDES BENZ
1622-CISTERNA
Opis vozila: specialno vozilo za
prevoz vnetljivih tekočin; izdelano v
Nemčiji - leta 1984; neregistrirano;
prevoženih 140.884 km (verjetno
manjka 1.000.000 km)
Izklicna cena znaša 830.000,00SIT
4.	Priklopno vozilo s cisterno za tekoča
goriva VOZILA GORICA CTN 16 B
Opis vozila: dvoosno, priklopno vozi-
lo z vgrajeno cisterno za prevoz vnetlji-
vih tekočin; izdelano v Sloveniji - leta
1971; registrirano.
Izklk»ia cena znaša858.000,00SIT.
IZKUCNA CENA ZA PREMOŽENJE
OD 1 DO 4 znaša 5.494.000,00 SIT
VARŠČINA ZA PREMOŽENJE OD
1 DO 4 znaša 550.000,00 SIT
5.	Komplet pisarniške in biro opreme
Opis premoženja: omare 42 kos, mize
9 kos, predalniki 8 kos, krovne plošče
za omare različnih dimenzij 20 kos, pre-
nosni računalnik TOSHIBA SATELITE
- CELERON 366, laserski tiskalnik
BROTHER HL 1070 in ostala oprema
3 kos.
Skupno obsega komplet pisamiške opre-
me 84 kosov.
IZKUCNA CENA ZA KOMPLH POD
ZAP. ŠT. 5 znaša 1.300.400,00 SIT
VARŠČINA ZA KOMPLET POD
ZAP. ŠT. 5 znaša 130.000,00 SIT
Izklicne cene so v skladu s cenitve-
nim poročilom in specifikacijo, z dne
30. 3. 2001, g. Željka MARKANA,
dipl. ing. el., stalnega sodnega
izvedenca in cenilca. Specialna to-
vorna vozila si je možno ogledati na
lokaciji Ulica Kraljeviča Marka 19
v Mariboru, pisarniško in ostalo opre-
mo pa na lokaciji Tržaška 37 a v
Mariboru.
li. POGOJI PRODAJE:
1.	Premoženje pod točkami
od 1 do 4 se prodaja v kompletu.
2.	Premoženje se prodaja po sistemu
»videno-kupljeno«.
3.	Premoženje bo prodano najugodnej-
šemu ponudniku, ki ga bo izbral ste-
čajni upravitelj pod nadzorom predsed-
nika stečajnega senata (154. čl.
ZPPSL).
4.	Podpis pogodb in plačilo kupnine:
kupec mora podpisati pogodbo v roku
15 dni po prejemu poziva stečajnega
upravitelja za sklenitev pogodbe, kup-
nino pa plačati v roku do 15 dni od pod-
pisa pogodbe.
5.	Izklicne cene ne vsebujejo nobenih
davščin in prispevkov. Davščine in pris-
pevki se zaračunavajo izbranemu po-
nudniku dodatno, in sicer na osnovi Za-
kona o davku na dodano vrednost
(Uradni list 89/98). Vse dajatve ter
stroške prenosa lastninske pravice pla-
ča kupec.
6.	Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je
določen v točki 4, ne sklene pogodbe
oziroma odstopi od sklenjene pogodbe
ali kupnine ne plača v dogovorjenem
roku, ima stečajni upravitelj pravico od-
stopiti od pogodbe oziroma razdreti že
sklenjeno pogodbo brez dodatnega ro-
ka za izpolnitev ter zadržati varščino v
korist stečajne mase.
7.	Premoženje preide v lastništvo in
posest kupca šele takrat, ko je v celoti
plačana kupnina.
8.	Če kupec ne plača celotne kupnine
ali kakorkoli drugače odstopi od na-
kupa, se mu vrne le tisti plačani del
kupnine, ki ostane po odkritju varš-
čine in dodatnih stroškov, nastalih za-
radi kupčevega odstopa od pogod-
be.
III.	POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI
Z ZBIRANJEM PONUDB
1.	Pri prodaji premoženja z zbiranjem
ponudb lahko sodelujejo domače
pravne in fizične osebe ob pogoju,
da ob ponudbi vplačajo varščino v do-
ločeni višini izklicne cene. Sodelova-
ti pa ne morejo tiste fizične osebe, ki
so določene v 153./!., II. in III. odst.
ZPPSL.
2.	Pisna ponudba mora vsebovati naziv
kupca in njegov točen naslov, ponuje-
ni znesek, ponudbo pa mora podpisa-
ti pooblaščena fizična oseba. Ponud-
niki morajo ponudbi priložiti: dokazilo
o plačilu varščine, potrjeno s strani
APPNI, fizične osebe potrdilo o držav-
ljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo
sklepa o registraciji pravne osebe,
pooblastilo za zastopanje pravne ose-
be ter pri notarju overjeno izjavo iz po-
glavja III. točka 1.
3.	Pri izbiri najugodnejšega ponudnika
bodo upoštevane samo ponudbe, ki bo-
do izpolnjevale vse razpisane in navede-
ne pogoje.
4.	Ponudniki plačajo varščino na račun
stečajnega dolžnika pri APP Celje, na
št. ŽR 50700-690-2047, s pripisom na-
mena nakazila: »varščina za zbiranje po-
nudb«.
5.	Ponudniku, ki ni izbran za najugodnej-
šega ponudnika, se varščina brez obre-
sti vme v osmih dneh od izbire najugod-
nejšega ponudnika.
IV.	POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB:
1.	Rok za zbiranje ponudb je 8 dni po
objavi v dnevnem časopisu.
2.	O izbiri najugodnejšega ponudnika bo
odločeno v 8. dneh od poteka roka za
zbiranje ponudb.
3.	Ponudniki bodo o izbiri najugodnejše-
ga ponudnika obveščeni v treh dneh od
izbire.
4.	Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe
o prodaji z najboljšim ponudnikom v ko-
likor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpi-
sanih pogojev ali kakor koli drugače ne
sme ali ne more skleniti kupoprodajne
pogodbe.
5.	Ponudbe pod izklicno ceno se ne upo-
števajo.
6.	Ponudbe brez položene varščine se
štejejo kot neveljavne.
7.	Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno
sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000
Celje s pripisom »Stečajni postopek Opr.
št. 64/2000 - Ponudba za odkup - ne
odpiraj«.
V.	DRUGO
Za vse informacije v zvezi s prodajo in
ogledom premoženja je na voljo za zain-
teresirane ponudnike stečajni upravi-
telj g. Zlatko HOHNJEC (tel. 041 650-
148) oz. po predhodnem dogovoru na
naslovu St. ING d.o.o., Prešernova
23, 3000 Celje, vsak delovni dan od
8. do 11. ure.
Št. 39 - 27. september 2001
T v VODIČ
31
Radio Celje na poti sprememb
Iladio Celje je, kot smo
je poročali, praznoval
prejšnji teden 47. rojstni
Jan. Ker pa je bilo takrat
fje v znamenju MOS,
1^0 tudi radijci s šam-
panjcem prejšnjo sredo
jazdravili na sejemskem
jdru, skladbo za rojstni
jan pa nam je zapel Slav-
ko Ivančič.
Radio Celje je torej z va-
ni že 47 let, visoka števil-
[3 pa mora biti vsem nam,
a oblikujemo radijski pro-
iram, dobra motivacija za
ladaljnje delo in novi, bolj-
jiprogram. Kajti tudi na Ra-
}iu Celje bomo v nasled-
ijih mesecih nekoliko
ipremenili program, poso-
lobili informativne odda-
e in celotni podobi radia
lodali nekaj svežine. Ob-
ikovali smo ekipo, ki bo
naredila dinamičen pro-
gram, v katerem bo pouda-
[ek na lokalnih informaci-
ah, ki jih bomo posredo-
vali v naših rednih informa-
tivnih oddajah. Informacije
bodo do naših poslušalcev
odslej prihajale hitreje, saj
se bodo naši novinarji z ak-
tualnimi novicami oglaša-
li tudi neposredno v pro-
gram. Za informativni pro-
gram Radia Celje po novem
skrbi urednica Sergeja Mi-
tič. Spremembe bomo uva-
jali postopoma, vsekakor
pa bo sveži veter na frek-
vencah Radia Celje zapihal
že prihodnji mesec.
NATAŠA LESKOVŠEK
Torta za 47. rojstni dan Radia Celje, ki so jo radijci dobili
od svojih kolegov v NT&RC.
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
Sreda, 3. oktobra ob 16.00 - Pop čvek
Pop čvek je naša redna tedenska oddaja, v kateri gostimo znane glasbenike. Tokrat je
Simona Brglez na pogovor povabila skupino Zeus. V oddaji boste z vprašanji lahko sodelo-
rali tudi poslušalci, naši studijski številki pa sta 4900-880 ah 4900-881.
Sreda, 3. oktobra ob 18.00 - otroška
oddaja Full Cool
Tonski tehnik Sašo Matelič in voditeljica Simona Brglez bosta znova pripravila igro
ladijski spomin. Gre za igro, ki jo v okviru otroške oddaje pripravljata vedno prvo sredo
f mesecu. Najmlajši poslušalci bodo skupaj z njima iskah glasbene pare, za vsak par pa
lodo tudi nagrajeni. Tokrat je za nagrade poskrbela založba Nika.
TEDENSKI SPORED illilMtilU 90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 27. septembra
5.50 Halo, AM2S, 6.00 Holo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega
tiska, 6.30 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2.
jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
Halo, OKC, 8.45 Jock pot, 9.00 Agencijske novice, 9.10 Pet minut
zo knjigo, 10.00 Regijske novice, 10.30 Sejemski bobenček,
12.00 Regijske novice, 13.00 Danes do 13.li (RoSlo), 14.00
Regijske novice, 14.30 Greš v kino, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 18.00
Glasbeni exf ress, 19.00 Novice, 20.30 Sejemski bobenček, 22.00
Glasba iz studio Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni
program nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 28. septembra
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega Hsko,
6.30 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja
kronika RaSlo, 7.40Tečojnica, 8.00 Poroalo, 8.25 Holo, OKC, 8.45
Jock pot, 9.00 Agencijske novice, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna,
10.00 Regijske novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 10.30 Sejemski
bobenček, 12.00 Regfjske novice, 13.00 Danes do 13.h (RoSlo),
13.40 Halo, Zdravilišče Loško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport
dones, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock
pot, 18.00 20 vrofih, 19.30 Študentski servis, 20.30 Sejemski
bobenček, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomercialnih
radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 29. septembra
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega
tiska, 7.30 Domačo melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2.
jutronja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročilo, 8.25
Halo, OKC, 8.45 Jock pot, 9.00 Agencijske novice, 10.00 Regijske
novice, 10.30 Sejemski bobenček, 12.00 Regijske novice, 12.10
Čestitke in pozdrovl, 13.00 Danes do 13.h (RoSlo), 14.00 Regij-
ske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport
danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45
Jock pot, 20.30 Glasbene želje sejemskega bobenčko, 22.00
Glasbo iz studia Radio Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni
program nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 30. septembra
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00
Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jock pot, 9.00 Agencijske
novice, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Regijske novice, 10.10
Nedeljski zmenek, 11.10 Domačih 5,12.00 Agencijske novice,
12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Nodaijevonje čestitk in poz-
dravov, 19.00 Nedeljski zmenek- ponovitev, 20.00 Glasbo iz
studia Rodio Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program
nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
PONEPEUEK, 1. oktobra
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domačo melodijo tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko (RoSlo), 7.40 Tečajnica,
8.00 Poročilo, 8.25 Holo, OKC, 8.45 Jock pot, 9.10 Ponedeljkovo
športno dopoldne, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice,
12.20 Bingo jack, 13.25 Bingo jock, 14.00 Utrip s Celjskega,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00
Kronika, 19.00 Novice, 19.10 Vrtiljak polk in volclcov, 22.00
Glasbo iz studia Rodio Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni
program nekomerciolnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 2. oktobra
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo OKC, 6.30 Domačo melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika (RaSlo), 7.40
Tečajnico, 8.00 Porodlo, 8.25 Holo, OKC, 8.45 Jock pot, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.30Moli O-pošto, 14.00
Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odme-
vi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 19.00 Novice, 19.10
Rodi ste jih poslušali, 22.00 Glasba iz studio Radio Celje,
24.00 SNOP - skupni nočni program nekomerciolnih radij-
skih postaj Slovenije
SREDA, 3. oktobra
5.50 Halo, AMZS, 6.00 Holo, OKC, 6.30 Domočo melodija
tedno, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko (RoSlo), 7.40
Tečojnico, 8.00 Poročilo, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jock pot, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.30 Moli 0,14.00 Utrip
s Celjskega, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi
RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 18.00 Full cool, 19.00
Novice, 19.10 Z Gordono in Dolores gledamo v zvezde, 22.00
Glasbo iz studia Radio Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni
program nekomercialnih radijskih postaj Slovenije
Št. 39. - 27. september 2001
32
TV VODIC
Št. 39. - 27. september 2001
T v VODIČ
33
34
TV VODIC
Št. 39. - 27. september 2001
PISMA BRALCEV - ZANIMIVOSTI
35
MEJELI
I SMO
tt. oktober -
svetovni
Jan varstva
živali
Vse oblike življenja tvori-
)neko skupnost, v kateri smo
Jvisni drug od drugega. Ven-
ir človek v vsej svoji zgo-
ivini hlasta zgolj za mate-
alnimi dobrinami in ob
Ein pozablja, da na Zemlji
i sam, ampak da ga sprem-
ajo še druga živa bitja - ži-
ali. Zato smo vsak dan pri-
espopadanju interesov, ko:
iovek hoče pojesti čimveč
lesa, živali pa nočejo trpeti
iradi človekove mesojedo-
1. Človek hoče testirati na
ivih živalih (zdravila, koz-
letiko in vse, kar pride v do-
k z njim), živali pa nočejo
iti trpinčene v znanstvenih
imedicinskih laboratorijih.
Iovek, zato da doseže čim
ečjo produktivnost v proi-
vodnji mesa, mleka, jajc
id., goji govedo, redi praši-
e, perutnino itd. v intenziv-
ih farmah, tako imenovanih
(ovarnah mesa«. Živali pa so
tesnjene, trpijo zaradi po-
lanjkanja naravne zdrave kr-
[le, ne vidijo sonca, travni-
ov, pašnikov. Njih trupla so
repojena z raznimi farma-
ološkimi učinkovinami (za
itro rast, za blokado stresa,
i lepo barvo mesa itd.)...
Ker je spopad interesov
led potrošniki in živalmi
sak dan hujši, je nujno, da
udi živalim priznamo njiho-
e pravice in jih zaščitimo s
trožjim zakonom, sedanji je
pmreč alternativen in nedo-
sleden.
Naši predlogi Zakona proti
pučenju živali vedno »zaide-
p« v presojo pridobitniškim
lobijem. Ti pa ga oklestijo
ta osnutek zakona prilagodijo
Svojim načelom in hotenjem.
je nekako takole: Lord Er-
fcn je leta 1809 predložil an-
gleškemu parlamentu osnu-
tek zakona proti mučenju
konj, svinj, bikov in ovac - a
i^bil izsmejan. Potem so izšli
prvi zakoni proti mučenju ži-
vali: leta 1822 v Angliji, 1850
"Franciji, 1859 na Sardini-
ji. 1875 v Nemčiji itd. Žal
Ja so ti zakoni sankcionirali
It težje primere mučenja ži-
vali; pa še to samo tedaj, če
^ žival mučili v javnosti, pred
ludmi. To pa pomeni, da so
Uzakoni pravzaprav bolj šči-
čustva ljudi-očividcev,
kot pa trpinčene živali. Se-
^ji slovenski zakon (kot pr-
^ v zgodovini Slovenije) je
kot okleščen produkt tiste-
p. kar smo varstveniki živa-
" predložili v DZ - in je bolj
in books« kot pa »law
^ action«. Podoben je bolj
jj^gojno-moralnemu klicu
pa učinkoviti pravni po-
"^oči za izvajanje represalij
"ad mučitelji živali.
Zakon dobi svojo težo in
{"onien tedaj, ko ne postav-
^ nobenih pogojev ali olaj-
^valnih okoliščin. Dokler
Slovenija ne bo dobila rigo-
^^znega zakona proti muče-
nju živali, se bodo morali ve-
terinarski inšpektorji bolj po-
truditi z delom na terenu.
Nadzorovati bodo morali
ravnanje z živalmi in se na
prijave o mučenju živali od-
zivati z reševanjem trpinče-
ne živali. In ne tako, kot mi
je bilo sporočeno, da veteri-
narski inšpektor ni upal sto-
piti h kmetiji, kjer so trpin-
čili psa-čuvaja, ker bi mu si-
cer razbili avto...Pohvalno pa
je, da je slovenska policija
vedno pripravljena pomaga-
ti in sodelovati.
LEA EVA MULLER,
svetovalka v Svetovni zvezi
za varstvo živali London,
Ljubljana
Brigadirski
razmisleic
v nedeljo sredi septembra
smo se sestali brigadirji, ki
smo leta 1946 regulirali Pe-
snico. To je bilo republiško
srečanje brigadirjev, ki so so-
delovali na takratnih sloven-
skih in državnih delovnih ak-
cijah. Organizatorji iz Dor-
nave so nas nadvse prijetno
sprejeli, pozdravila sta nas žu-
pana občin Dornava in Ptuj,
še posebej nas je navdušil pro-
fesor Evgen Titan iz Murske
Sobote, kulturni program
srečanja pa je izzvenel v prist-
nem prleškem narečju.
Na tem srečanju sem raz-
mišljal, da bi bilo danes do-
bro ustanoviti delovno bri-
gado nekadilcev, ki bi v oko-
hci srednjih šol v Celju po-
birali ogorke, ki jih tam puš-
čajo dijaki. Izvedel sem na-
mreč, da te Ogorke odstranju-
jejo čistilci Suprastana, pla-
čujemo pa davkoplačevalci.
Namesto da bi kadilci poči-
stili za sabo (kjer osel leži,
tam dlako pusti), smo dav-
koplačevalci žrtve teh nekul-
turnih kadilcev.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Elcološlca
icmetija v
Planinci
Planinca, hribovita vasica
pod Kalobjem v občini Šent-
jur je kraj, v katerem se za-
res nekaj dogaja: kmetova-
nje in življenje na ekološki
način.
Pred leti je sedanja lastni-
ca Alojzija Erjavec kupila dve
zapuščeni kmetiji z gospodar-
skim poslopjem, ki je bilo v
razpadajočem stanju. Tudi ob-
stoječa stanovanjska hiša je
bila v podobnem stanju, ven-
dar so jo obnovili v tolikšni
meri, da je bila sposobna za
zasilno bivanje. Posestvo je
bilo poraščeno in zapuščeno,
na južnem delu tega poboč-
ja pa je bilo divje odlagališ-
če odpadkov, ki so ga novi
lastniki sanirali, prav tako so
očistili poraščene pašnike, ta-
ko da tam danes rastejo sad-
na drevesa, cvetlice in trava.
Iz neobdelane zemlje jim je
uspelo napraviti kvalitetne
njivske površine. Kmetijo ob-
likujejo z raznimi strokov-
njaki iz domovine in tujine,
preizkušajo in pridelujejo
ekološko hrano, ki jo tudi
uživajo. S pomočjo strokov-
njakov in njihovega znanja
so ročno izdelali čistilno na-
pravo, iz katere priteka čista
voda.
Obdelovalne površine ima-
jo posejane z raznimi kultu-
rami, tudi rastlinje, iz kate-
rega pridelujejo plinsko ol-
je za lastno uporabo dveh
manjših traktorjev. Različne
čajnice konzervirajo v narav-
nem jabolčnem kisu, kot še
eno znamenitost pa velja za-
pisati, da je njihova lastna
tehnologija pokazala, da je
krompir dobro saditi jeseni,
da prezimi v zemlji. Pravi-
jo, da je'spomladi krompir
dvakrat šokiran, prvič, ko ga
prinesemo iz kleti, in drugič,
ko ga posadimo, mu spreme-
nimo lego prezimovanja, kar
mu zavira normalno rast. So
ljubitelji razne živine, ima-
jo tudi lame, ki izvirajo iz-
pod Andov, njihova samec in
samica se pri njih zelo do-
bro počutita in sta že poskr-
bela za naraščaj.
Naravovarstvena ekološka
kmetija deluje v skladu s so-
naravnim življenjem: pride-
lava zdrave vegetarijanske
hrane in pijače, samooskrba
kmetije in samozaposlitev na
kmetiji.
Ob obisku in po razgledu
kmetije (obiski so zaželeni
vsako sredo od 14. ure da-
lje) nas razveselijo z glasbo
lastnega orkestra, katerega
vodja je prof. Franci Loren-
čič. Tudi plesa pri njih ne
manjka, ples poučuje plesna
učiteljica gospa Lidija Cero-
vec in diplomant kraljeve ple-
sne šole iz Londona gospod
Sašo Krasnov.
ALBERT TANŠEK,
Grobelno
ZAHVALE^
Pohvale
Zahvala
Pivovarni
Laško
Pred kratkim sta me obi-
skala starejša zakonca iz ZDA.
Želela sem jima pokazati še
kaj več od običajnih turistič-
nih točk, ki jih premore Slo-
venija, še posebej v okolici
Celja, kjer živim.
Gospod, moj gost, je nav-
dušen pivec piva, zato sem
se odločila za obisk in ogled
Pivovarne Laško. Nekaj dni
pred obiskom sem se o tem
dogovorila z gospodom in-
ženirjem Jankom Remicem,
ki je tehnični vodja proizvod-
nje v pivovarni. Kljub temu,
da nisem obljubila skupine
obiskovalcev, so nas 6. sep-
tembra z veseljem sprejeli in
popeljali na ogled celotne pi-
vovarne. Ogled je vodila pri-
jazna gospa Regina Kirn-Go-
dec, univ. dipl. ing., vodja
tehnologije, ki je z odličnim
znanjem angleškega jezika in
kopico dobre volje znala od-
govoriti na vsako zastavlje-
no vprašanje gostov. Ogled je
trajal debelo uro in pol, og-
ledali smo si vse, kar smo že-
leli, na koncu pa nas je gos-
pa Kim-Godec popeljala v mu-
zejski del pivovarne, kjer
nam je pogled skozi staro pol-
nilnico iz leta 1938 zastal na
s hrano in vsemi vrstami pi-
va bogato obloženi mizi, kjer
smo ob kramljanju zaključili
ogled. Pridružil se nam je še
gospod Remic in ob tej pri-
ložnosti sem se mu zahvali-
la za odlično in profesional-
no voden ogled, pogostitev
in celotno organizacijo obi-
ska. Tudi gosta iz ZDA sta bila
nadvse presenečena nad pri-
jaznostjo gostiteljev in odlič-
no predstavitvijo pivovarne
in najmodernejše tehnologije
pri proizvodnji piva. Ob slo-
vesu so nam gostitelji poda-
rili še komplet kozarcev z na-
pisom Pivovarna Laško in več
različnih vrst piva.
Še enkrat se zahvaljujem
gospodu Janku Remicu in
gospe Regini Kirn-Godec ter
Pivovarni Laško za gostoljub-
nost, ki so nam jo izkazah
ob našem obisku. Ob tem že-
lim poudariti, da lahko eno
najuspešnejših slovenskih
podjetij, ki mu turistična de-
javnost ni prvobitni vir pri-
hodka, odhčno izpelje tudi
turistični obisk, kakršen je
bil naš. Pivovarni Laško že-
lim v prihodnosti še vehko
poslovnih uspehov.
SABINA UŽMAH,
Šentjur
Zahvala
ob hudi
nesreči
Ob hudi nesreči sina Bla-
ža se najlepše zahvaljujem
prijatelju Aljažu Ocvirku, so-
sedi Aniti Stojnič, g. dr. Ju-
stinekovi za nudenje prve po-
moči ter sestram otroškega
oddelka ZD Žalec. Zahvalju-
jem se tudi bratu Bogdanu in
nečakinji Urški, urgentni
službi, zdravnikom in se-
stram kirurškega oddelka ter
zdravnikom dr. Medvedovi,
dr. Bizjakovi in dr. Robidi.
GOZDANA VEDE,
Šempeter v Savinjski dolini
Sanje gobjega videča
Gobarji pa tudi. Kaj bi ne,
ko pa je gobja sezona te dni
v zenitu. Rastejo vsepovsod
in kar naprej, kot da jih je
strah, da jih bo že pojutriš-
njem slana pobrala. In ka-
ko debele so!
Da so res prave debelinke,
je ocenil tudi Ivan Korenak
z Lopate pri Celju in nam pri-
nesel svojo nedeljsko gob j o
bero. Jurčki, da bi jih težko
našel lepše in debelejše na
enem samem mestu. Kje? Od-
govora seveda nismo dobili.
Gobar pač.
Ivan Korenak gobari že od
malih nog, ko je gobe naj-
prej nabral, jih nato doma
posušil in kasneje prodajal,
da si je lahko kupil šolske
potrebščine. Danes gre v
gozd predvsem zato, da je v
čim bolj tesnem stiku z na-
ravo in ne zaradi gob. Seve-
da se skloni in jo pobere, ko
kakšno zagleda, zlasti če je
lepa in čvrsta. Ker pa je kar
pogosto v naravi in gobjih
revirjih, jih vsako sezono na-
bere okoli petnajst kilogra-
mov. Je dober poznavalec
gobjih vrst in njih značilno-
sti. Ali veste, kaj storiti, če
imate težave s prebavo? »Iz
lastnih izkušenj lahko po-
vem, da panirane dežnika-
rice, pripravljene na pariš-
ki ali dunajski način, zelo
hitro in učinkovito uravna-
jo prebavo,« nam je Ivan Ko-
renak postregel z nasvetom.
In še izdal, da se mu včasih
sanja o gobah, v snu jih vidi
na točno določenem kraju,
ki ga pozna. Potem se zju-
traj odpravi tja in se vsakič
znova prepriča, da mu sanje
ne lažejo.
M. AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Tudi počasi se daleč
pride
Znani slovenski monociklist in večkratni svetovni prvak v
vožnji z monociklom Jože Voroš se je odločil za novo akci-
jo. Pod geslom »Vozniki, pozor, tudi počasi se daleč pride« in
ob mednarodnem dnevu brez avtomobila je 32-letni Prek-
murec v dežju prevozil pot od Šempetra v Savinjski dolini do
Ljubljane. S tem je želel opozoriti vse udeležence v prometu,
da so vožnja pod vplivom alkohola ter brezglavo hitenje po
cesti vzrok za vedno več tragičnih nesreč. T. TAVČAR
Objeta
korenjaka
Na domačiji Stanka in Ma-
rije Hriberšek v Topolšici sta
zrasla tale objeta korenjaka.
Prvi v rdeči, drugi v rumeni
barvi tehtata skupaj cel kilo-
gram.
LOJZE OJSTERŠEK
Št. 39 - 27. september 2001
36
Zaspana
lepotica
Bela krajina se je sramežljivo začela odpirati
množičnemu turizmu
Ko se cesta, ki povezuje
dolenjsko metropolo z Met-
liko prevesi preko Gorjan-
cev, vas pred vasjo Suhor
pozdravi znano gostišče
Badovinac in napove, da ste
prispeli v Belo krajino. Ena
najlepših, najbolj opevanih
in najbolj prvinskih sloven-
skih pokrajin je zaspana Tr-
nuljčica, ki pravega turistič-
nega razcveta še ni dožive-
la. K sreči, pravijo tisti, ki
jo dobro poznajo in pogo-
sto prihajajo. Na žalost, pra-
vijo oni, ki bi jo »radi vzeli
na hitro in s polno žlico.«
Začnimo potep pri Bado-
vincu, saj je ena redkih go-
stiln v teh koncih, kjer boste
vselej postreženi s toliko ope-
vanimi kulinaričnimi dobro-
tami Bele krajine. Na mizi
se vrsti odlična domača hra-
na, pogače, pečeno jagnje...
In razgled proti osrčju Bele
krajine na eno in proti Suhi
krajini na drugo stran je ču-
dovit.
Pot vodi naprej proti Met-
liki, starodavnemu mestecu,
neštetokrat požganemu in
porušenemu v času turških
vpadov. Simpatično mestece
ima tudi lep in ogleda vre-
den muzej, v katerem poseb-
no pozornost vzbujata zbir-
ki iz časa med obema vojna-
ma in iz druge svetovne voj-
ne, v katerih doživite tudi
multimedijalni prikaz do-
godkov iz novejše zgodovi-
ne. Pomembna je tudi vino-
gradniška, z veliko ljubeznijo
urejena zbirka v kleti gradu.
Na sploh svetujemo začetek
vašega »odkrivanja Bele kra-
jine« prav v tem muzeju. Pred
ogledom zbirk, skozi katere
vas prijazno vodijo, vam na-
mreč zavrtijo tudi kratek vi-
deo film, ki je lep pripomo-
ček za odločitve, kaj pravza-
prav sploh hočete videti v Be-
li krajini. Če si seveda poti
niste začrtali že vnaprej.
Le dva kilometra od Met-
like so Rosalnice, majhna va-
sica, ki pa je postala znana
zaradi znamenitih Treh far.
Sredi majhnega, ograjenega
vaškega pokopališča se kviš-
ku pnejo druga ob drugi tri
cerkve. Zakaj kar tri na
enem prostoru, ne ve nihče.
So pa prav zato Tri fare po-
stale znamenito romarsko
središče.
Najtoplejša
slovenska
reka
v zadnjih letih so mnogi
Slovenci, pa tudi tujci odkrili
Kolpo - to lepotico med re-
kami, ki v lenem toku nare-
di polkrog okrog pokrajine
in se pri Metliki leno odlije
proti Hrvaški. Kolpa je naj-
toplejša slovenska reka, na
mnogih mestih še povsem
neokrnjena. Zdaj teče po ko-
maj dostopnih kanjonih, pa
se razlije po ravnici, ob njej
so posejani stari mlini, šte-
vilni jezovi ustvarjajo čudo-
vita naravna kopališča. Ob
Kolpi je tudi kar nekaj kam-
pov - v Podzemlju blizu Met-
like, Pri Starem Podu pri Ad-
lešičih, v Vinici, še naprej,
že na meji s Kočevskim, pri
Starem trgu. Čeprav skrom-
no urejeni, nudijo nezahtev-
nim kampistom dovolj udob-
ja (sanitarije, tuše, pomival-
nico) in tudi klasično gostin-
sko postrežbo. Kot izhodiš-
če za nekajdnevno potepanje
po pokrajini so kaj primer-
ni, da pa imajo precej stal-
nih gostov, pričajo številne
stalno postavljene prikolice,
pred katerimi tudi kak pri-
ložnosti vrtiček ni nobena
redkost.
Je pa priljubljenost Kolpe
Belokrajnce ujela nepriprav-
ljene. Kampi, zvečine zaseb-
ni, so postavljeni ob prele-
pih predelih Kolpe, še zlasti
oni pri Starem Podu. Je pa
njihova ponudba več kot
skromna. Večina nima, razen
skromnih igral za otroke in
res lepih plaž, praktično nič.
Še kajak si je težko izposo-
diti. Škoda, zlasti za naključne
goste in »raziskovalce« pokra-
jine, ki v Belo krajino ne pri-
dejo organizirano, z agenci-
jami. Če želite Kolpo doživ-
ljati in odkrivati takšno, kot
je najlepša - torej v njeni pr-
vinskosti, ob čolnarjenju po
njej, morate imeti svoj čoln
ali si tak izlet pripraviti v na-
prej, v večji skupini, z naja-
vo pri (redkih) zasebnikih,
ki so že znali v svojo ponud-
bo, kot oni v Posočju, vnesti
tudi nekaj adrenalinskega du-
ha.
Individualnim turistom v
Beli krajini ni lahko. Redko
posejane gostilne prav nič sra-
mežljivo ponujajo standard-
no prehrano, temelječo na
zrezkih vseh vrst, pri kar šte-
vilnih zasebnikih, ki imajo
kmečki turizem, pa na na-
ključne goste, ki bi radi le
kaj značilno domačega in po-
gosto opevanega pojedli, pač
ne računajo. Za takšno doži-
vetje je treba na pot z orga-
niziranimi izleti, v večjih
skupinah.
Kjer bog ni
skoparil
Je pa potep po Beli kraji-
ni res čudovit. Slikovite va-
sice, lepa pokrajina, vrtače
in uvale, značilni brezovi ga-
ji... Tu bog res ni skoparil.
In možnosti za različne og-
lede je veliko. Med pohod-
niki je priljubljena Župan-
čičeva pot, ki vas iz pesni-
kove rodne Vinice (mimo-
grede, Župančičevo rojstno
hišo si lahko ogledate le po
vnaprejšnjem dogovoru) po-
pelje po prekrasni poti vse
do Dragatuša, kjer je v bli-
žini nepopisno lep krajinski
park Lahinja, v katerem iz-
vira ta najlepša belokrajnska
reka.
Izhodišči za pot v ta park
sta dve. V vasici Veliki Nera-
jec boste v Informacijskem
centru pri Veri Vardjan,
umetnici, ki je zaslovela s svo-
jimi glinenimi piščalmi v po-
dobi vodomcev, našli prvo
pot. Vera vas bo prijazno spre-
jela, vam povedala vse o par-
ku, pri njej pa lahko tudi na-
kupite izvirne spominke. In
čeprav vas bo prijazno opo-
zorila, da utegnete ob poti na-
leteti tudi na kakšnega med-
veda, ki se tod s Kočevskega
klati proti Liki, kar korajž-
no na pot. Med dveurnim
sprehodom se boste naužili
toliko lepot prvinske narave,
da se res splača. Kot se spla-
ča ustaviti pri okljuku Lahi-
nje, na koncu krajinskega par-
ka, ob Klepčevem mlinu in
žagi venecijanki v Pustem
Gradcu. V mlinu so uredili
sobe in tam je mogoče tako
prespati kot preživeti več dni.
Tudi čoln si lahko tam izpo-
sodite in vožnja po okljuku
Lahinje, tik pod vejami mo-
gočnih dreves, v pravi divji-
ni, je doživetje svoje vrste.
BRANKO STAMEJČIČ
Znamenite Tri fare v Rosalnicah pri Metliki so romarsko središče.
Najlepši v Beli krajini - krajinski park Lahinja.
Kolpa je najtoplejša slovenska reka.
Št. 39. - 27. september 2001
Delta Neretve
rot po jadranski magi-
pli do Dubrovnika vodi
eko južne neretvanske
me, ki se konča z delto
ke. Po avstrijsko-ogrski
tksiji Bosne in Hercego-
le leta 1878 je država in-
itirala v razvoj dežele.
i največjih naložb je bi-
pdnja ozkotirnih želez-
ih prog, in ena od njih
lila proga od Sarajeva po
mi Neretve.
|rav tako so veliko vložili
Jmakalni sistem in odva-
ie vode iz doline in delte
e Neretve. Če se popot-
Iustavi med vožnjo pred
flazom proti Neumu, in
gleda z višine to namaka-
■ z namakalnimi jarki, ki
lirožajo skoraj vsako več-
kjivo, se začudi velikemu
ilvigu, ki deluje že preko
let in omogoča dvakratni
lelek nekaterih poljščin,
letva je od morja do Met-
lica plovna za manjše mor-
f ladje. Meja med Hrvaš-
in Bosno in Hercegovino
l^erno od Metkoviča; med
pjo proti Mostarju pa se
Bed ustavi nad razpadaj o-
p visokimi betonskimi ka-
\ (akvadukti).
e pred drugo svetovno voj-
ie bila ta dolina porasla z
3di bombaževca, ki so
paj z nasadi v Makedoni-
3jali približno 8 odstot-
' srednje kakovostnega
Ibažnega vlakna za jugo-
"ansko tekstilno industri-
Sedaj bombaža ni več, za-
bijali so ga nasadi poma-
mandarin, zelenjave in
ske trte.
b prihodu v Mostar vpa-
izstopa na novo zgra-
Wsok zvonik katoliške ka-
nale na desnem bregu Ne-
in nekaj nepoškodova-
* od centra oddaljenih
Pnic. Ta desni breg Nere-
'' ki sedaj pripada hrvaški
federalni enoti, se je začel raz-
vijati že po prvi svetovni vojni,
posebno pa še po drugi, ko
je bil Mostar močan center
vojaške letalske proizvodnje
in vojaški izobraževalni cen-
ter. Industrijski obrati južno
od mesta, so skoraj v celoti
uničeni in zapuščeni, razen
tovarne aluminija, ki je v la-
sti italijanskih podjetnikov.
Mostar je glavno gospodar-
sko in družbeno središče Her-
cegovine; v njem so od nek-
daj v znosnih razmerah ži-
veli muslimani (Bošnjaki 39
odstotkov, Srbi 32, Hrvati 18)
ter Židje, ki so jih v srednjem
veku pregnali iz Španije, dru-
ge narodnosti in tudi nekaj
Slovencev.
Iz turških časov je levi breg
Neretve naseljen z musliman-
skim in srbskim življem, s šte-
vilnimi mošejami in minare-
ti, od katerih je sedaj že nekaj
obnovljenih ali na novo postav-
ljenih. Od bomb prizadete so
tudi šole in poslovne stavbe,
ki jih tudi že obnavljajo; oba
dela mesta povezujejo trije no-
vi široki mostovi.
S skupino turistov iz Du-
brovnika smo si ogledali eno
od osrednjih mošej, ki je bi-
la delno razrušena, minaret
pa v celoti. Stavba z minare-
tom je obnovljena, le v no-
tranjosti jo šeTestavrirajo in
opremljajo z umetniško opre-
mo mošej. Osrednje mošeje
v večjih krajih obsegajo po-
leg cerkvene stavbe še dvo-
rišče z nižjimi stavbami, ne-
kakšnimi družabnimi prosto-
ri, kjer so se odvijali pogo-
vori in tudi kupčije; med te-
mi prostori je tudi menza za
siromake in dijake bližnje
verske šole. Ob vhodu v mo-
šejo je marmorna plošča z na-
pisom: »Ta objekt gradijo in
financirajo islamska verska
skupnost Turčije in islamskih
držav.«
Ob porušenem srednjeveš-
kem mostu je začasno postav-
ljena brv za pešce železne
konstrukcije, s katere so vidna
obnovitvena dela. Z delom
sicer zamujajo, so pa sedaj
končana vsa dela temeljev v
vodi. Iz reke so zbrali kam-
ne porušenega mostu, ki jih
sedaj sestavljajo ob reki in
mostu. Ob delovišču plapo-
la velika turška zastava, ki go-
tovo potrjuje, da most obnav-
lja turško podjetje.
Glavni prometni žili - že-
leznica in cesta - sta na le-
vem bregu Neretve. Velika in
skoraj nova železniška in av-
tobusna postaja (zgrajeni sta
bili okoli leta 1985) sta ne-
poškodovani. V avli postaje
so kavarnice in stojnice, polne
cenenih potrošnih artiklov,
vhod na peron pa je zaprt. Iz
Sarajeva do Mostarja in na-
zaj vozita dnevno le dva vla-
ka, je povedala muslimanka
z dvema otrokoma, ki je ča-
kala na odhod vlaka.
Nekdanje zelenice in parki
v središču mesta so spreme-
njeni v skupna pokopališča, ne
glede na versko pripadnost mr-
tvih. Ni pa se mogoče znebiti
vtisa, da se poglabljajo verske
razlike, ki so bile v obdobju
1945-1990 zelo ublažene. Ka-
ko se bodo te razlike ponov-
no omilile in postale znosne
za skupno življenje, je stvar
prihodnosti, časa in razgleda-
nosti mlajših generacij.
IVO MARINC
Št. 39. - 27. september 2001
38
ZA RAZVEDRILO
Št. 39 - 27. september 2001
ZA RAZVEDRILO
39
Št. 39 - 27. september 2001
40
MODA
Mini modni utrinici
Otroški modni trendi za jesen/zimo 2001/2002 - vrtiljak veselih barv,
božajočih tkanin in prijaznih krojev
Pripravila:
VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Da bi pozabljali nanje? Bog
ne daj - ampak za naše malč-
ke in sredinčke nakupujemo
novo garderobo pač po po-
trebi in mimogrede. Kakšnih
poglobljenih razmišljanj o
pomenu dobrega in všečne-
ga oblačenja otrok pri nas na
splošno še vedno ni zasledi-
ti. Ja, želimo si že, da bi naši
nadobudneži nekoč spreme-
nili odnos do slovenske
(ne)kulture oblačenja...
Ampak, kaj sami storimo
za to? Če so nam starši privz-
gojili prepričanje, da je za
otroka pač vse dobro, samo
da je »oblečen in čist, ker ta-
ko ali tako vse takoj prera-
ste«, mi to miselnost veselo
prenašamo naprej...
Saj ne, da bi pričakovali od
vas nakupe božjastno drage
otroške mode eminentnih bla-
govnih znamk. Vendar, ko po-
gledamo levo in desno, v naše
vrtce in šole, vidimo preveč
nedomiselno in barvno po-
vsem neusklajeno oblečenih
otrok. Pa ni treba dosti - le pre-
mišljeno se je treba lotiti na-
kupov otroške garderobe in do-
datkov. Se odločiti za oblači-
la, ki se med sabo dopolnjuje-
jo, tako da se lahko nosijo na
več načinov, izbirati nemara
le v dveh, treh prevladujočih
barvah - tako ga tudi nekoli-
ko večji otrok, ki se oblači
sam, ne bo »pihnil mimo«.
Trgovine ponujajo marsi-
kaj, zato ni odveč vsaj malce
pokukati med najnovejše
trende. Vsekakor letošnjim
ne bi mogli očitati kakšnega
zdrsa v dolgočasje. Ena sa-
ma razigranost, barvitost in
udobnost jih je! Zaznamova-
ni so tudi z pridihom mod-
nih zapovedi za starejše vrst-
nike, celo kakšen utrinek iz
»tavelike« mode se je znašel
med njimi.
Pa se jih dotaknimo le bež-
no:
Barve: Pravi modni pohod
sta, kot pri odraslih, naredi-
li črna in bela, čeprav pre-
vladujejo ognjeno in vinsko
rdeči, oranžni, toplo rjavi,
peščeni, olivno zeleni in mo-
dri toni.
Vzorci: Vodoravne črte, ka-
ro, lasersko ustvarjeni fanta-
zijski in etno motivi, pisani
Burlingtonski rombi (nekoč
vzorci na moških nogavi-
cah)...
Materiali: Jeans je za-
kon! Bodisi klasično tem-
no moder, ali s peskanim
videzom ponošenega. Vol-
na, flanela, pliš, gladek in
rebrast žamet, vatirane tka-
nine...
Kroji: Flanelaste country
srajce za fante in deklice,
aerodinamični telovniki z
našitimi in všitimi žepi, hla-
če z zadrgami ob straneh.
kratke parke, obleke in krila
(do kolen), položena v gu-
be...
Dodatki, detajli: Zakovi-
ce oziroma zaponke, lijaka-
sto dvignjeni ovratniki, na-
pisi, velike črke ali številke,
barete in kape-klobučki, ki
se zavezujejo s šalom, _bb-
Pokemon - rokavice« (kot šo-
ferske), zaplate iz tehno ma-
terialov...
NAMIG ZA NAKUP
Vonj po naravi
Na Gubčevi ulici 4 domuje
specializirana prodajalna
Vonj narave in ponuja pe-
ster izbor prijetno dišečih,
kakovostnih in predvsem
izredno lepih izdelkov.
Že obisk trgovine je pravi
užitek, saj ti takoj ob vstopu
nosnice napolni vonj različnih
dišav, ki so lahko v vrečki, v
pepelniku ali kot okras v ste-
kleni vazici ali celo lični ste-
klenici, ki jo lahko postavimo
kar na mizo sredi sobe in ima
dvojni učinek: lepo izgleda in
ima prijeten vonj. Potpuri v
vrečkah iz blaga ali kuvertah
lahko namestimo tudi v oma-
re, predale, kjer imamo shra-
njena oblačila in drugo blago.
Njihovi izdelki pa nadvse
primerni, da jih poklonimo
za darilo. Za tiste, ki so ved-
no v stiski s časom in in
težave z domislicami, in
nekaj že pripravljenih ai
žiranih zavitkov, ki poni
di vsebujejo dišeče svež
potpuri, pa kakšno tek(
milo, šampon ali kaj pod
nega za nego. Na svojih p
dajnih policah imajo tudi
mo naravno kozmetiko -1
palno sol, eterična olja, ^
pone in druge izdelke za
go, ki so primerni tudi zal
bolj občutljivo kožo.
Ponujajo tudi razne n
prte, samostojne prte, I
grinjke (iz lanu in bombai
in manjše preproge (tudi
bombaža), vse v naravnih b
vah (predvsem bež oz. ufl
zano beli), pa tudi barvaš
domiselno oblikovane ot
šalnike za predsobe, raZ
manjše uokvirjene slike.
Veliko je raznovrstnih ok
snih in seveda lepo diŠ^i
sveč, ki jih prižgemo v s
novanju kar tako za le!
vonj, lahko pa tudi takrat,'
dar imamo na obisku vn'
kadilce.
Poleg vsega naštetega p^
na prodaj tudi pohištvo,
je starinsko in restavrir^
ih sicer služi kot razsta'
prostor za prodajne izdeH
Če si takšno starinsko o^
ro, kakršno so imele našel
bice, zaželite, pa jo lahko ti
kupite. Skratka, trgovin^
prijetna poživitev in "p^^
paša za oči in - nosove.
MOJCA MAB^
Nagradno vprašanje
septembra:
Kdaj je kreatorka Mary Quant zaslovela z modo mini kril?
a.	Leta 1952
b.	Leta 1962
Št. 39 - 27. september 2001
NASVETI
41
jI KAJ BI DANES KUHALI
kahli, penasti sufie
jufle je beseda, ki jo med-
ifodna kuhinja povzema
francoščine, z njo pa poi-
jnujemo jedi, ki so rahle
(dih: ustvarjene so iz zra-
iin jajc, kakor pravi sta-
^la, seveda pa moramo
j0iešati še nekaj drugih
sta vin.
Tisti zrak, brez katerega pri
ipravi sufleja ne moremo,
nahaja v snegu, ki ga ste-
po iz beljakov. Če je sneg
merno trd, če se ravnamo
navodilih in če med peko
I odpiramo pečice, bomo
|otovo spekli čudovit in ra-
sufle. Izbiramo lahko med
nimi, pikantnimi sufleji,
jih ponudimo s kuhano
jatjo ali pa z zeleno sola-
ter med sladkimi sufleji,
jih pripravimo za vrhunec
ivesnega obeda. Tudi če naš
n sufle ne bo ravno tak-
Dkot na reklamni fotogra-
i, ne smemo obupati. Vaja
ila mojstra! In pri sufleju
še kako velja. Okusen pa
ravno tako, tudi če je ma-
nižji in malo manj napih-
en kot smo pričakovali, ko
10 postavili model v peči-
Da je le prepečen - o tem
prepričamo, preden ga
amemo iz pečice, tako da
prebodemo z leseno špi-
,pa bo šel v slast.
Lešnikov sufle
Za 6 do 8 oseb potrebuje-
mo: 6 jajc, 2 beljaka, 100 g
sladkorja v prahu, sol, 100 g
mletih lešnikov, 125 ml slad-
ke smetane, sladkor v prahu
za potresanje.
Priprava: dno modela na-
mastimo z malo masla. Lo-
čimo beljake od rumenja-
kov. K beljakom damo še
dodatna dva beljaka. V tež-
ki ponvi razpustimo slad-
kor v prahu, ponev prista-
vimo na srednje vroč šte-
dilnik in ves čas mešamo,
da se sladkor ne prežge. Ko
je sladkor tekoč in svetlo
rjav, mu dodamo malo so-
li in mlete lešnike, potem
pa počasi in med mešanjem
prilivamo sladko smetano.
Pustimo, da prevre. Dobi-
mo gladko, tekočo zmes.
Pustimo, da se ohladi. Iz be-
ljakov stepemo gost a ne
pretrd sneg. Četrtino sne-
ga zamešamo v lešnikovo
maso, nato dodajamo dru-
gega za drugim in med me-
šanjem še rumenjake. Na-
zadnje previdno in z lopat-
ko zamešamo med maso še
preostali sneg iz beljakov.
Zmes, ki smo jo dobili, da-
mo v model. Potresemo s
sladkorjem v prahu. Peče-
mo v ogreti pečici pri 175
stopinjah na srednji rešet-
ki. Sufle je pečen v 30 do
35 minutah.
Sirov sufle
Za 4 osebe potrebuje-
mo: 300 g gaude, 4 jajca,
3 beljake, maslo za pe-
kač.
Priprava: sir drobno na-
strgamo. Jajca ubijemo,
ločimo beljake od rume-
njakov. Dno pekača nama-
stimo z maslom. Iz belja-
kov stepemo gost, a ne pre-
trd sneg. Z lopatko zame-
šamo v ta sneg rumenjake
in nazadnje tudi nastrgani
sir. Z zmesjo napolnimo
pekač. Narastek pečemo v
ogreti pečici pri 175 sto-
pinjah na srednji rešetki 40
minut. Sirov sufle ponu-
dimo za lažji prigrizek ali
za predjed.
Piše: MAJDA KLANŠEK
ICako pečemo sufle?
Sufle velja za preizkusni kamen kuharskih spretnosti. Ven-
jar ni priprava te rahle, penaste jedi, ki se kar stopi na jeziku,
^av nič težavna, če se držimo navodil. Sestavine natanko
Stehtamo in pripravimo, da ne bo zastojev med delom.
[Model, v katerem bomo pekli sufle, namažemo s stoplje-
pn maslom po dnu in kvečjemu še po ozkem spodnjem
i^bu stranice. Le tako bo sufle lahko primerno narasel in bo
|a površini zapeljivo razpokah Kako lep in visok bo sufle, je
rtvisno od tega, kakšen je sneg, ki ga zamešamo v maslo,
^eg mora biti čvrst, a še vedno prožen. Če ga predolgo stepa-
bo postal pretrd in se ne bo več dobro zmešal s preosta-
imi sestavinami.
Najprej pripravimo vse druge sestavine, segrejemo pečico,
i^le nato stepemo sneg in ga zamešamo v šeloplo maso. Ne
^emo ga pustiti čakati. Eno četrtino snega zamešamo v te-
kar z metlico za stepanje, preostanek z lopatko ali s ploš-
^to kuhalnico. Masa mora biti rahla, penasta, vendar enot-
na - v njej ne sme biti velikih kosov snega. Ko nadevamo
^80 v pekač, pazimo, da ostane dovolj prostora do roba. Če
® pekač premajhen, se bo sufle razlil med peko čez rob in
^ bo uničena. Pekač smemo napolniti le do treh četrtin, kar
® testa odveč, ga raje zavržemo, kot pa da bi tvegali.
^ Pekač z maso damo v pečico, ki je že ogreta na 175 stopinj,
^fle pečemo vedno na srednji rešetki. Med peko ne odpira-
vrat pečice. Pečeni sufle postavimo iz pečice naravnost
fe mizo, kar v pekaču. Pripravljeni moramo biti, da se bo
^oj, ko zarežemo vanj sesedel. A zato ne bo nič manj rahel
okusen. Če je pečica prevroča, bo sufle na zunaj lepo rjav,
'sredini pa še surov.
PSI, MAČKE IN OSTALA
DRUŠČINA
Ko sta pes in
mačka preobilna
Danes vsak tretji pes in
vsaka tretja mačka trpi za-
radi prevelike teže. Razlog
za to je največkrat napač-
na prehrana.
Preobilna ali neustrezna
prehrana, pa tudi prepogo-
sto nagrajevanje s posladki
pripelje do tega, da žival prej-
me več energije, kot je nje-
no telo porabi. In ta višek se
shranjuje v obliki maščobe.
Pri živali ni nič drugače kot
pri človeku.
Je moja žival
pretežka?
Kako naj vemo, da ima naš
kosmati hišni prijatelj teža-
ve z odvečno težo? Čisto pre-
prosto: ko pri božanju po pr-
snem košu ne občutimo več
reber, tedaj bo potrebno huj-
šanje. Pa tudi tedaj, ko žival
izgublja veselje do gibanja ali
ji hitro poide sapa, krivca naj-
večkrat najdemo v odvečnih
kilogramih.
Pretežke živali pogosteje
zbolevajo in njihova življenj-
ska doba je zaradi tega lah-
ko krajša. Premočna posta-
va pomeni dodatno obreme-
nitev za kosti in sklepe, lah-
ko povzroči tudi težka obo-
lenja, na primer bolezni sr-
ca in ožilja ter jetrne bolez-
ni, nastopijo pa lahko tudi
težave z medvretenčnimi
ploščicami in spremembe v
kolkih.
Kako stehtati
žival?
Prav malo je psov in
mačk, ki bi na tehtnici mir-
no stali. Pomagal vam bo na-
slednji trik: naprej stopite
na tehtnico brez živali in po-
tem z živaljo v naročju ali
pa kosmatinca pokličite k
sebi na tehtnico. Razlika v
prikazani teži med prvim in
drugim tehtanjem bo teža
živali.
Povprečna teža za yorks-
hirskega terierja je 2,5 do
3,2 kg, za pritlikavega jaz-
bečarja 3,5 do 4 kg, za prit-
likavega pudlja 5 do 5,2 kg,
dolgodlakega jazbečarja
8,6 do 9 kg, za nemškega
ovčarja 32 do 34 kg ter za
zlatega prinašalca 28 do 35
kg.
Povprečna teža za hišno
mačko je 2,5 do 4,5 kg, za
perzijsko mačko 3 do 5 kg
in za siamsko mačko 3,5 do
5,5 kg.
Navedene teže veljajo tu-
di za druge pse in mačke
podobne vehkosti in posta-
ve.
V Centru Waltham v Veli-
ki Britaniji so za mačke raz-
vili indeks telesne teže (Pe-
line Body Mass lndex,
FBMl). S pomočjo ustrezne-
ga postopka lahko ocenimo
razmerje med maščobnimi
in mišičnimi tkivi ter dovolj
zgodaj prepoznamo odveč-
no težo, in sicer samo z dve-
ma preprostima meritvama
telesa. Določiti je potrebno
razmerje med obsegom re-
brnega loka devetega rebra
(maščobna obloga) in me-,
rami golenice. V vaši khni-
ki za male živali takšno prei-
skavo z lahkoto opravijo in
v primeru odvečne teže bo-
do sestavili načrt prehranje-
vanja. Posebej za vašo mač-
ko (ali za predebelega psa)
bodo določili ciljno težo in
primeren rok, do katerega
naj bi žival dosegla normal-
no težo (praviloma od 6 do
12 tednov).
Kaj še lahko
storite?
Naj se vaš štirinožec več
giblje, z njim pojdite pogo-
steje in za dalj časa na spre-
hod. S psom hodite ali tecite
- to bo dobro delo obema.
Če boste v dvomih, v vaši kli-
niki za male živali povpra-
šajte, koliko gibanja bo rav-
no prav za vašega kosmatin-
ca.
Zavestno se dlje in inten-
zivneje igrajte s svojo mač-
ko. Lonček z mačjo travo ji
na primer postavite čim dlje
od posode s hrano, posodo z
vodo pa prav tako skrijte ne-
kam v oddaljen kotiček re-
virja - tako se bo vaš sobni
tiger moral že malo bolj po-
truditi, da bo prišel do hra-
ne in pijače.
Razdelite dnevni obrok
dietne hrane za hujšanje na
tri dele. Žival, ki hujša, hra-
nite redno dvakrat ali tri-
krat na dan vedno ob istem
času in ne skupaj z drugimi
hišnimi živalmi (še posebej
ne, če te nimajo prehram-
benih omejitev). Žival od-
vrnite od misli na hrano z
veselo igro ali jo obdarite z
dodatnim božanjem in kr-
tačenjem.
Svojega štirinožca redno
tehtajte in težo zaradi nad-
zora vnašajte v tabelo, da bo
zdravnik za male živali pri
naslednjem obisku lahko pre-
veril potek hujšanja.
Golaž z
zelenjavo in pivom
Za 4 osebe potrebujemo: 2 korenčka, 2 papriki, 2 čebuli,
50 g slanine, 500 g na kocke narezane svinine, 1 žličko
sladke mlete paprike, sol, poper, 1 žlico moke, 1,5 dl piva,
4 žlice paradižnikove mezge, 100 g kisle smetane.
Priprava: korenje narežemo na kolesca, papriko na pra-
mene, čebulo na obročke, slanino na majhne kocke. V ko-
žici jo pražimo, da izpusti maščobo. Nato poberemo ocvir-
ke iz posode, na maščobi pa popečemo narezano svinino.
Da se koščki lepše zapečejo, storimo to v dveh obrokih.
Meso damo potem nazaj v kožico, primešamo čebulo, po-
tresemo z moko, sohmo, popramo in začinimo s papriko.
Dodamo tudi paradižnikovo mezgo. Premešamo in zalije-
mo s pivom. V pokriti kožici dušimo jed pol ure. Dodamo
zelenjavo in dušimo še naslednje pol ure. Nazadnje zame-
šamo še kislo smetano. Začinimo po okusu. Ponudimo s
krompirjevim pirejem.
Št. 39 - 27. september 2001
42
NASVETI
Zdravo jesensko sadje
v jabolkih najdemo sladkor v svo-
ji naravni obliki. Že v starem veku
so poznali veliko vrednost jabolk za
lahko prehrano in so jih uporabljali
tako za prehrambene kot tudi zdra-
vilne namene. Karel Veliki je uredil
sajenje jablan v nemških deželah
okrog leta 800. Okrog leta 1600 pa je
bilo znanih že okoli 200 sort jabolk,
danes pa jih poznamo že nad 2000.
Jabolka vsebujejo vodo, celulozo,
dekstrozo, trsni sladkor, rudninske sno-
vi, naravne sladkorje, pektine in vrsto
vitaminov. V zrelih plodovih je veliko
C, B in A vitamina. Zrela jabolka vse-
bujejo 6 do 15% naravnih sladkorjev,
nad 75% vode, 1% celuloze, 1% pekti-
nov in rudninske snovi, ki so vezane v
obliki soli. Jabolka vsebujejo kalij, fos-
for, magnezij, žveplo, kalcij, natrij, že-
lezo... Kalorična vrednost jabolk je niz-
ka. Uživamo jih lahko presna, kuhana.
pečena in tudi vložena. Sveža jabolka
jemo skupaj z lupino, ker ima lupina
šestkrat več vitamina C kot jabolčno
meso. Sveže sadje dobro vpliva na pre-
bavo in pretok snovi človeškemu orga-
nizmu. Pektini v sadju preprečujejo ko-
pičenje holesterola v žilah in prepre-
čujejo arteriosklerozo.
Tudi posušena jabolka so zelo aro-
matična. Sušimo jih lahko narezana na
rezine, ki jih dobimo, če jabolko reže-
mo počez. Če pa jabolko režemo po
dolgem, dobimo jabolčne krhlje.
V tem času ne smemo pozabiti tudi
na hruške, katerih hranilna vrednost je
večja od hranilne vrednosti jabolk. Plo-
dovi hruške so sočni, prijetnega okusa
in vonja. Hruške lahko jemo sveže ali
pa iz njih pripravljamo sokove, sirupe
oziroma najrazličnejše kompote.
Tudi slive so v lahki prehrani bo-
gat energijski vir, imajo pa tudi pre-
cejšnjo dietetično in zdravilno vred-
nost. Slive so namizno sadje ob kon-
cu poletja in v začetku jeseni. Lahko
jih tudi sušimo in predelujemo v raz-
lične marmelade in džeme. Njihovo
meso je sočno in je lahko različno
obarvano, odvisno od sorte in zrelo-
sti.
V jesenskem času ne smemo pozabi-
ti tudi na grozdje, ki ima veliko hranil-
no, dietetično in zdravilno vrednost.
Zaradi prijetnega okusa in arome sta
grozdje in grozdni sok zelo pomem-
bna kot lahka hrana. Po hranilni vred-
nosti ustreza 1 kg grozdja tretjini kg
kruha; 1,2 kg krompirja oziroma 1,1
litru mleka. Grozdje vsebuje približno
80% vode, 15% sladkorja, okoli 4,3%
celuloze, veliko vitamina C, karoten,
vitamine skupine B, glukozo in veliko
rudninskih snovi.
BOJAN SEŠEL
Ali znate ravnati
s svojimi čustvi?
Morda vas je vprašanje
iz naslova presenetilo, to-
da preden si odgovorite nanj,
preberite vprašanje, ki opi-
suje dogajanje, v katerem
ste se prav gotovo že kdaj
znašli. Izberite odgovor gle-
de na to, kako se najpogo-
steje odzivate v takih polo-
žajih.
Stojite v daljši vrsd v ban-
ki, na pošti ali kje drugje in
nekdo se pred vami brez be-
sed vrine v vrsto. Kako rav-
nate?
1.	Razjezite se in ga brez
zadržkov ozmerjate.
2.	Ohranite mirno kri in
ga vljudno opozorite, da to
ni konec vrste ter da ste bili
v vrsti pred njim.
3.	Nikakor vam ni prav, da
se je vrinil v vrsto, vendar te-
ga ne pokažete.
Če ste izbrali prvi odgovor,
ste nagnjeni k čustvenim
ugrabitvam, če drugega, zna-
te pravilno zaznavati, izražati
in nadzirati svoja čustva, pri
tretjem odgovoru pa ste nag-
njeni k prikrivanju oziroma
tlačenju svojih čustev.
Seveda je samo eno vpra-
šanje premalo za dokončen
odgovor na vprašanje, ali zna-
te ravnati s svojimi čustvi. Za-
to se spomnite še podobnih
dogodkov, ob katerih ste ču-
tili močna čustva kot je jeza,
prizadetost in podobna ter
pomislite, kako ste se odzvali.
Npr. takrat, ko vam v trgovi-
ni zaračunajo blago, ki ga ni-
ste kupili ali ko vam naroče-
na hrana v restavraciji ne us-
treza oz. ni v skladu s ponud-
bo. Odgovori na ta in podob-
na vprašanja pa vam že lah-
ko mnogo povedo o vašem
ravnanju s čustvi.
Vse zapisano je povezano
s tako imenovanimi negativ-
nimi ali bolje rečeno manj
prijetnimi čustvi. Prav izra-
žanje teh čustev nam povzro-
ča veliko preglavic. Mnogo-
krat smo žrtve čustvenih
ugrabitev. Lahko je to žalost,
ki nas noče in noče izpustiti,
morda strah, ki nas vedno zno-
va ohromi, da ne naredimo
tega, kar bi lahko. Nekdo se
ne more otresti kroničnega
ljubosumja ali pa nas jeza že-
ne iz enega prepira v druge-
ga. Neustrezno izražanje ču-
stev pa spodbuja konflikte v
partnerskih odnosih, na de-
lovnem mestu in v družini.
Mnogo ljudi misli, da ni-
majo težav z izražanjem ču-
stev, ker jih imajo pod nad-
zorom. Žal je pri takšnih lju-
deh velikokrat v ozadju to,
da čustva zatirajo. Možno je
tudi, da je čustveni impulz
tako šibak, da ga v svojem
bučnem, stresa polnem živ-
ljenju sploh ne zaznajo. Čus-
tvo, ki se pojavi, na hitro pot-
lačijo. Tlačenje čustev pa ima
seveda tudi svoje stranske
učinke. Kadar čustva tlačimo,
se neizražena čustvena ener-
gija kopiči v našem telesu.
Dolgoročno pa se ta energija
obrne proti nam in se sčaso-
ma začne izražati kot psiho-
somatsko obolenje. Najpo-
gostejše so težave z želod-
cem, žolčem, srcem, glavo-
boli, nespečnost, visok krv-
ni tlak in druge.
Povsem nasprotno pa rav-
najo s čustvi tisti, ki jih ne-
nadzorovano izražajo. Zanje
je značilno, da brez razmiš-
ljanja izbruhnejo in povedo
vse, kar jim v tistem hipu »pa-
de na pamet«. To jim sicer
trenutno pomaga k olajšanju,
vendar pa ob takšnem izra-
žanju čustev trpijo medseboj-
ni odnosi, pa tudi dostojans-
tvo človeka, ki jih izraža.
Izražajmo
čustva na
ustrezen način
Kakšna je torej prava pot?
Bistveno je, da imamo mi
čustva v oblasti in ne ona nas.
Šele ko jih imamo pod nad-
zorom, se lahko sami odlo-
čimo, kako se bomo nanje
odzvali. Takrat smo sposob-
ni reči sebi ali drugim »je-
zen sem«, »žalosten sem«.
»srečen sem« in to na način,
da drugi ni ogrožen ali ka-
korkoli prizadet. Bližnjemu
tako sporočimo, kaj se do-
gaja z nami, ta pa se, če je
dovolj sočuten in čuteč, na
ustrezen način odzove.
Verjamem, da je sedaj mar-
sikdo pomislil: »Lahko je go-
voriti.« Res je, prav imate,
vendar, če se naučimo osnov-
nih zakonitosti nenasilne ko-
munikacije, vživljanja v soč-
loveka, če smo sposobni
ohranjati mirno kri, kljub
stresnim dogodkom, potem
bomo tudi čustva lažje izra-
žali na ustrezen način.
Vsega tega se lotevajo v Šoli
čustvene inteligence, ki je na-
menjena obvladovanju stre-
sa, razvijanju čustvenih spret-
nosti, povečanju samozave-
sti ter izboljšanju medseboj-
nih odnosov in komunikaci-
je. Posameznika usposablja
za bolj sproščeno, ustvarjal-
no in odgovorno življenje. Ce-
lotna šola je delavniško na-
ravnana in obogatena s šte-
vilnim vajami in razgovori.
Če ste mnenja, da si omenje-
ne spretnosti zaslužijo tudi
vašo pozornost, ste vabljeni
na brezplačna predavanja o
čustveni inteligenci in ravna-
nju s čustvi, ki bodo v mese-
cu oktobru tudi v Celju.
DAMIR OREHOVEC
Predavanja in predstavi-
tve Šole čustvene inteligen-
ce bodo 4., 11., 18. in 25.
oktobra ob 18. uri v CID
Centru interesnih dejavno-
sti, Kosovelova 14, Celje. In-
formacije lahko dobite po
telefonu 01/433 93 03.
ZDRAVNIK SVETU JI
Ljudje in miicrobi
Tisočletja se človek bori
s svojim okoljem in ga sku-
ša obvladovati. Kljub
ogromnim uspehom, ga je
stalno spremljala nevar-
nost iz tega istega okolja.
Ogrožala je predvsem nje-
govo zdravje in življenje in
do nedavnega se tej nesre-
či ni mogel upreti.
Ta nevarnost so bile kuž-
ne bolezni, ki so v zadnjih
stoletjih pomorile na sto ti-
soče ljudi. Kuga, kolera, go-
bavost, tifus, črne koze, pa-
raliza, davica, malarija, tu-
berkuloza in številne druge
nalezljive bolezni so bile
hujši sovražnik kot elemen-
tarne nesreče. Pojavljale so
se v miru, med ali po narav-
nih nesrečah, največ pa med
vojnami ali po njihovem
koncu. Gripa je po prvi sve-
tovni vojni samo v Evropi po-
morila preko 20 milijonov
ljudi. Z odkrijem posamez-
nih postopkov, ki so omeji-
li širjenje bolezni, prepre-
čevali razvoj nevarnih mi-
kroorganizmov in z njiho-
vim uničevanjem, je bil v zad-
njem stoletju narejen eden
od največjih korakov, ki za-
gotavljajo varno življenje.
Razvoj so povzročila odkrit-
ja na področju bakteriolo-
gije in imunologije.
V zadnjih desetletjih smo
se že navadili, da lahko te
nalezljive bolezni obvladu-
jemo z antibiotiki, ceplje-
nji, in dragimi zdravili kot
je na primer interferon. Ven-
dar se je pokazalo, da je na-
še veselje prehitro. Nove bo-
lezni kot so HIV, bolezni no-
rih krav in še podobne imun-
sko deficitarne bolezni so po-
kazale, da ne smemo poza-
biti na osnovno pravilo o
zdravem življenju. Ne sme-
mo pozabiti na higieno, ki
pomeni osnovno skrb drža-
ve in vsakega posameznika
za zdravje.
Živimo v svetu, ki je do-
besedno preplavljen z mikro-
bi in naše telo je v stalnem
stiku z bakterijami, virusi,
glivicami, prioni, različni-
mi paraziti in potencialno
nevarnimi mikroorganizmi.
Povsod na naši koži, sluzni-
cah, v vseh vodinah in vdol-
binah so mikroorganizmi.
Tudi v vsem črevesju, kjer
pa ima črevesna flora po-
membno življenjsko vlogo
in v našem okolju, v vodi,
zemlji, zraku, hrani, prav-
zaprav povsod, saj idealno
sterilnega prostora skoraj ni.
Ob takšni množici mikroor-
ganizmov nas lahko le čudi,
da ni veliko več obolenj in,
da infekcijske bolezni niso
bolj pogoste.
Da se to ne dogaja, je le
posledica tisočletnega med-
sebojnega prilagajanja in'
vzpostavljanja ravnotežja.
Tako so se vzpostavili raz-
lični mehanizmi, ki prepre-
čujejo vstop in razmnoževa-
nje mikroorganizmov v te-
lesu. Med te ovire štejeii
naravne ovire, kot je zdrai
koža s svojimi izločki, slu
niča z baktericidnimi sno
mi, ki uničijo škodljivce, ni
katere snovi v telesnih teki
činah (slina, želodčni sok)
ceHce, ki požirajo škodljr
ce in jih uničijo znotraj o
lice, interferon itd.
Pogosto pa takšna zapre
ka in odpornost nista dovo
in takrat razvije organizei
specifično odpornost, ki j
pravimo imunska reakciji
Ta se razvije šele, ko škodlj
vec vdre v organizem. Rezu
tat tega vdora je tvorb
obrambnih snovi proti tujfl
mu organizmu, ki je za of
ganizem neznan. Te snovi s
protitelesa, ki nastajajo v p(
sebnih celicah, ki jih poz
namo pod imenom limfod
ti. Ti ohranjajo v spomini
zapis o vseh snoveh, s kate
rimi smo se srečah in pre
našajo informacijo do vsd
celic. To pa so lahko tudi dni
ge snovi, ne le virusi, bakte
rije ah njihovi strupi. Živi
mo tudi v svetu kemije, li
tvori številne in različne, U
di nove snovi. Tako se lali
ko vzpostavi imunska reat
cija tudi na različne snovi
katerimi se srečujemo vsa
dan ah le poredko. Tem sne
vem, ki se tvorijo v teles
kot odgovor na tujo snoi
pravimo antigeni in so oc
govorni za številne alergi
ske reakcije.
O mikrobih, o boleznih!
jih povzročajo, o mehanik
mih obrambe, alergiji, imi
nosti in osebni vlogi pri p^
večanju obrambne sposol
nosti organizma, bomo p
sali v naslednjih mesecih, s;
bodo takrat ponovno idea
ni pogoji za širjenje infel
cij, padec imunske odporni
sti, na vrsti bodo cepljenj«
vitamini, čaji itd.
Če imate zdravstvene ti
žave in ne veste, kako ra(
nati, pišite na Novi tedni]
Prešernova 19, 3000 Celj(
za rubriko Zdravnik sve^
je.
Prim., dr. JANEZ TASlC
spec. inter. kardiolog
St. 39 - 27. september 2001
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
Št. 39 - 27. september 2001
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE	44
Št. 39 - 27. september 2001
MALI OGLASI - INFORMACIJE
45
Št. 39 - 27. september 2001
46
INFORMACIJE
Št. 39 - 27. september 2001
INFORMACIJE
47
VODNIK
« Gledališče
|0vensko ljudsko gleda-
: (2. 10. ob 10. urizaklju-
I J predstava Ostržkove do-
I jvščine. 3. 10. ob 10.30
j predstava Podnajemnik,
^premiera za abonma
dnje ekonomske šole.
^ (NZ Celje - Hermanovo
lališče 2. 10. ob 17. uri
dališka predstava Soviča
a, OŠ Galicija, 3. 10. ob
uri pa gledališka predsta-
^očemo biti dinozavri, OŠ
rovče.
ikin festival - Dom kul-
t Velenje 27. 9. ob 9.30
11.30 Mary Poppins, Slo-
iskega mladinskega gleda-
a iz Ljubljane in 28. 9.
9.30 in 11.30 Pet Pepelk,
dstava Šentjakobskega
dališča iz Ljul3ljane; veli-
dvorana Glasliene šole
9. ob 9.30 in 11.30 Mala
velika luna, dramskega
ižka OŠ iz Rečice ob Savi-
in 28. 9. ob 9.30 in 11.30
sna pravljica Pepelka, OŠ
Izela; Mladinski center
tenje 27. in 28. 9. ob 9.30
11.30 Kekec in Pehta, »Tea-
za vse« z Jesenic.
Večnamenska dvorana
tče 28. 9. ob 19.30 kome-
1 Veseli večer, v izvedbi Fa-
in Podrepnika.
Koncerti
Cerkev sv. Trojine na Goj-
pri Frankolovem 29. 9.
18. uri koncert Mešanega
vskega zbora »Erkel Fe-
ic« iz Szegeda, ob prazni-
občine Vojnik.
Stari trg Slovenske Konji-
ce 29. 9. ob 16. uri 4. med-
narodni festival Pihalnih or-
kestrov.
Glasbena šola Velenje 27.
9.	ob 19.30 promocijski kon-
cert Slovenskega orgelskega
društva.
Mladinski center Velenje
28. 9. ob 21. uri koncert Ko-
ve Knovvledgement in Sun &
Mars.
Raaestave
Grad Podsreda 28. 9. ob
18. uri otvoritev razstave Ire-
ne Romih z naslovom Ne ti-
paj, fresk na lehnjaku, na og-
led do 12. 11.; 1. 10. ob 19.
uri pa otvoritev razstave »Do-
movinske slike«, Antonija
Matyseka iz Nemčije, ki bo
na ogled do 31. 10.
Izložbe prodajalne Ona-
on, Aškerčeva ulica 15 v Ce-
lju - razstava fotografij Fran-
cija Horvata - Mogočna dre-
vesa Celja.
Galerija Zavoda za
zdravstveno varstvo Boži-
dar Ščurek.
Razstavišče Barbara Ve-
lenje Viktor Šest, do 17. 10.
Galerija Velenje 27. 9. ob
13. uri odprtje razstave Pol-
deta Oblaka.
Muzej Velenje 27.9. ob 18.
uri odprtje razstave o dr. Fra-
nju Bašu.
Galerija sodobne umet-
nosti Hannes Gruber, do 30.
10.
Razstavišče Kulturnega
centra Laško Dušan Lipovec
iz Kamnika, do 1. 10.
Galerija Mozaik razstava
umetniških del ustvarjenih na
IX. Mozaikovi slikarsko ki-
parski koloniji MOS 2001, do
30. 9.
Galerija MIK (Gaji 42 b)
Jure Godec in Franc Skerbi-
nek, do 15. 11.
Likovni salon Celje Irena
Potočnik in Jifji Kočica, do
30. 9.
Galerija tenis A&M Jezer-
nik Celje Avgust Deržek ter
Marko in Matjaž Jezernik.
Pokrajinski muzej Celje
»Da dol padeš«, do 30. 9.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje
likovna dela na prosto temo
otrok iz Madžarske in likov-
na dela kiparke Birgit Shola
Starp.
Galerija Borovo Branka
Dragosavec, do 25. 10.; Ter-
me Topolšica Jože Ovnik; Go-
stišče Mihec, Lokrovec pri
Celju Štefan Vrbanič; gale-
rija Volk Suzana Nežman iz
Celja, do 29. 9.; hotel Merx
Nataša Šinkovec, do 30. 9.;
Etol Rajko Bogataj, do 30.
9.; avla MO Velenje dela ša-
leških likovnikov in publika-
cij o Velenju; Galerija Fori v
Velenju Rajko Čuber; Cin-
karna fotografije Brigite Ko-
klič, do 31. 10.; Galerija Ot-
to Aleš Nežmah, do 4. 10.;
avla Splošne bolnišnice Ce-
lje Einstein - osebnost stolet-
ja«, do 30. 9.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog »Prometna
pot v Hermanov brlog«. Sta-
ri pisker »Zatirani, a nikdar
poteptani«; atelje Josipa Pe-
likana »Celje, ki ga ni več«.
Ostalo
Mladinski center Celje 28.
9. ob 20. uri predstavitev ro-
mana Tri, avtorja Petra Zu-
panca.
Kulturni dom Šentjur 29.
9. ob 19. uri večer plesov in
napevov folklornih skupin iz
Šentjurja, Dolge Gore, Met-
like ter Kičeva iz Makedoni-
je, za smeh bosta poskrbela
Pohorska klateža, ob 50-let-
nici delovanja Zveze tabor-
nikov in 80-letnici delovanja
skavtstva na Slovenskem.
Knjižnica Rogaška Sla-
tina 27. 9. ob 19. uri pred-
stavitev knjige domačega av-
torja Franca Branka Janžeka
z naslovom Goronci. Večer
bodo polepšali pevci cerkve-
nega pevskega zbora sv. Flor-
jan.
Galerija, kulturni dom
Mozirje 29. 9. ob 10. uri me-
dobmočno srečanje pesnikov
in pisateljev - seniorjev.
Mladinski center Celje 27.
9. ob 20. uri potopisno pre-
davanje o Mehiki, Romane
Jenkole in Marka Smrekar-
ja.
Prireditve na
prostem
Stari trg v Slovenskih Ko-
njicah 29. 9. bodo predsta-
vili stare obrti, ob 14. uri pa
naznanili vinsko trgatev, ki
ga pripravlja Vinarsko vino-
gradniško društvo iz Sloven-
skih Konjic.
Planinski dom na Resev-
ni 29. 9. ob 13. uri bodo pri
planinskem domu svečano
razvili prapor ob 50-letnici
Planinskega društva Šentjur.
Ustvaijalne
delavnice,
seminaiji
Muzej novejše zgodovi-
ne - demonstracije v muzej-
ski ulici obrtnikov 2. 10. od
10. do 11. in od 16.30-17.30
predstavitev frizerja Vinka
Tajnška.
Mladinski center Celje 27.
9. od 17. do 18.30 angleški te-
čaj za odrasle in od 18. do 20.
ure računalniška delavnica, od
15. do 18. ure tudi likovna de-
lavnica in od 18. do 19.30 te-
čaj švedščine; 1.10. od 16. do
17.30 tečaj nizozemščine, od
16.15 do 19. tečaj šivanja in
krojenja, od 17.30 do 20. ure
tečaj stepa in od 20. do 21. ure
tečaj tae-bo. 2. 10. od 16. do
17.30 začetni tečaj italijanšči-
ne, od 18. do 19.30 novinar-
ska delavnica, od 19.30 do 21.
ure tečaj avtogenega treninga;
3. 10. od 20. do 21. in od 21.
do 22. tečaj tae-bo in tečaj ši-
vanja in krojenja.
Dom sv. Jožefa v Celju od
28. do 30. 9., v sodelovanju
z evropsko priznanim foto-
grafom Vinkom Skaletom, or-
ganizira vikend foto-delavni-
co z naslovom Jesen v Celju.
Namenjena je predvsem štu-
dentom, dijakom višjih let-
nikov, upokojencem ter vsem
ostalim, ki jih fotografiranje
veseli. Za prijave pokličite
Dom sv. Jožefa, telefon 5483-
704.
M^ffilSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zabukovica in sekcija ZZV Celje -
ilO. vabita na izlet na Veliko planino in na bajtarski golaž
^planini. Odhod avtobusa iz Glazije v Celju bo ob 5.30, iz
kiž pa ob 5.45. Cena prevoza je 1.400 SIT za odrasle, za
bke je brezplačno. Prijavite se lahko v pisarni PD Celje,
lefon 492-48-50 ali pri Franciju Ježovniku, telefon 571-
•-78.
Planinsko društvo Zlatarne Celje 6. 10. bo Brodarjev
fhod na Potočko zijalko in Govco. Odhod bo ob 6. uri z
tobusne postaje ob Glaziji. 13. 10. bo pohod na Križno
oro, Tomaž nad Praprotnim in Lubnik. Odhod bo ob 6.
li z avtobusne postaje ob Glaziji. 14. 10. pa bo 14. pohod
»poteh Andraža. Odhod z Glazije bo ob 7. uri. Prijave
irejemajo na sedežu PD Zlatarne Celje, telefon 545-29-
[izlet na Peco - mladinski odsek PD Celje vabi planin-
tod 12. do 18. leta starosti na iziet na Peco, ki bo 6.
hobra, z odhodom z medkrajevne lokalne avtobusne
|staje v Celju ob 6.30. Vzpon in sestop bosta iz doline
iiple. Prijavite se v pisarni PD Celje, telefon 492-48-
Teden
otroka z
motiifi
Celja
v tednu otroka, ki se
prične v ponedeljek, bo
celjska Zveza prijateljev
mladine pripravila likovno
delavnico za nadarjene os-
novnošolce. Letos bodo us-
tvarjali na temo Motivi Ce-
lja. Sicer pa bo letošnji Te-
den otroka vsebinsko narav-
nan na preživljanje proste-
ga časa otrok. Na to temo
bodo v četrtek, 4. oktobra,
ob 16. uri, pripravih okro-
glo mizo v okviru Kluba
staršev.
KINO
Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 27. 9. do 3.10. ob 16. in 17.30 družinska kome-
dija Mačke in psi, ob 19. in 21. komedija Scary movie 2 -
Film, da te kap 2.
Mali Union: od 27. 9. do 3. 10. ob 16.30 družinska kome-
dija MVP - Moj vražji prijatelj, ob 18. pustolovski spektakel
Jurski park 3, ob 20. komedija Munje.
Metropol: od 27. 9. do 3. 10. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ter
28. in 29. 9. ob 22.30 akcijski triler Hitri in drzni, 29. 9. ob
10. družinska komedija Mačke in psi.
Kino Žalec 28. in 30. 9. ob 20. animirani znanstveno
fantastični film Final fantasy, 29. 9. ob 18. in 20. ter 30.
9. ob 18. akcijski pustolovski film Lara Croft - Tomb
Raider.
Kino Velenje - velika dvorana od 27. 9. do 2. 10 film 13
dni, od 27. 9. do 3. 10 pa Čarovnica iz Blaira 2: Knjiga senc;
mala dvorana od 29. do 30. 9. ob 17. uri družinska kome-
dija 101 Dalmatin^c.
ISCEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na
Jefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12.
' 16. ure.
^Jarmovcu so našli 6-mesečno križanko.
Dve 5-mesečni križanki so našli v Vrhu.
SOS
telefon
SOS telefon za ženske in
otroke - žrtve nasilja vabi
na usposabljanje novih
prostovoljk za svetovalno
delo na SOS telefonu. Us-
posabljanje se bo v Celju
pričelo v sredo, 26. septem-
bra.
Za dodatne informacije po-
kličite po telefonu na števil-
ko 080 11 55, vsak delavnik
od 12. do 22. ure, ob viken-
dih in praznikih pa od 18. do
22. ure ali v pisarno društva,
sedež v Ljubljani, na števil-
ko (01) 544-35-13 ah (01)
544-35-14, vsak delavnik od
8. do 15. ure.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Grešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 000, ,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1070
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 24.000 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
mmi
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič, Gašper
Domjan, Janja Intihar, Bojana
Jančič, Brane Jeranko, Gregor
Katič, Sebastijan Kopušar,
Alma M. Sedlar, Urška
Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva: Mojca
Marot.
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi. Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Sarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič,
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša Gerkeš-Lednik, Mateja
Podjed, Simona Šolinič, Tone
Vrabl.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Krizni center
za mlade
Smo varna hiša na Ipav-
čevi 8 v Celju, lahko nas po-
kličeš na telefon 548-60-70.
Imaš problem? Čutiš stisko?
Pridi kadarkoli! Z nami se
lahko pogovoriš, dobiš in-
formacije in bivaš tudi do
21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš-
či nas, vrata Kriznega cen-
tra so morda vrata iz stiske!
Št. 39 - 27. september 2001
48
ZANIMIVOSTI
Šaolinski
borci v
Sloveniji
Duhovniki tisočletje in pol
starega kitajskega samosta-
na so pred kratkim ustano-
vili skupino, ki predstavlja
edinstveno šaolin kung-fu bo-
rilno veščino po celem sve-
tu. Prejšnji teden so obiska-
li Slovenijo in gledalcem v
Kopru, Mariboru, Ljubljani,
Novi Gorici in Velenju pred-
stavili umetnost kung-fuja.
Gledalci so si tako med dru-
gim lahko ogledali šaolinsko me-
ditacijo, ki jo duhovniki upo-
rabljajo takrat, ko želijo v tele-
su združiti duhovno in fizično
moč, bojno predstavo med no-
žem in palico, kitajski boks,
opičjo bitko, pri kateri uporab-
lja duhovnik palico kot obram-
bno orožje in se premika z zna-
čilnim opičjim gibanjem, pred-
stavo osemnajstih starih kitaj-
skih orožij, med katere sodijo
dolga, kratka, mehka in trdna
orožja. Najzahtevnejša točka pa
je bila tista, pri kateri se je du-
hovnik naslonil na ostre sulice,
hkrati pa je moral nositi težek
kamen na hrbtu po katerem je
drugi šaolin uda^. Pri tem se
ni smel poškodovati.
Pred tisočletjem in pol je
cesar dinastije Wei-Hsiao-
Wen ukazal zgraditi samostan
Shaolin, da bi lahko Buda v
njem učil učence svojega nau-
ka, v vsakdanje učenje pa so
bile vključene tudi borilne
veščine. Tako so od samega
začetka samostana duhovni-
ki redno trenirali tudi kung-
fu, ki se je stoletjih razvil do
popolnosti in v svojo tehni-
ko vključil tudi elemente dru-
gih borilnih veščin.
Duhovniki, ki se učijo kung-
fuja, imajo zelo zahtevne tre-
ninge, med katere sodi tudi
poznavanje 18 vrst orožja, 172
kombinacij gibov. Po vsakem
opravljenem izpitu dobivajo
učenci vse težje in težje nalo-
ge, da bi na koncu postali pra-
vi kung-fu borci, Id se premi-
kajo lahkotno kot veter, stoji-
jo trdno kot klin, so trdni kot
stena, istočasno pa so njihovi
gibi bliskoviti in natančni.
NATAŠA PEUNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
Najzahtevnejša točka: šaolin ima sulice naslonjene na grlo, na hrbtu
pa nosi breme. Da je mera polna ga drugi šaolin udari s kladivom.
Šaolinska borca.
Št. 39. - 27. september 2001