GLASILO OBČINE DOMŽALE 28. marca 2003-letnik XLII, št. 4 Gledališka predstava Rdeča kapica v izvedbi Kulturnega društva Jožef Virk iz Doba je .svoje prve obiske, tako v Dobu kol v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, opravilu z odliko, v veselje vsem velikim in majhnim otrokom, ki jim je bila predstava zelo všeč in gledališčnikom iz Doba z,a uspešno predstavo iskreno čestitajo. Vsem, še posebej pa Tjaši Hrovat ter režiserju Milošu Starbku. Radio HIT v teh dneh praznuje prvih deset let uspešnega javljanja. Kot piše naša dopisnica Saša Kos. ž.e četrto leto "kraljujejo " na vrhu med komercialnimi postajami, kurjih vzpodbuja, da utečenim radijskim vsebinam vsako leto dodajajo nove. Ob jubileju bo teh še več. Da jih boste lažje spremljali, preberite prispevek in se jim pridružite - vsak dan, prvega aprila pa še posebej in tO že od pete ure zjutraj. ina Domžale abimo vas na slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Domžale, posy^eno apr^ 003 ob 20. uri ranca Bernika e v sredo, 16. v Kulturnem lokarOražem podelite\ priznan j Občine Domž jje za leto 2003 V kulturnem programu sodelujejo: Ljoba JENČE - Jjudska revka FOLKLOR^^KUFi Društva narodnih noš l)< Janez DOVČ - glasbena spremljava DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR SIRENE Boris KERČ in Tanja POTOČNIK • gledališka igralca PIHALNI KVINTET MOL učenci srednje glasbene sole Jožica KOŠAK - šivanje slamnikov Eva LONGYKA - voditeljica Županja Cveta ZALO KAR O RAZE IVI, 1.1% a^^V Bolkova 54, Homec M 1235 Radomlje l " ^ tel. 729 51 70 BIROBALIAd.o.o. Užitek življenja na prostem in v prostoru i našimi izdelki 17. festival Turizmu pomaga lastna glava Območno tekmovanje turističnih krožkov osnovnih šol "Bili so in ostajajo veliki Uudje" je bil letošnji naslov že 17. festivala TURIZMU POMAGALA LASTNA GLAVA, v okviru katerega je sodelovalo več kot 100 osnovnih šol iz cele Slovenije. Turistična zveza Slovenije in Zavod za šolstvo Slovenije z njim skušata vzpodbuditi mlade za večjo kreativno vlogo na tem področju, hkrati pa za vse sodelujoče postaja sodelovanje v tem projektu priložnost za vedno nove ustvarjalne ideje in možnosti na področju turizma. Gostitelj enega izmed območnih tekmovanj je bila letos Osnovna šola Dob, o katere uspešnem turističnem krožku smo fc pisali, saj so nam projekt Bili so in ostajajo veliki ljudje, ki so ga posvetili Simonu Robiču in ga poimenovali Simon Kobič in jamarstvo, že predstavili. Virski pust 2003 Kar nekaj časa je že minilo, kar je Pustna sekcija Striček z Vira z nekajdnevnim PUSTNIM KARNEVALOM VIR 2003 razveseljevala na desettisoče obiskovalcev. Ti so par dni kar oblegali Vir, se veselili v vedno polnem velikem šotoru, kjer so najbolj navdušili Game over, se solzili na pogrebu pusta, predvsem pa odlično zabavali na nedeljskem karnevalu, kije postregel z vrsto presenečenji. Da ga ne bi prekmalu pozabili, objavljamo fotografijo ene izmed najbolj aktualnih pustnih skupin, pa tudi vseh treh "mušketirjev", ki so najbolj zaslužni za to, da virski karneval vse bolj postaja znan tudi izven meja novih povezav, virska pustna občina pa najbolj znana v Sloveniji, da o vplivu karnevala na Nato sploh ne govorimo. 4. Gostičevi dnevi 't^j ,;^|^ KLBPARSTVO KROVJTVO TRIMO SISTEMI I I ! Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine I • ESAL d.o.o. TRIMO TREBNJE (licenčni partner) TONDACH, BRAMAC, CREATON ANDREJ VRTAČIČ Fortunalo Berganta 3,1240 Komnik Telefon/lolcs: 01 8312 355, GSM Ml 689 750 Jarska cesta 11,1 230 Domžale Tel.:01-72 99 000, Servis: 01-72 99 010 Uradni prodajalec in serviser vozil toyota Pomladno povabilo Arboretum Volčji Potok bo vsak čas z vso polnostjo zažarel v pomladnih barvah. Eden za drugim bodo vzcveteli krokusi, zvončki, občudovali bomo lahko vzorce iz narcis, hijacint, orhidej in v sredini aprila več kot dva milijona tulipanov, ki bodo naznanjali najobsežnejšo pomladno razstavo v Arboretumu Volčji Potok. Obiščite ta čudoviti park in ne pozabite, da je Občina Domžale tudi letos zagotovila finančna sredstva za sofinanciranje letnih vstopnic v Arboretum Volčji Potok za vse občane in občanke, ki so zato bistveno cenejše. lx'tna vstopnica, s katero arboretum in vse njegove prireditve obiščete, kadar si to zaželite, stane 3.000 sit. Zaplešite v pomlad z narcisami, hijatintami ter tulipani! Ste danes že poiskali na www.domzale.si najbolj aktualno novico? stran Danes smo za vas zbrali kar nekaj jubilantov, ki v letu 2003 praznujejo pomembne jubileje. Najprej je to It) let dela priljubljene domače lokalne radijsl e postaje Ml, s katero je življenje lepše; prvih 2(1 let uspešnega dela praznuje Mestna lekarna, svoj zimi jubilej bodo s številnimi prireditvami obeležili taborniki Rodu skalnih taborov Domžale, HO let uspešnega poslovanja pa v teh dneh slavi tudi naša 7"OSAMA. stran V današnji številki boste našli veliko prispevkov o naših tabornikih, ki so zimske dni izkoristili Za različne tabore, pred njimi pa je tudi vrsta drugih akcij, s katerimi bodo predvsem poskrbeli za čistejše okolje. Če niste bili nikoli tabornik ali tabornica, ste marsikaj zamudili, vendar je še vedno čas. stran ,- 12 PREDSTAVLJAMO Tokrat boste na tej strani našli Darjo Trušnikur, naslednjo od naših najboljših maturantov, Kristina se je pogovarjala z Davorinom Vukino, predstavljanu) uspešno kotalkarico Tejo Rus. pišemo o Gašperju Pezaircu, ki bo šel morda na svetovno srečanje v Kanadi, naš dopisnik Matjaž pa predstavlja dve novi knjigi dr. Velimirja Vulikiču l)i Milan Dolenc, slovenski veterinar, ter V iskanju sreče. stran 15 NAGRADE Tokrat smo mišim bralcem in bralkam zastavili mah c trši oreh. Če boste želeli knjigo enega od naših ntjakov, boste morali med 50 naselji kolikor jih je v naši občini, poiskati tistega, ki bi, če bi vseh 50 razvrstili po abecedi, zanesljivo zasedlo zadnje mesto. Veliko sreče! stran f |Q L POVABILO NA ŠPORTNI DAN 26. april 2003 Poskušajmo letošnje praznovanje občinskega praznika zaključiti športno smo naslovili povabilo, v katerem vas vabimo na kolesarjenje, gorski tek, petanko, nogomet, slovesnosti in še kaj. Prireditev ho skupaj s športnimi klubi in društvi oh sodelovanju Olimpijskega komiteja Slovenije pripravil Zavod za šport in rekreaciji) Domžale. Preberite in poiščite jinložnost zase! :......_ • 'i'Ji. stran 2 ŠTA M PILJKE ► v 1 uri ^ www,8-gral,8i 01 721-91-70 "Vorit^tlolnt DOMŽALE Dober dan, dragi bralci in bralke, prekmalu sem se veselila, ko sem v prejšnji številki Slamnika razpredala o tem, da upam, da se vas ni lotila katera od raznih tipov grip ali ste podlegli močnejšemu prehladu. Sama nase kaj dosti nisem mislila, pa me je bolezen obiskala kar sama in lahko rečem, da v prav najmanj primernih dneh. Pred seboj sem namreč imela vrsto različnih povabil, največ med njimi /elo prijetnih, pa ni šlo. Na vrsti so bili čaji. limone, počitek in številni nasveti, kako se ubraniti vročini, ki je sicer ni bilo, pa tudi številne dobre želje, naj hitro ozdravim. Ampak ne prehitro, kol mi je zabičal eden od prijateljev, ki me dobro pozna in ve, da me težko katera stvar obdrži doma. Pa /ato bralci niti slučajno ne boste prikrajšam. Prijetnejše stvari, o katerih sem želela pisati, ste. in tega sem /elo vesela, pokrili naši sodelavci in sodelavke, ki prav nikoli ne zatajite. Tako tudi v tej številki ne bo ničesar manjkalo, saj je tudi pomočnica Kristina izpeljala sejo uredništva, člankov pase je. kot navadno, /bralo \ eč kot za 24 strani. Sicer pa, le kdo ni nepogrešljiv... Zdravje se je povrnilo, upam, da tudi vsem našim bralcem in bralkam, ki jih je morda v teh dneh obiskala katera od bolezni. Je pa res, da človek v tem času več kot sicer razmišlja o bolezni in največkrat prav v teh trenutkih zagotavlja sam sebi in drugim, da se bo bolj pazil, ko pa je /drav, pa na to pozabi. Ne pozabite I Spomladansko sonce /e kar pošteno greje in obljublja, da je pred nami vrsta prijetnih in sončnih dni, v katerih bomo zanesljivo pozabili na bolezen. Na vrsti bodo sprehodi, lenarjenje pa tudi delo. saj večina še vedno prisega na domač vrtiček z zelenjavo, na vsaj košček sadovnjaka, precej pa je tudi takih, ki v teh dneh že nabirajo prvi regrat in hitijo zase ali za druge nabirat prvo spomladansko cvetje. Tudi sama sem ga že dobila, prvega že sredi zime. drugega pred kratkim in najbrž bo do prave pomladi še kakšen. Dobiti tak zgodnji spomladanski šopek je posebno veselje, še posebej če je to od znanke ali znanca, ki ga je nabral sam. Hvala vsem. ki ste se na tak način kadarkoli spomnili name. ali na druge. Verjemite, da je to vedno prijeten spomin. Naslednja številka pride brezplačno v vsa gospodinjstva, čeprav to nekatere malce moti. prav v času praznika naše občine, kije tudi letos 19. aprila. Še veste, daje v spomin na leto 1953, ko so bile Domžale na kratko rečene razglašene za mesto, kar formalno še danes niso. Ampak nič zato. Pomembno je, da se počutimo meščane in da za svoje mesto skrbimo. Pa res? Če morda doslej nismo ravno zgledno, so prav dnevi pred nami priložnost, da to svoje ravnanje popravimo. Pa ne le do Domžal, temveč tudi do vseh ostalih 49 majhnih in velikih naselij, v kateri živimo občani in občanke. Saj res. ste vedeli, daje v Občini Domžale 50 naselij? Vaše prispevke za peto letošnjo številko, ki izide 18. aprila, pričakujemo do vključno 7. aprila - kot navadno v vseh oblikah in z vsemi fotografijami - ker ste vi tako želeli. Imejte se lepo. Poskrbite /ase in ne pozabite: prihaja vrsta praznikov, v katerih se bomo zanesljivo imeli lepo. Odgovorna urednica Tradicionalno posvetovanje predsednikov turističnih društev Vsako leto številčnejši in prepoznavnejši V občini Domžale številna društva in organizacije pomembno prispevajo k prepoznanosti naše občine tudi na področju turizma. Tu mislim predvsem na številne kulturne prireditve, nekatere so postale že pravi festivali, pa tudi na vse tiste, s katerimi skušamo ohranjati naravno in kulturno dediščino, ne smemo pozabiti pa tudi na številne športne in rekreativne prireditve in tekmovanja, ki so glas o naši občini prenesla tudi izven Slovenije. I/ razprave še nekaj najzanimivejših prireditev: TRD Turnšc Češcnik bo tudi v letu 2003 pripravilo igre prijateljstva in nanj že sedaj vabi vsa društva, ne prezrite pa tudi njihovega avto-rallvja po občini; podobnih iger le /. drugo tematiko se bodo lotili tudi člani TKD Rova, tudi oni pričakujejo številčno udeležbo; TD Jarše pripravlja prikaz pranja iz izpiranja kot so to nekoč počele naše babice, otroci se bodo igrali z mlinčki, pekli pa bodo tudi krompir v ž.crjavici;TRDKonfin nadaljuje s tradicionalnimi prireditvami, poskušali pa bodo tudi /. delavnicami, v katerih bodo najmlajše učili plesti kite; v TD Radomlje razmišljajo predvsem o slovesnostih, s katerimi bodo zaznamovali 650-letnico prve pisne omembe tega lepega kraja; DNN Domžale pa je v naše mesto že povabilo ljudske pevce iz Podgrada, pripravljajo pa tudi druga presenečenja med katerimi je tudi mednarodni folklorni festival, katerega glavni organizator bo sicer občina. praznične prireditve, nepozabna pa je tudi nogometna tekma. Posvetovanje je vodil predsednik Igor Kuzmič, med prisotnimi pa so bili tudi podžupan Toni Dragar, načelnik Oddelka za gospodarstvo in finance, Dino Bolčina, ter člani Komisije za turizem. P< >svet seje začel s kratk< > predstavitvijo dejavnosti posameznega društva, ki jo je pripravila tajnica komisije, Vera Vojska, in na osnovi poročil društev opozorila na njihove najpomembnejše dejavnosti v letu 2003. Sledila je razprava, v kateri so predsedniki le izjemoma dopolnjevali poročila, več pozornosti so namenjali predstavitvi programov, opozarjali pa so tudi na posamezne probleme, s Med številnimi društvi je za področje razvoja turizma posebej pomembna skupina društev, ki niso nujno vsa »turistična«, pa je vendar njihova dejavnost v glavnem usmerjena v krepitev tega področja, kjer si v občini že vrsto let prizadevamo, da bi ga tudi primemo organizirali - morda v obliki Turistično informativnega centra, ali pa v povezavi z drugimi občinami v okviru lokalne turistične organizacije. Dokler tega ni, koordinacijo dejavnost že omenjenih društev uspešno opravlja Komisija za turizem, ki deluje v okviru Oddelka za gospodarstvo in finance, vrsto let pa jo vodi Igor Kuzmič. Ena izmed oblik dela je tudi vsakoletni i tradicionalno posvetovanje predsednikov turističnih društev, kije namenjeno pregledu opravljenega dela in pripravljenih programov za tekoče leto, predvsem pa skupnemu sodelovanju na tako imeni ivanin »< ibčinskih« ali celo »medobčinskih« projektih, kijih tudi v letu 2003 ne bo manjkalo: - nastop na sejmu Alpe Adria turizem v Ljubljani tako v okviru Podjetne regije kot Območne gospodarske zbornice - skupen nastop na tradicionalni cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok - Hit-ovosejmarjcnjc - sodelovanje ob prvem MEDNARODNEM FOLKLORNEM FESTIVALU - sodelovanje na APIMONDIJI 2003 - druge akcije. Tradicionalnega posvetovanja se je udeležila večina predsednikov turističnih društev, opravičil seje predsednik TD Domžale, ki skrbi za park ob Kamniški Bistrici, organizira ocenitev in nagrade za najlepše urejene stanovanjske hiše ter tudi izlete, p< igrešali pa smo tudi predstavnika TD Rače, kije v lanskem letu pripravilo očiščevalne akcije, skupaj z OS Krtina gregorjevo in miklavžev sejem, katerimi se srečujejo na območjih, ki jih pokrivajo. Tako je Janez Orchck, predsednik Turističnega društva Tumšc-Češenik, opozoril na problem velikega števila odpadnih vozil na njihovem območju, ki ne kazi le okolja, temveč ovira pri parkiranju stanovalec, hkrati pa bistveno zmanjšuje tudi prometno varnost, na kar posebej opozarjajo prizadeti tudi pisno. Dobil je informacijo, daje občina z zadevo seznanjena in je reši j iva-vendar zahteva dalj časa. Olga Pavlin, predsednica Društva narodnih noš Domžale, je izra/ila veselje nad odločitvijo občine, tla odkupi Mcnačnikovo domačijo in tudi na tak način prispeva k ohranjanju domžalske kulturne dediščine, na kratko, je predstavila tudi letošnji stran 2 mednarodni folklorni festival. O dejavnosti pri ohranjanju zanimivosti za turiste je govoril tudi Franc Ravnikar, predsednik Turistično rekreativnega društva Konfin, Ncvcnka Narobe, predsednica Turističnega društva Jarše-Rodica pa je predstavila specifične dejavnosti društva, pohvalila turistični podmladek na OS Rodica in vse povabila na občni /bor, ki so jih ostala društva že izpeljala. Marjan Kovač, predsednik Turistično kulturnega društva Rova, je predstavil dejavnost na področju označitve poti v tej KS ter skrbi za obveščanje. Igor Kuzmič, tudi predsednik Turističnega društva Radomlje, je največ besed namenil dejavnosti društva na področju založništva ter poudaril pomen prostovoljnega dela v turizmu. Vsi prisotni so se tudi zavzeli za oži vitev dela nekdaj zelo aktivnega Turističnega društva Ihan. V razpravi je sodeloval (udi podžupan Toni Dragar, ki je izrazil svoje presenečenje nad pestrostjo in odmevnostjo, pa tudi količino opravljenega dela, za katerega je vsem predsednikom čestital, pohvalil pa jih je tudi zaradi številčnega članstva, ki redno plačuje članarino in s prostovoljnim delom prispeva k dobremu delu. Hkrati je poudaril, da bo občina tudi v prihodnje finančno podpirala tovrstno dejavnost, ki veliko prispeva k prijetnejšemu življenju v sredinah, kjerdruštva delajo, pa tudi v občini kot celoti. Dino Bolčina načelnik Oddelka za finance in gospodarstvo, ter svetovalka z. omenjenega oddelka Darinka Žagar, stil predstavila možnosti sofinanciranja tega področja. Ob koncu so bili prisotni seznanjeni, da se bodo lelos sredstva iz postavke za sofinanciranje dejavnosti teh društev delila na osnovi javnega povabila ter tudi na posvetu predstavljenih kriterijev, dogovorili pa so se tudi, da bodo o svojih prireditvah v prihodnje še bolje obveščali vse občane in občanke. O.U. Aleš Stražar Darko Jenko Sprejem ob svetovnem dnevu civilne zaščite Ob svetovnem dnevu civilne zaščite je županja Cveta Zalokar Oražem skupaj s sodelavci pripravila sprejem za Občinski štab civilne zaščite, vodstva vseeh društev, zavodov in drugih organizacij, ki so vključeni v to področje ter pristojnega inšpektorja. V krajšem nagovoru je najprej čestitala obema prejemnikoma bronastega priznanja Darku Jenku ter Društvu za raziskovanje jam Simon Robič, prisotnim pa ob svetovnem dnevu civilne zaščite ter hkrati poudarila pomembnost primernega organiziranja tega področja. Na kratko se je ozrla tudi v novejšo zgodovino, kjer je bila prav civilna zaščita tista, ki je ukrepala v primeru poplav ter tudi sproti opozarjala na potrebne ukrepe. Teh se je občina kasneje lotila tudi z. lastnimi sredstvi ter tako uspešno sanirala del vzrokov za velike poprave. Poudarila je tudi, da nevarnosti še obstajajo, zato bo občina tudi v prihodnje temu področju namenjala skrb tako na organizacijskem in kadrovskem področju kot pri opremi, kar se odraža tudi v delu proračuna, namenjenemu temu področju. Pohvalila je stalno in sistematično usposabljanje ter povedala da bo občina tudi v prihodnje dovzetna za predloge in pobude strokovnih služb, katerih cilj je varnost vseh občanov in občank v primeru naravni in drugih nesreč. Poveljnik Franc Anžin se je županji zahvalil za sprejem in poudaril, da so vedno naleteli na posluh, še posebej pa je izrazil zadovoljstvo, ker je občina upoštevala tudi njihove pobude za odpravo vzrokov poplav. V sproščenem razgovoru je bilo postavljenih kar nekaj čisto resnih vprašanj, tudi o nujnosti nakupa požarne lestve za reševanje iz višjih nadstropij, pri čemer občina še vedno pričakuje sodelovanje sosednjih občin, pogovor pa je tekel tudi o koordinaciji služb na lokalnem nivoju ter vlogi Svoje zanje in spretnosti bomo sorodnimi reševalnimi službami, tudi v bodoče radi delili s Darko Jenko: prejem bronastega znaka civilne zaščite mi najprej pomeni vzpodbudo za delo vnaprej, hkrati pa tudi priznanje, da so bile dosedanje aktivnosti uspešno izvedene. Priznanje meni je posredno tudi priznanje taborniški organizaciji, ki je nosilec dejavnosti civilne zaščite zlasti na področju nastanitve in prehrane ogroženega prebivalstva v primeru naravnih nesreč. Prav dolgoletno uspešno delo v taborniški organizaciji namreč prinaša izkušnje na tem segmentu, ki velikokrat zahteva hitro posredovanje in ukrepanje. Ob tem bi se zahvalil tudi civilni zaščiti, saj smo v njenem okvim uspešno zagotavljali tudi materialna sredstva, ki so nujno potrebna, če želimo, daje področje, ki ga pokrivam znotraj tega področja, dobro pokrito. civilne zaščite v pogojih mednarodnih povezav, ki pa ne bodo bistveno vplivale na današnje stanje. Obveljala je namreč ugotovitev, da bomo morali tudi v prihodnje sami poskrbeti za zaščito in reševanje. Ob koncu poglejmo, kaj stao priznanjih povedala oba dobitnika: Aleš Stražar, predsednik Društva za raziskovanje jam Simon Robič: Našemu društvu bronasti znak CZ p< imeni veliko pohvalo za opravljeno delo v preteklosti. Pri prejemu priznanja bi se zahvalili Občinskemu štabu CZ, da vseh 41 let delovanja jamarskega društva spoštuje posebna znanja in sposobnosti raziskovalcev podzemlja. Enota za reševanje iz jam je ustanovljena na temelju pravice, da si je v nesreči najprej vsak sam dolžan pomagati. Kljub redkim nesrečam v podzemlju pa ne pomeni, da poškodovanci niso upravičeni do učinkovite pomoči. Še več, nujno je hitro in učinkovito reševanje. To lahko zagotovimo samo skozi organizacijo številnih vaj in tečajev. In kdo lahko pomaga pri nesreči v podzemlju, vsak po svojih zmožnostih! Tudi lelos ugodneje do celoletne karte za Arboretum Volčji Potok Pomladna vila v Arboretumu Volčji Potok Arboretum Volčji Potok bo vsak čas z vso polnostjo zažarcl v pomladnih barvah. Eden za drugim bodo vzcveteli krokusi, zvončki, obču- 29.03. - 10.04. Ples v pomlad z narcisami. 10.04. - 15.04. Ples v pomlad s hijacintami. 15.04. - 05.05. Ples v pomlad s tulipani. 2/i je bila prisotna v okviru Podjetne regije, kjer so se predstavile naslednje občine: Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice ter jc bil ob tej priložnosti izdan Cekarji so zanimivi, gospa Jožica, ampak mene bolj zanima slamnik... V okviru stojnice Podjetne regije so se na domžalskem popoldnevu predstavile članice Društva podeželskih žena Domžale. Vse njihove dobrote so šle v slast. Pregled prireditev ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale Petek, 4. april, ob 20.00.uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale CarloGoldoni: KrčmaricaMirandolina(Gledališče Koper) Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Sreda, 9. april, ob 20.00. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Koncert vokalnega ansambla Perpetuum jazzile Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Četrtek, 10. april, ob 19. uri - Galerija Domžale Odprtje razstave Nataše Ribič Štefanac, akademske slikarke Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Petek, 11. april, ob 20. uri - Osnovna šola Domžale Koncert Moškega pevskega zbora »Janez Cerar«, Ženskega pevskega zbora »Stane Habe« Društva upokojencev Domžale ter Otroškega pevskega zbora Glasbene šole Domžale Domžalčki Organizator: Moški pevski zbor »Janez Cerar« ter Ženski pevski zbor »Stane Habe« DU Domžale Sobota, 12. april, ob 20. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Rob Becker: Jamski človek (Gustav gledališče) Organizator: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Torek, 15. april, ob 18. uri - galerija Fugger Domžale, M.Tomca 6 odprtje razstave del članov Likovnega društva Petra Lobode iz Domžal pod mentorstvom akad. slikarja Danijela Lovra Fuggerja: Organizator: Likovno društvo Petra Lobode Domžale Sreda, 16. april, ob 20. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale Slovesna seja Občinskega sveta Občine Domžale s podelitvijo priznanj in kulturnim programom Organizator: Občina Domžale Sobota, 19. april ob 9. uri - kegljišče Restavracije Repovže Domžale Mcddruštveni turnir v kegljanju za Pokal občine Domžale Organizator: Društvo paraplcg|cov|julpljansk|l pokrajine \ 1 I 1 l_/ Sobota, 19. april ob 10. uri - Kulturni dom Franca Zlatko MiMOKE - gledališči MhKj MJedališče Organizator: Kulturni dom FranmBernilfflf Domžale Petek, 25. aprila ob 20. uri - hala Komunalnega cei Pomladni koncert Godbe D< mižale. Organizator: Godba Domžale i Bernika ■ Koti le čebelarsko društvo Domžale se predstavi. 23. marec 2003 Kako smo glasovali za EU in NATO? V nedeljo, 23. marca 2003, smo tudi na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ki se združujejo v 10. in 11. okraj, glasovali o vstopu v Evropsko skupnost oz. zvezo Nato. Neuradni rezultati so naslednji: 10. okraj skupaj volivcev skupaj glasovalo 19.994 12.552-62,78% ZA vstop v EU PROTI 11.140-89,26% 1341 - 10,74% ZA vstop v NATO PROTI 8431 -67,86% 3994-32,14% 11. okraj skupaj volivcev skupaj glasovalo 19.324 13.070 - 67,64% ZA vstop v EU PROTI 11.769 - 90,47% 1240 - 9,53% ZA vstop v NATO PROTI 8.481-65,54% 4-460 - 34,46% O.U. tudi skupni prospekt. V njem je bila posebna skrb namenjena GOSTINSKI PONUDBI v regiji ter ČEBEUARJEN.IU. s čimer Podjetna regija, ki sojo naslovili tudi REGIJA PRILOŽNOSTI, že uresničuje svoj nastop tudi v okviru letošnjega svetovnega čebelarskega kongresa APIMONDIA 2003. V okviru samostojnega nastopa so se s svojo ponudbo predstavile članice DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA DOMŽALE, nastopila pa je tudi plesna skupina Plesnega kluba Miki. Za informiranje vseh, ki jih je ta dan naša občina posebej zanimala, je poskrbela Katarina. Drugič seje Občina Domžale, kot že vrsto let doslej, predstavila v okviru Gospodarske zbornice Slovenije -Območne zbornice Ljubljana. Tudi v letošnjem letu smo posebno skrb namenili predstavitvi delčka zgodovine občine - slamnikarstva, kar smo ponazorili s posebnimi plakati, gospa Joži Košak pa je plctla cekarje iz slamnatih kit in bila deležna velike pozornosti obiskovalcev ter obiskovalk. Ti so se radi ustavljali tudi oh ponudbi Čebelarskega društva Domžale, ki so stalni gostje na sejmu, ter pivnice Adam Ravbar, mnogim pa jc teknila tudi gostinska ponudba, za katero je tokrat poskrbelo Gostišče Kcbcr iz Domžal. Prijazna hostesa Katja je vsem, ki so to želeli, posredovala informacije o naši občini, za prijetno razpoloženje pa jc poskrbel znani glasbenik Matija Cerar. Obiskovalce so najbolj zanimali prospekti o kolesarskih poteh v občini 1 žomžale, o Železni jami in muzejskih zbirkah, presenečeni pa so bili tudi nad drugimi zloženkami (Sv. Trojica. Turnšc-Cešenik). saj našo občino bolj malo poznajo. Ob tej priložnosti se za korektno sodelovanje zahvaljujemo koordinatorju Marjanu Kovačiču. Obe predstavitvi sta lepo uspeli in prepričani smo, da bo marsikateri obiskovalec oz. obiskovalka tudi zaradi informacij, dobljenih na sejmu Alpe-Adria, obiskal katero od naravnih, zgodovinskih ali kulturnih znamenitosti naše občine. V. Vojska Sobota, 26. april 2003 ob 10. uri - Športni pa ŠrAJitno-reloTativnapli^tevvPoski praznika zaključiti športno^ \ ob 10.00. uri - start rekreativne prjn enote Domžale, ob 10.15. uri - začetek nogome Občine Domžale. - ŠUMBERK 21 ob 11.00. uri steze, oh I 1.15 uri ob 12.00. uri ob 14.00. uri ob 14.30. uri Iravo, ob 15.30. uri - začetek streljanja[l za obiskovalec, /, - predstavitev špotjo* - Odprtje prenovr priznanj, - finalna tekma v novanje Občinskega ilesarjenje po krajih Upravne ja najmlajših kategorij klubov i tek - start na začetku TRIM vk (točkovanje) in metanja trojk e »PETANKA« ča z umetno travo, podelitev ategoriji na igrišču z umetno nogometna te^sntaVptefani SloVenije: Veterani Domžale (v reprezentanci Sk)ve(iijeibodo nastopila najbolj zveneča imena izobdobjal970-1985).| Sobota, 26. april, ob 15. uri - Dom Kraja nov v Že/ah osrednja občinskXprireaitev ob dnevu u]x>ra proti okupatorju Organizator: ObqnaTX)mžale, Območne združenje Zveze zdnfženj borcev in udeležencev NOV Domžale Nedelja, 27. april, ob 9. uri - Športni park Ihan Tradicionalni turnir četvork v balinanju' Organizator: Balinarski klub Tabor Ihan V času javne razprave o predlogu Proračuna občine Domžale, o katerem bo Občinski svet občine Domžale razpravljal na seji, 26. marca 2003, je bila opravljena tudi javna obravnava v sejni sobi Občine Domžale Investicije v besedi in fotografiji V Ihanu in Dobu, pa tudi na Sveti Ttojici V Dobu pospešeno gradijo pločnik ob Ulici 7. avgusta, vse do nadvoza Gorjuša, k jer delajo še zadnje zapornice. Obe investiciji sta dolg države v okviru avtocestnega programa. Z izgradnjo pločnika bo mnogim sprehajalcem, zlasti tistim z otroškimi vozički, kijih nikoli ne zmanjka, sprehod do vedno zelenega Močilnika mnogo varnejši, ta del Doba pa bo na tak način postal še lepši. Pomlad prihaja in z njo tudi gradbena sezona. Trenutno jo najbolj občutijo v Ihanu, kjer je zaradi gradnje kanalizacije potreben obvoz. Mi pa smo gradbišče v Prelogu fotografirali pred kratkim, koje bila cesta Ihan - sosednja občina Dol še odprta. Mi Sveti Trojici pa so se pričela pripravljalna dela za rekonstrukcijo ceste od avtobusnega postajališča na Sv. Trojici do križišča na Konfinu, v dolžini približno 500metrov. Promet je zato občasno moten, vendar se bomo lahko že kmalu popeljali po novem asfaltu (slika desno) (R.R.). m + ČESTITAMO Življenje z nami je lepše (Domžalska) Lokalna radijska postaja bo praznovala Uspešnost radijskega medija je odvisna od števila poslušalcev oziroma priljubljenosti radijskega programa Že četrto leto HIT-u uspeva »kraljevati« na samem vrhu med komercialnimi radijskimi postajami, kar jih vzpodbuja, da k utečenim radijskim vsebinam vsako leto dodajo nove. Med večje in bo|j prestižne prireditve in hkrati posebne radijske projekte sodita Valentinov gala ples in HIT festival in Pozdrav poletju. Ostale prireditve aktualizirajo sproti: Dan mladih po srcu (25. maj), Varno v šolo in domov (ob začetku šole), Hitovo sejmarjenje (Ob začetku jeseni), HIT na plaži (čez poletje), HIT na snegu (čez zimo), Praznični predbožični sejem (ob koncu leta). Rastejo že 10 let in imajo 17 redno in 34 honorarno zaposlenih sodelavcev. Sedež radia je vseskozi na isti lokaciji, zadnje mesece pa so občasno v centru Ljubljane, je njihov studio za izvajanje posebnih projektov postavljen v Bachus centru. Programska scena ostaja naklonjena zabavnim in glasbenim vsebinam, zanimivostim domačega in svetovnega dogajanja ter kratkim in ažurnim informativnim vsebinam, zbranim v HIT-ovih novicah ali posebnih prispevkih. Tudi produciranje lastnih radijskih oddaj je bogato. Ob 26-ih lastnih oddajah, ki tedensko zaživijo v radijskem etru, jih je kar nekaj mogoče poslušati tudi na frekvencah drugih radijskih postaj. In kako bo radio HIT praznoval 10. obletnico? V torek. I. aprila bo jutranji program od 5 h do 9 h že napeljeval k celodnevnemu dogajanju po vsej ljubljanski kotlini. Ob 9 h se bo studijska ekipa okrepila in zamenjala lokacijo. V Bachus centru bodo Hitovci z mnogimi svojimi DJ-ji, moderatorji in povabljenimi gosli stopnjevali razpoloženje tako poslušalcev pred radijskimi sprejemniki, kot tistih, ki se bodo v Bachusu zadrževali kot obiskovalci. Med tem, od lOhdo 16h,sebodo vsi, kise vozijo po Domžalah ali kjerkoli po ljubljanskih cestah, lahko spremenili v dobrosrčneže. Če bodo naleteli na štoparko (identično tisti, kije v preteklih mesecih krasila plakate ob cestah) in ji celo prijazno ponudili prevoz, bo sledilo prijetno presenečenje. Se eno prevozno sredstvo bodo spravili v pogon v tem času. Gledanje v zrak bo zato dobrodošlo. Če bodo vetrovi naklonjeni, ga bodo na trdna tla sprejeli okrog 16 h. Radijski sprejemniki so eno od sredstev, preko katerih delujejo. Vedno so vmes. Med njimi, kot oblikovalci radijskega programa, in poslušalci. Praznovanje bo kot nalašč ustvarjeno za to, da sicer nepogrešljivo sredstvo »odstranijo«. Vzporedni radijski program bodo tako ustvarjalnih prostem. Na »mobilnem radijskem sprejemniku« ali bolje rečeno oddajniku, ki se bo premikal po poteh, kjer običajno vozijo avtobusi M M P. Točno ob 16 h se bodo vsi. ki kakorkoli nastopajo skupaj s poslušalci Radia HIT, zbrali v Bachus centru in sc sladkali s torto velikanko. Potem sc bo začela zabava!!! Osrednja glasbena skupina ki sojo povabili v goste, bo neprekosljiva YUHUBANDA, ob njej pa preko 20 glasbenih gostov, ki bogatijo našo glasbeno sceno. Dan Radia HIT bodo proslavljali kot poslušalci, s poslušalci. stran 4 Rod skalnih taborov Domžale I Naš taborni ogenj gori že 50 let! Domžalski taborniki letos praznujemo že 50 let delovanja. Pravzaprav je rojstni dan, torej dejanski dan ustanovitve našega rodu, šele 6. decembra Ker pa želimo izkoristiti lepe pomladne dni, in ker jc 22. aprila tudi Dan tabornikov, smo se odločili, da osrednja dogajanja, s katerimi bomo obeležili to okroglo obletnico, postavimo kar v mesec april. Tako bomo že v soboto. 5. aprila, pripravili tradicionalni Cerarjevme-morial. Središče dogajanja bo park za občinsko stavbo v Domžalah, kjer bo za naše najmlajše tabornike start' lova na lisico", za malo starejše pa start orientacijskega teka. V parku bomo tudi postavljali šotore iz šotorskih kril, sc pomerili na zabavnem poligonu, izmenjavali sporočila s pomočjo Morscjcvc abecede in drugih signalov, tekmovali v štafetnih igrah, prebarvali rodove kanuje in se vmes okrepčali s palačinkami in čajem. Poleg tega bomo v parku postavili tudi stojnice za 'taborniški bolšjak". Tam bo, kdor bo želel, lahki > prodajal, kupoval ali menjal stare (kroje, rutke in druge taborniške zadeve, poleg tega pa bo možno kupiti tudi različne taborniške artikle kroje, rutice, našitke, taborniške majice, baretke, značke...) iz zadruge Zveze tabornikov Slovenije. Isti dan, torej v soboto, 5. aprila, bomo v počastitev 50-lctnice našega društva pod Šumberkom, na začetku gozdne učne poti, posadili 50 dreves. V petek, 11. aprila, bomo taborniki v sodelovanju z Mladinskim svetom Domžale, Mladinskim kulturnim centrom, s planinci, skavti, gasilci, ribiči in drugimi domžalskimi društvi organizirali obširno čistilno akcijo po Domžalah. Vsi, ki sc nam boste želeli pridružiti, pridite ob 15. uri pred blagovnico Vele. Vse nabrane smeti bomo okoli I8. ure prinesli na ploščad pred blagovnico Vele in iz. njih postavili skulpturo. Tam bomo pripravili tudi video projekcijo čistilne akcije, Mladinski kulturni center pa bo organiziral tudi krajši kulturni program, V soboto, 12. aprila, pa sc bomo vsi, skupaj s starši, podali na piknik v Turnšc. Tam bomo najprej postavili in zakurili ognje in si nato nad njimi v manjših skupinicah sami skuhali kosilo. Po kosilu pa nas čaka še obilica zabave: kanuarjenjc na bližnjem ribniku, družabne igre, skavtbol... Ko sc bo spustil mrak, bomo prižgali ogenj ter ob njem uživali s petjem taborniških pesmi. Vmes bo še posebej svečano, saj bomo izpeljali rodovo prisego in medse slovesno sprejeli nove tabornike. Tako bomo sklenili spomladanski sklop praznovanja 50-lctnicc Rodu skalnih taborov, Vendar pa to še zdaleč niso vse dejavnosti, ki jih taborniki pripravljamo v tem, za nas jubilejnem letu. .Še vedno hodimo na izlete, ki so letos že deseto leto vključeni v celoletno akcijo Izletnik, jeseni organiziramo odpravo 50 tabornikov za 50 let na Triglav, pripravili bomo tudi taborniško razstavo in decembra priredili slavnostno akademijo. O vsem tem in o utrinkih iz izpeljanih akcij boste lahko brali v naslednjih številkah Slamnika, več informacij pa dobite tudi na naši spletni strani http://rst.rutka.net. Taborniški pozdrav, Irena Sprehod skozi zgodovino uspešnega podjetja Tosama praznuje 80. rojstni dan V teh dneh praznuje 80-lctnico uspešnega razvoja TOSAMA, delniška družba, ki je uspešno previharila vse viharje. Zanjo kljub za človeka častitljivo obletnico lahko ugotovimo, da je še vedno mladostna, saj sojo vedno znova pomlajali in jo skušali ohranjati takšno, kot si jo vsi želimo: uspešno, sodobno podjetje, ki vedno znova dela korake tako pri povečevanju kvantitete in kvalitete proizvodov, kot pri izvozu in tudi pri zagotavljanju primernih pogojev za vse zaposlene. Pravi rojstni dan je prvi marec 1923. Iz Trgovskega registra je razvidno, da je bilo 12. maja 1923 registrirano domače podjetje, katerega poslovni predmet je bilo izdelovanje vate in vsakovrstnih obvez. Kocjančič & drug d.z.o.zl., kot se je nova družba imenovala, je v zasnovi nastala s podpisoma družbene pogodbe, 27. januarja 1923. med bodočima družbenikoma, pobudnikom Francem Kocjančičem, trgovcem iz Ljubljane, ter Francem Gutmanom, prav tako ljubljanskim trgovcem. Prvi delovni prostori so bili na dvorišču tedanje Bonačeve papirnice na Količevem, kjer je bil Kocjančič ravnatelj. V prvi »TOSAM1«, ki naj bi z delom začela S H i 6 g [i [a e e* ip.fi soj "h & j Jl R 6 E »r? g 1. marca 1923, so tri delavke pakirale različne sanitetne izdelke ter izdelovale damske vložke. Zaradi slabega poslovanja je bila leta 1928 naprodaj Kartonaža in tiskarna na Viru. Objekte je kupil Kocjančič in po prezidavah ter ureditvah prostorov je bila v zimi 1929-1930 proizvodnja s Količevega preseljena na Vir, lastnik pa jc opustil delo v papirnici. Tvrdka Kocjančič & drug jc ob začetku proizvodnje na Viru štela 31 zaposlenih, uredili pa so tudi lastno trgovino, v kateri je bilo ob lastnih izdelkih mogoče kupiti šc zdravniški pribor in pribor za nego dojenčkov. Že 29. junija 1936je bila v društvenem domu v Dobu ustanovljena sindikalna enota v Kocjančičevi tovarni, ki je obetala v sklopu Krščansko-soeialističnc Jugoslovanske stavkovne zveze (JSZ), po krajši stavki pa so še isto leto podpisali tudi kolektivno pogodbo. Na pustno noč 1934 je bilo v hudem požaru uničeno ostrešje tedanje pritlične stavbe. Poslopje so obnovili, proizvodnja je rasla, belilnica je bila urejena v Mekinjah, Kocjančič pa jc med drugo svetovno vojno doživljal breme časa, v katerem je s sanitetnim materialom pomagal tudi partizanom. Tovarna vate in sanitetnega materiala Vata - Domžale Koje 6. decembra 1946 stopil v veljavo Zakon o denacionalizaciji podjetij, mu delavska straža ni več dovolila vstopa v tovarno, zato seje kmalu preselil v Ljubljano, poslovodja nacionalizirane Kocjančičeve tovarne pa je z dekretom postal Jože Borišck, leta 1948 pa jc tovarna postala Tovarna vate in sanitetnega materiala Vata-Domžalc. Ker jc bila tovarna na Viru edini izdelovalce sanitetnega materiala v državi, ki gaje tedaj močno primanjkovalo, je bilo dela dovolj, organizirali so obrat Vate v Slovenski Bistrici, kasneje pa ustanovili tkalnico v Studi. Prva seja delavskega sveta jc bila 7. septembra 1950 ob 10. uri, predsednik je postal Kari Jutcršck, v letu 1955 so začeli prvo od teh velikih rekonstrukcij podjetja, ki je bila zaključena 30. septembra 1959. Tajc bila za nadaljnji razvoj virske tovarne izjemnega pomena, saj jc podjetju omogočila, da je še naprej ostalo po proizvodnji sanitetnih in higienskih izdelkov vodilno v državi. Prvi rekonstrukciji jc sledila še druga v sedemdesetih letih. Leta 1961 je Tovarna sanitetnega materiala (kratica TOSAMA) na starem in odsluženem cigaretnem Škodincm stroju začela z izdelavo papirnatih cigaretnih filtrov, kar so izdelovali tri desetletja, 1962 pa jc za izdelavo odejne vate tovarna odprla obrat v Krašnji. To leto jc zanimivo tudi zato, ker jc v tem času tovarna prvič presegla 500 zaposlenih. Tosama jc bila v letu 1968 močno ponosna na svojo avtomobilsko apoteko, za katero je prejela nagrado jugoslovanskega oskarja za embalažo. Modernizacije tovarne se nadaljujejo, začetki licenčnih pogodb Pomemben tehnološki korak je Tosama napravila z mehaniziranim in industrijskim beljenjem vlaknin. 1970 jc podpisala licenčno pogodbo s Švedsko firmo Mdlnvckcza izdelavo plenic za dojenčke (Moln y) ter novega tipa higienskega vložka za ženske (Mimoscpt), v letu 1972 pa sc začne dolgoročno sodelovanje S Tekstilno tovarno Senožeče, dve leti kasneje pa jc podpisana pogodba s firmo 3 M iz ZDA, nanašala se je predvsem na trženje mikroporoznega obliža, pod imenom Micropore. Kot zanimivost zapišimo, daje bil 12. septembra 1974 zaposlen tisoči delavec. Tosama jc leta 1980 začela kot prva v državi, hiačnc plenice izdelovati kasneje pa je i* )|> ilni la svoj as< >it i man v p mudbi izdelkov za žensko higieno (V1RTAMP) in v tem času prišla v svoj tehnološko-proizvodni vrhunec. Na velike količine izdelkov kaže podatek za leto 1985. Tega leta jc bilo na Viru izdelanih skoraj 18 milijonov m2 izdelkov iz gaze in drugih tkanin, 1550 ton izdelkov iz vate, 170 ton ovojev, 415 ton izdelkov iz. vlaknovinc ter ski >raj dve milijardi kosov cigaretnih filtrov. V Tosami jc to leto v povprečju delalo 1028 delavk in delavcev. V tehnološkem smislu jc bila v letu 1987 za To'samo velika pridobitev priključitev kotlovnice na plinovodno omrežje in prehod na kurjenje s tem, za okolje prijaznim gorivom. TOSAMA je kos sodobnim izzivom Razpad Jugoslavije seje odrazil tudi v Tosami, kije bila tradicionalno vezana najugoslovanski trg. Število delavcev seje sicer zmanjševalo, kljub velikim težavam pa je Tosami uspelo, daje s tržnimi prijemi zadržala svoja tradicionalna tržišča. Za žensko higieno jc začela uvajati ime Viriana, izdelki za dojenčke pa so se začeli pojavljati kot Kobacja. V skrbi za dvig ravni kakovosti sc je 4. julija 1996 vključila v skupino podjetij, ki imajo certifikat kakovosti ISO 9001. 18. avgusta 1995 je bila s sklepom sodišča kol delniška družba vpisana v sodni register. V letu 1997 je bila ob svoji 75-letnici praktično edini slovenski proizvajalec higienskih izdelkov ter hkrati tudi vixlilni tovrstni proizvajalec na jugovzhodu Evrope. To jc bilo le nekaj prelomnih letnic v razvoju TOSAME, o katere zgodovini bi lahko zapisali zajetno knjigo. Podatke sem črpala predvsem iz opisa zgodovine tega, za našo občino zelo pomembnega, podjetja, kot sem ga zasledila v knjigi Staneta Stražarja Župnija Dob skozi stoletja, v kateri lahko preberete tudi, da ima TOSAMA svoj časopis od leta 1965, daje bil leta 1970 ustanovljen oktet TOSAMA, pa tudi, da so hili direktorji, ki so vsak po svoje prispevali k uspešnosti podjetja, naslednji možje: Jože Borišck. Andrej Burgar.JožcŠcra, Drago Bingold, Jože Pogačnik, Janez Babnik. Slavko Bajee, Edvard Pcterncl in Janko Velkavrli. To jc zgodovina TOSAME, o njeni sedanjosti in prihodnosti pa v eni od prihodnjih številk, do tedaj pa ISKRENE ČESTITKE TOSAMI in vsem, ki so bili, so ali bodo povezani z njo. Vera Vojska Ob 20-letnici Mestna lekarna Domžale 10. marca 2003 je minilo 20 let, odkar je bila v soseski SPB odprta nova lekarna. Velika in sodobna je bila že takrat. V zadnjih letih pa jc lekarniška dejavnost doživljala številne spremembe, ki smo jim sledili tudi v naši lekarni. Tako smo odstnin i I i slek leno pregrado na delovnem pultu in naredili prijazen korak do vas - naših cenjenih strank. Naš cilj jc ponuditi strokovnjjiasvet in znanje na bolj sproščen in dostopen način. Tudi kakovost naših storitev želimo neprestano izboljševati, tako pri izdaji zdravil na recept, kot tudi pri samo-zdravljcnju. Prav tu pajc skrb vsakega posameznika za svoje zdravje čedalje pomembnejša. V naši lekarni vam nudimo veliko izbiro zdravil, zeliščnih pripravkov in drugih pomožnih zdravilnih sredstev, ki vam bodo izboljšali oziroma ohranili zdravje. Zato sc pri nas lahko vedno brezplačno stehtate in določite ITM ali izmerite krvni tlak. Palronažne sestre vam vsako sredo od 8.00 do 9.00 ure lahko izmeri jc i vredn< >st krvnega sladkorja in holesterola v krvi. Posebno farmacevtsko skrb namen jamo sladkornim bolnikom, bolnikom s stomo in inkontinenčnim osebam, ki lahko z. naročilnico za tehnične pripomočke dobijo vse, kar potrebujejo za boljšo kakovost svojega življenja. Tudi za oskrbo ran imamo veliko izbiro sodobnega sanitetnega materiala. V zadnjem času imamo v naši lekarni vse več izdelkov za nego kože in šamponov za lase različnih dermatoloških kozmetik. Z zagotavljanjem zanesljivega in varnega zdravljenja z zdravili in v skrbi za vaše zdravje vas vabimo, da nas obišče! A.P. ~~m-— VWEUJE PO BRDU IN OKDLfĆI ■ML Del zmagovalne ekipe 17. festival Turizmu pomaga lastna glava Območno tekmovanje turističnih krožkov osnovnih šol (nadaljevanje s prve strani) Na šoli seje 19. marca zbralo ob domačem še šest turističnih krožkov, ki so v okviru projekta raziskovali, predstavljali ter pisali celovita poročila, predvsem pa poiskali vrsto duhovitih idej, kako na zanimiv način predstavljati velike ljudi in ohranjali spomin nanje — med domačini in turisti Tako so člani turističnega krožka z Osnovne šole Janko Kersnik Brdo v nalogi predstavili vpliv Janka Kersnika na življenje in delo na šoli in prebi valci Črnega grabna, nalogo so naslovili Kersnik in mi, učenci s podružnične Osnovne šole Vače so pod naslovom Po stopinjah treh mož predstavili tri može, katerih življenja so sc prepletla /. znamenito železnodobno arheološko dragotino, situlo z Vač, Osnovna šola Jurij Vega z Moravč pa so v nalogi z. naslovom Baron Jurij Vega opisali pot OŠ Janko Kernik Brdo Dobsko podzemno jamo si je v družbi svetnice mag. Jožice Polanc ogledal tudi podžupan Toni Dragar iz Moravč do Zagorice, zanimive so bile tudi njihove sladke Vegove kroglice. Osnovna šola Gradec jc pod naslovom Za dobrim konjem se rado praši skušala pokukati v svet »velikih« ljudi, ki prispevajo k temu, da sc Litijanom širi obzorje znanja in polje ustvarjalnosti; Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake jc pod naslovom Valvasor v podobi našega kraja predstavila, kako jc vgrajena dragocena kulturna zapuščina v življenje njihovega kraja, zadnji udeleženci Osnovna šola Ivana Skvarčc Zagorje pa seje lotila življenja in dela dr. Slavka G ruma in potrdila njegovo ugotovitev: »Človek mora imeti nekaj, česar sc veseli, da vztraja pri življenju«. Ena od predstavitev turističnih krožkov, ki so vse po vrsti navdušile Osnovna šola Dob je bila skupaj s sodelavci odličen gostitelj sodelujočih ekip. Ekipa so postavile razstave, svoje projekte pa so ob pomoči Kulturnega društva Jožef Virk predstavili pred prepolno dvorano ter strokovno komisijo in bili deležni velikih pohval, gostitelji so pripravili tudi bilten ter ob koncu vse udeleženec tudi nagradili in pogostili. Večerna zaključna prireditev seje malce zavlekla, ampak to udeležencev ni niti najmanj motilo. Ob pomoči Plesnega kluba Miki so kar hitro začeli in tudi uspešno končali krajši plesni tečaj skupinskega plesa ter nato nestrpno pričakovali rezultatov ter glavnega podatka: kdo gre na državno prvenstvo, ki bo letos na Vranskem. Po pozdravu ravnateljic OS Dob Zdenke Krcčan ter nagovoru podžupana Toni ja Dragarja, kije med drugim dejal: »Uspelo jim je, lahko rečemo, ko si ogledujemo te čudovite razstave, ko smo jim ploskali ob njihovih inovativnih predstavitvah ljudi, ki jim morda celo mi starejši do danes nismo tako dobro poznali. Pohvalimo lahko njihove naloge in njihova sporočila, ki pa bodo svoj cilj dosegla, če jim bomo prisluhnili, predvsem pa, če se bomo tudi odrasli potrudili, da bomo njihove vedno mlade ideje uresničili v praksi. Zato smo sedaj na vrsti mi, odrasli, da za vse, ali pa vsaj za večino tistega, kar smo danes izvedeli, najdemo poti za uresničitev, zato, da ljudje, ki so bil i in ostajajo veliki ljudje, nc bodo nikoli pozabljeni, pa tudi zato, da vsem danes sodelujočim povemo, da vaše delo cenimo in smo vam hvaležni za vse, kar ste prispevati, da bo tudi turizem jutri za vse nas velika uresničljiva priložnost,« je bila na vrsti uradna razglasitev. V imenu strokovnih komisije je vse udeležence nagovoril Milan Marinič ter poudaril ustvarjalnost in zavzetost vseh sodelujočih, ki so prejeli zlata in srebrna priznanja iz rok predstavnikov Turistične zveze Slovenije. Zlati priznanji sta prejela turistična krožka Ptxkužnične šole Vače ter Osnovne šole Dob, ki bo tudi udeleženec državnega prvenstva turističnih krožkov v tekmovanju TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA. Želimo jim, da bi bili uspešni! ' V. Vojska AVTOKLEPARSTVO izabret) Vam nudi popravila vseh vrst osebnih vozil Partizanska 10/a, 1 230 Domžal« Telefon: 01 721 41 22 dilo je rraoc Kronika šolstva v Domžalah: Kakšno je bilo na domžalski gimnaziji šolsko leto 1954/55? V minulih nadaljevanjih pregledovanja šolstva v Domžalah smo namenjali po/on mst delovanju domžalske gimnazije, kot je bilo njeno delo zabeleženi) v priložnostni brošuri laje desetletno delo med leti 1945do 1955 dodobra os vet lila, mi pa smo objavili le nekaj podal kov iz nje. Četudi v njej ne piše, kdo je bilo kronist tega obdobja dela na šoli, nekaj podatkov kaže na to, da sta bila zapisovalca šolske zgodovine profesorja Etbin Boje in Dolfe Prešeren. Danes prinašamo še nekaj podatkov o tem, kakšno je bilo šolsko leto 1954/55. Angleščina prvič na šoli... V tem šolskem letu, ki sejc pričelo z otvoritveno konferenco že 30. avgusta, so učenci pripravili tudi svojo prireditev ob pričetku pouka, in sicer 9. septembra. V okviru Ljudske univerze sta se v oktobru pričela tečaja angleščine in nemščine, ko poučevanja ruščine že nekaj let ni bilo več. Tečaj angleščine je vodila profesorica Antonija Senica, nemščine pa Anton Mali iz Usnjarskega tehnikuma. Tečaj angleščine je obiskovalo 40 slušateljev, nemščine pa 80 tečajnikov. Cirkus Rebernigg v Domžalah... 12. novembra je bila na šoli prva redovalna konferenca. V šolski Odbor SO izvolili profesorico Jožico Krizman. V tej ocenjevalni konferencije bil dosežen presenetljivo nizek povprečni šolski uspeh dijakov na šoli. Tako jc bilo v tem obdobju v šoli uspešnih le 45.07 odstotka učencev, kar jc že na sami konferenci ocenil prof. Etbin Boje. V novembru seje tudi na šoli pojavila škrlatinka. Da bi zmanjšali možnosti za obolevanje učencev za to boleznijo, so tri oddelke na šoli ustrezno razkužili. 24. novembra so dijaki obiskali cirkus Rebernigg, ki seje potem še nekajkrat pojavil v Domžalah. Zanimivo je, da so v pomanjkanju možnosti za zabavo ljudje nekoč množično in zelo radi obiskovali gostovanje cirkuških skupin. Le-te so imele v svoji ponudbi tudi obvezen in zelo priljubljen "ringclšpil" - vrtiljak. Poizkusiti in hkrati povabiti nanj tudi svoje dekle, jc bilo včasih običajno fantovsko dejanje... Pripravili so igro "Janko in Metka" Ob koncu leta - 28., 29. in 30. dcc. 1954 so dijaki ob pomoči profesorjev pripravili mladinsko dramsko predstavo "Janko in Metka". Igro je režirala Marija Vclkavrh. Glasbene vložke v predstavi jc pripravil Stane Habe, scenarij za predstavo pa jc bilo delo Dolfcta Prešerna. Kulise za "Janka in Metko" so izdelali učenci Vajeniške šole po skicah prof. Kraigherjeve. Kulise je poslikal Milan Mcrhar. V predstavi jc nastopilo 22 dijakov. Od 2. do 10. marca zaprto zaradi gripe... Polletni uspeh je bilo še vedno dokaj slab, vsaj za današnje razmere. Od 513 dijakov jih je bilo v polletju uspešnih le 262, to pa pomeni 51.07 odstotni uspeh. Potem so učenci ob kontroli učiteljev užili kar nekaj zimskih radosti na snegu, zvečine so se podajali kar na bližnjo Postovko, bili pa so tudi na Menini planini, kjer jc učenec vodil prof. Anton Bukovec. S pomladjo pa se je pojavila tudi gripa, ki je dosegla tolikšne razsežnosti, da so šolsko delo prekinili za osem dni. Šola je bila zaradi bolezni zaprta med 2. in 10. marcem. Deset let v svobodi... To je bilo tudi leto, koje domovina praznovala 10. obletnico osvoboditve izpod okupatorjevega jarma. Da bi počastili to pomembno dejstvo, so se na šoli profesorji kar skušali, kdo bo sodeloval pri več izvenšolskih aktivnostih. Da bi ustvarili enoten pogled na zbore šole, so za pevce šolskega pevskega zbora na šoli izdelali enotna oblačila t.i. "kroje" v dveh različicah. Prireditve v pomladi 1955 vse do konca šolskega leta v juniju 1955 gredo v desetine, tako da jih ni zmogel zajeti v že sicer zajetni spisek niti vestni in na moč skrbni kronist desetletnega obdobja dela na šoli. Zaključna konferenca za to šolsko leto je potekala I. julija 1955, povprečen uspeh pa v knjižici "Izvestja" ni bil zabeležen. ^^<^2^^'^^ii^^^ii^i2^ii^iiSi^S2^i2^2i^i2^tii^ii^i TISE HATJAZ DROJAH Predstavljamo predsednike svetov krajevnih skupnosti Mag. Jožica Polanc, predsednica Sveta KS Slavko Šlander "Kdor si drzne sanjati, ustvarja prihodnost Ker ste mi zaupali voden, je krajevne skupnosti, bom delček vaše prihodnosti soustvarjala tudi jaz," je mag. Jožica Polanc, predsednica Sveta KS Slavko Šlander Domžale zapisala v novoletno poslanico krajanom in krajankam te KS. Ker je tudi za vodstvom te največje KS v naši občini že prvih 100 dni, sem jo najprej povprašala kakšni so njeni prvi vtisi? Ker sem bila v KS Slavko Šlander dva mandata članica sveta, delo KS že poznam. Imam pa tO prednost, da se s KS pokriva okoliš šole, kjer sem ravnateljica več kot dve desetletji. Problemi kraja so mi torej znani, ne vem pa če bodo vsi rešljivi z mojo pomočjo. Zakaj si se pravzaprav odločila, da sprejmeš funkcijo predsednice, je k temu prispevalo tudi dejstvo, da si dobila daleč največ oglasov? Ko sem prebrala rezultate volitev, sem bila zelo presenečena, ker sem dobila največ glasov. To mi je bilo veliko priznanje s strani krajanov, hkrati pa čutim veliko odgovornost do ljudi, ki so me volili. Po volilnih rezultatih sklepam, daje moje delo v kraju vidno tudi skozi delo, ki ga opravljam na OŠ Domžale kot ravnateljica, kar me še dodatno spodbuja pri vsakdanjih opravilih. Na prvem sestanku sveta sem glede na to, da sem dobila največ glasov in seveda ob soglasju vseh ostalih članov sveta, ta funkcijo sprejela. Dolžnost predsednice sprejemam kot obvezo, da v tem obdobju skušam narediti vse, kar je v mojih močeh. Kaj se bo na področju komunalnih dejavnosti dogajalo v letu 2003? Leto 2003 bo v krajevni skupnosti namenjeno predvsem izgradnji plinifikacije in kabelske napeljave. Na našem območju sc bo gradila plinifikacija v cenim, v Zaborštu in na območju Sever I. Iz občinskega proračuna so namenjena sredstva na izgradnjo pločnika in javne razsvetljave od križišča pri Kroni do nadvoza Ihan. Če se bomo dogovorili s stanovalci na Jarčevi ulici, bo obnovljeno cestišče in zgrajen pločnik tudi na tej ulici. Ker naša KS sega v rekreativni pas mesta, bomo nekaj sredstev namenih' ureditvi kolesarskih in sprehajalnih poti ob Kamniški Bistrici. Posebej moram povedati, da bodo zaradi večje varnosti otrok urejena izogibališča in dodatna parkirišča pred OS Domžale in OS Rodica. Z devetletnim šolanjem smo dobili v šolske klopi mlajše otroke, ki jim starši v večini pripeljejo, zato je pred šolami predvsem v jutranjih urah nepopisna gneča, ki že ogroža varnost učencev. Promet v okolici šol pa moti tudi stanovalce v neposredni bližini. Bo tudi na področju družbenih dejavnosti kaj novega? V čestitko ob novem letu sem zapisala, da se bom zavzemala za vrnitev kina v naše mesto. Upam, da mi bo v kratkem uspelo ugotoviti, ali so za to kakršnekol i možnosli. Verjetno bi tudi v Domžale sodil nekomercialni kino, saj se ti v nasprotju s "kolosejnimi" dvoranami že odpirajo v nekaterih krajih po Sloveniji. To sicer ni samo v pristojnosti naše krajevne skupnosti, a pobudo za to bomo dali. Menim, da bi bilo dobro imeti tesnejše stike z društvi in zavodi, ki se ukvarjajo s prostočasnimi dejavnostmi mladih in manj mladih. Doslej še nismo našli časa za take povezave, razen tega, da smo občasno odobrili finančno pomoč. Mislim tudi, da ne bo odveč povezava s Centrom za socialno delo, ki je pristojen za reševanje socialnih problemov. Prav je, da sc svetniki poleg komunalnih vsebin vsaj seznanjamo tudi s tem, kakšna je socialna plat življenja naših krajanov. Kateri pa so po tvojem mnenju trenutno največji problemi v KS? Poleg komunalnih zadev, ki sem jih že navedla je problem tudi prometna varnost na glavni mestni vpadnici na Kopališki ulici, se je promet na tej cesti v prometnih konicah izredno gost Ob gradnji avtoceste namreč niso varno uredili prehoda za pešce čez. (bansko cesto, slabo pa sta zgrajena tudi izvoza iz. Poti za Bistrico in iz Šumberške ceste. Z občinsko službo, ki je zadolžerrazatorxxiročje, sem že stopila v stik za dodatno cestno organizacijo, ki bo pregledneje nakazovala prehod za pešce v smeri proti avti testi. Si zadovoljna s sodelovanjem z občino? Z občino se povezujem kot svetnica v občinskem svetu. Pred nami je sprejetje prvega proračuna. Upam, da mi bo v prihodnjih letih uspelo potrebe KS prikazati tako, da bomo v naši krajevni skupnosti vsaj do neke mere zadovoljili najnujnejše potrebe. Kako si zadovoljna s sodelovanjem članov sveta, strokovne službe, morda imaš že kakšne izkušnje tudi s sodelovanjem krajanov in krajank? Ker v tem obdobju še ni bilo veliko sej sveta, bi težko ocenjevala delo svetnikov. Tisti, ki so se teh nekaj sej udeležili, so pokazali interes za reševanje problemov, ki so bili na dnevnem redu. Vsi se pa zavedamo tega, da so pristojnosti krajevne skupnosti zelo omejene, prav tako pa tudi njene finančne možnosti. Krajani so se name že obračali v zvezi z ureditvijo komunalnih zadev in vzdrževanjem reda in miru v kraju. Njihove pripombe so bile opravičene. Organi krajevne skupnosti bomo v okviru svojih pristojnosti ukrepali, oziroma sprejeli določene sklepe in jih posredovali pristojnim. Strokovna služba na krajevni skupnosti je zgledna; obe delavki sta rdeča nit med nami, funkcionarji, ki se menjavamo v posameznih mandatnih obdobjih. Kdaj imate uradne ure in kako pravzaprav lahko krajani in krajanke pridejo do edine predsednice svetov KS v naši občini? Uradne ure na KS so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.00 do 12.00, v sredo pa še popoldne od 13. do 16. ure. Če bodo potrebe nakazovale, bom v tem času dostopna sicer pa me o tem obvestita strokovni delavki. Probleme rešujemo na sejah sveta, ki so sklicane po potrebi. Če nastopijo posebni problemi, se s krajani tudi sama sestanem. Nekaj tega je v tem obdobju že bilo; probleme smo s pogovorom in nadaljnjimi aktivnostmi zaenkrat zadovoljivo rešili. Hvala in srečno. Vera Vojska PAPIRNA GALANTERIJA JANKOVIC - Vse vrste termo rol za blagajne - Termalne etikete za tehtnice - Cenovne etikete za numeratorje - Termo role za fax aparate - Papirni trakovi različnih dimenzij za vse blagajne novejše izdelave - Papirni trakovi 1 + 1 Testenova ul. 67, Loka pri Mengšu, tel.: 723 74 86, fax: 723 81 41 SLAMNIK ■ marte 2003 mm + Osnovna šola Domžale Ljudska pevka - babica Silva - med učenci Ljudje so že od nekdaj radi prepevali ob različnih opravilih, običajih in praznovanjih. Vsebine in melodije so se prenašale iz starejše generacije na mlajšo, prenašale so se od ust do ust. Tako pesmi niso prišle v pozabo in marsikatere pojemo še danes. Ker ne poznamo pravega avtorja in skladatelja takšnih pesmi, pravimo, da so to ljudske pesmi. Zmaga Kumar je zapisala, da je slovenska ljudska glasba: " Pesem slovenske dežele - pesem našega podeželja, stoletno izročilo, ki je prehajalo iz roda v rod, od pevke do pevke, pesem vsakdanjosti in prazničnih dni..." V Šoli se v tretjem razredu pri urah glasbene vzgoje vsako leto učimo o ljudskih glasbilih, pesmih in plesih. Učenci stare ljudske pesmi radi pojejo. \ letošnjem šolskem letu pa se nam je ponudila priložnost, da smo se eno stan) ljudsko pesem naučili skupaj s pevko ljudskih pesmi. Gospa Silva Kosec iz Radomelj je babica učenca Domna Šmuca iz 3. a razreda OŠ Domžale. Domen nam je povedal, daje njegova babica izdala zgoščenko s starimi ljudskimi pesmimi. S petjem se ukvarja ljubiteljsko in domači soji omogočili, da je posnela in izdala zgoščenko. Utrnila se mi je misel, uit bi bilo srečanje s pevko tovrstne glasbe prijetno doživetje za učence, zato sem se preko Domna dogovorila za srečanje. Povabilu seje z veseljem odzvala. Koje prišla v razred, smo ji najprej mi zapeli nekaj pesmi, ki smo sijih naučili v letošnjem šolskem letu. Gospa nas je spremljala s kitaro. Potem je predstavila svoje pesmi iz zgoščenke: fina ptička priletela Dekle je po všlje v tiskamo. Ko je časopis natisnjen, ga poštarji raznosijo po okolišu. Slamnik dobi vsako gospodinjstvo v Občini Domžale brezplačno. Obisk seje prekmalu končal, zalo upam, da bomo uredništvo Slamnika šc kdaj obiskali. Primož Vidmar stran1 Ob prihodu nas je lepo sprejela. Napotila nas je v konferenčno sobo, kjer smo se posedli po udobnih stolih. Nato nam je predstavila zgodovino časopisa. Začetki občila Slamnik, ki se je takrat imenoval Domžalcc, segajo v leto 1925. Domžalcc je izhajal ob svečanih trenutkih, nekajkrat na leto. Na primer leta 1925, koje kralj Aleksander I vas preimenoval v trg, so izdali Domžalcc v psebni številki. Leta 1935 je prenehal izhajati in sledilo je nekaj let premora. Od leta 1962 naprej pa do leta 1991 je Domžalca nadomestil Občinski poročevalec, ki je izhajal vsakih I4dni. Od takrat naprej občilo izhaja kot Slamnik, ki ga poznamo še danes. Glavna razlika med Občinskim poročevalcem in Slamnikom je v tem, da Slamnik izhaja na območju današnje Obisk v Uredništvu Slamnika V sredo, 5. februarja 2(X)3, smo se pri uri tiska odpravili na uredništvo Slamnika. Ko smo prišli, nam je urednica gospa Vera Vojska, povedala nekaj besed o Slamniku. Na začetku je ob posebnih priložnostih izhajal Domžalcc. Prva številka je izšla leta 1925. V grbu Domžal je slamnata kita, od tod izvira ime Slamnik. Ker je to občinski časopis, v njem najdemo samo članke iz bližnje okolice. Slamnik sc razlikuje od drugih dnevnih časopisov po tem, da je kronika dogodkov. V uredništvu Slamnika nihče ni redno zarx islcn. Prispevke lahko napiše vsakdo, za to pa ga nagradijo s skromnim honorarjem. Preden dobimo urejen časopis, mora urednik članke prebrati, jih razporediti po temah ter sc posvetovali s člani uredniškega odbora kateri članki so primerni in kateri ne. Najbolj aktualne teme dajo vedno na prvo stran. Ko je vse določeno, gre časopis v tisk. V približno 30-ih minutah natisnejo 12(XK) izvodov. Natisnjen časopis študentje razvrstijo v kupčke po sto časopisov, da jih potem poštarji lažje raznosijo. Sama zelo rada prebiram Slamnik in upam, da bo šc dolgo časa izhajal, saj v njem najdem veliko člankov, ki me zanimajo. Veronika Pavlic Obiskali smo radio Hit V sredo, 5. marca 2003, smo učenci, ki obiskujemo pouk radia (v okviru vzgoje za medije) na Osnovni šoli Rodica, obiskali prostore Radia Hit, da bi zvedeli kaj več o tem, kako v resnici poteka delo na radiu. Izvedeli smo, da je Radio Hit komercialni radio, ki se trudi pridobiti čimveč poslušalcev. Ima 17 redno zaposlenih in še 35 občasno, honorarno zaposlenih uslužbencev. Kot druge radijske postaje ima več programov: jutranji, dopoldanski, popoldanski in večerno-nočni program. Koje pred desetimi leti Radio Hit šele nastajal, so vrteli veliko glasbenih želja, sedaj pa sc posvečajo tudi drugim, bolj aktualnim in zahtevnim temam. Povedali so nam tudi, da sc ukvarjajo z javnimi prireditvami. Pohvalijo pa sc lahko z najboljšo poslušanostjo med vsemi komercialnimi radijskimi postajami v Sloveniji in so takoj za javnim radiem (Val 202 in Radio Slovenija I). Signal, ki sedaj pokriva le osrednji del Ljubljanske kotline, si že nekaj časa prizadevajo razširiti šc na (lorenjsko. MihaPlaninšek,9.c Vrtec Palček - Vir praznuje 30-let V okviru prireditev, ki v tem času potekajo v našem vrtcu, vas vabimo na razstavo izdelkov v soboto, 5.4. 2003, od 9.-13. ure Ogledali si boste: otroške izdelke, igralne kotičke, izdelke vzgojiteljic in izdelke gostov, ki so ustvarjali z nami. Vabimo Palčkavi z Vira Gregorjevo Praznovanje gregorjevegaje letos v vrtcu Urša potekalo že tretjič. Zbrali smo se na igrišču pred vrtcem ter zaplesali in zapeli nekaj ljudskih plesov in pesmi. Tako smo razvedrili vse navzoče in jih povabili, da sc nam pridružijo. Naši "ptički" so v grm< >vju poiskali skrile pogače, se z njimi posladkali in jih razdelili tudi drugim. Skupaj smo uživali v spuščanju lučk po vodi naših "hujerjev" ter tako naznanili, da se ptički ženijo inje treba spustiti luč v vodo. Takosmo|K)skitx;li Ziiiibujiuijc inohriinjiinjc k]x):;i starega običaja. Marta Obisk Pediatrične klinike v Ljubljani V četrtek, 28.11.2002 smo bili učenci 8. a OS Domžale na obisku pri otrocih bolnišnične šole v Pediatrični kliniki v Ljubljani. Vse skupaj seje začelo, ko smo sc na razredni uri pogovarjali, da bi to šolsko leto naredili kakšno dobro delo. Tako smo sc odločili, da začnemo zbirati igrače in knjige za otroke. Pediatrične klinike v Ljubljani. Pri zbiranju smo sodelovali vsi učenci 8. a. Nekateri smo prinesli igrače, drugi knjige. Počasi, a vztrajno sc nam je iz. dneva v dan večal kup igrač in knjig. Z razredničarko, go. Miro Marinšek, smo sc odločili, da bomo otroke razveselili z. obiskom in jinvpripravili kratek priložnostni program. Vse smo pripravili in bil jc čas, da se dogovori mo, kdaj bomo obiskali otroke. In tako je prišel čas, ko smo se odpravili v Ljubljano. Odšli smo na vlak in se hitro pripeljali v Ljubljano. Do Pediatrične klinike smo šli peš in si tako obenem ogledovali mesto. Kmali smo prispeli v Paliatrično kliniko, kjer smo videli, da imajo vse okrašeno z, ročno izdelanimi okraski. Po nas je prišla predstavnica Otroške bolnišnične šole in nas odpeljala v eno od učilnic. Malo smo poklepetal i, predno so prišli otroci. Predstavili smo se jim, nato pa začeli z našim kratkim programom. Malo smo peli, sc smejali ter pogovarjali. Tudi oni so nam zapeli pesmico. Imeli smo sc lepo. Na žalost smo morali kmalu oditi. Tega dne marsikdo ne bo nikoli pozabil. Katarina Balažjc, 8.a OS Domžale Veselo pustovanje Res jc, dlje pustni čas žc za nami, vendar se radi s|x >mnim<) nanj predvsen i zaradi njegove radoživosti, nepozabnih doživetij, ter zabavnih in zanimivih utrinkov. Na pustni torek smo sc vsi, otroci in odrasli, v vrtcu Urša našemili v pravljična in manj pravljična bitja, skratka, , ki nam najbolj ugaja. Dali sm< i si duška ob zabavnih igrah, petju, plesu... Vsi smo bili najlepše pustne maske in mastili smo sc z dobrimi pustnimi krofi. Starejše skupine otrok so sc tudi sprehodile po domžalskih ulicah in s svojo domiselnostjo zabavale mimoidoče; mlajši pa so svoje rajanje zaključili v vrtcu. Vsem želimo pt ivedati, di jc bilo lepo, veselo, razigrano - imeli smo se šemasto. Marta Pust v vrtcu Mlinček Končno smo dočakali najbolj veseli, norčavi in razposajeni praznik v letu-PUST. Nanj smo se v vrtcu Mlinček pripravljali kar nekaj mesecev. Od ideje pa do izdelanih kostumov, smo kar veliko razmišljali in ustvarjali. Zelo sem vesela, ker so otroške želje in pobude podprli tudi starši, saj brez. njih tako izvirna maska ne bi uspela. Torej, da sc predstavimo. Ime naše skupinske maske je bilo TRAVNIK. Na njem pa jc zraslo veliko prelepih cvetic, ki pa niso spregledale ljubke čebelice, metulja, pikapolonice in drugih travniških živali. Otroci so sc z dolgim sprehodom najprej predstavili Radomljanom. V nedeljo pa smo sčc 1 uči jc bi I prav romantičen, veliko zabave pa so imeli tudi Otroci, ki SO navijali za svoje barčice, da bi bile med najhitrejšimi. Članice in člani Turističnega društva Rača pa so nas ponovno zbrali na dvorišču pred Kcpčcvo domačijo, ki sc je v hipu spremenilo v gostišče na prostem. Postregli so nas s toplimi napitki in sladkimi dobrotami, ki so jih pripravile pridne gospodinje. Gregorjevo pa ni le praznik pomladi, ampak tudi priložnost za prijateljsko druženje. Turistično društvo Rača nas ob letu osorej spet vabi k strugi Račc na skupno praznovanje. Elizabeta Pirnat Občni zbor SRD Konfin - Sv. Trojica Člani Športno rekreativnega društva Koniin - Sv. Trojica smo se 8. marca zbrali na rednem letnem občnem zboru v gasilskem domu v Žejah. Pregledali smo delo v minulem letu in se spodbujeni z rezultati še bolj zavzeto dogovarjali o pripravi letošnjega programa. Svoje spodbudne besede in pozdrave so nam osebno izrekli tudi predsednik KS Dob, Robert Hrovat, in predstavniki prijateljskih društev: Nevenka Narobe iz TI) Jarše - Rodica, Franc Gostinčar iz TD Dolsko in Vinko Kepec iz TRD Rača. Lansko leto smo ocenili kot zelo 'uspešno, slavili smo tudi 10. letnico delovanja. V letu 2003 se bodo zvrsti le vse naše tradicionalne prireditve: ob materinskem dnevu in dnevu žena prireditev "Mamici moji", aprila žc 10. tradicionalna prireditev "Nikoli več vojne", ob "dnevu Zemlje" celodnevna čistilna akcija, prvomajski) kresovanje na vrhu Sv.Trojice, prvomajski pohod po bližnjih izletniških točkah, kresovanje ob dnevu državnosti, sodelovanje pri pripravi košarkarskega turnirja v Predsednik ŠRD Konfin - Sv. Trojica, Franc Ravnikar, podaja poročilo Žejah, piknik z družabnimi igrami, šesti "krokarjev kros" v teku in kolesarjenju, miklavževanje za otroke ter postavitev vlečnice in obratovanje smučišča na Konlinu ter "Krokarjev slalom". V poletnih mesecih bomo organizirali delavnice za vse, ki jih zanima pletenje kit iz slame. Naše delovanje bomo še naprej usmerjevali v predstavljanje in ohranjanje naše naravne, kulturne in zgodovinske dediščine. Sc naprej bomo predstavljali že skoraj pozabljene domače obrti, kot sta pletenje kit iz. slame in izdelkov iz ličkovinc. Nadaljevali bomo z označevanjem pešpoti ter znamenitosti ob njih rx i Širši okolici Sv. Trojice. Dokončali bomo prav posebno avtobusno postajo Sv. Trojici, in sicer v obliki znanega kozolca-toplarja. Tam bo tudi nova informativna tabla. Z veseljem sc bomo odzvali vabilom in sodelovali na prireditvah, ki jih pripravljajo prijateljska društva v naši občini. Rok Ravnikar Občni zbor Društva narodnih noš Domžale DNN Domžale je imelo 28.02.2(103 svoj 3. občni zbor. Prisotnih je bilo 62 članov in 4 gostje. V lanskem letu smo imeli 79 članov društva, ki so plačali članarino, in 34 otrok, ki ne plačujejo članarine. Ime našega društva je sicer DNN, kar še ne pomeni, da se ukvarjamo samo z. narodnimi nošami. Ker je delo v TD Domžale nezadovoljivo, je zato naše društvo prevzelo del dolžnosti, za kalerc mislimo, da bi bile bolj delo TD. Pa nič zato, smo lahko fc bolj veseli, da nam uspeva ohranjali našo kulturno dediščino. Našim članom ni samo do tega, da se oblečemo v noše in gremo, ampak nam je pomembnejše, da ohranimo stvari, ki so značilne za naše področje. Tako nam je v lanskem letu uspelo pripravili dve krasni razstavi v galeriji BESEDA. Prva jc bila z naslovom BELINA SLOVENSKE PEČE, na kateri smo prikazali zavezovanje leten in slišali njeno zgodovino. Čudovit večer nam je polepšala ljudska pevka Ljoba Jenče. Drugo razslavo smo imeli na temo slamnikarslva - izdelovanje SLAMNIKOV in CEKARJEV. Sodelovali so udi Kamniški koledniki in bil je zopet en lep večer. Naše društvo je bilo tudi pobudnik za izvedbo prvega mednarodnega festivala folklore v Domžalah, ki mislim, da nam jc dobro uspel, saj so v sprevodu sodelovala vsa TD v občini in je bilo prisotnih 450 udeležencev. Naše društvo je bilo tudi pobudnik, da bi v Domžalah uspeli pridobiti eno od starejših hiš, ki bi jo zaščitili in jo ohranili tako, kot je bila in bi v njej lahko pričeli z etnološkim muzejem. Tako bi imeli tudi v Domžalah turistu kam peljati. Ne bom vam naštevala, kje vse smo bili prisotni, kajti odzvali smo sc skoraj na vsa vabila, kamor so nas povabili. Izgledi, da postajamo razpoznavni, saj smo se oblekli v naša oblačila več kot 40 kral. Tudi naša folklorna skupina olrok, ki deluje že drugo leto, je imela v lanskem letu 6 nastopov. Redno vadijo I kral tedensko v OŠ Domžale. Upam, da nam bo še naprej uspevalo uresničevati naše ideje za ohranjanje naše kulturne dediščine in razvoj turizma. Z velikim veseljem bomo sprejeli vsakega novega člana ali Naslov: Društvo narodnih noš Domžale Poljska pot 2 1230Domžale Tel: 721-55-13 Poslovni račun LB Domžale 18300-0089-896659 otroka za folklorno skupino. Veseli pa bomo tudi vsakega prispevka za delovanje našega društva. Predsednica DNN Domžale Olga Pavlin Otroci spoznavajo gregorjevo Želim si, da ne bi ponovila zgodba o skupini mladih učencev in dijakov na poletnem jezikovnem tečaju v Londonu, ko so na spoznavnem večeru predstavili Slovenijo s pesmijo My lionnie is over..., ker niso znali niti ene slovenske. Kako naj nas potem spoštuje in prepoznava tujina? Za ohranjanje slovenske identitete (tudi ob skora.jsn.jem vstopu v Evropsko unijo) pa bomo morali poskrbeti kar sami! V največji meri smo za to odgovorni starši, vzgojitelji in učitelji. V Plesni šoli Miki si že nekaj časa prizadevamo tudi za oživljanje in ohranjanje ljudskega izročila. Že tretje leto zapored se z. otroki, iz vrtcev in šol pripravljamo na gregorjevanje. Prvo leto so otroci spoznali običaj gregorjevanja: izdelali so plavajoče hišice, jadjice ter se naučili splel otroških iger, izštevank, pesmi in plesov, značilnih za Gorenjsko. Po številnih pohvalah in zelo dobrem odzivu so se v marsikaterem vrtcu in šoli odločili, da bo gregorjevanje poslalo tradicionalno. Tako so se otroci lani spoznavali z belokranjsko inačico gregorjevanja, ki je v marsičem dnigačno, pa zato toliko bolj zanimivo. Seveda so zraven sodile belokranjske pesmice in plesi. Namesto gorečih plavajočih ladjic smo pod drevesi isk tli ostanke ptičje gostije - povitičke. Žc več kot mesce dni se pripravljamo na letošnji praznik, ki bo 12. marca (na god Sv. Gregorja). Obudili smo otroške igre in pesmice, ki so značilni za naš konec (Kamiiiškobistriško ravnino) in kakršne 90 se igrali ter prepevali že naši (pra)babiec in dedki. Razveseljivo je spoznanje, kako jih imajo naši mali plesalci radi. S plesom, pesmijo in izročilom želimo otrokom posredovati delček slovenskega narodnega bogastva. Žal kulturna dediščina in ljudsko izročilo iz dneva v dan vedno bolj izginjata v pozabo. Le redki še poznajo pomene starih običajev, tudi gregorjevega. Slednji tistih nekaj informacij, ki jih najmlajši v Plesni šoli Miki že vedo. Da smo Slovenci samosvoj, trmast in vztrajen narod, nam dokazuje tudi to, da kljub vec kot slin stoletj i spremen)! nemu koledarju, praznujemo prvi pomladni dan "po starem", na gregorjevo (12. marca). Papež. Gregorje v 16. stoletju predelal star julijanski koledar in uvedel novega, popravljenega, ki ga imenujemo gregorijanski in velja še danes. Iz. starega julijanskega je zaradi1 napak preprosto izbrisal deset dni, ki so se tekom stoletja nabrali in so mu bili odveč. Njegov god - gregorjevo - je bil po starem kdledarju prav na prvi pomladni dan (21. marca), novi koledar pa ga je premaknil za deset dni nazaj. Slovencev to ni motilo; gregorjevo je bilo in ostalo praznik pomladi, ne glede na premike v koledarju. Ljudstvo je imelo svoje nepisane zakone, ki so sc ohranili do danes. Če ostanemo pri koledarju; mesece v letu si jc preprost slovenski človek poimenoval po delu na njivi, zemlji (Traven. Vinotok, Gruden, Listopad...). Kmeta je skozi leto vodilo polje, imel je svoj "poljski koledar", kar kaže na močno navezanost narave in človeka. Čeprav smo tako z. navdušenjem in komercialno spodbudo sprejeli nov anglosaški praznik Valentinovo, pa slednji s starim gregorjevim nima nič skupnega, (se nadaljuje) Saša Kosten Zabret \ J Pogled na prisotne člane in članice Turističnega društva Radomlje Turistično društvo Radomlje Hvala lepa vsem prostovoljcem "En prav lep večer," je zaželel vsem zbranim na Občnem zboru Turističnega društva Radomlje njegov predsednik Igor Kuzmič ter posebno dobrodošlico zaželel gostom,med katerimi so bili predstavnica Občine Domžale ter predstavniki sosednjih turističnih društev. Delovno predsedstvo občnega zbora Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodila Ema Škerjanc Ogorevc, smo prisluhnili podpredsednici Zlatki Levstek, ki je predstavila vrsto aktivnosti, med katerimi posebej izpostavimo: spomladansko čiščenje okolice, iiabre-žin Kamniške Bistrice ter Stalno skrb za urejeno okolje, sodelovanje na razstavi v Arboretumu Volčji Potok, izdajo dveh številk Ogledala, organizacijo in izvedbo štirih razstav, ki so vse imele poudarek na ohranjanju kulturne in zgodovinske dediščine, uspešno sodelovanje z domačimi društvi ter turističnimi društvi v Občini Domžale, nastope narodnih noš in uspešne predstavitve na nekaterih občinskih prireditvah, izlete, skrb za promocijsko gradivo ter izvedbo tekmovanja za vzorno urejeno okolje. Po kratki razpravi, v kateri so sodelujoči opozorili na problem urejanja in vzdrževanja Mlinščice, postavitev dodatnega ekološkega otoka v centru Radomelj, onesnaževanje Kamniške Bistrice ter pohvalili veliko prostovoljnega dela, je Igor Kuzmič, predsednik društva, predstavil program za letošnje leto. V njem bo največ skrbi namenjene: - sodelovanju v akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna - posebej prostovoljnemu delu pri čiščenju okolja in sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici, ureditvi kažipotov, Mlinščice; v tem okviru pripravljajo projekt ekološki drobnogled; - vrsti prireditev ob 650 letnici prve pisne omembe Radomelj; - obnovitvi gozdne učne poti Blate; - izdaji treh številk Ogledala; - razstavam (starih obrti) in prireditvam, med njimi tudi srečanju folklornih skupin ter pevskih zborov, predstavitvi gojencev Glasbene šole Domžale s tega območja ipd. - rekreativnim prireditvam (pohodi, kolesarjenje - projekt z gibanjem do zdravja); - izletom in drugim druženjem članov in članic društva ter sodelovanju z društvi v KS ter s turističnimi društvi v Radomljah; - pripravi in izdajanju turistično informativnih gradiv ter razglednic; - delovanje turističnega podmladka na OŠ Pre-serje pri Radomljah; - organizaciji tekmovanja oz. ocenjevanja balkonskih in okenskih rož ter drugih aktivnosti. Po pozdravih gostov so najboljšim v lanskoletnem tekmovanju za vzorno urejeno okolje -prejeli so jih Marička in Dare Capuder. Irena Kaplja, Mojca Kralj, Tone Urbanija in družina Rabič Kompare, podelili priznanja, praktične nagrade pa bodo zagotovili pri Plastenki Radomlje ter v Arboretumu Volčji Potok. "Hvala lepa vsem prostovoljcem," je ob zaključku uspešnega o-bčnega zbora, ki se je nadaljeval s prijetnim druženjem, dejal Igor Kuzmič ter še poudaril, da, če ljudje vedo, za kaj, potem pridejo in delajo." Za Turistično društvo Radomlje to nedvomno velja. Kako deluje Društvo za varstvo in vzgojo ptic Domžale? Življenje kot mavrica Na semaforju gori zelena luč, v ozadju vzhaja rumeno sonce, na vrtu, mimo katerega se peljem po opravkih, iz, snega navkljub zimi kuka zelenje... Vsi ti barviti poudarki zbujajo čustva in drami jo zavest. Barve na vsakogar vplivajo drugače, isto barvo ob različnih priložnostih lahko dojamemo različno. Vsi čakamo pomlad, da nas zbudi, da nas sonce obarva zunaj in znotraj, da spet začnemo živeti. V sivih dneh so prav barve rešitev. Toliko življenja je v njih. da se jim ne moremo upreti, k čemur pa na poseben način prispevajo ptice nasploh in prav posebej sobne ptice, vse v dražestnih in prelcslnih barvah raznih odtenkov. K temu vsemu čutenju pa želimo prispevati vsi gojitelji domačih sobnih ptic kanarčkov, ki smo vključeni v Društvo za vzgojo ptic v Domžalah. Društvo je v preteklem lelu praznovalo 40 - letnico svojega obstoja. Vsako leto imamo društveno ocenjevanje ptic, najboljše gredo na republiško tekmovanje. Gojimo več vrst ptic - od HARŠKIH vrvincev, barvastih kanarčkov... in več vrst papig.Imamo zelo kvalitetne pevce, kar dokazuje podelitev kolajn, pokalov. Pred leti smo pripravili samostojno razstavo, za kar pa smo sedaj prikrajšani, ker so razstavni prostori povezani z velikimi stroški in se zatorej priporočamo sponzorjem. V letu 2002 smo sodelovali na razstavi Cvetja v Volčjem potoku. To si želimo tudi v prihodnje, če bomo le povabljeni uprava. Kajpak pa tudi na zunanje ptice ne pozabimo. Napravili smo dvanajst krmilnic po vrtcih in šolah, poskrbeli smo tudi za krmo, kakor so sončnice in drugo. Ta skromni zapis želi biti predvsem spodbuda za pristop v društvo. Novim članom smo pripravljeni posredovati vse informacije in potrebno osnovno znanje. Vse interesente vabimo, da nas pokličejo na tel.: 01 722 75 12 v popoldanskem času, ali štev. 031/ 359 377. Ivan Kepic IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran Pri nas pa je tako Novo vodstvo mladih liberalnih demokratov in demokratk v Domžalah Mladi liberalni demokrati in demokratke (MLDS) so podmladek največje politične stranke v Sloveniji, Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Svojo zjjodbo o uspehu so začeli februarja leta 1991 in jo nadaljujejo še danes. Člani Ml .DS-ja so dejavni na nacionalni in lokalni ravni ter se aktivno vključujejo v delo I.DS-a. Mlada liberalna demokracija poskuša biti aktiven dejavnik v Sloveniji in širše. Cilj je liberalna in napredna družba, v kateri bodo mladi lahko izkoristili in uresničili vse svoje potenciale, ne glede na versko, spolno, etnično, nazorsko ali katerokoli drugo prepričanje oz. usmeritev. V svoj program so zapisali, da bi morali pri oblikovanju nacionalne mladinske politike stremeti k temu, da bi ust\ ari li okolje in pogoje za osebnostni razvoj mladih, ob tem pa bi bilo potrebno upoštevati tudi družbene potrebe v prihodnosti. Nacionalna mladinska politika bi torej morala biti dolgoročno koncipirana, za to pa je potreben nacionalni konsenz, ki bi nastal na podlagi široke javne razprave, ne pa zgolj na podlagi programa vsakokratne vlade. V razpravo bi bilo torej potrebno povabiti ne le vse politične stranke, pač pa tudi civilno družbo, v prvi vrsti nevladne mladinske organizacije in mlade. Mladinska politika mora temeljiti predvsem na odločenosti zaznati želje in potrebe mladih, zalo mora biti oblikovana z mladimi in ne le za mlade. Ob tem je potrebno izkoristiti ustvarjalnost mladih ter jim zaupati, da so sposobni prevzeti odgovornost sooblikovanja mladinske politike, saj naj mladi ne le uživajo ugodnosti, ki jim jih omogoča družba, pač pa tudi s(xlclujcjo pri razvoju družbe. Mladi liberalni demokrati in demokratke aktivno delujejo tudi v Domžalah. V lanskem letu smo jih lahko spoznali, ko so svoj projekt Boj proti vožnji pod vplivom alkohola predstavili tudi pred VELE v Domžalah in z delitvi jo različnega propagandnega gradiva skušali prispevati zlasti k ozaveščanju mladih voznikov o nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. 20. marca 2003 pa so se zbrali na svojem sestanku ter v prisotnosti mag. Milana Pirmana, predsednika, ter Tonija Dragarja, sekretarja, in Vinka LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Juharta, člana predsedstva Občinskega odbora LDS Domžale izvolili novo vodstvo. Tako bo odslej predsednik domžalskih mladih liberalnih demokratov in demokratk Primož Juhart. podpredsednik Anžin Jurij, glavni tajnik bo Gašper Cotman, za mednarodne odnose pa je zadolžen Primož Narobe. Po funkciji je predsednik MLDS tudi član izvršnega odbora LDS Domžale. LDS tikatov 105 Zveza Svobodnih Sindikatov W Slovenije Pojdite in poiščite rešitev V zadnjem času ni dneva, da se ne bi v pisarni območne organizacije oglasil vsaj en delavec, ki so ga obvestili, da bo dobil odpoved, da so mu znižali plačo, da so znižali število dni dopusta, da je bil poslan na prisilni dopust, ipd. V njihovih besedah je čutiti razočaranje, jezo, obup, strah ... Kar veliko napora moram vložiti, da posamezniku ali skupini obrazložim možnosti za rešitev, da ga vzpodbudim, da se aktivno vključi(-jo) v reševanje svojega(-ih) problemov. V sindikatu lahko pomagamo delavcem - svojim članom, če sc takoj ne predajo usodi in če pravočasno poiščejo pomoč, če pri reševanju problemov aktivno sodelujejo. Z željo, da bi čimbolj pomagali svojim članom, smo na eni od prejšnjih delavnic izdelali tudi poseben letak, ki opozarja člane, kako naj ravnajo v primerih problemov nadaljnje zaposlitve. Vredno gaje upoštevati. Justi Arnuš Obvestilo članom sindikata Kadar vam delodajalec ponudi v podpis predlog spremembe pogodbe o zaposlitvi, odpove pogodbo o zaposlitvi in (ali) ponudi v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, je prav, da upoštevate naslednje: - ponujenega ni treba podpisati takoj (razen, da vam je bilo vročeno!); - delodajalec vas mora o nameravani odpovedi obvestiti pisno - pred odpovedjo; - sindikat o uvedbi disciplinskega postopka ali nameravani odpovedi ni obveščen avtomatično. KAKO RAVNATI? - ponujeno spremembo, odpoved, ponujeno novo pogodbo, vzemite (a je ni treba podpisati, razen, če se z njo strinjate oziroma nimate pomislekov) - od delodajalca hkrati zahtevajte, da obvesti sindikat - obrnite se na svojega sindikalnega zaupnika po nasvet. Zakon o delovnih razmerjih - 47. člen določa: »POGODBA O ZAPOSLITVI SE SPREMENI OZIROMA NOVA POGODBA VELJA, ČE NA TO PRISTANE TUDI NASPROTNA STRANKA.« Poiščite nasvet pri svojem sindikalnem zaupniku pred podpisom, KASNEJE JE PREPOZNO! SINDIKAT, KATEREGA ČLAN STE, IMA PO ZAKONU MOŽNOST, DA PREPREČI NEUTEMELJENO SPREMEMBO ALI CELO ZADRŽI UČINEK ODPOVEDI. 8. marec v Oranžeriji Združena lista socialnih demokratov je, kot že na kaj let doslej, ob 8. mam i-dnevu žena v Oranžerini pripravila prijetno slovesnost Pred približno 1 00 obiskovalkami in obiskovalci je predsednik Območnega odbora / LSI) Domžale, Mirjan Tram puž, v imenu stranke in svojem imenu čestital vsem ženskam ob njihovem prazniku in predstavil slavnostno govornico Alenko Kovšca, državno sekretarko na Ministrstvu za delo in družino. Ob tej priložnosti je nastopila v imenu Ženskega foruma ZLSD in navzoče spomnila na dejstvo, da smo si ženske ta praznik izborile, za nas gaje izborila Klara Zetkin, ki je dala svoje življenje zato, da danes praznujemo 8. marec. Opomnila nas je tudi, da se boj za ženske pravice nadaljuje in da si jih moram > ženske izbr riti same. Dovolj zgovoren je podatek o tem, da so ženske dobile volilno pravico v Luxemburgu šele leta 1983. V Sloveniji imamo ženske volilno pravico že dolgo, zek) nizki pa jc partidpacijazen.sk v politiki, kjer daleč zaostajam) za skandinavskimi državami, ki so nam lahko vzor s svojim sistemom kvot Tudi tukaj velja da se moramo ženske za svoje pravice boriti same.'Če bi bilo več žensk v politiki, se danes nebi pogovarjali o vojni v Iraku", je poudarila Kovšca V kulturnem programu so nam pesnica ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov Silva Kosec in recitatorji društva umetnikov "Kajtimar" iz. Komende predstavili pesmi slovenskih pesnikov, ki govorijooženskah in ljubezni, pevkaDeja Mušič pa seje tokrat predstavila tudi kot pesnica Prijeten večer smo zaključili v druženju in izmenjavi mnenj, seveda pa je vsaka ženskadobilatudi (ibvczni nagelj inpoljub. Kristina Brodnik Foto: Mirjan Trampuž Zveza Svobodnih Sindikatov «r Slovenije Bila sem delegatka ria 2. kongresu STUPIS-a Kongres je odprla igralka Lani Jankovič, ki je tako doživeto povedala "Balado petin-štiridesetletne delavke", ki jo je napisal Vinko Moderndorfer, da me je spreletaval srh in so mi polzele solze. Balada pripoveduje o 45-letni delavki, ki pravi, da ni kriva če so oblastniki v bitki za oblast pozabili na delavce, dajo včasih zgrabi takšna žalost da bi najraje vse tri otroke vrgla z mostu in nato še sebe... Grozljiva balada, s katero bi sc lahko poistovetila marsikatera tekstilna delavka. Tekstilna industrija je včasih zaposlovala ogromno ljudi, ki so veliko prispevali v proračun ne samo Slovenije, pač pa tudi nekdanje skupne države. Takrat smo tekstilci ustvarili veliko več, kot so nam lahko izplačevali, saj enkrat izplačevanja ni dovolil Markovič, drugič Planinčeva itd. Kam soprerazporejali viške denarja ne vem, prav gotovo pa so se s temi viški med drugimi izobraževali tudi tisti strokovnjaki, ki se danes zmrdujejo nad nami in bi nas najraje zbrisali, namesto, da bi pripravili kakšne učinkovite programe za prestrukturiranje panog, ki v našem prostoru pač niso perspektivne. Razumem, da so potrebne spremembe, da pa se s Icm nihče ne ukvarja in smo tekstilci in usnjarji zato prepuščeni lastni iznajdljivosti in v veliko primerih menedžerjem brez. vizije, ki podjetja s slabim vodenjem pripeljejo v stečaj, tega pa ne razumem. Veliko novodobnih menedžerjev svojo uspešnost gradi tako, da i/, delavcev iztisnejo zadnje kaplje krvi, zato pa jim potem še tistih mizernih plač ne izplačajo, da o nadomestilih in regresu ne govorimo. Pravica do dela je v naši državi zajamčena z ustavo, plača in nadomestila plač pa z zakonom. Ampak k jc jc ta naša pravna in si >cialna drŽava?Zakaj si zatiska oči'.' Ali v bitki za oblast nima nobenega nadzora ali to dela namerno, da nas lahko na ta način privija? Upam da to dolgoročno ne bo možno.Upam tudi, da bomo delavci čimprej znali stopili skupaj in da bomo od oblastnikov, ki jih volimo, Čimprej zahteval i, da svoje obljube, ki jih pred volitvami tako velikodušno razglašajo, tudi izpolnijo. Pri uresničevanju teh ciljev nam prav gotovo lahko veliko pomaga sindikat. Sem pa skeptična. Na kongresu sem kljub vsemu blišču in brezhibni organizaciji opazila, da sc tudi nekateri sindikalni funkcionarji "culajo" za stolčke, se tako ali drugače špikajo in to prav gotovo ni dobro. Namesto da se bodejo naj raje kaj ukrenejo za izboljšanje razmer, saj se le s skupnimi močmi lahko nekaj doseže. Ne vem ali naj bom ponosna, da sem bila delegatka na kongresu, vem pada me bo sram, če bo v poročilu o delu sindikata čez pet let pisalo, daje bilo stanje pred petimi leti katastrofalno da pa jc sedaj ultra-katastrofalno. Volila sem vas, (veliko izbire tako ali tako nisem imela) sedaj pa pričakujem, da boste tudi že kaj ukrenili. Ne bom sc več zadovoljila s plehkimi odgovori, daje situacija kakršna jc. Nisem kriva in ni me sram, da sem po 28-letih v tekstilni industriji ostala brez dela, lahko pa jc sram našo državo, ki ni še skoraj nič naredila za prestrukturiranje industrije. Nc bom vrgla mojih dveh otrok čez most (sta oba že za glavo večja od mene) in tudi sebe nc bom ubila. Na nas delavcih jc, da pričnemo od naših funkcionarjev zahtevati, kako naj obračajo jadra, saj nenazadnje tudi njih plačujemo iz naših žepov. Nočem biti več platno v rokah tistih, ki imajo škarje, pa nobenih idej in nobenega sodobnega kroja. Marta Mlakar Na kongresu je priznanje prejel tudi Vinko Kepec, bivši predsednik sindikata Induplati Jarše. Novo vodstvo SDS SDS Domžale ■■■ Na letni konferenci SDS Domžale so bili izvoljeni novi organi SDS Domžale. Člani so soglasno izvolili novega predsednika in člane Izvršilnega odbora ter tričlansko Nadzorno komisijo. Letne konference se je udeležil tudi podpredsednik SDS in poslanec v Državnem zboru (kjer opravi ja tudi funkcijo podpredsednika Državnega zbora), dr. Miha Itrejc. Predsedujoči lelnc konference. Roman Kurmanšek, jc prisotne seznanil s poročilom o delu v preteklem mandatu, ki jc bilo uspešno. Pridobljenih jc bilo precej novih članov, simpatizerjev, pa tudi volilcev. Glede na politično stanje v državi so bile ludi lokalne volilve ocenjene za uspešne, čeprav glavni cilj (večina v sestavi občinskega svela, seveda skupaj z N.Si in SLS) ni bil dosežen. Smo pa še vedno druga najmočnejša politična stranka v Občini Domžale. Po ostalih opravljenih pi m ičilih o delu organov SDS Domžale seje Roman Kurmanšek ob zaključku mandata zahvalil dosedanjim sodelavcem in novemu vodstvu zaželel veliko uspeha pri njihovem delu. Sledile so volitve v nove organe SDS Domžale. Novi predsednik SDS Domžale jc tako poslal Aleksander Kabaj, člani Izvršilnega odbora pa; - Ciglar Slavko, Janez Slibrič, Tjaša Jančigaj, Robcrl Pusl, Ivan Lukan, Mirko Naglic, Brane Majdič, Korl Narobe. Člana Izvršilnega pa praktično ubija voljo pri interesentih. Teritorialno gledano, občina tudi ni samo mesto Domžale in eventualno nekaj večjih krajev (Dob, Vir), ampak so tudi kraji v ostalih KS, katere so praktično brez pomembnih laslnih dohodkov. Osnovne življenjske potrebe krajanov po zdravi pitni vodi, varnih prometnicah, učinkoviti protipožarni varnosti, športnih in kulturnih objektih pa praklično nič manjše kol v centru. Zalo so sorazmerno visoka vlaganja v neproizvodne objekte znotraj mesta (Športni park Domžale), formiranje drage občinske uprave s tremi podžupani, od tega kar dva profesionalna, visoki stroški skupne porabe in tekočega vzdrževanja občinske zgradbe prej domena vladajoče koalicije, kol pa volja občanov. Oh upoštevanju leh dejstev in analizi predloga proračuna občin Domžale za proračuna za leto 2003, ki naj bi n jim namenjenih sredstev. S. Wim9b Slovenska ljudska stranka tekoče leto smo v občinskem odboru Slovenske ljudske stranke trdno prepričani, daje nujno več sredstev in pozornosti nameniti: 1. razvoju malih podjetij in obrti z ugodnimi krediti, ki bodo potencialnim inlercsentom omogočile rentabilno proizvodnjo zanimivih proizvodov in plasiranje na trgu 2. kmetijstvu za uveljavitev sonaravne proizvodnje, ki je odločilnega pomena za ekonomičnost pridelave te ohranitev podeželja in čiste narave - nabavi nove hladilne tehnike, ki jo zahtevajo spremenjeni pogoji za proizvodnjo zdravih in neoporečnih živil - prestrukturiranju kmetij za dopolnilne dejavnosti in uveljavitev projekta CRPOV v praksi - povečanju ter zaokroževanju proizvodnih zemljišč in kmetij - vzdrževanju obvodnih jarkov na melioracijskih kompleksih in zamočvirjenih predelih 3. napeljava zdrave pitne vode občanom, ki so šc vedno odvisno Od kapninc in dovoza voda (Brdo pri Ihanu) 4. Gasilcem v celoti občini za njihovo delovanje in primerno tehnično opremljenost 5. Učinkovitemu delu vseh KS in ŽadOSbli prometni varnosti na terenu. V celoti podpiramo investicije in finančno pomoč kulturnim ustanovam in kvalitetnim kulturnim prireditvam, nc pa tudi promoviran ju civilnega ki sla, kar jc po našem prepričanju čisto osebna zadeva, javno financiranje takih odločitev pa sporna, za mnoge pa tudi žaljiva. Pričakujemo, da bo naše razmišljanje obrodilo sadove, proračun pa čim preje sprejel. Občinski odbor SLS Vodstvo medobčinskega društva invalidov Domžale je skupaj z več kot 2000 člani uspešno uresničilo program dela za leto 2003. Medobčinsko društvo invalidov Domžale Športniki - invalidi so v letu 2002 zelo uspešni. Novi prostori za še boljše delovanje V začetku marca so se na redni skupščini zbrali delegati Medobčinskega društva invalidov Domžale, za katere bi lahko rekli, da so v letu 2002 prebili magično mejo - 2000 članov in članic, ki aktivno delujejo v društvu in tudi plačujejo članarino, polovica pa jih je tudi podpornih članov. Na skupščini je v uvodnem nagovoru Edvard Završnik. predsednik društva, predstavil opravljeno delo, ki ga vsako leto vsem svojim članom in članicam Odbor upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje v Občini Domžale Na osnovi številnih telefonskih klicev seznanjamo vse občane, da z Urada županje Občine Domžale na našo Ponudo za sodelovanje pri pripravi in sprejemu Odloka (9. jan. 2003) do 27.02.2003, še nismo prejeli odgovora. Medtem ko čakamo na dopolnitev Zakona (referendum uspel) Odbor seznanja vse upravičence do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje z bistvenimi povzetki iz domžalskega občinskega Odloka 0 postopkih in načinu povračil sofinancerskih deležev v javno tclckomunnikacijsko omrežje (ki je v javni obravnavi). 2. člen Občinska uprava Občine Domžale izdela predhodni seznam upravičencev, katerega podatki sc pridobijo iz. dostopnih listin arhiva Občine Domžale. Občinska uprava mora izdelati seznam iz. prvega odstavka tega člena do 01.03.2003. 3. člen Občinska uprava po pošti osebno obvesti stranke iz. predhodnega seznama, da hrani verodostojno listino, ki sc glasi na njegovo ime in jih pozove, da vložijo pri občinskem upravnem organu vlogo za uvrstitev na seznani upravičencev za vrnitev deleža sofinancerskih sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju vloga), ki se stranki vroči skupaj s pozivom iz. tega člena. 4. člen Občinska uprava preko sredstev javnega obveščanja pozove vse potencialne upravičence, da podajo vlogo, če niso bili pozvani osebno po pošti, da se lahko uvrstijo v seznam upravičencev za vrnitev deleža sofinancerskih sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje. Vlagatelj zahtevka mora k vlogi priložiti tudi pogodbo, račune, druge verodostojne listine ali dokumente iz. katerih je razviden obstoj pravice do vračila vlaganj. 5. člen Do vračilu je upravičen tudi pravni naslednik pogodbene stranke iz 2. člena tega odloka, ki mora organu predložiti dokaz o pravnem nasledstvu. 6. člen Vloge je potrebno oddati občiftski upravi do 31.10.2003. Vloga vložena po tem datumu je prepozna in se s sklepom zavrže. 9. člen Po-prejemu vračila iz sklada za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje občinska uprava v skladu z 8. členom lega Odloka upravičencu izda odločbo o višini povračila v roku 3 mesecev po dokončnosti odločbe. Za Odbor upravičencev Anka Nastran W. predstavijo na tradicionalnem koledarju. Šc prej pa so se z minuto molka spomnili 37 članov in članic, ki so umrli v letu 2002. V poročilu je ugotovil, da so realizirali vse dogovorjene naloge, še posebej pa jc on in kasneje oslali v svojih poročilih izpostavil naslednje opravljene naloge: - skrb za težke invalide (tradicionalni obisk in obdarovanja ob novem letu, pomoč ob letovanjih, organizirano letovanje težkih invalidov v Topolščici); - organizacija in izvedba tradicionalne prireditve srečanja invalidov in njihovih prijateljev v mesecu marcu; - redno delo organov medobčinskega društva ter njegovo delovanje v okviru Zveze delovnih invalidov Slovenije in gorenjske regije; - delo na področju ohranjanja zdravja ter druženja invalidov; - delo na športnem področju, kjer so dosegli številne tekmovalne rezultate in bili tudi odlični organizatorji balinarskega tekmovanja; - aktivnost) na področju prilaganja dokumentov društva novi zakonodaji, ki omogoča, da društvo postane drušlvo javnega pomena; - pridobivanje novih prostorov za delo društva. Prav zadnji aktivnosti so v letu 2002 namenili posebno skrb, saj dosedanji prostori v velikosti 27 m2 ne omogočajo normalnega dela društvu, ki pokriva območje Občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. V okviru poslovno stanovanjskega objekta na Ljubljanski cesti 106 so kupili nove prostore, ki obsegajo 121 m2. V njih bodo uredili nove poslovne prostore, posebn l mesto pa bo imela tudi sejna soba, ':i bo dovolj velika za redne sestanke vseh organov društva. V njegovem okviru bodo tudi poslej posebno skrb namenjali sodelovanju s poverjeniki, saj so prav u najtesnejS i vez med posameznimi člani in članicami ter vodstvom društva. V novim prostorih bodo uredili tudi posebno sobo za organizacijo preventivnih zdravstvenih ukrepov, razmišljajo pa tudi o prostoru, ki bi omogočal rekreacijo. Ob koncu sc je predsednik Edvard Završnik vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu delu društva v letu 2002, iskreno zahvalil, posebej pa je zahvalo izrekel vsem poverjenikom. Potem ko so prisluhnili še vsem drugim poročilom (častno razsodišče, nadzorni odbor, blagajnik) ter najosnovnejšim informacijam o delu v letu 2(X)3, so v razpravi opozorili, da bodo ludi v prihodnje največ skrbi namenili socialno šibkim in starejšim invalidom, po ureditvi prostorov, ki bodo terjali še kar nekaj finančnih sredstev, pa tudi več denarja. Ob koncu so sprejeli še vrsto dokumentov, s katerimi so na osnovi nove zakonodaje uskladili svoj status ter svoje razmerje do Drušlva delovnih invalidov Slovenije, prisluhnili pa so še vrsti pozdravnih nagovorov predstavnikov dr-uštev invalidov iz Izole. Kopra, Vrhnike in Kamnika. Uspešno delo Medobčinsko društvo invalidov Domžale nadaljuje tudi v letošnjem letu, v katerem še posebej pričakuje pomoč vseh občin pri zagotavljanju finančnih sredstev za ureditev prepotrebnih prostorov. Ti bodo zanesljivo omogočili, da bo njihovo delo v prihodnje še boljše. Medobčinsko društvo invalidov Domžale vabi na tradicionalno srečanje invalidov V soboto, 29. marca 2003, ob 10. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah. Pred začetkom nam bo dobrodošlico zaželela Godba Domžale, v kulturnem programu pa bodo sodelovali: učenci OŠ Domžale - Ihan in OŠ Roje, Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale. Folklorna skupina Svoboda Mengeš. Kamniški Kolcdniki in Plesna skupina Eve. Dobrodošli! Preživite prijetno soboto z nami! Diabetiki, ne čakajte deset let Sladkorna bolezen sama po sebi mnogim nič ne pomeni, ker nič ne boli. Vendar je zelo zahrbtna, saj povzroča hudo invalidnost in čezmerno umrljivost. Povzročitelji komplikacij so zamašene žile. kar poznamo pod imenom skleroza. To so Qbile uvodne besede gospe Irene MIHALEC, višje med. sestre in predavateljice za diabetike. Zbrali smo se po povabilu Društva diabetikov in napolnili predavalnico Zdravstvenega doma Domžale. Radovedno smo prisluhnili Ireni. Tako radi kličemo simpatično, liho črnolasko strokovnjakinjo za diabetes. Če poznamo dejavnike skleroze in jih upoštevamo, si zagotovimo boljše pogoje za življenje. Povišana sladkor in maščobe v krvi, nagibanje in kajenje so vzroki, da nas položita možganska ali srčna kap, da nam odpovedo ledvice in vid, da nam odrežejo ude. Poznali moramo vsaj nekaj lepih trenutkov, nam v nadaljevanju razloži Irena: To so: 1. krvni sladkor na tešče od 5 do 6 mmol, pri diabetikih po obroku nikoli nad 10 m mol 2. Štiri mesečno povprečje urejenosti krv. slad. ali HB Al C pod 6 mmol 3. maščobe v krvi: skupni holesterol manjši od 5, od lega slabi holesterol manjši od 3 in dobri večji od 1, trigliceridi manjši od 2 4. idealni krvni pritisk jc 135/85 Hg Ni potrcbmo, da smo bolniki strokovnjaki za prehrano, moramo pa poznati, katera zaužita hrana nam rezultate polepša in katera poslabša. Pomembna jc energetska porazdelitev obrokov čez. dan. Zajtrk, dopoldanska in popoldanska malica so približno, energetsko enaki. Kosilo in večerja z več kalorij sla približno podobna. Včasih so merili sladkorna tešče, danes lahko diabetiki s priročnimi merilci izmerimo sladkor katerkoli del dneva. Vsak rczulUit je pomemben. Vlaknine, kot so sadje in zelenjava upočasnijo presnovo, toda ananasa in grozdja, kakor tudi suhega sadja, ne smemo jesti. Mleko, ki ga nalijemo pri kmetu, ima čez 4 % maščob, posneto pa šc vedno čez 3 %. Alkohol ima veliko kalorij. Žgane pijače uničijo lerbušno slinavko. Čokolada za diabetike nima sladkorja, zato pa ima več maščob. Diabetični med jc sintetični med, nima nič skupnega s čebelami. Rjavi sladkorje enak belemu. Nič živil in pijač, ki vsebujejo sladkor... Jabolčni zavitek je dober brez. natrena in brez maščob. Sicer pa je pet natrenov vama dnevna doza. Kvalitetno jc olivno olje, uživati posneto mleko, lahko skuto, od jajc le beljak. Na mestu kožo in vidno maščobo odrezati, mrzli goveji juhi odstraniti zgornjo plast maščobe, nič masla. Ne bo več dolgo, ko bomo obvladali, koliko gramov ali dekagramov je ena ogljikohidratna enota kruha, polente, ajdovih žgancev, riža, krompirja, zelja, fižola, puste šunke, pršuta ali kvalitetne salame. In predvsm mesa, ki ga imajo moški najraje. Nc le s prehrano, tudi z vsakodnevno uro hoje vzdržujemo lepe rezultate in primemo telesno težo. Sladkorne bolezni ne moremo izključiti, lahko pa cigarete, nas spomni predavateljica. Opazujte noge, jih negujete, so še zadnja Ircnina opozorila. In pove, da so raziskave pokazale, da diabetik od nastanka bolezni potrebuje približno deset let za uvid v nujne prehrambene in bivanjske spremembe. Anica Kvas Mati in oče Prvega marca je bilo ob šestih zvečer v večnamenskem prostoru domžalske knjižnice predava nje patra Christiana (. ost cenika. Poslušalci smo napolnili ves prostor, tako da so stole postavili tudi na hodnik. Predavanje je bilo zelo zanimivo, čas je hitro minil in razšli smo se šele nekaj pred deveto uro. Za uvod je gospa Silva ob spremljavi kitare zapela narodno pesem. Ko seje aplavz polegel, jc nastopil pater Chris-lian z naslovno temo. O materije bilo že veliko povedanega, napisanega in nastalo jc tudi veliko likovnih del. Zato se je predavatelj odločil govoriti o očetih. Poudaril jc, da mati otroka občuti, oče pa ga ob rojstvu začuti, če mu je to dano. Mnogi ga začutijo šele v poznih letih, nekateri nikoli ali pa šele s prihodom vnukov. Slednji v svojem otroku vidijo tekmeca in so nanj ljubosumni. Otroka je treba sprejeti takšnega, kot je, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Otroci, ki rxxllež.cjo raznim omamam, skušajo s svojim vedenjem opozoriti, daje nekaj narobe. To je klic na pomoč. Teh težav ni mogoče rešiti samo s pogovorom, jc pa to uvod v njihovo reševanje. Pater Christian jc povedal tudi primer iz. svoje številne družine. Njegov nečak sije namreč pred leti prebodel uho in vanj vstavil uhan. Oče tega ni mogel sprejeti in odšla sta k dedku. Oče je bil prepričan, da bo dedek vnuku povedal, kar mu gre. A zgodilo se je ravno nasprotno: ded je vnuku rekel, da jc uhan čisto v redu in da je nekaj podobnega nosil že njegov stari oče. Tako jc moral brat patra Christiana spoznati znano pravilo: otroke naj vzgajajo starši, stari starši pa naj vnuke z ljubeznijo spremljajo skozi dobo odraščanja, v vzgojo pa naj se ne vmešavajo. Po predavanju smo bili poslušalci povabljeni, da smo patra Christiana lahko spraševali. Vprašanj je bilo zelo veliko in gost je na vsa odgovoril s svojim vedenjem in znanjem. Želeli bi si, da bi ga v naše mesto še kdaj povabili! Ana Marija Limbek ■ Družbeno življenje in odgovornost zanj Človek je družbeno in odgovorno bitje. Odgovorno je zato, ker ima svobodo. "Svoboda je v razumu in volji zakoreninjena zmožnost, da delujemo ali ne delujemo, da storimo to ali ono, da tako sami od sebe vzpostavimo premišljena dejanja. S svobodno voljo vsakdo razpolaga s samim seboj. Svoboda je v človeku moč za rast in zorenje v resnici in dobroti. Svoboda doseže svojo popolnost, kadar je naravnana na Boga, našo blaženost" (KKC1731). Bolj ko delamo dobro, bolj postajamo svobodni. Resnična svoboda obstaja le v službi dobrega in v službi pravičnosti. Izbira slabega je zloraba svobode in vodi v "sužnost greha" (KKC 1733). Odgovornost za družbeno življenje ima samo oseba, ki je svobodna, ki ima razum in vest. Človek, ki svoje vesti ne vzgaja in ne usklajuje z objektivnim redom (objektivno vestjo), nosi veliko odgovornost in veliko tvega, če sprejema velike naloge v družbenem življenju. Za te je primeren samo tisti, ki ima skrbno oblikovano vest v zvezi z odgovornostjo do sočloveka. Zadnja človekova odgovornost je odgovornost Stvarniku. Tej se ne bo nihče mogel izogniti. Morda so si te reči svoj čas vojni zločinci drugače predstavljali. Miloševič in njemu podobni o tem temeljiteje razmišljajo šele v haaških zaporih.Tudi tisti, ki želijočloveškemu sodišču uteči, ne bodo mogli mimo božjega sodišča Izraz družbeno življenje je skupno ime za življenjske pojave posameznikov, kakor tudi vseh skupin v družbi. Primerjamo ga z naravo! Kakor namreč narava kaže vse svoje sile v nebesnih svetovih, v rudninah, rastlinah in živalih, prav tako „živi" in se izživlja tudi človeška družba edinole v ljudeh, oziroma v najrazličnejših skupinah. Vse tako imenovano družabno Življenje obstaja torej le v /j vljcnju ljudi in nizličnih skupin, iz tega pa tudi sluti, da so dolžni vse, kar pričakujemo od družbe, storiti končno le ljudje sami oziroma vse tiste, naravne in umetne skupine, ki sestavljajo družbo. To pomeni, da prihaja odgovornost za vse tisto, kar navadno pričakujemo od družbe, na nas same, na naše družine, občine, dežele in državo, na posamezne narode in verstva Mi pa moramo še korak dalje. Ne samo, da je vse tako imenovano družbeno življenje sestavljeno iz pisane množice individualnih in socialnih, recimo kar kolektivnih življenj. Če pogledamo nekoliko natančneje, se pokaže, da obstaja tudi vse življenje poljubnih družbenih skupin pravzaprav le v življenju njihovih članov, torej v življenju posameznih ljudi. Posamezni ljudje kot člani določenih družbenih skupin mnogokrat drugače čustvujejo, mislijo in delajo, kakor bi v enakih okoliščinah vsak sam zase čustvoval, mislil in delal. Kot člani družbenih skupin živijo ljudje posebno, svojevrstno življenje, ki se ne prekriva vedno z njihovim zgolj zasebnim, individualnim življenjem. Kljub temu pa so končno le ljudje posamezniki tisti, ki resnično živijo in delajo. Od njih je odvisno vse dejanje in nehanje, sploh vse življenje družbenih skupin, katerim pripadajo. Nanje pada končno tudi odgovornost za vse tisto, kar pričakujemo in zahtevamo od družbenih skupin. V tej zvezi se šele prav zavemo, daje končno le posamezen človek vir in nosilec vsega družbenega življenja sploh. Družbene razmere in težave so namreč vedno take, kakršne napravljajo ljudje sami. Samoti jih lahko spremenijo in izboljšajo ali pa tudi poslabšajo. Zato imamo mi vsi težko odgovornost za družbeno življenje, za njegov potek in razvoj. Prav posebno velika je odgovornost pri ljudeh, ki so bodisi po razumu in drugih sposobnostih, bodisi po socialnem položaju poklicani, da neposredno ali pa posredno vplivajo na „naravni" tek družbenega življenja. Končno določajo predvsem duhovni, gospodarski in politični voditelji smer družbenega razvoja. Ljudske množice, ki se morajo dobesedno v potu svojega obraza služiti kruh, navadno nimajo priložnosti, da bi - razen morda ob volitvah -odločilno vplivali na naravni potek družbenega življenja Njihova poglavitna socialna naloga je, da opravljajo svoje stranske dolžnosti pošteno in vestno. Tisi pa, ki so v družini, v občini, narodu ali državi, v Cerkvi, po raznih organizacijah postavljeni na vplivna morda celo vodilna mesta, imajo priložnost in dolžnost, da odločajo o tem, kar je lahko odločilno ali morda kar usodno za potek in razvoj skupnih, družbenih razmer Odgovornost ljudi, ki so na kakršen koli način prišli na vodilna in odločilna mesta v družbi, je toliko večja ker imajo posamezniki ali skupine mnogokrat neprimerno večji vpliv na tek in razvoj družbenega življenja, kakor bi ga po umskih in moralnih sposobnostih v resnici smeli imeti. Nemški sociolog in fi lozof Litt pravi: „Strašno je gledati, kako se ljudje nič hudega sluteč igrajo z velikimi življenji, s katerimi bi smeli ravnati samo taki, ki se kar najbolj zavedajo svoje odgovornosti" Nesorazmerje med močjo,ki jo ima danes positrneznikkc«; del celote, in med predstavo, ki jo ima v tej moči, je ena največjih hib, za katerimi boleha naš čas. Pri nas lahko vsepovsod srečamo ljudi, ki so se v minuli dobi fanatično gnali in bojevali za stvari, katerih niso znali niti približno prav presoditi, danes pa gledajo začudeni in s strahom na nepričakovane posledice, ki so nastale iz tega. Njihovo začudenje i n strah pa bi bila še neprimerno večja, če bi sc vsaj približno zavedali svoje odgovornosti za tisto, kar seje zgodilo. Vprašanje odgovornosti v skupinah, posebno v javnih zadevah, je danes sploh eno najbolj perečih in bolečih vprašanj. Politična, socialna in socialno gospodarska vprašanja so, posebno v kolikor toliko demokratično urejeni družbi, tako občečloveška, da se idejno vodstvo in praktično odločanje v teh rečeh ne da pridržati zgolj strokovno veščim ljudem. Predvsem zato, ker so tudi mnenja slednjih v teh rečeh največkrat tako zelo vsak sebi, daje zelo težko odločiti, kdo ima prav in kdo ne. Zato skoraj ne more biti drugače, kakor da se vedno znova pojavljajo med nami krivi preroki, ki obetajo navidez preprosto in lahko rešitev najtežjih socialnih problemov, v resnici pa delajo veliko škodo, ki se dosti krat ne da več popra viti. Vendar bi se glede tega mnogo izboljšalo, če bi se tisti, ki se čutijo kakor koli poklicane, da o javnih rečeh govorijo, sodijo, soodločajo, bolj zavedali resnosti tega početja in moralne odgovornosti, ki si jo nakopava jo z njim. Koliko s< icialno čutečih ljudi se danes v dobri veri spusti na spolzko in nevarno pot socialnega reformatorstva samo zato, ker nimajo prave predstave o resnični zapleteni isti problemov, kijih hočejo reševati ter o daljnosežnosti neizbežnih posledic, ki so z njimi povezane. Večina - vsaj kar jih je zares poštenih ljudi med njimi, bi se hitro umaknila v zatišje, če bi se vsaj malo zavedali osebne odgovornosti za družbeno življenje. IHHHHHffiM Tone Kompare SLAMNIK . maroc B003 4. GOSTIČEVI DNEVI stran IO GLEDALIŠKO ■ LUTKOVNI 90B Premiera v Kulturnem domu Dob Rdeča kapica -predstava za velike in male otroke V skrbi za to, da bi se že naši najmlajši seznanjali s pomenom obiskovanja gledaliških predstav, predvsem pa tudi ob njih spoznavali vrednote in se prijetno imeli, ima posebno mesto Kulturno društvo Jožef Virk Dob. Njihov otroški abonma Živ žav vsako leto postreže z vrsto zanimivih lutkovnih in drugih predstav za najmlajše, med me pa v zadnjih letih uvrščajo tudi vsakoletno domačo otroško predstavo. Letos se je režiser Miloš Starbek odločil za priredbo znane pravljice bratov Grimm Rdeča kapica. Le kdo se ne spomni začetka prisrčne pravljica: Bila je nekoč majhna, srčkana deklica, ki jo je vsakdo vzljubil, če jo je le pogledal. Najrajši pa jo je imela njena babica. Nekoč ji je podarila kapico iz rdečega žameta. Ker ji je tako ljubko pristajala in ker tudi sami ni hotela nositi nič drugega več, Seveda pa je bil glavni volk, ki ga je odigraj kar režiser Miloš Starbek. Če mislite, da so se ga otroci po njegovem prihodu na oder kaj ustrašili, se zelo motite. Ampak ker Rdeče kapice brez volka ni, je moral priti tudi na dobski oder in bil prava poživitev za igrico. Zlasti ob njenem razpletu je požel veliko sproščenega smeha ki ga tudi med predstavo ni manjkalo. Omeniti moramo tudi babico (Polono Rdeča kapica in volk so ji rekli kar Rdeča kapica... Besede, ki v vsem veljajo za glavno igralko Tjašo Hrovat, ki je svojo vlogo odigrala prisrčno in hrabro, kot to znajo le otroci. Nič ji ni bilo tuje, niti petje in ples, čeprav se je najbrž najbolje počutila v dialogih z mamico, ki jo je odigrala kar njena prava mamica Vilma Hrovat - ravno dovolj skrbna in materinska. Seveda brez Ivanšek), ki bo odslej pravljice pripovedovala ne le svoji ljubki Rdeči kapici ampak tudi volku, ki bo postal prava mala gospodinjska pomočnica, pri tem pa mu njegova spretnost pri tlačenju žrtev v vreče, kj je bila deležna veliko smeha, ne bo prav nič v korist. »Bomo pesmico zapeli, naši babici v pozdrav, Rega, rega rega, Rdeča kapica preudarnega in hrabrega lovca Jakoba Petra Starbka ni šlo, za otroke pa so bile zanimive številne nastopajoče živali, ki so vse po vrsti znale peti in ravno prav odražati lastnosti, po katerih so jih otroci zlahka prepoznali: lisica (Nastja Kažič) je bila zvita, zajčki kratkorepi (Karin Ropotar) ter dolgouhi (Luka Grčar), obe mušnici (Sara Kren in Kaja Grčar) ravno prav /aspani, poskakujoče in plešoče žabice (Katarina Kuret, Vita Osolin, Eva Ivanšek in Zala Hrovat) prisrčna poživitev igrice, v kateri ne smemo prezreti tudi prijaznega detlja (Tomaž Kuret) ter zaspanega medveda (Marko Starbek). Otroci so jih zlahka prepoznavali tudi po kostumih, ki so jim omogočali tudi nemoteno gibanje in ples, brez katerega v predstavah za otroke ne gre, pomembna pa je tudi prijetna glasba. volka več se ne bojimo, naš prijatelj je postal,« so na koncu sproščeno zapeli nastopajoči, ki jih je odlično vodil režiser Miloš Starbek. Ta je skupaj z Gordano Schmidt, katera je z mladimi igralci vadili tudi oderski gib, k sproščenemu nastopu prispeval tudi s kostumi ter bil avtor scene, za ravno pravšnjo svetlobo sta poskrbela Tomaž in Pavle Orc-hek, za glasbo Andrej Starbek, za ton Aleš Žendar, vodja predstave pa je bil Stojan Ivanšek. Rdeča kapica je svoje prve obiske, tako v Dobu kot v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, opravila z odliko, v veselje vsem velikim in majhnim otrokom, ki jim je bila predstava zelo všeč in skupaj z mano gledališčnikom iz Doba za uspešno predstavo iskreno čestitamo! V. Vojska Skupinska fotografija nastopajočih ob zaključku koncerta v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. (Foto: T. Iglic) Ohraniti spomin na velikega rojaka, približati operno ustvarjalnost širšemu krogu omogočiti nastop mladim opernim pevcem »Tretji Gostičevi dnevi so bili vsestransko odlično organiziran splet kvalitetnih glasbenih prireditev. In če smo za prve prireditve v jubilejnem letu zapisali, da so prispevale, da danes, bolj kot kdajkoli prej, Jože Gostič in njegov glas živita v naših srcih, potem lahko letos zapišem, da se to še kar nadaljuje in da moramo biti za to prizadevnim članom in članicam Kulturnega društva Jože Gostič Homec hvaležni in nanje ponosni,« sem lani zaključila poročanje o tretjih Gostičevih dnevih.« Za četrte bi tak zaključek poročila lahko samo podčrtala, poudarila kvaliteten razvoj mednarodnega projekta, pa bi bilo skoraj dovolj. Skoraj zato, ker je treba oceno dopolniti. Ravnopravšnje besede o 4. Gostičevih dnevih, ki so bili deležni velikega medijske pozornosti, sem našla v ličnem gradivu za novinarsko konferenco Opere SNG Ljubljana. Takole so zapisali: »V svojem četrtem letu kažejo Gostičevi dnevi že jasno obliko in namen: želijo ohraniti spomin na našega rojaka, svetovno znanega opernega umetnika Jožeta Gostiča, približati operno ustvarjalnost širšemu krogu poslušalcev in nadaljevati tradicijo z nastopi mladih opernih pevcev. V zagrebški Operi HNK so Gostičevemu spominu namenili premiera Verdijeve opere Simon Boccanegra. in Utrinek s slovesne svete maše na Homcu. (Foto: T. Iglic) Ml* In še: Gostičevi dnevi so v tem času postali mednarodni projekt, ki ga skupaj pripravljajo Kulturno društvo Jože Gostič Homec, Društvo ljubiteljev zagrebške Opere, Opera in balet SNG Ljubljana ter Opera HNK Zagreb ob vsestranski podpori pokrovitelja prireditev Občine Domžale. Na koncertih, ki spremljajo Gostičeve dneve, so doslej sodelovali vrhunski slovenski in hrvaški umetniki vseh generacij, od dragocenega, z nostalgijo obarvanega nastopa nekdanjega Gostičevega odrskega kolega Tomislava Neraliča, prek zrelih kreacij umetnikov, ki so si dandanes utrdili ugled doma in v tujini, do tistih, ki so šele začeli okušati čar opernega gledališča.« Začetek v Zagrebu Spominu na našega tenorista Jožeta Gostiča so v zagrebški Operi HNK namenili Verdijevo opero Simon Boccanegra, v katerih je v vlogi Fiesca nastopil gruzijski basist Paata Burchuladze, ki je v preteklem letu v okviru Gostičevih dni že nastopil, dirigent predstave pa je bil novi intendant HNK Zagreb Mladen Tarbuk. Nadaljevanje na Homcu V cerkvi Marijinega rojstva na Homcu je 2. marca sveto mašo v spomin na Jožeta Gostiča daroval ljubljanski škof msgr. Jožef Kvas, sodeloval pa je Slovenski komorni zbor pod vodstvom dr. Mirka Cudermana. Predsednik Kulturnega društva Borut Jenko je med prisotnimi še posebej pozdravil predstavnike zagrebške in ljubljanske Opere, člane Društva prijateljev zagrebške Opere in Društva ljubiteljev baletne in operne umetnosti iz Ljubljane, člane Slovenskega doma iz Zagreba ter predstavnike občine Domžale in Zveze kulturnih društev Domžale. Slavnostni koncert v Domžalah Slavnostni koncert opernih solistov Opere HNK Zagreb ter Opere in baleta SNG Ljubljana je bil letos drugič v Kulturnem domu Franca Bernika, ki je tudi letos navdušil nastopajoče in gledalec s svojo ponudbo in akustiko, veliko pa je bilo tistih, ki so si želeli, da bi dvorana lahko sprejela več poslušalcev. Med gosti so bili: prof. Vladimir Kranjčevič, pobudnik Gostičevih dni, g. Zorana Juranič, direktor Opere HNK Zagreb, dr. Borut Smrekar, direktor Opere in baleta SNG Ljubljana, dr. Mirko Cuderman, umetniški vodja Slovenskega komornega zbora, g. Franjo Obuljen, predsednik Društva ljubiteljev zagrebške Opere, g. Bibiana Bukovnik, predsednica Društva ljubiteljev baletne in operne umetnosti iz Ljubljane, g. Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, ter gosti iz Zagreba, ki so se že udeležili dopoldanske slovesnosti na Homcu. Z veseljem so vsi prisluhnili članom Opere HNK Zagreb: Sofii Ahmed, Sašu Ivaci in Tvrtku Stipiču ob spremljavi pianistke Nine Cossetto in solistom Opere in baleta SNG Ljubljana: Galii Gorčevi, Mirjam Kalin, Marku Kobalu in Zoranu Potočanu ob spremljavi pianista Gianluce Marciana. V svet opere in spominov na tenorista Jožeta Gostiča nas je popeljal povezovalec Ivan Lotrič z besedilom Marjane Mrak. Prav tako pa je bila Verdijeva opera tulsa Miller, katere premiera so 4.Gostičevim dnevom namenili v Operi in baletu SNG Ljubljana. (Foto: Robert Balen) Z velikim odobravanjem sta bila sprejeta tudi oba gala koncerta opernih arij s solisti zagrebške in ljubljanske opere, fotografija je z ljubljanskega koncerta. (Foto: Robert Balen) Premiera Luise Miller v Gostičev spomin V soboto, 8. marca, je bila opernemu pevcu Jožetu Gostiču posvečena premiera koncertne izvedbe opere Giuseppa Verdija Luisa Miller v Operi in baletu SNG Ljubljana, na kateri so nastopili: Rebeka Radovan, Branko Robinšak, Marko Kobal, Mirjam Kalin, Zoran Potočan, Saša Čano, Ariana Debeljak in Dejan Vrbančič pod dirigentskim vodstvom Štefana Pellegrina Amata. Gala koncerta V celostni podobi Gostičevih dni pomenita v letošnjem letu pomemben prispevek nova skupna Gala koncerta solistov zagrebške in ljubljanske Opere Iskrena hvala! Kulturno« ruštvoJože( iostii 1 loi icc se za sodi ilovanjepri izvedi ii letošnjih. 4. Gosličc\ ih dni, posebej zahval jt je; pokrovitel upiiiulilev < Ibčii 11 )oniža!e, sponzorje na, Fotolitti 1 lokne in 1 leser. solist mi zagrebške in jubljuuskc Opere: g. Zoranu Jiiraniču. din Morju ((pa- 21INK Zagreb; h. Borutu Snirckarjl , direktorju Opere in b lici SNG l.|i bljiina: 11 < r 1111.111 i. emu škofu msgr. J« >ži In Kvasu.sliivenskem i kiinioinciin i zboru indil igcnl idr. Muku ( uurmani ,g. Milanu M ari niču, t irekioi ju Kn turnega doma 1 ta icc llcinik 1 tomžale' n Fotokino klubu Mav "ica. ki spivn Ija prireditve, ob spremljavi domačih opernih orkestrov. Prvi koncert je bil v Operi HNK Zagreb v nedeljo, 9. marca. Solisti Opere in baleta SNG Ljubljana in Opere HNK Zagreb so nastopili z orkestrom Opere HNK Zagreb z dirigentom Zoranom Juraničcm. Slovesen zaključek 4. Gostičevih dni je bil v petek, 14. marca, v ljubljanski Operi z Gala koncertom opernih arij solistov obeh oper z dirigentom Igorjem Švaro, na katerem so, tako kot v Zagrebu, nastopili: Sofia Ahmed, Zdenka Gorcnc, Adela Golac-Rilovič, Luciano Batini", Saša Čano, Saša Ivaci, Jure Kušar, Slavko Savinšek in Tvrtko Stipič. Med gosti je bila tudi županja Občine Domžale gospa Cveta Zalokar-Oražem. Čakamo 5. Gostičeve dneve Ljubitelji tovrstne glasbe, predvsem pa svetovno znanega tenorista Jožeta Gostiča, izrekamo zahvalo vsem, ki so v projektu 4. Gostičevi dnevi sodelovali, in z velikimi pričakovanji čakamo jubilejne 5. Gostičeve dneve. K. D. stran 11 TVD Partizan Domžale Ttradicija, kije vsako leto prijetnejša TVD Partizan Domžale že vrsto desetletij s svojo dejavnostjo v našem mestu skrbi za rekreacijo svojih članov in članic. Društvo, kije že praznovalo svoj zlati jubilej, je pomembno prispevalo k razvoju športa in rekreacije v naši občini, bilo je osnova za marsikatero drugo društvo, v svojem programu pa imajo tudi kar nekaj tradicionalnih prireditev. Med njimi ima posebno mesto tradicionalni javni prikaz telovadne ure članic društva ob dnevu žena, ki ga vedno združijo tudi s prijetnim srečanjem ob koncu omenjene rekreativne ure. Tudi letos ni bilo nič drugače. Z rekreacijo, ki jo vsak ponedeljek v telovadnici Osnovne šole Domžale pod Vodstvom gospe Anke Čeme Ivkovič, obišče več kot 50 deklet, žena in mater, pa tudi kakšna babica bi sc našla med njimi, so dekleta pokazala, kako skrbijo za svoje zdravje in dobro počutje, nato pa jc bil na vrsti slovesncjši del. V njem jc zbrane pozdravi I Janez Bizjak, predsednik TVD Partizan Domžale, ter jim čestital ob dnevu žena, hkrati pa se jim zahvalil za res zgledno sodelovanje. Še posebej seje zahvalil vaditcljici Ani ter njeni pomočnici ter ravnateljici Osnovne šole Domžale, mag. Jožici Polanc. Moški del TVD Partizan Domžale jc pripravil pravi kulturni program, v katerem smo najprej spoznali recitatorja Ivana Šraja, ki jc med več recitacijami predstavil tudi pesem Marte Mlakar Sem nekoč tekstilka b'la. Tej pesmi so zbrana dekleta, žene in matere šc posebej prisrčno zaploskale, saj je avtorica redna obiskovalka rekreativne vadbe. Sledil je nagovor Pavla Pevca, po njem nastop znane glasbene skupine Kontrabant, ki seje razvil v pravi koncert etno glasbo. Prisotne so namreč glasbenikom pomagale tako z. rokami kot s svojimi glasovi, predvsem pa z glasnim aplavzom. Voditeljica Ani se jc nastopajočim, predvsem pa moškemu delu TVD Partizan Domžale iskreno zahvalila za pravcato presenečenje, saj je srečanje ob dnevu Žena iz leta v leto bolj pestro in zanimivo. Vsaka od prisotnih, pa tudi gostje, so nato za praznik dobile nageljček, manjkala pa ni niti tradicionalna torta Ob prijetnem druženju in klepetu jc večer kar prehitro minil, a le do prihodnjega ponedeljka, ko sc rekreativke ponovno zberejo, IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale Šola v naravi Sredi marca 2003 smo se slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje "Lipa" Domžale odpravili1 v Domžalski dom na Veliko planino. Naš program šole v naravi je zajemal vse vrste naše dejavnosti: izobraževanje, kulturo, šport in zabavo. Po prijazni dobrodošlici, po dobrem čaju in še boljši enolončnici, smo se lotili dela. Slikarji in udeleženci Extempora smo si poiskali motive in napravili skice. Kaj več sc zunaj v vetrovnem in mrzlem popoldnevu ni dalo narediti in smo nadaljevali v jedilnici ob topli peči. Pohodniki so sc pod dobrim vodstvom Miha Kosca napotili proti Mali planini in se preko (iojške in Tihe planine, mimo cerkvice Marije Snežne, vrnili v dom. Pozno popoldan smo se zopet zbrali v domu. Na programu so bile Karaokc, ki jih je simpatično vodila Zlatka Levstck. Lep popodan smo zaključili z dobro večerjo in šc z. zadnjimi pripravami na kulturni večer. Kulturni večer, ki gaje vodila predsednica Lipe, Metka Zupanek, smo namenili velikemu ljubitelju, lahko bi rekli sinu gora, Simonu Gregorčiču. Sprehod po življenjski poti Goriškega slavčka jc bil povezan z. recitacijami njegovih najlepših pesmi in s čudovitimi nastopi pevke in kitaristke Silve Kosec. Drugi dan nas jc pozdravilo lepo, sončno in sveže jutro. Udeleženci Extemporaso morali dokončati svoja dela. Slušatelji nemščine in angleščine so se zbrali okoli prof. Mete Kompost ki jim je pripravila zanimivo delo v skupinah in v dvojicah. Organizator da z rekreacijo poskrbijo za svoje zdravje, s prijetnim klepetom pa tudi za dušo. V marcu pa vodstvo TVD Partizan Domžale pripravlja še drugo tradicionalno srečanje, o katerem bomo pisali v naslednji številki. To bo srečanje ob materinskem dnevu, ko bodo svojim mamicam prijetne trenutke pričarali njihovi najmlajši, ki v velikem številu obiskujejo rekreacijo, ki jo prav zanje pripravlja to prizadevno dništvo. Zimovanje homške mularije Naj bo lep ta dan Naša znana slovenska pesmica sc glasi tako: Zima, zima bela vrh gora sedela... Skavti, ki pa med počitnicami nikakor ne lenarimo, smo se zapodili za našo zimo in jo lovili prav do gora. Vendar smo tam nekje vmes obupali in se naselili za tri dni na postojanki v Otalcžu nad Idrijo. Od tam se nam je razlival prekrasen pogled na gore in s tem tudi na našo zimo. Začeli smo z nočno igro. Začel sc je skavtboj za naša življenja in lov na kuro Srečko in kravo Lisko, ki sta nam v hudem neurju pobegnili. Zmago jc slavila skupina s poglavarjem Modrim pouterjem. Naslednji dan smo zaradi nočnih bojev imeli priložnost, da smo spali celo do pol devetih. Sončka, ki bi nas ogrel, žal, ni bilo, zato smo sc morali kar sami ogreti in to s telovadbo. Potem smo se.razdeljeni po vodih podali na potep - nekateri po visokem snegu, nekateri po ravni cesti: vsi pa smo imeli enako nalogo: raziskali okolico in poiskati vaške posebneže in dogodke. Po kosilu malo počivanja, potem pa delavnice: spoznavanje volčičev in volkuljic, za liste, ki to nikoli niso bili (Volčiči in volkuljice so najmlajša starostna skupina skavtov in skavtinj.), igranje, ustvarjanje ... Po večerji pa: pižama party. Naši siipcr manekeni in super manekenke so sc sprehajale po modni pisti in so predstavljale pižame, ki jih jc krojil sam Vcrsachi, celo pižame iz prve svetovne. Medtem ko sc je občinstvo odločalo o najboljši pižami, so na oder prihajale skupine in pele svojo pesem, zapeto v karaokc verziji. Zmagovalec ni(>dne piste jc bil Luka iz vodaPauterjcv. Zopet se jc jutro prebujalo v poznih urah, le da tokrat brez jutranje telovadbe. Še dobro, saj smo ponoči imeli alarm in premagali strašne velikane, telovadba bi zagotovo bila odveč. Najprej smo šli k nedeljski maši, sledila jc orientacija. Slonela jena znanju prve pomoči, vozlov in iznajdljivosti. Proti večeru so zopet sledile delavnice, nalo večerja. Ta večer seje imenoval »Odklop« - pripovedovali smo naše dogodi všeine iz. raziskovalnega potepa. Za tem smo sc odpravi I i v cerkev, kjer smo si podelili svoje razmišljanje, sc pripravili na postni čas terdrug drugemu podarili objem. Prikazale so sc tudi kakšne solze sreče, da imamo eden drugega. Naslov letošnjega zimovanja je bil Naj bo lep ta dan. To smo tudi dokazali, saj je vsak dan res bil lep. Pozabila sem še omeniti, da smo vsakem skupnem trenutku reševali uganke - celo zimovanje smo se namreč vživljali v »ugankarje«. Največ pravilno rešenih ugank smo zbrale Vidre in s leni dokazale, da smo prave »ugankarice«. Po kosilu je bila hiša že kot iz škatlice, čakala jc samo še razglasitev najprizadevnejšega voda. Tokral so tO bile Lcvinjc, ki sc od Sedaj naprej zagotovo nc bodo izgubile, saj so za nagrado dobile kompas! Zima nam je ušla in bo ostala na gori, mi pa smo se vrnili v našo dolino, kjer zdaj snega ni več. Urška Pibernik, Prikupnozmedena kobra Zimovanje volčičev in volkuljic Homško krdelo - vedno veselo" - sc jc med zimskimi počitnicami potepalo po godoviških loviščih. Najmlajši skavtski nadobudneži so o zimovanju napisali naslednje utrinke: Volčiči in volkuljice smo se v petek zbrali pred župniščem v Godoviču. Najprej smo šli na večerni lov, na katerem smo ujeli džungelsko uro, pesmarice, džungločas in džunglopošio. Nato smo imeli z našim Balujem v cerkvi sv. mašo. Zvečer smo na Skali posveta podpisali našo postavo. Obiskala sta nas tudi Robert in Olavc, ustanovitelja skavtslva. Prišla sta iz Anglije. Spmšali smo ju vse, kar nam je prišlo na pamet. Nato sla nam skuhala angleški čaj. Nato smo ga popili - bil je zelo zanič. Spat smo šli zelo pozno. Se prej smo z.molili večerno molitev. Zjutraj pa seje začel nov dan ... Črni volkovi smo odprli plen, v katerem seje skrivala pošta. Izžrebali smo tudi džungelske prijatelje. Imeli smo veliko lovov. Bili so zabavni, Tudi sankali smo se. Šli smo v Mrzle brli >ge, kjer jc doma bela kobra Thu. Ujeli smo kraljevi ankus. Zanimivo jc bilo. ko jc med zajtrkom med nas priletelo letali > s sporočilom, naj plen vrnemo kobri, ker ljudem ni prinesel sreče. Popoldne smo imeli zanimive delavnice: izdelovali smo culicc, sc učili vi izlov, pekli sadno I* imho, barvali lončke in izdelovali čislo prava glasbila. Zvečer pa smo v brlogu imeli skavtski žur!!! Veliko smo plesali in peli volčje pesmi. Izbrali smo tudi naj Kradžunglotka in Kradžunglolko. V nedeljo smo sc dobro naspali in pospravljali. Vse dni smo imeli okusno hrano. Najboljše so bile palačinke. Fantje in punce smo sc večkrat zravsali. Vseeno smo dobri prijatelji. Z veseljem in žalostjo smo z igricami zaključili naše zimovanje. Domov smo sc vračali vsi zdravi in veseli. Krdelo mavričnih kožuščkov Jf. # ■»m1. 1 "m,1. ...... ffl ..nUeeK ,tJKF Hiši Hr "•t tštt' zimskih športnih iger, Miha Kosec, je pripravil progo za "smuk na vrečkah" in za zimski tek. Stati smuka je bil ob predvidenem času. Zmagala je Darinka Grmek, druga je bila Jana Debec in takoj za njo Silva Jereb. Start zimskega teka je bil skupni, skupna je bila tudi želja vseh tekmovalcev, čimprej priti čez. ciljno ograjo. Prvim trem uvrščenim smo vse tekmovalke iz srca čestitale. Najhitrejše so bile: prva Milena Zalaznik, druga Darinka Grmek in tretja Jana Debevc. Več kot deset udeležencev prvega Kxtempora Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale jc končalo Z delom. Na vrsti je bilo ocenjevanje in priprava razstave. Razstavo slikarskih tlelo so si udeleženci šole v naravi t zanimanjem ogledali. Predsednica komisije za ocenjevanje del udeležencev Extempora, Marika Scšk. je razglasila ocene komisije, frčijo nagrado je. za čudovit šopek teloha prejela Angelca Dovžan, za lepo slikovno kompozicijo cerkvice Marije Snežne jc drugo nagradi »dobi la Zlatka Le,vstek, prvo pa je upravičeno prejela dobra slikarka in članica slikarske delavnice Lipa Domžale - Darinka Kralj. Nagrade je razdelila mentorica slikarske delavnice Mojca Vilar. Ob zaključku smo se s skromnimi priznanji, vendar iz srca zahvalili vsem, ki so prispevali, daje prva šola v naravi Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale tako lepo uspela: Mihi Kosec, za vodenje pohodništva in tekmovalnih disciplin, Mojci Viler, za vodenje prvega društvenega Extem-pora, Silvi Kosec, za vodenje velikega "brenkalncga" orkestra in za spremljanje vseh glasbenih točk, prof. Meti Kompoš, za izvirno delo članov jezikovnih tečajev, Mariki Sesek,' za odgovorno vodenje vseh komisij, ki so spremljale tekmovalni in kulturni duh udeležencev naše prve šole v naravi in Metki Zupanek, predsednici društva Lipa kije znala povezati interese članov Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale in jih z veliko odgovornostjo in s pogumom peljati v čudovito okolje naših kamniško-savinjskih Alp. Naša skupna želja in hotenje je: "Nazaj v planinski raj"gremo tudi poleti. Lipa Domžale Zum Rod skalnih taborov Domžale Taborniško zimovanje (S v Davči pri Železnikih Že prvi dan šolskih počitnic se je 30 otrok z ruticami okoli vratu in s sankami v rokah zbralo na peščenem parkirišču v Domžalah. Tam so skupaj z vodniki naložili prtljago na avtobus, se na hitro poslovili od staršev, nato pa se mimo Škofje Loke in Železnikov odpeljali do prijetne hišice v zasneženem Davškem hribovju. Ker je bil sneg pomrznjen, smo bivak najprej postavili kar iz šotorke. Ob prihodu smo najprej raztovorili prtljago iz avtobusa in se razmestili po sobah, po odličnem kosilu pa že odšli ven na sonček in sneg. Tam smo sc ob zanimivih igricah malo spoznavali, seveda pa smo takoj preizkusili tudi sankaško progo. Zvečer smo preživeli ob petju taborniških pesmi, ter zabavnih skečih vodnikov. Tudi naslednje dneve smo imeli pester pri igram. Že naslednje dopoldne snu i sc odpravili na kratek izlet do zamrznjenih Davških slapov, popoldne pa se naučili marsikaj uporabnega o življenju v naravi. Medtem ko smo sušili od snega mokra oblačila, smo v jedilnici risali plakate, izdelovali nakit iz. makaronov, pletli zapestnice in delali slike iz semen. Ker pa smo imeli tako lepo vreme, smo večino časa vendarle preživeli zunaj. Podali smo se na lov na zaklad, pri čemer smo morali prepoznati različne živalske sledi, tekmovali smo v sankaškem slalomu, se v igri podali na pot okoli sveta, gradili snežake in gradove v snegu, malo starejši fantje pa so zgradili pravi snežni bivak. Tudi večeri so bili zanimivi. Vodi so se preizkusili v kvizu na temo televizijskih reklam, pri katerem je bil, če niso znali odgovoriti na vprašanje, kaznovan njihov vodnik. Vsak večer smo opazovali zvezdnato nebo in v krogu plesali 'rim-šim-šim". Kar prehitro je prišel zadnji večer, ko smo v soju bakel prižgali vsak svojo svečko in še zadnjič zapeli "Danje šel". Zadnji dan smo le še zložili prtljago in pridno pospravili hišo, nato pa se prijetno utrujeni in polni lepih spominov odpeljali proti Domžalam. Kako smo se imeli in kaj vse smo počeli na zimovanju, smo seveda dokumentirali tudi s pomočjo fotoaparata. Obsežno galerijo slik si lahko ogledate na naši internetni strani http://rst.rutka.net! Irena Stene smo okrasili s plakati posameznih vodov. PREDSTAVLJAMO stran Pet minut z uspešno kotalkarico Teja Rus Med uspešnimi kotalkarji kotalkarskega kluba Pirueta Domžale je Teja Rus v letu 2002 dosegla kar nekaj uspehov, med njimi pa je bilo tudi nekaj razočaranj, zato sem jo v kratkem pogovoru najprej povprašala, po čem ji bo leto 2002 najbolj ostalo v spominu. Z letom 2002 je povezanih kar nekaj žalostnih spominov, med njimi se najbolj nerada spomnim hude poškodbe hrbtne mišice, ki mi je preprečila, da bi se udeležila evropskega prvenstva. Kljub hudim zdravstvenim težavam, ki so mi preprečevale redno treniranje, povzročale pa bolečine tudi na tekmovanjih, sem tudi s pomočjo najnovejše energijske pomoči osvojila naslov absolutne državne prvakinje in s tem izpolnila osnovni pogoj za nastop na evropskem prvenstvu, čeprav sem se zelo trudila in bila po mojem mnenju dobri pripravljenosti, je bilo žal odločeno, da se evropskega prvenstva ne udeležim. Ta odločitev meje zelo razočarala in sem prvi trenutek intenzivno razmišljala, da bi svojo tekmovalno kariero končala. Po pogovorih s športnim psihologom, veliki podpori vodstva mojega kluba -Kotalkarskem klubu Pirueta, predvsem pa tudi prigovarjanju mami, ki je (finančno) tudi najbolj zaslužna za moje uspehe, sem se odločila da nadaljujem s treningi. Ali je k odločitvi prispevalo tudi tvoje sodelovanje z italijanskim trenerjem? Res je, da že kar nekaj let sodelujem s svetovno znanim italijanskim trenerjem, ki za svoje varovanec skrbi v neke vrste »taboru« na obrobju Trsta. Med njegovimi varovanci so že tudi svetovni prvaki, sama pa v Trstu pod njegovim vodstvom treniram ob vikendih. Prevozi sicer vzamejo precej časa, vendar se splača. Trener, ki je tudi profesor, ima podoben značaj kot jaz: je trmast, nikoli ne odneha in venomer išče nove in nove metode za dosego ciljev, ki sijih postavi. Prepričal me je, da se v kotalkanju take stvari venomer dogajajo in da je najboljši odgovor tistim, ki te niso uvrstili v ekipo, uspešen nastop, saj jim na tak način precej zagreniš življenje in morda celo potrkaš na njihovo »vest«. Lahko rečem, da me neudeležba na evropskem prvenstvu še vedno žalosti, hkrati pa sem vesela, da sem vztrajala in nadaljevala svojo tekmovalno pot. Kako je videti tvoj vsakdan? Vsako jutro je najprej na vrsti šola. Letos obiskujem četrti letnik Aškerčeve gimnazije v Ljubljani in čaka me matura zato učenju namenim kar precej časa. Po pouku imamo navadno organizirane še priprave na maturo, kar pomeni, da domov pridem zgodaj zvečer. Najprej je seveda na vrsti hrana, pa ne preveč, saj me ob večerih čakajo treningi. Hvaležna sem vodstvu kluba, da je prilagodilo čas treninga vsem tistim, ki imamo čas le ob večerih. Po končanem treningu si vzamem še nekaj časa za učenje, potem pa spat in že je jutro. Vikendi so malce drugačni, saj me čaka vožnja v Trst. Medtem ko mami vozi, Dav adno »gledam« v knjige in se učim. Trening v Trstu je vsakič nekaj novega. Ob učenju kotalkarskih prvin in pridobivanju novih motoričnih znanj, Pod vodstvom profesorja na največkrat zelo zanimive načine »izgubljamo« strah pred padci, pa tudi sicer so treningi precej psihološko obarvani, kar mi zelo koristi. In kaj pričakuješ od leta 2003? V letošnjem letu treniram pod vodstvom Nine Grilj, ki ni samo trenerka ampak tudi prijateljica ki svoje izkušnje iz kotalkanja tudi sama je bila uspešna kotalkarica, prenaša v moj trening. Kljub mladosti ima že veliko strokovnih znanj in izkušenj. Ob študijskih obveznostih na Pravni fakulteti si vedno vzame čas zame, zato seji zahvaljujem. Letos me poleg mature čaka državno prvenstvo, kjer bom poskušala osvojiti naslov državne prvakinje, kar je le eden od pogojev za odhod na evropsko oz. svetovno prvenstvo. Poleg omenjenega uspešnega nastopa je namreč potrebno svojo kandidaturo utemeljiti še z. drugimi uspešnimi nastopi - doma in v tujini. Glede na dobro zdravstveno počutje pričakujem, da bom s svojimi nastopi uspešna, še zlasti če bom imela ob tem vsaj še malo športne sreče, kije pri kotalkanju tudi potrebna. Kot si sama rekla, je letošnje leto pomembno tudi zaradi mature. Se je kaj bojiš? Niti ne. Po pisanju poiskusnega testa iz matematike, ki se mi ni zdel pretežak, sem že boljše volje. Ob slovenskem jeziku in angleškem jeziku bom maturo opravljala še iz psihologije in nemščine. Psihologijo sem si izbrala tudi zato, ker sem se odločila za nadaljevanje študija, ki bo povezan predvsem s pedagogiko. Pravzaprav se šc nisem povsem odločila, na kateri fakulteti bom nadaljevala študij, vem pa, da bo moj poklic povezan z. delom z ljudmi, morda šc posebej z. delom z. otroki. Morda še kaj za konce? Povedala bi, da sem zelo zadovoljna s pogoji za treninge, kijih zagotavlja naš klub, posebej bi se zahvalila predsedniku g. Antonu Grilju, ki za člane Kotalkarskega kluba Pirueta naredi vse, kar je v njegovi moči. V klub pa je pripeljal tudi izkušeno trenerko Sonjo Cernecca iz Nove Gorice, ki pomaga glavni klubski trenerki Nini Grilj. Dobri odnosi v klubu mi tudi pomagajo, da sem uspešna. Hvala in naj te uspeh - tako v kotalkanju kot na maturi - spremlja tudi v prihodnje! V. Vojska Davorin Vukina Davorina poiščem v njegovi clektromehanični delavnici v Studi. Presenečena sem nad izgledom delavnice, ki je opremljena z njegovimi slikami, sončnicami in drugo »estetsko navlako«. Orodje spretno vrti v rokah, kot čopič, s katerim slika in si požvižgava melodijo z radija. Pravi, da vsako stvar, ki seje loti, želi narediti dobro, zato se ji posveti z vso strastjo. Kako in kdaj si odkril svoje umetniške talente? Že v osnovni šoli, ko sem slikal pod vodstvom mentorja Vlada Korošca, njegove ure so bile zanimive, med drugim smo poslikali tudi hodnike na šoli, navdušil meje, takrat sem začutil. Seveda sem hotel po osnovni šoli na srednjo oblikovno šolo, pa sem po nesreči zamudil sprejemne izpite; usoda je hotela drugače, potem sem se vpisal naelektro šolo in postal elektromehanik. Ljubezen do umetnosti pa je ostala. Umetniški talenti so v družini - tudi tvoj bratje glasbenik... Ja, res je. Tudi moj brat Roman je glasbenik, igra pri skupini Mirt. Jaz sem še vedno član dalmatinske klape Lavanda, kjer pojem in igram kontrabas. Pravkar smo izdali CD. Sem tudi član folklorne skupine Emona, zanje sem letos postavil scenografijo za 35 obletnico delovanja v Cankarjevem domu. Prireditev je uspela, zelo sem ponosen, ker so jo večkrat predvajali tudi po televiziji. Kako najdeš ob svojem delu čas za umetnost, saj si cele dneve v delavnici? Žal se od umetnosti ne da preživeti, tako pa popravljam inštalacije na avtomobilih in si zraven zapojem, kar je tudi v redu. Moj življenjski moto je, da se vsaki stvari posvetim maksimalno, čeprav počnem veliko stvari, k vsaki pristopim s srcem, zato da zadovoljim samega sebe. To velja za avtomobile, slike ali punco. Slikam ob petkih in sobotah zvečer, ponavadi kar do jutra, dokler se ne izpraznim. Vsaka slika izraža moje trenutno razpoloženje, veselje ali trpljenje. Če sem vesel, so moje slike polne pozitivne energije, izražajo lepoto, veselej, če pa sem »zatežen«, so tudi slike temne.V vsakem primeru pa so intenzivne, takokot barve, s katerimi slikam. To je tako, kot da bi pisal ljubezensko pismo, zgodaj zjutraj ga ne bi mogel napisati Doma sem si končno uredil mini atelje, kjer v miru ustvarjam. Če ne slikam, vzamem v roke kitaro, zapojem ali napišem pesem. Pred kratkim si imel razstavo v Centru za mlade. Kako si jo ti doživel? Resnično sem zelo vesel, da sem lahko razstavil svoje slike, saj so mnogi že govorili, da sem pokopal svoje umetniške talente, vesel sem da sem lahko dokazal, da to ni res. Presrečen sem bil ob pozitivnih odzivih i ibiski ivalcev in bi se šc enkrat rad vsem zahvalil, predvsem Lili Jazbec in mentorju Vladu Korošcu. Moje slike so predvsem čustvene, uporabljam močne barve, ki izražajo energijo, ki jo čutim in ta je vedno močna. Rad imam naravo in vsa živa bitja, čeprav zadnje čase poskušam narisati tudi nekaj nerealnega. foto: Robi Lupše Še zadnje »nepotrebno » vprašanje, ali boš še naprej slikal? Nujno. Platno potrebujem, da se sprostim in izrazim. Kaj pa šola, imaš željo končati akademijo? Umetnost je zame svoboda. Mislim, da če bi bil šolan slikar, bi bil omejen s pravili in ne bi mogel slikati tega kar hočem in moje poteze ne bi bile pravc.Tako pa si sam določam umik in poteze. Pogrešam pa kakšno skupino ali društvo v katerem bi skupaj delali amaterski slikarji. Hvala za pogovor! Kristina Brodnik Novi knjigi dr. Velimirja Vulikiča Pred dnevi sta izšli, v četrtek, 27. februarja 2003 pa bi bili na posebni prireditvi predstavljeni dve novi knjigi iz vse obsežnejšega ustvarjalnega opusa Dom Žalca na dr. Velimirja Vulikiča. Z izjemno ustvarjalno prodornostjo dr. Vulikič iz leta v leto razširja krog z monografijami predstavljenih izbrancev,doslej preslabo poznanih in v javnosti premalo čislanih slovenskih veljakov znanja, uma in značajev. Nov prispevek k spoznanju še enega takega široko dejavnega človeka je knjiga dr. Milan Dolenc, slovenski veterinar. Ob predstavitvi knjige je o njem in o omenjenem avtorskem dejanju spregovoril dr. Srd jan Bavdek, sicer pa sta v kulturnem pogramu sodelovala še oktet bratov Pirnat in ugledna radijska napovedovalka Anica Gladek. Ob tej priložnosti so v Galeriji Domžale odprli tudi razstavo likovnih del prim. dr. Franca Stolfe iz Celja. Njegovo likovno delo je na prireditvi strokovno ocenil Danijel Fugger. Avtor dr. Vclimir Vulikič nadaljuje svoj, s senatorjem izpod Svete Trojice - Valentinom Rožičem začeti ciklus predstavljanja pomembnih Slovencev. Njegov avtorski, v vseh teh letih ob mnogih predstavljenih Sl< >vencih uveljavljeni in prakticirani pristop je poseben, vsekakor uičinkovit. Vsakogar od izbranih veljakov v celovitem, obsežnem literariziranem zamahu obdela polno in docela. Iz znanih, v življenjskem zaporedju točno evidentiranih podatkov in rekonstruiranih dogodkov dr. Vulikič spleta avtentično literarizirano pletenico, ki s tekočo pripovedjo v zanimivi obliki obide vse doživete življenjske prelomnice predstavljenega posameznika. Tako spoznamo tudi dr. Milana Dolenca ki gaje avtor z vsem, kar zvenu 1<> njem, postavil na osrednje mesto med starejšimi slovenskimi veterinarji, predvsem med medvojnimi in povojnimi strokovnjaki veterinarske doktrine. Dr. Milan Dolenc, ki ga krasi množica pridevnikov njegove vsestranske ustvarjalnosti, je bil ne le stroki predan veterinar, bilje raziskovalec aktualne veterinarske stroke, pa tudi starosvetnega veterinarskega izročila. Bilje športnik, konjerejec, predavatelj, organizator veterinarskega šolstva, predvsem pa svobodomiseln, do konca pokončen mož, ki je narodovo usodo postavljal pred svojo osebno. Izjemno veliko dejanje se razodeva z 250 strani pričujoče knjige: govori o tem, kako mnogotere so bile njegove ambicije, kako obsežna so bila njegova zanimanja in kako velika moč je bila skrita v njem, da jih udejani ali uresiči. Bil je družbeno •aat razdajajoči se človek, v ritfflH JraaaafciK. vsakem trenutku pripravljen H JL flj I za pomoč drugim. Ostalo mu H 'W I je le malo osebnega... I H I Dr. Vulikič je s tekočo in II I veš& pripovedjo, že dodobra , H I izmojstreno v mnogih aaaaaaaLJaaHaaaaaaal prejšnjih avtorskih podvigih, postavil dr. Milanu Dolencu nenavadno trden spomenik; spomenik prijatelju, ki bralca na pisni način posthumno prepriča o tem, kako dragocenega človeka so imeli veterinarji v svoji sredi. S svojii življenjskimi dejanji je dr. Dolenc (1907-1993) še eden v ne tako dolgi vrsti duhovnih temeljev narncih Slovenije. Ko enkrat ljudje vidijo te njene figurice, v različnih oblačilih, iz. skoraj vseh pokrajin v Sloveniji, si želijo, da bi imela razstavo tudi pri njih. Ko bomo v Domžalah zbrali zadostno število starih slik, po katerih bi lahko pripravili predloge za izdelavo figuric, ki nam bi interpretirale dediščino oblačilnega videza na domžalskem, bomo razstavo ponovno imeli v Domžalah. Do takrat pa želimo gospe Dinki Korbar še veliko čudovitega ustvarjalnega duha in uspešnih razstav, na katerih ljudje neizmerno uživamo ob pogledu na njene izdelke. Predsednica DNN Domžale Olga Pavlin Pomlad v gosteh pri Domžalskem komornem zboru Sodelovanje med Domžalskim komornim zborom in novomeško Pomladjo je v letošnjem letu obrodilo dva koncerta. Prvi so sredi februarja v Novem mestu gostovali Domžalami, obisk pa so jim kolegi pevci vrnili v soboto, 8. marca, s koncertom v OS Domžale. Koncert se je začel z. Domžalskim komornim zborom, ki je zapel skkidhc slovenskih avtorjev: začel jc z, Avc Mario Andreja Missiona, zaključil pa z živo in pri poslušalcih toplo sprejeto priredbo Ubalda Vrabca Bratci veseli. Kot primerni gostitelji so sc predstavili (le) s štirimi skladbami in tako glavno pozornost preusmerili na goste iz. Novega mesta. Mešani peski zbor Pomlad Novo mesto je bil ustanovljen leta 1992, na začetku gaje vodila prof. Jožica Prus. Pred dvema letoma je zbor prevzel Femando Mcjias, ki sicer prihaja iz Argentine, a žc od leta 1998 živi v Ljubljani, kjer na Akademiji za glasbo študira dirigiranje. Program, s katerim so sc Novomcščani predstavili na koncertu, jebi I sicer razdeljen na dva dela, a je deloval kot izredni > izbran in zaokrožen v celoto. Pevke in pevci so v prvem delu zapeli dela avtorjev iz. zgodnejših glasbenih obdobij (Gallus, Palestrina, Schutz, Morlcv in drugi), v drugem pa so sc posvetili slovenskim umetnim in ljudskim pesmim. Med temi velja omeniti Lajovičcv Pomladni spev, ki na letošnjem zborovskem tekmovanju Naša pesem velja kot obvezna skladba za mešane zbore. Pomlad se bo tekmovanja seveda udeležila in k svoji zbirki odlikovanj z. domačih in tujih tekmovanj gotovo dodala še priznanje s tekmovanja v Mariboru. Kakšne barve bo plaketa, bomo izvedeli 30. marca, ko sc tekmovanje zaključi. Kot predzadnjo skladbo celovečernega programa smo slišali argentinsko vinsko pesem 'Trabajos de la vina", v kateri smo poslušalci res lahko uživali v prelivanju različnih tem v skupine razdeljenih pevk in pevcev, ki so zavzeto sledili vodenju dirigenta Fcrnanda Mcjiasa, ki mu takšna zvrst šc kako leži. Koncert so zaključili s Naj ne mine dan brez knjige Pri založbi Didakta iz Radovljice sem zasledila kar nekaj novih knjig in ob branju sem bila zelo navdušena. Pozitivno mišljenje, delo avtorice Vere Peiffer, prinaša v našo moderno družbo, ki nas vsak dan znova napolni s stresi, strahovi in neugodnimi občutji, mnogo spodbud, kako premagati pritiske in težave. Avtorica ponuja načela s katerimi lahko v času odtujenosti, osamljenosti, strahu pred mednarodnimi konflikti in ekološkimi katastrofami, iščemo svojo lastno pot, da s pozitivnim mišljenjem premagamo tesnobo, ki nas vsak dan bolj oklepa. V prvem delu avtorica govori o problemih, ki smo jim vsak dan priča. Avtorica poskuša ozavestiti probleme, ki jih morda v zaposlenosti in pomanjkanju časa niti ne opazimo. S tem pa se tudi ne zavedamo, od kod prihaja tesnoba v človeka V drugem delu avtorica govori o težavah na področju čustvenega in telesnega zdravja npr. zasvojenosti, astmi, prebavnih težavah, visokem pritisku, težavah v medsebojnih odnosih v družini, prepirih, smrti in težavah v delovnem okolju. Avtorica ves čas ponuja strategije reševanja problemov in nam predlaga kako s pomočjo podzavesti in drugimi praktičnimi metodami uresničimo svoje želje. Kajti: "Kar verjamemo o sebi in o svetu okrog nas, se vedno uresniči." Druga pomembna knjiga kije te dni i/šla pri založbi Didakta je Ž otrokom lahko sodelujete. Knjiga je čudovit priročnik, namenjen staršem, ki imajo doma leto dni starega otroka, pa tja do najstniškega obdobja Knjiga bo bralce naučila kako pripraviti otroka da bo sodeloval s starši brez vpitja, prepričevanja kaznovanja in sitnarjenja Naučila nas bo tudi, kako otroku dvigniti samospoštovanje in predvsem pomagala staršem, da se bodo dobro počutili ob svojih vzgojnih metodah in s tem izboljšali lastno počutje in medsebojne odnose v družini. Knjiga prinaša mnogo konkretnih, praktičnih in domiselnih napotkov, kako izboljšati družinsko življenje. Napotki iz, knjige bodo staršem pomagali vzgojiti zadovoljne in samozavestne otroke. "Naša najpomembnejša naloga ni svoje otroke osrečiti, ampak jih pripraviti za življenje." Knjiga z. naslovom Matematika iz zbirke Učitelj svetuje staršem je delo domačih avtoric Dore Jelene in Egidije Novljan. Ponuja tako staršem kot učiteljem različne učne met(xlc in oblike svetovanja o tem, kaj, kako in koliko časa naj otroku pomagamo pri učenju. Delo prinaša številne vaje, ki jih lahko izvedemo preko igre in nam bodo zagotovile uspeh, kar bo otrokom dvignilo samozaupanje in motivacijo za delo. Matematika je prva knjiga iz te zbirke. Usmerja nas k učenju matematike skozi igro. Otroci hitro pridobijo željena znanja ob tem pa nimajo občutka prenasičenosti z matematiko. Hišni nebodijihtreba pa je slikanica, namenjena najmlajšim, ki na zabaven in zelo duhovit način spregovori o nevidnih in vseljivih hišnih prebivalcih, ki otrokom in staršem grenijo dneve. Ime jim jc Poglcdožercc, ki sc hrani s človeškimi pogledi in krade čas prebivalcem doma saj ti, namesto da bi ti počel i kaj pametnega, stojijo pred ogledalom ali izložbo. Nedaj in Dajmeni otrokom onemogočata družabno igm. Kajjerekla sc vseli v hišo skupaj s telefonom, Bumtrcsk pa spotika otroke in se zato razbijejo vaze in poškodujejo noge. V slikanici rxxjo mladi bralci našli šc mnogo podobnih spak in skupaj s starši sc bodo o njih lahko veliko pogovorili. Ups, jaz sem pa zelenje čud< tvita slikanica ki govori o drugačnosti. Pingvinčkova postaje slikanica namenjena bralcem, ki šele spoznavajo prve črke in Hopi Popije pripoved o zajčku, ki sc nenadoma izgubi. Vse štiri slikanice rxxlo najmlajše bralce zelo razveselile, saj so zabavne, preproste in prijazne. Skrbni starši pa bodo z njimi pomagali zvečer pred spanjem otrokom premagali strahove dneva. Tatjana Kokalj Pesniški večer z Uršo Korošec Tisti, ki imamo še posebej radi poezijo, smo se 11.3.2003 zbrali v Centru za mlade, da bi v okviru kulturnih večerov z Uršo Korošec podoživeli njeno pesniško ustvarjanje. Urša je mlado, komaj dcvetnajstlelno, prav posebno dekle. To pravim zato, ker sem jo spoznala skozi njene pesmi, ki so prav tako nekaj posebnega, lepega... Ne vem od kod njene ideje. Najbrž, so porojene v trenutkih globokega razmišljanja, doživljanja in čustvovanja. Sama pravi, da zapiše samo tisto, kar ji v danem trenutku pade na misel. Jaz temu pravim talent. Talent, rojen z Uršo pred 19 leti. Žal mi je, da se takih večerov udeležuje manj poslušalcev, kot želim sama in dovolj ali celo preveč za nekoga, ki prvič predstavlja svoje stvaritve. Prepričana sem, da bi marsikdo obžaloval neudeležbo, če bi vedel, kaj jc zamudil. Nada Dalan Likovna razstava v Modri galeriji - Pevec s.p. Ivanka Krasevec in Ivan Prešern V mesecu marcu 2003 tokrat razstavljata svoja slikarska plabia priznana glasbenika in zakonca Ivanka Krasevec in Ivan Prešern. Prav presenetljivo je, kako sta si ob naporni glasbeni karieri sploh našla čas za likovno ustvarjanje, saj sta z ansamblom Alpski kvintet prepotovala skoraj ves svet Ivan PreSem - Žan se je ob glasbi navduševal za risanje že od mladosti, vendar se mu šele zdaj posveča v pravi meri. Obiskoval je zasebno šolo akademskega slikarja Zmaga Modica v likovni sekciji "Vir" KUD Radovljica ki že pet let deluje pod mentorstvom akademskega slikarja Janeza Kovačiča in dr. Ceneta Avguština V njegovem slikarstvu prev ladujeta pokrajina in portret deloma pa tudi uhožitne kompozicije. V zgodnjih gorskih krajinah se posveča predvsem skladnosti barv in všečni kompoziciji, ki ju poveže \ svetlo in toplo občutje. Prva dela ki dokazujejo pravi talent in večno poglobljenost v samo kompleksnost razmerja med obliko in vsebino orisanega subjekta pa so avtorjevi portreti. Tako podoba Maročanke ni samo posnetek eksotičnega obraza temveč tudi odkrivanje njenih karakterističnih značilnosti. Njegov prepoznavni znak v poznih slikah kot Petelina ali Orkester jazz glasbe so žive in mehke barve, ki jih v močnih in energičnih potezah nanaša na svoja platna. Problem svetlobe rešuje z uporabljanjem čistih barv niniene in vijolične, ki jih med seboj loči njuna topla kontrastna postavitev. Taka tehnika omogoča kompozicijsl< >jna in samozadostna in vsaka prikazuje drugačen značaj. Katarina Rus temperamentno črnsko duhovno Elijah Ročk in dodatkom Teče mi vodica. Sodelovanje med Pomladjo in Domžalskim komornim zborom sc jc izkazalo kot zelo uspešno, saj se po pričevanju pevk in pevcev obeh zborov ni zaključilo le s koncertnim delom. Še kako pomembni so namreč trenutki po koncertih, ko pevke in pevci različnih zborov navežejo stike, s čimer se vzrx istavijo vezi tudi na individualni ravni, ki uspešno nadgradijo siceršnji nivo včasih preveč konvencionalncga sodelovanja. V opisanem primeru se po besedah pevk in pevcev za kaj takšnega ni bati. , Pato Uspela predstavitev nove pesniške zbirke Janke Jerman Drobec svetlobe pokuka skozi režo. Nov dan. Marec je mesec, ko zimo zamenja pomlad. Ko šc zrak diši. Vse poganja in se bohoti. Ptički sc poženijo in spletcjo gnezda. Prve cvetlice pokukajo izpod snega. V srcih nam jc toplo. Žene in mamice postavimo na piedcstalc, jim podarimo rože in obljube in jih imamo resnično radi. Janka Jerman pa nam jc letos 5. marca podarila svojo tretjo pesniško zbirko Spevi vetra. V knjižnici Domžale, ki jc bila komaj dovolj velika za vse poslušalec, smo njene najnovejše cikle haikujev predstavili Anica Gladek, Zlatka Lcvstck, Metka Zupanek in Tone Ipavec. Zanimiv scenarij je pripravila Ana Lenič, tako daje ta japonska zvrst pesmi lepo slovensko za/venela in sc dotaknila vseh prisotnih. Janka jc odlična pesnica z bogatim besednim zakladom, ki sc žc nekaj časa uspešno izraža tako v sonetih, v gazelah, v pesmih za najmlajšcin malo manj najmlajše, kakortudi v haikujih in haiku pentljah. Njena posebnost pa so haiku cikli, ki nam jih je predstavila v svoji najnovejši zbirki. V spremni besedi "Med haikujem inliriko",kijo jc napisal urednik Letnih časov, revije Haiku društva Slovenije, Marko Hudnik pravi,dasotrivrstičniccJankc Jerman zapisane /občutkom zaritem in skladnost izraza. Da jih odlikuje temeljna umetniška poštenost in odsotnost pretvarjanja. Da so čutni, čustveni, najpogosteje pa miselni vtisi. Janki Jerman čestitamo za lepo opremljeno, dobro knjigo in smo veseli, da želi svoje misli deliti tudi z nami, z bralci. Saj kot sama pravi: Dotik misli, srečanje dveh svetov, razumevanje. Zlatka Levstek Janka Jerman v krogu svojih literarnih sogovornikov. Bogastvo slovenskega jezika- Klicaj Po pravilih slovenske slovnice klicaj (!) pišemo na koncu čustveno obarvanih povedi (tudi medmetnih, zvalniških in sploh neglagolskih): Kuj me. življenje, kuj! - Naj čuie zemlja in nebo! (Simon Jenko) - Pozor, hud pes! -Otroci, mir! ■ Pozor, smrtno nevarno! - Proč, ne pridi mi več pred oči! - Krasna si. bistra hči planin! (Simon Gregorčič) - Ti si blazen! - Boš tiho! - A tako, šc tajil boš! - Samo še eno reci! - Na pomoč! To so različni klici, opozorila, prepovedi, zgražanja in ukazi. V žclelnih in vclclnih povedih, ki niso čustveno poudarjene, klicaja ne pišemo. Na primer: Daj mi. prosim knjigo, Nai kdo pogleda, kaj se dogaja zunaj. Za zvalniki sc danes piše vejica, nekoč pa seje klicaj. O Vrba srečna draga vas domača. Taka oblika jc bolj prisrčna. Na koncu vzkličnega dobesednega navedka pred spremnim stavkom premega govora pa pišemo klicaj: "Pavel. molči!" jc prosil oče. Na koncu čustveno poudarjenih vzkličnih vprašalnih povedi se lahko skupaj pišeta vprašaj in klicaj: Si tudi ti prišel tako daleč?! A tudi vidva sta bila zraven?! Stopnjevana vzkličnost sc zaznamuje zdvemaali več klicaji: To je pa že od sile!! Klicajev jedanec na splošno vse preveč. Poglejmo reklamna dopisna pisma. Pozdravljeni! Le zakaj klicaj, saj ne kličemo, niti ne vpijemo, pač pa vabimo. Za vabilo pa klicaj ni primeren. Sama beseda nam vse pove. Pridite na obisk naše trgovine!! V naši trgovski hiši so najnižje cene!!! To bomo pa šc videli. Pridite, ne bo vam žal!!! Poglejmo razi ične oglase in razna vabila, tudi na kulturne prireditve, ki kar ne morejo biti brez klicajev. Vabimo vas na obisk naše predstave!! Tudi napisa ali besede DOBRODOŠLI ne zakličemo, pač pa jo lepo in dostojno povemo ali izrečemo. Zanimiv jc zadnji duhovnikov pozdrav vernikom ob koncu maše: Pojdite v miru. Ixpšc je slišati: Pojdite v miru (ljudsko: Pčjte - pojte - pojdite). Sc opravičujem, ker sem to pripombo enkrat že omenil. Oblika pojdite pomeni željo, pojdite pa jc bolj strogega značaja. Tudi uradno je pojdite velelnik, pojdite pažclclnik. Podobno jes sicer dobronamernim knjižničnim pečatom v knjigah: LEPO RAVNAJ S KNJIGO! Klicaj samo kazi. Če lepa beseda ne zaleže zadosti, tudi klicaj res nič ne pripomore. Prav knjižnica naj nastopa z žclelniki innczvelclniki. Slovenski pregovor pravi: Lepa beseda lepo mesto najde. Te besede sc navezujejo na dobrohotnosl in miroljubnost, pa naj bodo povedane, napisane ali natisnjene. Klicaj pa zmeraj pomeni nekaj izrednega. Ker jih v raznih tiskovinah in "tiskovinah" kar mrgoli, izgleda, kot da se ne znamo več vljudno pogovarjati in vabiti na obisk -izgleda, da iz leta v leto vse bolj kličemo, vpijemo, kričimo in že kar grozimo. France Cerar Začarane počitnice ra Šmarjetovki Domžalski skavti smo zimovali v Šmarjeti. Upali smo, da bo zimovanje polno dogodivščin, zabave in druženja s prijatelji. Že na avtobusu smo izvedeli, da se bomo naslednje tri dni »spremenili« v čarovniške vajence in obiskovali Šmarjetovko (če še ne veste, je to slovenska podružnica Bradavičarke). Vožnja do cilja je ob veselem klepetu hitro minila. Tam sta nas pozdravila »glavna čarovnika« (četovod ji). V Zvezdni dvorani, ki je bila občasno tudi Mizica pogrni se (jedilnica), smo izvedeli še nekaj več o tem čarovniškem taboru. Poseben čarobni klobuk je vsakemu vodu določil novo čarovniško ime. Potem smo se skupaj podali spoznavati okolico z velikooo grički in vinogradi. Na tem sprehodu so na račun prišli vsi tisti, ki se radi kepajo, ampak žal so ga bili deležni tudi tisti, ki jim ni bilo preveč do tega. Doma nas je že čakalo dobro kosilo, ki smo ga po dolgem sprehodu z veseljem pojedli. Da bi bili res pravi čarovniki, jc moral vsak imeti svoj plašč s čarovniškim imenom - preostanek popoldneva smo namenili izdelovanju teh oblačil. Tudi zabavni večer je bil čarovniško obarvan. Najprej se je vsak vod predstavil po imenih, nato pa je pokazal še svoje čarovniške spretnosti - moram reči, da smo se že po enem dnevu na Šmarjetovki veliko naučili, saj so bile vse čarovnije zelo dobre. S tem in še z molitvijo se je prvi dan končal. Naslednje jutro nas je večina vstala bolj zgodaj, glasna budnica voditeljev pa je vrgla pokonci tudi največje zaspanec. Po zaslugi jutranje telovadbe smo bili vsi dobro razmigani. Dopoldne smo sc udeležili svete maše v tamkajšnji cerkvi. Potem pa je na vrsto prišel izlet. Vsak vod je dobil zemljevid in kompas, nato pa odšel v s,vojo smer. Na določenem območju smo morali poiskati odgovore na nekatera vprašanja. Za uspešno opravljene naloge smo se morali znati tudi dobro orientirati. Popoldne smo se počasi nakapljali skupaj in drug drugemu poročali 0 zanimivih stvareh na poti. Potem pa se je v našem življenju na Šmarjetovki pojavila ovira. Kot so nam povedali voditelji, so se nanjo zgrnile »zle sile«. Ce smo jo hoteli rešiti, smo morali najti protiurok. Tega smo sc lotili tako, da smo se najprej razdelili v skupine, nato pa se podali ven v noč in iskali točke, kjer smo morali opraviti različne naloge (splezati na drevo, signalizirati v morsejevi abecedi, ...). Na vsaki uspešno opravljeni točki smo dobili del besedila protiuroka. Na koncu sc jc eni skupini le posrečilo dobiti vse dele, sestavili so protiurok in rešili Šmarjctovko, mi pa smo lahko nadaljevali naše čarovniško izobraževanje na tej priznani šoli. Sledil jc zabavni večer na katerem smo se šli razne igre, ki so med nami povzročale veliko smeha. Dan smo zopet sklenili z molitvijo, nato pa zaspali kot ubiti. Naslednji dan je bila - kot zmeraj, najprej na vrsti telovadba. Po zajtrku je sledil orientacijski pohod. Podobno kot že prejšnji dan je vsak vod dobil zemljevid in kompas, le da smo zdaj hodili vsi po isti poti, startali na 15 minut in se vmes ustavljali še na točkah. Zmagovalec je bil tisti, ki je najhitreje prišel po tej poti in najbolje opravil naloge. Največje probleme nam jc povzročala druga, mrtva točka. Do nje jc bilo potrebno priti čez drn in strm, z meritvijo azimuta. To pa, če se na zemljevidu »izgubiš«, ni tako lahko. Po prihodu domov smo sc najprej pošteno najedli. Ker pa je bil to naš zadnji dan na Šmarjetovki in se spodobi, da jo zapustimo takšno, kot smo jo dobili, smo potem pospravljali, pospravljali, pospravljali, ... dokler ni bila spel primerna za sprejem kakšnih drugih skavtov oziroma čarovnikov. Upam, da se bodo imeli tudi oni tako lepo, kot smo se imeli mi, in od tam odnesli veliko čarovniškega, pa tudi kakšnega drugega znanja. Vse stvari sc končajo prekmalu -tako sc je tudi letošnje zimovanje čete Adam Ravbar. Proti večeru je po nas prišel avtobus in odpeljali smo se nazaj v Domžale, kjer so nas žc pričakovali starši. En lep čarovniški pozdrav, Krizelda Rdečeoka Godba Domžale v« ne počiva V mrtvilu (ne)nastopov po novem letu godbenice in godbeniki še zdaleč niso zaspali. Poleg sodelovanja na pustnih karnevalih v Ljubljani in na Viru sc Pomladni koncert in državno tekmovanje godb v drugi težavnostni stopnji hitro bližata, zato so priprave v polnem teku. Po uspešnem prazničnem koncertu ob novem letu ni bilo časa za počitek, saj bo Pomladni koncert Godbe Domžale žc 25. aprila. Na tretjem Pomladnem koncertu zapored, odkar jc strokovno lomilo prevzel Gregor Vidmar, sc obeta glasbeno bogat večer, ki bo verjetno zopet napolnil domžalsko športno dvorano. Za takšen samostojni koncert je potrebno veliko truda, šc posebej ob dejstvu, da jc domžalska godba amaterska ljubiteljska skupina, ki se mora ob vajah soočati tudi z drugimi nepredvidljivimi težavami. Tega se šc kako zaveda domžalski dirigent, kije v zadnjem času vsaj šetkrat na teden v godbenem domu, kjer vaje tudi potekajo. Poleg tega sc godba v začetku aprila odpravlja v Ljutomer, kjer bodo od petka do nedelje potekale intenzivne vaje. Kaj to pomeni.'Takolc na oko to pomeni šest do sedem ur vaj na dan... Takšne vaje ne pripomorejo le k strokovnemu izpopolnjevanju instrumentalne igre celotnega orkestra, temveč tudi k večji motivaciji za dobro izbedbo koncerta in uspešno udeležbo na tekmovanju. Letošnje tekmovanje Zveze slovenskih godb v drugi težavnostni stopnji bo 10. maja, in sicer v kamniškem Domu kulture. Če so se na lanskem tekmovanju tretje stopnje Domžalčani z zlato plaketo dokaj suvereno uvrstili v težjo skupino, pa letos še zdaleč ne bo tako. Druga težavnostna skupina pomeni večjo kvaliteto pihalnih orkestrov, pomeni zahtevnejši poigram (obvezno skladbo je napisal Tomaž Habe), skratka, pomeni velik korak naprej za vse sodelujoče godbe - to drži Še toliko bolj za Godbo Domžale. Do Pomladnega koncerta jc šc približno mesec dni, zalo morajo šc kako pljuniti v roke za kvalitetno izvedbo koncerta. Dirigenta Gregorja Vidmarja kar malo skrbi, saj pravi, daje udeležba na vajah preskromna. Ne dvomimo, da bodo članice in člani še pravi čas stopili skupaj in uspešno izpeljali tako koncert, kot tudi tekmovanje. Na koncert ste 25. aprila seveda vsi prav lepo vabljeni, prav tako pa lahko 10. maja s svojo prisotnostjo spodbujate domžalsko godbo na tekmovanju v Kamniku. Pato Državno tekmovanje Mladina in gore Sredi januarja je v Trzinu potekalo 14. državno tekmovanje Mladina in gore. Tekmovanje je organizirala Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije ob soorganizaciji Planinskega društva Onger Trzin in Osnovne šole Trzin. Na državno tekmovanje se je na podlagi rezultatov, doseženih na regijskih tekmovanjih, uvrstilo 35 ekip. Zmagala je ekipa z imenom Ledenica iz Planinskega društva Ruše, pred ekipama iz i rama in Braslovč. Planinsko društvo Domžale je na tekmovanju zastopala ekipa Rokovnjačcv z Osnovne šole Janka Kersnika Brdo. v sestavi: Miha Capuder, Ncjc Vindišar, Polona Kveder(vsi so učenci 6. razreda) in David Češka (8. razred). Pod vodstvom Tadeje Češka, vodnice Planinske zveze Slovenije in njihove dolgoletne mentorice planinskega krožka, so na regijskem tekmovanju v Novi Gorici osvojili odlično 4. mesto, na državnem tekmovanju pa so sc uvrstili na 31. mesto. Po tekmovanju, kije nastalo pred skoraj petnajstimi leti v Domžalah, smo se z najstarejšim članom ekipe. Davidom Češka, zapletli v kratek pogovor. Na vprašanje, kaj mu je bilo najbolj všeč na tekmovanju, je odgovoril, da mu jc v spominu najbolj ostala predstavitev tehnike stenskega reševanja, ki sojo v bližnjem kamnolomu pripravili člani Gorske reševalne službe Slovenije -postaje Kamnik. Med vprašanji iz Planinske šole, na katera so morale ekipe odgovarjati v prvem delu tekmovanja, so sc mu zdela najtežja vprašanja o živalih in gorah. Ni pa nas presenetil njegov odgovor, da je v hribe lepše hoditi pozimi in da se nekoč v prihodnosti želi povzpeti na Etno ali Veliki Klck. Vsekakor je udeležba na tekmovanju in pokazano znanje odlična popotnica za uresničitev tihih želja. Borut Peršolja Obiskali smo turistično kmetijo Pr' Soud v Zagorici Pred kratkim smo moravski upokojenci obiskali turistično kmetijo, kijovodigospaAnieaGLOBOČNIK. Ob našem nenajavljencm obisku nas jc vljudno sprejel njen mož, nas povabil v starejšo kmečko hišo in postregel z aperitivom "žganico s suhočešpljo" in narezkom oz. tlačenko. Potem smo naročili skupno domače kosilo. .Seveda je bilo treba nekaj časa počakati, daje gospodinja Anica vse to pripravila, ne samo za nas Moraveane, tudi zaostale goste, ki so prihajali na dobrote znanega kraja - Zagorice, ki ima čisto okolje in prijazne prebivalce. Pravijo, daje hrana. pridelana doma, bolj zdrava in okusna. Ko listamo po Katalogu turističnih kmetij Slovenije, lahko na strani I OH najdemo fotografijo in opis turistične kmetije PR"SOUD Zagorica-Radomlje, pa tudi družina GLOBOČNIK je izdala zgibanko, v kitteri lahko preberemo usluge te žc znamenite turistične kmetije. Moravski upokojenci so se odločili, da bodo v letošnjem letu obiskali kmetijo na kolesiii, peš in z osebnimi vozili. Kajti ta kraj je prav namenjen starejšim ljudem, posebno pa nam upokojencem, da vsaj nekaj ur prebijemo v naravnem okolju, v prijazni družbi, ob dobrem kosilu in domačem vinu. Sicer pa gostje najraje rezervirajo in pridejo na nedeljska kosila praznovanja obletnic in srečanja. Preden jih boste obi skal i, le pokličite 01 /722-7732. Jože Novak Vrtnarstvo CJORNIK SHldljanilui 34 a, ISJODpmžalt Tel.: 01/ 7M *• 91 GSM: 031 519 083 Skupna družinska fotografija -Globočnik in možem v Zagorici moravskih upokojencev z gospodinjo Anico Člani in članice društva "Senožeti" iz Radomelj so popestrili življenje varovancev Doma upokojencev v Domžalah. 11. marca so namreč odprli razstavo likovnih del in s svojo barvitostjo prinesli se več sonca. Razvajenost, rak sodobne vzgoje Knjiga z naslovom Razvajenost, rak sodobne vzgoje je v slovenski prostor prinesla novost in marsikdo je segel po njej in jo z zanimanjem prebral. Delo je nastalo na podlagi bogatih izkušenj avtorja knjige, diplomiranega psihologa dr. Bogdana Zor ža, ki ima v kraju Čepovan zasebni zavod za vzgojno problematične otroke in mladostnike. Izid knjige je dr. Stanko Gerjol pospremil z besedami - citiram: Kako poslali zmagovalce brez truda? Mar ni to vprašanje, ki ima svoje korenine prav v raz vajenosti? Avtor Bogdan Žorž pove o razvajenosti po eni strani preveč, po drugi strani premalo. Preveč zato, ker sc v njej prepoznam tudi sam, premalo pa zato, ker me pri tem nič ne razvaja. Če želiš zmagati, se uči, delaj in lx >š zmagal. Zato knjiga pove dovolj. Bogdan Žorž je s to knjigo v naš čas in prostor prišel ravno sedaj, ko se starši v vsakdanjem življenju pehajo za materialnimi dobrinami, nekateri /a golo preživetje, za vzgojo otrok pa jim ostaja premalo časa. Svoje ravnanje (ipravičujejo tako, da jih razvajajo. V naš kraj smo povabili tega znanega psihologa, da bi nam o tej aktualni temi povedal kaj več.Tematika je privabila veliko ljudi, saj je bilaTomčeva dvorana kulturnega doma nabilo polna. Uvodoma je povedal, da seje veliko ukvarjal z vprašanjem, kaj je razvajenost. Po temeljitem preučevanju jo je prepoznal celo v pravljicah, npr. Pepciki bratov Grimm. Ob tej pravi jici sc pokaže, da je mati razvajala svoji hčeri, ni pa ju naučila reševati problemov. Predavatelj je navzoče izzval z vprašanjem, kaj je razvajenost in kje se neha. Dejal je, daje odgovor na to zelo preprost. Pri vzgoji otroka in mladostnika je namreč pomembno postavljanje meja in trdnost teh meja. Po njegovem so glavni cilji vzgoje naslednji: otrok se mora naučiti reševati probleme, ki jih lahko reši s premagovanjem napora, večkrat sc mora čemu odreči, se vživeti v okolje, v katerem živi in se v njem naučiti komunicirati. Drugo vprašanje, s katerim nas je presenetil predavatelj, jc, kdaj se razvajanje prične. Dejal je, da se razvajanje lahko začne že v zibelki. Ob posameznih primerih nam je nazorno prikazal rezultate razvajanja. Otrok oziroma mladostnik ne zna samostojno reševati svojih problemov, postaja vedno bolj zahteven, pade v slabo družbo, kije sam ne zna pravilno izbrati, znotTaj družine se prepirajo. Praviloma skušajo starši navedene težave prikrili. Ob koncu se je predavatelj vprašal, kako pomagati razvajenemu otroku. Dejal je, da je nujno postaviti meje in se posvetovati s strokovnjaki. Zelo pomembno je, da se mladostnik zavestno odloči za spremembo. Če se, ga čaka trdo in resno delo. S to mislijo je zaključil svoje predavanje. Pbfji^Vcmjusejera/AdlživalCTra/^ovcir. telušakisrrctirneKvzveazra^ mnogo vprašanj, predavatelj pa nam je newnomo(xlgovarjal. J. Rotar '"TJ Kulturno društvo Jože Gostič Homec vas vabi na potopisno predavanje z diapozitivi Matjaža Corela z naslovom Kitajska, Tibet, ki bo v petek 4. 4. 2003 ob 20. uri v Gasilskem domu na Homcu. Nagrade za naše bralce reševanja. Sprašujemo vas namreč po naselju v občini Domžale, ki bi, če bi vseh 50, kot jih je v naši občini, razvrstili po abecedi, zanesljivo zasedlo zadnje mesto. Najsrečnejšim petim bralcem bomo po pošti poslali knjižna darila, katerih avtorji so naši rojaki. Medtem ko sta srečni izžrebanki i/, prejšnje številke Doka Budai iz Domžal ter Ema Kavka iz Šentpavla že uživali na koncertu lepih melodij ŽAMETNE VRTNICE ZA MATERINSKI DAN, je pred našimi bralci že nova uganka. Tokrat boste morali najbrž kar malo razmisliti, vendar upam, da vas 3lo trši oreh ne bo odvrnil od C--------- | Naselje v občini Domžale, ki bi, če bi vsa naselja razvrstili po i abecednem redu, zasedlo zadnje mesto, je: I____________________I Vaše odgovore pričakujemo do 7. aprila 2003, pošljite pa jih na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Domžale, Ljubljanska 61, 1230 Domžale - za nagrado. Vso srečo! Uredništvo PISMA BRALCEV stran 16 Pisma bralcev Induplati - Univerzale Tako kot UNIVERZALE je tudi INDUPLATI v zadnjih desetih letih preživljal težke čase. Izguba takratnega trga in recesija na področju tekstilne dejavnosti sta opravila svoje. Za razrešitev nastale situacijo je bila v podjetju Induplati Tekstil v letu2002 izpeljana finančna reorganizacija s pomočjo postopka prisilne poravnave. Res je, da je v tem postopku ostalo brez dela % delavcev. Ena od odločitev za doseganje rezultatov je bila specializacija na konfekcijskem področju, kjer proizvodni program ne bo več tako razdrobljen, temveč bo usmerjen v šivanje prigrad in šotorov. Trdo delo na trgu je konec lanskega leta dalo pozitivne rezultate v povečanih naročilih. Ker pa je blago, ki ga šivamo v Induplati sezonskega značaja - to pomeni povečano proizvodnjo od januarja do junija - smo iskali dodatno zaposlitev na konfekcijskem oddelku. S tem začasnim povečanjem števila zaposlenih bi omogočili, da delavkam ne bi bilo potrebno delati tudi ob sobotah popoldne. Zaradi sezonskega značaja proizvodnje imamo, skladno s pozitivno zakonodajo v podjetju, za konfekcijski obrat uveden tudi prerazporejen delovni koledar. Trg se narnreč ne bo prilagajal našim zahtevam, ampak se mora Induplati prilagoditi trgu. Potreba po dodatno zaposlenih na delovnem mestu šivilja zahtevnejših faz je bila s strani Induplati na Zavodu za zaposlovanje objavljena v drugi poiovici meseca novembra 2002. Dne 27.1 1.2002 se je iz Urada za delo Domžale, Kamnik in Ljubljana oglasilo na razgovor za zaposlitev 5 kandidatk, od tega ena iz Univerzale, 28.11.2002 10 kandidatk, od tega 1 iz Univerzale, 29.11.2002 13 kandidatk, od tega 2 iz Univerzale, 6.12.2003 13 kandidatk, od tega 5 iz Univerzale, 17.12.2002 43 kandidatk, od tega 30 iz Univerzale. Skupno je tako prišlo v podjetje Induplati v omenjenem času na razgovor za zaposlitev 84 kandidatk, od tega 39 iz podjetja Univerzale. Vse kandidatke so v konfekcijskem obratu opravile preizkus ročnih spretnosti. Od vseh nekdanjih Uni verzalovih delavk je ustrezno ročno spretnost pokazalo 14 delavk, vendar so vse iz osebnih razlogov delo odklonile. To pomeni, da kljub potrebam po delu, ponudbi za začasno zaposlitev iz Univerzala, Induplati na konfekcijskem oddelku ni uspel zaposliti niti ene delavke. Induplati je o izboru usposobljenosti ali ustreznosti oziroma neustreznosti Iz moje daljnje mladosti Marec in tudi sušeč. Ponekod tudi starinski vetrovnik. V zraku je polno poživljajočih sap, ki blagodejno vplivajo na misli, počutje. Poln pa je tudi praznikov, takih, ki napovedujejo, da se po zimski dremoti življenje znova prebuja. Med njimi je. dan mater, žena, deklet. Simboli, ki nenehno opozarjajo na rodovitnost, prebujanje, na življenje. Ozreš se naokrog. Polno cvetja, nasmehov, lesketa jočih darilc, dragocenih in manj lesketa jočih. Samo od srca naj bodo podarjena in z iskrenim voščilom Dan žena! Koliko spominov, koliko želja, upanj jn razočaranj! In ta minljivost! Že naslednji dan, dan pozabe, nespomina In vendar je kjub vsemu dan odprtih src in besed. Vendar pa le malokdo pomisli, da se tak dan, tak praznik pravzaprav dogaja vsak dan, ves čas, iz trenutka v trenutek, med nami. Med našimi stiki. Tudi takrat, ko svojim bližnjim s plemenito gesto izraziš zahvalo, spoštovanje, pozornost, razumevanje. Doma, na delovnem mestu, v okolju. In ravno v teh trenutkih se tke medsebojna sreča. Veliko bolj resnična kakor na listi sam samcati dan, polnih velikih, a žal tudi praznih besed. Smo pomislili kdaj na tiste drobce vsakdana, ki nezavedno polzijo mimo nas, a nas napolnjujeo s srečo. S tisto, ki se jo zagotovo zavedajo matere: otroci morajo biti srečni že od vsega začetka, ves čas, daje sreča v nas samih, z nami raste, in ko osrečujemo druge, osrečujemo sebe. Sreča je topel objem matere, je nežen otrokov dotik, je lepa nepozabna beseda, topel nasmeh, je ljubeč pogled ah drobci, drobci, naši tkalci sreče, hvaležnosti in solze radosti.... Na to me spominja pripetljaj iz otroštva. Izrekel je bil sin svoji, ne moji, ker ne opisujem sebe, materi, sosedovi, surovo besedo. Pravzaprav, mladostnik je že bil. A zavedel seje besede in seje opravičil. Mati, le zajokala je in vendarle sprejela razumevajoče sinovo opravičilo. Leta so zameglila dogodek. Sinje odrastek sc poročil in z družino pogosto prihajal k materi svoji. Vsa srečna je pobožala vnuka po laseh in si tu in tam obrisala solzo. Sreče? Neljubega spomina? Kdo ve? Čas neopazno stopa po svoji odmerjeni poti. Tudi nam, sinu, ga je odmerjal. Sključen, postaran je prihajal na materin grob in molče zrl v napis na nagrobnem spomeniku. Videval sem, da so mu ustnici vselej zatrepetali, vzdrhteli. In v teh mimobežnih trenutkih se je najin pogled pogosto ulovil, a tudi takoj razločil. A vselej sem bil pomislil: "Kaj, le kaj so želele izreči ustnice? Morda, da ponove le tisto drobceno mladostniško opravičilo, za tisto besedo, besedo, izrečene tam, v že tako odmaknjeni mladosti.....Odkoder so se mu, in kakor se tudi nam, iz naše daljnje mladosti tiho svetijo tvoje, mati, tople oči...!" LeonSenger Izgubljena rokavica Vsak torek obiščem gospo s Savske ceste, ki ima težave z vidom že mnogo let Preden se odpraviva na sprehod po Domžalah, me vpraša po vremenu. Na ta danje bil ravno pustni torek in z modrega neba je prijetno sijalo sonce. Sli sva po Savski cesti mimo Mlinostroja do bližnjega potoka. Ponavadi pri mostu zavijeva na levo, kjer se gre do Mačkovcev, danes pa sva se napotili v desno proti Studi. Opisujem ji naravo, ki se že prebuja. Sneg seje skoraj popolnoma stopil, v ugodnih vrtnih legah pa bodo vsak čas svoje cvetove odprle prve narcise. Marsikje so tudi že opravili pomladni rez cvetja, o čemer priča vejevje okoli debel. Na koncu naselja cesta zavije v polkrogu in se priključi na Študljansko cesto. Mimo žage in gasilnega doma prideva že do Savske ceste, ko pred prehodom čez cesto gospa opazi, daje nekje izgubila rokavico, drag spomin na mamo. Kaj sva hoteli, obrnili sva se in se vrnili po isti poti v upanju, dajo bova našli. In res se nama je po nekaj minutah nasmehnila sreča, saj sva jo opazili ob poti, po kateri sva prej hodili. Nadaljujeva pot in z dvorišča nove hiše se zasliši prijazen pozdrav. Bila je moja sošolka iz osemletke in sestra moje prijateljice. Hitro smo se zapletli v prisrčen pogovor, saj se že dolgo nismo videli, poleg tega nas ni preganjal čas, nato pa sem mojo spremljevalko pospremila domov. Ko sem že v tem koncu, zavijem šc h gospe, ki meje že večkrat povabila na obisk. Ob sk(xlelici kave mi pove za svoje skrbi, ki so posledica številnih težav. Ob koncu pogovora še doda, da se ji zdaj zdijo lažje premostljive, ker jih je že nekomu zaupala. Pomagala sem ji po najboljših močeh. Sedaj v postnem času sc z različnimi dejavnostmi pripravljamo na največji krščanski praznik, Veliko noč, z molitvami, strpnjostjo in dobrimi deli. Mogoče bi si vzeli urico časa in jo porabili za obisk v Domu starejših občanov na Karantanski 5. Spustimo eno kavo, časopis ali partijo tenisa in obiščimo ljudi, ki so v postelji ali na vozičku. Odidimo z njimi na sprehod v pomladanskem vzdušju in jim polepšajmo popoldne. Saj veste, karkoli ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili. Marija Ana Limbek posameznih delavk obvestil Zavod za zaposlovanje do 23.12.2002. Ob izbiri posameznih kandidatk je bilo po tedaj veljavni zakonodaji dovoljeno povprašati kandidatke na način, kot je bilo storjeno v podjetju. Vsem kandidatkam je bilo tudi pojasnjeno, da so podatki zaupnega značaja in jih ni potrebno razkriti. Kar je marsikatera kandidatka tudi storila. S takšnim postopkom Induplati ni kršil pozitivne zakonodaje. Navedbe v Slamniku, da smo se v podjetju do kandidatk nekorektno obnašali, ne držijo. Ravno tako ne držijo njihove navedbe, da je situacija v podjetju nevzdržna. Drži, da je delo v konfekcijskem oddelku normirano in da so delavke plačane od višine doseganja norme. Zavedati se namreč moramo, da kupci Induplalijevih izdelkov zahtevajo izpolnjena naročila v roku. Za delo so pripravljeni plačati strošek, ki je konkurenčen podobnim podjetjem. Vendar je povprečna bruto plača v oddelku za mesec december znašala 118.963 SIT oziroma povprečno 83.137 SIT neto. Induplati je iskal delavke za delovno mesto, kjer se zahteva IV. stopnja izobrazbe. Primerjava plače na tem delovnem mestu za mesec december 2002 pa pokaže, daje bila najnižja bruto plača za to delovno mesto, brez. bolniškega staleža in s polnim številom opravljenih delovnih ur, 108.128 SIT oziroma neto 74.398 SIT, najvišja pa 131.879 SIT oziroma neto 93.776 SIT. Trditev bralke, daje plača samo 55.000 SIT, torej ne drži. Ob zaključku naj zapišemo, da je bil pri veliko kandidatkah prisoten strah pred velikostjo in težo izdelkov, ki se proizvajajo v podjetju Induplati. Vendar je proizvodnji šotorov in prigrad prilagojena strojna oprema, velikost delovne površine ter razna vodila materialov. Poleg tegaje delovni proces razdeljen in v fazah izdelave posameznih delov, ki obsegajo več kot 60 % delež proizvodnje. Pri proizvi rdnji sestavnih delov teža izdelka nima večjega vpliva. Vsaka nova delavka prične z. delom na manj zahtevnih delovnih fazah. Ko pridobi izkušnje, nadaljuje z. zahtevnejšimi deli. Z nasveti in demonstracijami ji pomaga mojster in sodelavke. Na koncu naj dodamo, da kandidatke za opravljanje razpisanih del potrebujejo predvsem veselje za opravljanje šiviljskega poklica, ročne spretnosti in pripravljenost za učenje in spoznavanje novega, drugačnega. Induplati, d.d. Diabetes nas vse bolj ogroža Društvo diabetikov Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin se je odločilo, da za vse, ki živijo s sladkorno boleznijo, pripravi strokovna predavanja, ki naj bi pripomogla k ustreznejši ozaveščenosti. Prvo predavanje o zdravi prehrani smo organizirali novembra lani, drugo pa marca letos, vendar smo bili zaradi slabe udeležbe hudo razočarani. Višja medicinska sestra Irena Mihalec je izredno strokovno pojasnila vse o sodobnih načelih zdravljenja motenj v presnovi sladkorja in maščob, vendar je njeno predavanje prišlo v občutno premalo ušes. Tako smo novembra povabili 150 diabetikov, nečlanov našega društva, udeležilo se jih je le kakih 15, le za odtenek boljša udeležba pa je bila na marčevskem predavanju, ko se je od l()0-ih povabljenih nečlanov predavanja udeležila približno petina. Če ne bi bilo nas članov in tistih, ki smo takorekoč na vseh podobnih srečanjih, potem bi bila slika še bolj klavrna. Sprašujemo se, zakaj? Kaj res laka srečanja niso potrebna? Smo res diabetiki tako zdravi, da ne potrebujemo nasvetov? Zakaj ignoriramo pomoč, zakaj nekateri celo skrivajo to bolezen? To so vprašanja, na katera v Društvu, kjer se zavedamo, da nam vsak tak in podoben posvet lahko podaljša življenje, ne znamo odgovoriti. Veliko je primerov, ko diabetiki ne upoštevajo nasvetov in predlogov zdravnikov in drugega strokovnega osebja, ter jedo in pijejo tako kot bi bili povsem zdravi. Pri mnogih od teh so posledice izredno hude, nekateri ostanejo celo brez. prstov itd.. Naj bo tale zapis predvsem še en poskus vplivati na vse, ki živijo s to boleznijo in se požvižgajo na vse nasvete in predloge. Naj vas ob tej priložnosti povabim tudi na vsa predavanja, ki jih bomo pripravili v prihodnjih mesecih, dobrodošli paste seveda tudi na številnih družabnih srečanjih in pohodih to pomlad in poletje. In še enkrat: s sladkorno boleznijo se da živeti, in to dolgo, treba seje le odpreti in prisluhniti drugim. Maks Grošelj Je tekstil res Titanic? Dokaj tekstov sem prelistal, obdelal, kar nekaj sem jih slišal za svojim hrbtom, a moj jaz, kolikor je pač vreden, zahteva, da se oglašam. Kapitalizem je bil za nami, ko smo kot mulci korakali po spominskih pohodih pod trobojnico, a glej ga, spet je tu! Ob odpravi omenjenega so se nekateri trkali po zaslužnih prsih, danes pa večina od nas treplja po odsluženih žepih. Zgodovina še vedno uči, da se nepričakovano ponavlja, dejstva pa vseeno kažejo na naš vsakdanjik. Očitno je namreč, da mi odgovarjamo zanj, ne tisti, ki jih plačujemo iz naših žepov. Vlada in naši nadrejeni vztrajajo pri svojem, mi pa se mučimo preživljati ob svojem. Veste, dragi moji, ob besedah, ki jih pišem, ne iščem ali zahtevam imunitete, a razmere dopuščajo več tistim na stolčkih, kot nam pod mizo. Niti najmanj nisem pričakoval dejstev oziroma direktiv s strani zaščite delavcev: - v primeru, da gre podjetje v stečaj, članarina, ostala v blagajni pripada našemu vodstvu sindikata območnemu! - nepremičnine, ki so trenutno šc v lasti podjetij, bodo, če se lastništvo prenese na sindikat, prenesene v lastništvo Območne organizacije sindikata. Z veliko njihovega truda, mar ne? Več sem pričakoval, kot sem dosegel, a moje vzgojno srce do ljudi na nivoju, ki jih zastopam, mi veleva, da nepreklicno odstopam z mesta predsednika sindikata "Induplati" Jarše. Resnično ne obsojam nikogar, ki naj bi do mojega odstopa obsojal moje delo, a od sebe zahtevam to, kar vam danes pišem: - Moja duša ni naprodaj. Srce bom dal, če bom podpisal darovanje, sebe pa ne prodajani. Veste, ljube duše, lepo je v verze spravil naš poet nekoč: "Lečevlje sodi naj kopitar!" Presodite pa sami, po možnostmi z lastnimi možgani! - G. Maksimiljan Lavrinc, Vam pa z, zamudo, a zavestno, glede Vaše pretekle medijske objave, sporočam, da kot bivši sodelavci v "Induplati" in verjetno ostalih v neposredni proizvodnji države Slovenije sporočam, da glede na Vaš nepričakovani status vseeno nismo rokodelci. Obrnite list lastne kronologije nekaj strani nazaj in si priznajte -marsikaj! Davorin J0GER Polarizacija in »polarizacija« Pred seboj imam Slamnik, 14. februar 2003, str. 3: Pogovor z županjo G veto Zalokar Oražem, in Novice, 28. februar 2003, str. 8 in 9: »Nato - dve plati medalje«. »V Slamniku županja upa glede gradnje džamije, da bodo v Ljubljani našli dovolj politične modrosti in strpnosti ter omogočili uresničevanje ustavno zagotovljenih pravic islamski verski skupnosti«. Tej skrbi pa v Novicah dodaja skrb »glede polarizacije sveta v verskem smislu, delitev sveta na krščanstvo in islamizem«. In nadaljuje, da gre tu »za dva zelo militantna svetova; islam ima nauke, ki so zelo militantni, tudi krščanstvo je bilo v zgodovini zelo militantno«. Prvič: primerjati oziroma enačiti »militantnost« krščanstva z militantnostjo islama je STREL V PRAZNO. V kopulativnem stavku »tudi krščanstvo je bilo v zgodovini zelo militantno« militantnost krščanstva (sedaj) postavi sicer za stopnjo niže, kar pa nc odtehta prvotnega glavnega stavka »tu gre za dva zelo militantna J* 0&. slikopkkan tm-fu&adentoo - izdelava notranjih dekorativnih ometov: - izdelava toplotnih fasad • marmorin po sistemu jubizol • jager mozaik - barvanje fasade • grobe strukture - ostala slikopleskarska dela Šubljeva 6, 1230 Domžale fax: 01/724 84 60 tel.: 01/724 84 59 GSM: 041/637-210 svetova«. Poglejte, tudi komunizem je bil v zgodovini zločinski, tudi slovenski, če pomislimo na povojno dogajanje v Kočevskem Rogu, Teharjih in drugje, toda danes je na pohodu, če lahko tako rečem, tako imenovani prenovljeni komunizem in tudi sam sem na nekem predavanju v Ljubljani slovesno izjavil, da desna politična opcija mladim ZLSD-jevccm dostikrat dela krivico, ko jim oponaša njihovo »mater« Komunistično partijo, ker, kakor otroci niso krivi Za grehe svojih staršev, tako tudi mladi prenovitelji, kakor sc imenujejo, niso krivi za, recimo, kočevske poboje domobrancev in druge zločine. In v čem naj bi bilo krščanstvo militantno danes? Ob vsem spoštovanju do domžalske županje Cvete Zalokar Oražem si nisem mogel kaj kot podati svoje gledanje na problem militantnosti tako ali drugače. Zelo preroško in upanja polno pa iz.z.vcnevajo njene zaključne besede v Novicah, v isti številki: »Če pa Slovenija ne bi šla v NATO, po mojem mnenju to nc bo prav nobena nacionalna tragedija. Slovenija bo preživela tudi brez tega«. To pa so BESEDE S TEŽO. Rs.: Poglavar Katoliške cerkve Janez Pavel II. in moralna avtoriteta vsega krščanstva je pozval katoliške vernike, naj na pepclnično sredo molijo za mir, prav tako kot so to posebej storili tudi slovenski škofje za slovenske vernike. Papežje že pred leti izjavil, da sije mir treba najprej želeti, pred nedavnim pa je poudaril, navajam po smislu, da ne smemo dovoliti politikom, da bi kakorkoli zlorabili medverskeodnose za ustvarjanje napetosti v svetu, katere viri so drugje... In kako naj potem šc govorimo o militantnosti krščanstva hic et nune, tukaj in sedaj, dao intenzivnem prizadevanju vatikanske diplomacije s papežem načelu za mimo rešitev iraške krize ne govorim. Ali je mar to prizadevanje sopomenka za militantnost? Ivan Kepic Kdo uči in vzgaja naše otroke? V deželo prihaja pomlad, dnevi se daljšajo. Športni park v Ihanu je vsako popoldne poln obiskovalcev. I>o tu je vse lepo in prav. Nekaj dni v tednu imajo tudi nogometni trening za otroke in mladino. Uči jih neki trener, za katerega sc mi zdi, da ni primeren za todelo. Psovke, zmerjanje, nekulturni ukazi, ki so nespodobni za ušesa teh mladih ljudi, kajti zgledi vlečejo. Vse to šolanje poteka v jeziku naših južnih sosedov. Odgovorne sprašujem, ali ste pozabili, da smo v Sloveniji in da je naš uradni jezik slovenski? Nc pozabite, da se mladina vzgaja tudi v športnih parkih. Učijo naj jih ljudje, ki so umirjeni, otrokom naj bodo za vzgled in pozitivno naravnani. Kar bomo sejali, to bomo želi! Pa brez zamere. Alojzija Hribar Tudi pohvalimo Le redko se zgodi, da sami pogledamo, kdaj nam preteče kateri od dokumentov. Običajno se spomnimo šele takrat, ko nas možje v modrem s pogledom nanj spomnijo na našo dolžnost. Ker pa vsaka šola nekaj stane, ta vsekakor ni prav poceni. Zato velja na tem mestu pohvala Upravni enoti Občine Domžale in vodji oddelka Bojanu Arhu, ki je z vljudnostnim dopisom opozoril avtorja tega zapisa,da mu poteče veljavnost vozniškega dovoljenja. Z navedbo delovnih ur pa poskrbel tudi za bofjšo informiranost in izgubljanje časa in živcev pri podaljšanju vetjavnosti dokumenta. Gesta, ki bi jo morali posnemati še kje, a o tem kdaj drugič. Se enkrat hvala. djd Groblje, dediščina in sekaj! Objavljen intervju ga. Vere Vojske s predsednikom naše KS Jarše-Rodica, g. Antonom Košeninom, Slamnik št 3, stran 4, je svojevrstno poživilo. Tekst kar nekako izstopa od stereotipne podobe v poplavi objavljan, takih prispevkov. Sam intervju zajema celovito podobo o/iromanapovcdontidaljnjem razvoju K S. Ob tem je treba seveda po vedati, daje novo vodstvo (svet) KS prevzel po več mandatih razvojno politiko KS. V to dinamiko pa vnašajo nekatere napovedi g. Košcninc določene osvežujoče novosti in to na področju, kjer spregovori o urejanju kulturne, krajinske in druge zgcjdovinskc dediščine. Prav razveseljiva pa je napoved o ponovni "uvedbi" naselja Groblje, kije bilozZakonom o lokalni samoupravi "odpravljeno". O tej problematiki sem sicer že zastavil obširnejše vprašanje v NOVICAH, julij 1999, St 13, str. i 2/"Odprto pismo občinski upravi'Vorazlogih za odpravo imena naselje Groblje. Pojasnilo oziroma odgovor mi je v naslednji številki NOVIC posredovala ga. županja, ki seje seveda morala opirati na tedanjo veljavno zakonodajo o lokalni samoupravi, sprejeto v DZ RS. G. Košenini želim v imenu krajanov Groblje uspešen zaključek te problematike Groblje 2,17.3.2003 Leon Senger Proračun Sredstva, namenjena varstvu okolja, so v občinskem proračunu vsako leto skromnejša. To ne pomeni, da je vse v najlepšem redu in d v občini ni nobenih okolje-varstvenih problemov. Vse kaže, da jih službe, ki delajo na tem področju, enostavno ne vidijo. Menim, da bi bilo potrebno šc naprej izvajati programe ločenega zbiranja odpadkov, ki jih letošnji proračun ne zajema, nameniti nekaj denarja za sanacijo poškodovanih kmetijskih in zelenih površin, z javnimi deli že na začetku pomladi v mesecu marcu očistiti naravo odvrženih odpadkov in v občini postaviti merilno postajo, ki bi prebivalce seznanjala z onesnaženostjo oz. kakovostjo zraka. Predvsem pa bi bilo prav rezervirati nekaj denarja tudi za plačilo analiz pri večjih onesnaženjih vode, zraka in emisijah hrupa v primerih, ko sc te ne opravijo samo zato, ker se inšpekcijske službe izgovarjajo na pomanjkanje zadostnih sredstev za tec namene, prizadeti posamezniki pa jih nc morejo plačati. Jože Nemec, DV0 Domžale-Kamnik Popravek in opravičilo 7. marca 2003. je bil v članku "ZANIMIVOSTIM NI KONCA" - Likovnega društva Petra Lobode Domžale pomotoma proglašen Peter Loboda za duhovnika, skladatelja in glasbenega pedagoga. Peter Loboda je bil akademski slikar in sc je odločil tudi za pot svobodnega umetnika. Se opravičuje za napako kot dopisnik za Likovno društvo Petra I .obode Domžale Agata Križnar. Dob, 14.3.2003 Agata Križnar Brezupno? Snežna odeja je prekrivala tudi marsikatero nemarnost. Po odjugi si ljubitelji sprehodov po Sv. Trojici lahko ogledajo tudi manjšo razstavo gospodinjskih predmetov, ki jo je »neznanec« postavil ob poti na Konfinu. Da bi bilo odstranjevanje nesnage še težje, je navlako zavalil šc nekaj deset metrov po poraščenem bregu. Tisti, ki skrbimo za urejenost naših krajev, ostajamo žalostni in brez besed. Kljub organiziranemu pobiranju kosovnih odpadkov, kljub odprtemu javnemu odlagališču, nekateri še nc morejo iz. svoje kože in nepotrebne stvari zavržejo v najbližjo naravo. K sreči sc zopet bliža čas čistilnih akcij, zato k njim vabimo tudi vse tiste, ki jim bližnja narava še vedno služi kot smetišče. Šola čistilnih akcij je še kako učinkovita. Rok Ravnikar 26. april 2003 - Poskušajmo letošnje praznovanje Občinskega praznika zaključiti športno Kolesarjenje, gorski tek, petanka, nogomet, slovesnosti in še kaj Kot ste že seznanjeni Zavod za šport in rekreacijo Domžale skupaj s klubi in društvi pripravlja v okviru praznika občine Domžale pni\i športno-rekreativni dan. Tako se boste lahko v soboto, 26. aprila 2003, v Športnem parku Domžale ter njegovi okolici lahko udeležili naslednjih akcij: ob 10.00. uri - start rekreativne prireditve: Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale, ob 10.15. uri - začetek nogometnega turnirja najmlajših kategorij klubov Občine Domžale, ob 11.00. uri -ŠUMBERK2(X)3-gorskitek-startnazačetkuTRIMste/.e, ob 11.15 uri - začetek streljanja 11 -metrovk (točkovanje) in metanja trojk za obiskovalce, ob 12.00. uri - predstavitev športne panoge »PETANKA« ob 14.00. uri - Odprtje prenovljenega igrišča z umetno travo, podelitev priznanj, ob 14.30. uri - finalna tekma v najmlajši kategoriji na igrišču z. umetno travo, ob 15.30. uri - nogometna tekma Veterani Slovenije : Veterani Domžale (v reprezentanci Slovenije bodo nastopila najbolj zveneča imena iz, obdobja 1970-1985). Kolesarjenje po krajih upravne enote Domžale - lažja trasa Domžale 3(X) m- Podrečje 300 m - Dob 305 m - Gorjuša 325 m- Studenec 320 m - Krtina 310 m - Dob 305 - Čcšenik 315 m- Turnše 320 m- Radomlje 330 m - Škrjančevo 320 - Količevo 315 m - Vir 310 m - Domžale 300 m Kolesarjenje po krajih upravne enote Domžale - težja trasa Domžale 3(X) m - Ihan 287 m - Goropečc 345 m - Vinje 360 m - Osredke 389 m - Konfin 563 m - Javorščica 480 m - Vrhpolje 375 m - Tu.štanj 380 m -Moravče 380 m - Drtija 400 m - Peče 435 m - Koseze 460 m - Gabrje pod Limbarsko goro 500 m - Moravče 380 m - Dole 370 m - Videm 330 m -Lukovica 330 m - Rafolče 355 m - Rova 330 m - Radomlje 330 m - Homec 330 m - Mengeš 320 m - Loka 315 m - Trzin 305 m - Domžale 300 m -Sentpavcl 285 m - Dragomelj 285 m - Pšata 280 m - Bišče 280 m - Mala Loka 280 m - Studit 290 m - Športni park 300 m Dobrodošli torej 26. aprila v Športnem parku Domžale. Preizkusite svoje sposobnosti - v teku, kolesarjenju, spoznajte petanko in zaploskajte mladim nogometnim upom in nekdanjim nogometnim virtuozom. Nasvidenje v Športnem parku ...,s kolesom, v športni opremi, z vetih) dobre volje...«. PRIJAVNICA »SLOVENIJA KOLESARI« »KOLESARJENJE PO KRAJIH UPRAVNE ENOTE DOMŽALE 2003« 26.04.2003 Ime in priimek: Naslov:_ (ulica, kraj, številka) (poštna številka) (kraj) Leto rojstva: : Športno društvo: ________ Status- kategorizacija: 1. da; 2. ne; (ustrezno obkroži) Izbrana proga: 1, daljša; 2. krajša; (ustrezno obkroži) Prijaviiinaplačanadne: 2003; Lastnoročni podpis prijavitelja:_ S K Pižem Ihan Državni naslovi ihanskim biatloncem V soboto dne, 08.03.2003 so se na Pokljuki zbrali naši najboljši biat lonci na 11. državnem prvenstvu v biatlonu. Seveda so na tekmovanju nastopili tudi tekmovalci SK PIŽEM IHAN, in sicer v treh starostnih kategorijah. 09.03.2003, pa je bila na vrsti zelo zanimiva preizkušnja, in sicer tekma izvedena na zasledovalni način (>ziroma po časovnih zaostankih prejšnjega dne. Zanimivostjebila.se toliko večja, saj je bil Klemen Bauer na sobotni tekmi le pičlo sekundo pred Petrom Doklom, zato sta se oba tekmovalca našega kluba skoraj istočasno pognala na progo dolžine I () km. Na ciljni črti, po štirih streljanjih, se je novega naslova državnega prvaka v kategi >rij i starejših mladincev veselil Peter Doki, V kategoriji dečki sta na progi dolžine 5 km nastopila Grega POGAČNIK in Anže GREGORIČ, katera sta osvojila drugo oziroma tretje mesto. V kategoriji mlajših mladincev na progi dolžine 7,5 km je prepričljivo slavil Klemen BAUER in tako z najboljšim časom prehitel tudi najboljše tekmovalce v kategoriji starejših mladincev, kjer je slavil Peter DOKL, Aleš GREGORIČ pa je tekmovanje končal na tretjem mestu. Naslednji dan, torej v nedeljo Aleš Gregorič pa je ponovno zadržal tretje mesto in tako osvojil bronasto kolajno. V kategoriji mlajših mladincev, pa seje moral Klemen Bauer zadovoljiti s srebrno kolajno, predvsem zaradi nekoliko slabšega streljanja Tudi Grega Pogačnik in Anže Gregorič sta v kategoriji dečki >v uspela zadržati i nesla na zmagovalnih stopničkah ter tako osvojila drugo oziroma tretje mesto. Z državnim prvenstvom se je tako zaključila tekmovalna sezona vendar pa tekmovalni duh ni miroval niti teden dni, saj so se vsi zgoraj imenovani tekmovalci udeležili 16. pokljuškega maratona kjer je najbolj blestel Klemen BAUER. Nazelo težki progi v dolžini 21 km je v absolutni kategoriji osvojil odlično drugo mesto. Tudi v prihodnji sezoni želimo vsem tekmovalcem SK PIŽEM IHAN veliko športnih uspehov in obilico športnega duha. Matjaž Pavovec Košarka v Domžalah KK Helios Domžale nadaljuje s prvenstvom v boljši skupini osmih najboljših ekip, saj so tekmovanje v 1. A ligi zaključili na 4. mestu; mladinci na zaključnem turnirju proti Triglavu; temovanje so zaključili na 4. mestu v mladinski supcrligi; kadeti so bili prekratki za uvrstitev na finalni turnir proti ekipi Triglava - v skupini so osvojili končno 3. mesto; pionirji s tekmovanjem pričnejo 30. marca. Člani KK Helios Domžale so na koncu tekmovanja v 1. A ligi osvojili končno 4. mesto in se bodo v prvem kolu najboljših osmih ekip pomerili z evropsko Union Olimpijo v domači dvorani, nato pa v domači dvorani teden dni pozneje še s Koprom. V 20-ih odigranih kolih so 11 -krat zmagali in 9-krat izgubili - imeli so 31 točk, koš razliko pa 1580:1552. V tistem kolu, ko so bili prosti, so odšli na turnir na Kosovo - spomin na gladovno stavko rudarjev v Trcpči 1989. leta, kjer so bili na koncu prvi med dvema ekipama iz, kosovskega prvenstva - Dukagjini in BK Trcpča ter ciprskim prvoligašem. Najboljši igralec turnirja je bil Aljaž Janža. Izredno dobre igre domžalskega prvoligaša bodo najverjetneje sedaj privabile še večje število gledalcev, saj so ekipe Olimpije, Krke, Pivovarne Laško, Slovana in tudi dnigih ekip pravi magnet. Mladinski pogon M ladinci sc bodo pomerili na finalnem turnirju v Kranju z, domačim Triglavom, ki je bil po rednem delu mladinske superligc na prvem mestu, a se Domžalčani ne predajajo v naprej. Kadeti so bili v svoji skupini na tretjem mestu ter so se v dodatni tekmi za uvrstitev na finalni turnir pomerili s Triglavom v Laškem in izgubili ter tako na koncu zasedli 5.-6. mesto, kar je velik uspeh, glede na sezono, ko so bili ti igralci še pionirji. Pionirska ekipa pa bo kmalu pričela z novo sezono, in sicer 30. marca, ko naj bi sc pomerili z ekipo Lastovk. Prav tako sta s tekmovanjem v ljubljanski ligi zaključili kadetska B Nova SEAT Cordoba. Ljubljenka vetra. w ( m_______^_______H_^ ___klnl__ _________r __________ Nova Cordoba vas bo prevzela In navdušila. S svojim sodobno oblikovanim In varnim aerodinamičnim telesom vzbu|a občudovanje. Z lz|emnlml bencinskimi In zmogljivimi, a varčnimi dizelskimi motorji samozavestno osva|a dal|ave. Nova Cordoba )e vse, kar želite, in vse, kar potrebujete - od 14. februarja »003 dalje tudi na slovenskih cestah. —^■^^ff^T^Tm' Perovo 23' K«">nik, tel. 01 839 50 40. faks 01 839 50 41 roonusrj nhmjim.iamc. in sitommvo/ii sebastjan.macekiglporeche.si, www.avto-cerar.net ___» ksz _r~l 1 ekipa ki bo letos nastopala za kadetsko prvo ekipo, ter pionirska B ekipa ki bo letos nastopala v drugi ligi. Osnovnošolska košarka S tekmovanjem v pionirskem festivalu, kjer nastopajo osnovne šole, sta s tekmovanjem zaključili obe ekipi starejših pionirjev in pionirk OŠ Mengša tekmovanje pa seje zaključilo tudi v domžalski regiji za mlajše pionirje in pionirke, kjer sta bili najboljši ekipi -pri fantih OS Trzin in pri dekletih OŠ Mengeš, drugo mesto sta osvojili OŠ V. Pcrka ter OS Preserje pri Radomljah, tretji pa sta bili ekipi OŠ Mengeš ter OŠ Rodica. Šolska košarkarska liga V šolski košarkarski ligi, kjer je OŠ Domžale ostala v konkurenci osmih najboljših ekip, se tekmovanje počasi zaključuje. OŠ Domžale je bila v osmini finala boljša od OŠ Prežihovega Voranca iz Jesenic v obeh tekmah, v četrtfinalu pa so doma izgubili z OŠ Šmarje pri Jelšah, na sporedu pa je še povratna tekma, kjer je še vse odprto. Košarkarski klub Lastovka Članska ekipa košarkarskega kluba Lastovka, ki nastopa pod imenom Lastovka-Smlcdnik je bila na koncu na 3. mestu, kljub temu, da so bili tri kroge pred koncem še v igri za vstop v drugo ligo. Mladinci so tekmovanje zaključili na 5. mestu z 9 zmagami in 7 mirni porazi ter 25 točkami. Kadeti so bili prav tako na 5. mestu z enakim izkupičkom kot mladinci. S tekmovanjem pa bodo pričeli 30. marca tudi pionirji, in sicer so v skupini skupaj z domžalskim košarkarskim klubom, s katerim se bodo pomerili v prvem krogu. Urban Žnidaršič Rihtar uspešen v Moravčah Po dolgih štirih letih je članom smučarskega kluba Termit iz Moravč zima le omogočila pripraviti tekmo v smučarskih skokih. Na lepo pripravljeni 60 m skakalnici na Sv. Miklavžu so svoje skakalne sposobnosti prikazali dečki do 16 let ter člani iz osmih klubov. Veliko število gledalcev je z. aplavzom pospremilo lepe in dolge skoke, v katerih je prednjači] Miha Rihtar iz Domžal, saj je že v poizkusni seriji opozoril nase z. najdaljšim skokom, kar je potrdil tudi v nadaljevanju. Z dvema izrednima skokoma v konkurenci je dosegel prepričljivo zmago ter osvojil pokal za prvo mesto. Pri mladincih do 16 let pa je slavil Milan Zupančič iz Zagorja. Pokale je najboljšim podelil predsednik kluba g. Janez Prašnikar in se ob koncu zahvalil vsem tekmovalcem ter številnim gledalcem za udeležbo, pohvalo pa je namenil tudi požrtvovalnim članom kluba za vloženi trud in lepo izpeljano tekmo. T.Habjanič AUDIO VIDEO TV SERVIS GORJUP NUDIMO VAM: • ekspres popravila vseh vrst TV In vldeo aparatov na domu • daljince za vse tipe TV aparatov AKCIJA: montaža in prodaja SAT DIGITAL sistemov in klasičnih anten Telefon: 01/72 27 042 01/72 28 042 GSM: 041/637 971 E-mttl: rtv.gorjup@tlol.nti Nogometni klub Domžale Cez pol leta v prvi ligi Na tiskovni konferenci pred začetkom spomladanskega dela prvenstva v drugi ligi, kjer igra naš Nogometni klub Domžale, je »novi človek« za stike z javnostjo, Gorazd Križanič, skupaj s sodelavci: Nenadom Protego, športnim direktorjem. Slavišo Stojanovičem, glavnim trenerjem, ter Željkom M it rakov ičim, igralcem Nogometnega kluba Domžale, predstavil trenutno situacijo v klubu, predvsem pa načrte, ki so podrejeni enemu samemu cilju: Čez pol leta igramo v prvi nogometni ligi! V predstavitveni informaciji so povedali, da drugi del letošnjega prvenstva klub začenja na trdnih temeljih, s številno pionirsko in mladinsko ekipo, ki pravzaprav predstavljata kar nogometno središče Slovenije. Prvo polovico prvenstva so končali z odliko - 17 tekem brez poraza. Mnogo ljudi sicer misli, daje to čisto normalno, pa ni, saj vsaka tekma v nogometu pomeni nekaj novega, inje 17 zmag po vrsti, ki naj bi jim jih sledilo še kar nekaj, nekaj resnično izjemnega. Kot že povedano, je njihov edini letošnji cilj uvrstitev v prvo ligo, čemur so podredili vse in opravili ogromno dela še več Tekmovalni razpored-POMLAD 2002-2003 pa gaje pred njimi. Zelo so zadovoljni s pripravami, ki so bile odlične, in jim bodo zanesljivo omogočile nadaljevanje uspešnega igranja, med katerim je kar nekaj zelo zahtevnih gostovanj. Pomembno je, da so igralci v celoti sanirali poškodbe, daje počutje v ekipi odlično. Vsi igralci po mnenju Zeljko Mitrakoviča vedo, kaj hočejo, vedo tudi, kaj jih čaka v drugi polovici letošnjega prvenstva, saj si bo prav vsaka ekipa želele domžalskega »skalpa«. Ekipa je maksimalno pripravljena. Polna pozitivne energije in vsi so kot eden pripravljeni dati prav vse od sebe. Pričakujejo pomoč gledalcev, ki bodo veseli enakih cen vstopnic kot doslej, še posebej pa jih čakajo presenečenja v obliki promocijskih aktivnosti, razmišljajo tudi o drugih presenečenjih zanje, računajo pa tudi na sodelovanja sponzorjev. Povedali so tudi, da bodo tiskovne konference odslej redna oblika komuniciranja kluba z mediji, predvsem pa z vsemi ljubitelji nogometa, ki so vabljeni, da Domžalčanom s spodbujanjem pomagajo v prvo nogometno ligo. Srečno. 16.krog-1t/>ob1 «.00 Nafta-Domžale 17 krog-21/3 c DomZale-l I 18 krog 10/3 ob 16.30 GrosuplJe-Domžale 19.krog.6/.04ob 16,10 !20.krog-11/04 ob 14.10 21 krog-19/04 ob 14.30 Domžale-Trkilav AlumlnU-Domtale Domžale-železničar 22.kra»-24/4 ob 16.10 Zagorje-Domžale i M.krog- 4/8 ob 16.10 24krog-11/6 ob 16.30 Domžale Križevci B.KraJlna-Dom_le 2».krog-11/» ob 16.10 »krog-1/6 ob 16.10 Domžale-lzola 26.krog- 26/6 ob 16.10 j Jadran-Domžale Dravirija-Domžale 27.krog 2»/6 ob 16,10 Drava-Domžale it/6 ob 17.00 Domžale-O.Brda Športno društvo FAN VIT-AS Smučarski tabor v Kranjski Gori Med šolskimi počitnicami smo člani športnega društva FAN VIT-AS že četrtič organizirali šestdnevni smučarski tabor v Kranjski Gori. Letošnja zima je bila končno ena tistih pravih, z obilico snega in nizkimi temperaturami, kar je verjetno tudi razlog, da se je tabora udeležilo skoraj štirideset otrok, starih od šest do petnajst let. ludi vreme nam jc ves teden šlo na roke, saj je smučanje v lepem sončnem vremenu pravi užitek. Po letih in smučarskem znanju smo sestavili štiri smučarske skupine in eno skupino "bordarjev", h kateri so se vsak dan pridružili tisti, ki so želeli preizkusiti desko za "bordanje". Smučali in "bordali" smo na vseh progah, od najlažjih do najtežje na poligonu v Podkorenu. Posebno doživetje je bila nočna smuka od sedme do desete ure zvečer. Poleg vsakodnevnega smučanja smo počeli še marsikaj. Najmlajši so najbolj uživali na nočnem pohodu z baklami, kopanju v hotelu Larix, ob ogledu lutkovne predstave in večernem plesu v pižamah. Tisti malo starejši pa na nočnem sankanju in nočnih igrah v gozdu ob baklah, igrah v orientaciji ter igranju nogometa in baseball-a na snegu pri Porentovcm domu, kjer smo spali Zadnji dan smo sc vsi učitelji m otroci, pomerili v veleslalomu za medalje, kar jc bila prava zabava. Za konec smo razdelili nagrade za vse udeležence in zmagovalce v zimski olimpiadi, ki je potekala skozi ves teden. Na koncu bi se zahvalil vsem najmlajšim, da so zdržali ves teden brez mamic in očkov, in vsem ostalilm za lepo obnašanje, predvsem pa Erdani šport servisu, Rudolf TPPA in Mc'Donalds-u Domžale, ki so prispevali praktične nagrade. Se posebej bi pohvalila učitelje Marka, Roberta, Boštjana in Anko za odlično opravljeno delo. Upava, da se ponovno srečamo v naslednjih zimskih počitnicah ali pa že prej na poletnih športnih in plavalnih taborih v Domžalah ali taborjenju ob reki Nadiži. Dušan in Marijana Plesni par Matej in Spela Kralj - šampiona naše občine Matej in Špela sta v prečudoviti usklajenosti gibov na državnem prvenstvu v standardnih plesih za leto 21103 dokazala, da sta upravičeno veljala za favorita v mladinski kategoriji. Naslov sta z enotno odločitvijo sodnikov osvojila 9. februarja v dvorani Kašelj - Ljubljana. V vseh plesih sta suvereno zavzela prvo mesto in bi po ocenah strokovnjakov s takšnim nastopom tudi v starejši skupini dosegla lep uspeh. S tem, ko sta postala državna prvaka, sta pridobila pravico nastopa na svetovnem prvenstvu v Moldaviji, kot predstavnika Slovenije. Na velikem mednarodnem turnirju Slovenija pleše, ki se je dogajalo, 23. februarja na Gospodarskem razstavišču I .juhi jana. sta bila Špela in matej najbolje uvrščen slovenski par v mladinski kategoriji. Z doseženim 2. mestom sta bila zadovoljna kljub temu, da ju je za malenkost prehitel ruski par. Tako sta v mladinski kategoriji zasedla drugo mesto v standardnih in četrto v latinskoameriških plesih. V bližnji prihodnosti ju čakajo zahtevne tekme; marca - Rimini, aprila - državno prvenstvo v latinskoameriških plesih, nastop v Blackpoolu ali svetovno prvenstvo v Moldaviji, kar je odvisno od finančne podpore. Prvakoma tako želimo še veliko uspehov na prihodnjih tekmah, s katerih se bomo redno oglašali. Plesna šola Miki je plesala v Kulturnem domu v Radomljah V soboto, 15. februarja, je Plesna šola Miki priredila tekmovanje za plesne pare v Kulturnem domu v Radomljah. Angleški valček in eha eha cha sta plesa, v katerih so se pomerili. Ker se je prijavilo ogromno število parov, okoli 80, smo pričeli z osmino finala in nadaljevali vse do finalnega dela. Otroci so bili različnih starosti, zato so tekmovali v dveh skupinah: 1. in 2. razred ter 3, in 4. razred. Ozračje v dvorani jc bilo fantastično, za kar sc moramo zahvaliti staršem, ki so glasno navijali za svoje otroke. Kot na pravem plesnem tekmovanju smo tudi mi imeli sodnike (Matevž'Ogorelec, Nina Medja in moja malenkost) in računsko službo. ki je skrbela, da so bili rezultati pravilno izračune— (Špela Rozman Nahtigal in Saša Kosten Žabrel). Celotno prireditev pa je vodila Saša Eminič, poleg katere moram nujno omeniti še vse naše plesne pedagoginje, ki so poskrbele za svoje plesne pare, da so premagali tremo in se pomerili na lekmovanju. Da pa ne bi bilo preveč napeto, smo povabili tudi ostale plesalce Plesne šole in Plesnega kluba Miki, da popestrijo program s svojimi izrednimi plesnimi točkami. Vse skupaj je bila prijetna izkušnja, za nas Mikijevc, in upam pa, da nuli za vse ostale. Še enkral se moram zahvaliti vsem staršem in plesalcem, ker so nas zelo presenetili s svojim obiskom, saj nismo pričakovali, da bo odziv tako velik. Upam, da se prihodnje leto zopet srečamo v takem številu! Plesni klub MIKI Tina Banfi Tudi Domžalski strelci v Evropi Domžalski strelci smo se odzvali povabilu organizatorja 25. Ljubile jnega mednarodnega strelskega tekmovanja Intershoot Den Haag Nizozemska, ki je bilo od 5. do 8. februarja 2003.' Na tem trodnevnem tekmovanju smo se udeležili z dvema ekipama, in sicer so v ekipi s pištolo nastopali Marjan Kovic, Miha Grohar in Roman Radej, v ekipi s puško pa Kovic Simon, Kovic Gregor in Korbar Sašo. Tekmovanja seje udeležilo preko 3(X) strelcev iz 23 držav, Evrope, Azije. Avstralije in Amerike. Rezultati naših tekmovalcev so bili v okviru pričakovanj. Zelo pa nas jc razveselilo, da smo bili zelo dobro sprejeti s strani organizatorja in da smo navezali stike s tekmovalci preko 20 držav. Pri tem nam jc bila v veliko pomoč promocijski material same Občine Domžale, predvsem pa smo izvrstno promovirali naše strelsko društvo z. ličnimi nalepkami, značkami, obeski za ključe, in z našim logotipom, za kar sc gospodu A molju iz firme Žig d.o.o. iz Domžal najlepše zahvaljujemo. Posebna pohvala gre vsem pokroviteljem naše udeležbe na tem tekmovanju, še posebej pa se moram zahvaliti gospodu Dušanu Videmšku ZTUS, za pomoč v obliki opreme ter vsem sponzorjem ki so nas podprli s finančnimi sredstvi Športni zvezi Domžale, gospodu Mušič Stanetu iz. Trzina, Občini Domžale, Krajevni skupnosti Dob, Varnosti Mengeš, Sintal Ljubljana in vsem Krajevnim skupnostim mesta Domžale. Posebej pa moram poudariti, da se ob moji veliki angažiranosti tekmovanja zagotovo ne bi udeležili kajti s tem tekmovanjem nismo obremenjevali Strelskega društva Domžale. Rezultati: 1. dan puška ekipno: 1. Slovenija 1777, 10. Domžale 1726, ...; posamezno I. Parker (Usarmy) 698,6 (593), 2. Debevec (Slo) 697,4 (597). 3. Kurka (Češka) 696,0 (593), 16. Korbar 586, 29. Kovic Simon 576, 40. Kovic Gregor 564 (vsi Domžale Slovenija); pištola ekipno: I. Švedska I 1741, 8. Domžale (Slo) 1669,...; posamezno: 1. Tenk (Češka) 684,8 (584), 2. Di Dona (Italija) 684,3 (583), 3. Danilov (Izrael) 684,2 (584), 20. Grohar 565, 44. Radelj 554, 50. Kovic Marjan 550 (vsi Domžale Slovenija). 2. dan pištola ekipno: I. Švedska I 1733,10. Domžale 1653; posamezno: 1. Di Dona (Italija) 687,5 (586), 42. Radelj 554, 47. Grohar 552, 50. Kovic Marjan 550,puška ekipno: I. UsArmy 178.3, 3. Slovenija 1768, 10. Domžale 1716, ... ; posamezno: Parker (Us Army) 702, 4 (598), 4. Debevec (Slo) 698,2 (595), 18. Korbar 586,34. Kovic Simon 574,43. Kovic Gregor 556.,... 3. dan pištola ekipno: I. Švedska 1 17.36, 9. Domžale 1668 ....; posamezno: 1. Danilov (Izrael) 687,0 (585). 30. Grohar 561, 44. Kovic Marjan 554, Radelj 554 (vsi Domžale Slovenija)...; puška ekipno: 1. Švedska'1776, 5. Slovenija 1756, 9. Domžale 1726,...; posamezno I. Boschman (Nizozemska) 700,2 (596), 10. Debevec (Slo) 589, 24. Korbar 581,31. Kovic Simon 577,37. Kovic Gregor 568. Za konec pa se še enkrat iskreno zahvaljujem vsem pokroviteljem za razumevanje in potrpežljivost z. upanjem, da nam v prihodnjem letu ponovno priskočite na pomoč. MK Prvih šest mest na finalu dopisne strelske lige Na 25. finalu državne dopisne lige, ki se je odvijala na strelišču Strelske z.vczc Slovenije v Ljubljani, z udeležbo preko 250 tekmovalcev, so domžalski strelci dosegli velik uspeh z osvojitvijo vseh prvih mest v ekipni in posamezni konkurenci v disciplini zračna pištola. Posebne pohvale pa je vsekakor deležen mladi domžalski strelec s pištolo, Karlovšek Peter, ki jc z osvojitvijo dveh naslovov prvakov dopisne lige postavil tudi rekord tekmovanja v kategoriji mlajših mladincev, veliko pa je doprinesel tudi članski ekipi, da je osvojila prvo mesto. Doseženi rezultati nam obetajo dobre nastope na državnem prvenstvu za vse kategorije, ki bo v Portorožu od 5. do 7.4.2003. Rezultati: Pištolaekipno-člani: I. Domžale 1654 (Kovic Marjan, Rožič Brane, Karlovšek Peter),2. Kranj 1641,3.Grosuplje 1603, Pištola posamezno-člani: I. Kovic Marjan (Domžale) 558, 2. Jcnkok (Skofja Loka) 554,3. Frelih (Kranj) 554, 5. Rožič Brane 552, 7. Karlovšek Peter 544 (oba Domžale). Pištola ekipno-mladinci: I. Domžale (Grcgorič Matjaž, Hribar Dejan, Karlovšek Peter)' 1573, ... Pištola posamezno-mladinci: 1. Karlovšek Peter 544,2. Grcgorič Matjaž. 521,3. Hribar Dejan 508 (vsi Domžale)... PiŠtOlaekipno-ml.mladinci: I.Domžale 1052 (Karlovšek Peter, Pustotnik Tadej, Bajde Blaž), 2. Vrcmenščica - Famlje 966, 3. Trebnje 913,... Pištola posamezno-ml. mladinci: I. Karlovšek Peter (Domžale) 365 -izenačen rekord DL, 2. Volk (Vrcmenščica) 349, 3. Ivane (Grosuplje), 6. Pustotnik Tadej 344, 7. Bajde Blaž 344 (oba Domžale). M.K. Strelci gredo naprej S sedmim kolom so se končala tekmovanja v tretji republiški ligi za sezono 92 / 93 v streljanju z zračnim orožjem. Domžalski strelci smo osvojili štiri odličja, in sicer ekipa pištolašov se je uvrstila na tretje mesto, ekipa s puško pa na drugo mesto. V posamezni konkurenci pa je Marjan Kovic premočno zmagal v disciplini zračna pištola, Simon Kovic pa je bil drugi s puško. Kkipa puškarjev v sestavi Simon Kovic, Gregor Kovic, Marjan Kovic in Tadej (Kolnik ter ekipa pištolašov v postavi Matjaž Gregorič, Dejan Hribar, Marjan Kovic in Simon Kovic pa so si priborili kvalifikacije za vstop v drugo republiško ligo, ho ki 26. 4. 2003. Glede na višino rezultatov in zagnanost tekmovalcev nam bo to prav gotovo uspelo. Rezultati: Puška ekipno: 1. Kopačevimi (Skofja Loka) 16 točk, 2. Domžale 14, 3. Trzin It 14; .... (ker pa so domžalski strelci Trzin premagali v medsebojnem srečanju, so sc kljub enakemu šlevilu točk uvrstili pred njimi). Puška posiimez.no: I. FreUh (Kranj) 3444, 2. Kovic Simon 3420, 6. Kovic Gregor 3075, 22. (Kolnik Tadej 1621, 23. Kovič Marjan 1615 (vsi Domžale)- Kovic Marjan in Osolnik Tadej sta sc menjavala v ekipi. Pištola ekipno: I. Železniki 16 točk, 2. Trzin II 16. 3. Domžale II 14..... Pištola posamezno: 1, Kovic Marjan 3320, 15. GregOliČ Matjaž 2672, 20. Hribar Dejan 1999, 2.3. Kovic Simon 1050, 27. Pustotnik Tadej 521 (vseh sedem kol lige je nastopal samo Kovic Marjan, oslali štirje tekmovalci pa so se menjavali v ekipi. Za konec Sc enkrat iskrene čestitke za osvojene medalje in obilo sreče na kvalifikacijah za vslop v drugo republiško ligo. M K K K Pirueta Uspešen začetek sezone Po krajšem tekmovalnem premoru sc je zopet pričela sezona številnih tekmovanj v umetnostnem kotalkanju. V klubu so zelo uspešno priredili zabaven program pustovanja. Med tem ko so se mlajši zabavali in trenirali v pustnih oblačilih, so sc starejši temeljilo pripravljali na bližajoče se tekmovanje v obveznih likih, ki je bilo v Rcnčah. Na tekmovanju sc je uspešno predstavila mladinka Maniša Ravnikar, ki je v močni reprezentančni konkurenci osvojila 2. mesto K. P. Nova SEAT Cordoba Ljubljenka vetra PORSCHE VE ROVŠ KOVA Verovskova 78, Ljubljana tel. 01 / 53 03 601 01 / 53 03 602 01 / 53 03 603 www.porscheverovskova.com MONTAŽA IN PRODAJA OLJNIH GORILCEV SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA ■■ Cravvford GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA, ROLOVRATA AVTOMATSKA VRATA Z DALJINSKIM ODPIRANJEM Testenova 69, 1234 Mengeš tel. 01 7230 270, fax: 01 7230 275 gsm: 031/070 684 178 e-mail: elshop@siol.net, www.elshop-sp.si HftOVAT DOMŽALE. MASUIVA 8A - VRTNE GARNITURE 1tMŠTNe ,N BALKONSKE OGRAJ? -MADIJSKI POD IN OPAŽ _ . - OBLANE liTVl Te'- GSM www.hrovat.net , Ii jSL ~r* ■mimMy.......... BI Wk 01/724 82 05 041 674 612 OPTIKA golavšek VIDA GOLAVŠEK, mojstrica očesni optik Domžale, Ljubljanska 88, tel. 724 291 1 Mengeš, Slovenska 30, tel. 723 7968 + Ženski nogomet ŽNK Bela Trade Domžale Po 30-ih letih seje v Domžale vrnil ženski nogomet, in sicer je klub nastal iz dveh ženskih klubov: ŽNK Jarše in ŽND Ilirija. ŽNK Jarše je bil ustanovljen 1994 in je v svoji kratki zgodovini dvakrat osvojil naslov državnega prvaka, štirikrat naslov pokalnega prvaka in trikrat naslov najboljše ženske ekipe v malem nogometu. Klub seje zaradi različnih razlogov preselil v Domžale, kjer trenutno tudi deluje, in sicer imajo poleg članske ekipe, kjer je 26 igralk, tudi sclckrijjo do 15 let, v kateri je 18 igralk. Treningi potekajo 3-krat tedensko za člansko ekipo ter 2-krat tedensko z.a mlajšo selekcijo. Trenerja obeh ekip sta Islam Bcšircvic in Borut Javoršck, terapevt obeh ekip pa je Pcjo Lukić. Pred kratkim je klub dobil generalnega sponzorja uspešno podjetje Bela Tradc. Vabijo pa tudi ostale, ki 80 zainteresirani za ženski nogomet. Njihov cilj je uvrstitev v ligo prvakov in zmanjšanja stroškov, ki trenutno visijo na klubu, igralkah, trenerjih in drugih. Kar sedem igralk i/, kluba jc v članski A reprezentanci Slovenije, ena pa jc tudi članica mlade reprezentance Slovenije. Klub je trenutno po jesenskem delu prvenstva na tretjem mestu v članski kategoriji, članice so se praktično že uvrstile V finale pokalnega tekmovanja, saj so v polfinalu tega tekmovanja v prvi tekmi visoko odpravile (7:1) ekipo Scnož.ctov iz, Dola. Pred njimi jc le šc povratna tekma v Domžalah, ki bo potrdila uvrstitev v finale v Zagorju. Članska ekipa, ki letos cilja na naslov državnega ter pokalnega zmagovalca in uvrstitvi v ligo prvakov. Stojijo: Islam Beširevic - trener, Katarina Pinterič, Nika Mali, Spela Pušljar - Maček, Ana Kovač, Anja Milenkovič, Mojca Kamnik - vratarka, Borut Javoršek - trener, Velega Tabakovič - tehnični vodja. Cepijo: Snežana Malešević, Urška Tomšič, Tanja Petrovič, Petra Mikeln, Mateja Kaliope, Nataša Petrovič, Gorana Perkovič, Manxuka Vijola, Angelca Osolnik Spomladanski del prvenstva bodo Domžalčanke pričele v gosteh, prav tako pri Scnožctih, in sicer 303.2003, V februarju so osvojile naslov najboljše malonogometne članske ženske ekipe v državi. Na dveh turnirjih so v svoji skupini osvojile 2. mesto, nato pa v polfinalu po streljanju kazenskih strelov premagale ekipo Škal s 3:2, nato v finalu šc Krko z 3:2. V zimskem premoru so sc udeležile tudi močnega mednarodnega malonogometnega turnirja v Zagrebu, kjer so bile četrte. Predsednik kluba je pavle Radovanović, podpredsednik kluba jc Marjan Podobnik, tajnik kluba jc Helena Kamnik, tehnični vodja je Velaga Tabakovič, pomagajo pa še Vukašin Obradovič in Brane Milenkovič. Vabijo pa tudi dekleta in punce, ki bi rade igrale nogomet, da sc udeležijo njihovih treningov v Domžalah - pomožno igrišče pri bazenu oz. v Športnem parku v Domžalah. Hkrati pa naprošajo vse, ki so pripravljeni pomagati klubu, da sc oglasijo na njihovi spletni strani www.busincs2(X)l.netfirms.com, na naslov Ženski nogometni klub Domžale, Kopališka 4, 1230 Domžale, obrnete se lahko na elektronsko pošto hclcnalOAFNAvolja.net ali pa na mobilni telefon (070) 810-819 Helena Kamnik. Urban Žnidaršič Dvoranska sezona atletov AK VELE Domžale Jaka, Merima in Marko med mlajšimi mladinci Atletsko društvo Kladivar Celje je 15.2.2003 organiziralo prvenstvo Slovenije za mlajše mladinec in mladinke. Izmed najhitrejših mladincev domžalskega AK VELE Domžale so nastopili Merima Hadžič, Jaka Kovač in Marko Narobe. Najprej jc za Domžale Merima z 'czullaiom 8,47 s pritekla 16. mesto, sledili pa so tekli mladincev, ki so bili uspešnejši, saj se je Jaka Kovač z, rezultatom 7,55 s uvrstil v B finale. V drugo je tekel stotinko počasneje in dvoransko prvenstvo zaključil na osmem mestu. Med fanti jc nastopil še Marko, ki je z rezultatom dve stotinki pod osmimi sekundami tekmovanje končal na 26. mestu. V okviru prvenstva jc potekal tudi miting, kjer jc v teku na 60 m nastopila Bojana Hostnik in dosegla rezultat 7,94 s. Bojana Hostnik druga v B finalu Na pustno soboto so se v dvorani Atletskega stadiona ŽŠD v Šiški pomerili najboljši slovenski šprinlcrji in šprinlcrke v teku na 60 in 60 metrov z ovirami ter skakalci in skakalke v daljino, troskoku, višino ter s palico. Atletski klub Vele Domžale - metalec Jože Plrnat ter trener tekačev Aleš Pranjič Na državnem prvenstvu v organizaciji Atletskega društva Kronos, kjer so stotinke odločale o tistih, ki bodo nastopili na bližajočem se marčevskem dvoranskem svetovnem prvenstvu v angleškem Birminghamu, in kjer sta bila postavljena tudi dva nova državna rekorda, jc dobro nastopila tudi edina predstavnica Atletskega kluba VELE Domžale, Bojana Hostnik. V konkurenci teka na 60 m, kjer je nastopila tudi »novopečena Slovenka« Mcrlcnc Otcy, ki že ima dvoranski rekord na 60 m, seje Bojana najprej z rezultatom 7,98 s uvrstila kot najboljša (7.) v B finale, v drugem teku pa seje kljub izboljšanju rezultata uvrstila na končno osmo mesto (7,90 s). Vsak začetek je težak... Nedeljsko dopoldne 16. februarja so si mnogi starši popestrili z, obiskom tekmovanja svojih mladih atletov in atletinj, izmed katerih jih je veliko prav na medklubskem mitingu Športnega društva Brigitc Bukovec doživelo svoj »tekmovalni krst«. Med več kot 100 bolj ali manj navdušenimi nad tekom na 60 m ter 60 m z ovirami ter skokom v daljino so bili tudi najmlajši domžalski atleti in atletinje: Boris in Monika Adler, liva Aljančič, Maja Hudoklin, Domen Borštnar, Ncjc Šuštar, Miha Škoflek in Tim Gostinčar. Tekli in skakali so po svojih najboljših močeh in si tako že začeli pridobivati izkušnje za večja tekmovanja v prihodnosti. Tretje mesto za Mojco Grojzdek 16. in 23. februarja so se na koprskem stadionu za naslove državnih prvakov pomerili najboljši slovenski metalci in metalke. Iz. mctalskih vrst Atletskega kluba VELE Domžale so na zimskem prvenstvu Slovenije v metih za člane in članice nastopili Jože Pirnat, Grojzdek Mojca in Karakaš Nina. Jože je nastopil v treh disciplinah, in sicer v metu kopja in diska ter suvanju krogle. Nastopi so mu prinesli dve sedmi in eno osmo mesto. Njegovo kopje jc poletelo 53,34 m, njegova kiogla točno 13 m, osmo mesto pa mu jc prinesel met disk (29,16 m). Najuspešnejša na tekmovanju jc bila Mojca Grojzdek, ki je v metu 400 g kopja osvojila bronasto odličje (40,20 m), in sicer jc za najdaljšim metom zaostala dobre štiri metre. V isti konkurencije nastopila tudi Nina, ki je bila deseta (26,23 m). Špela Orehek in Luka Lenič državna prvaka v šahu Domžalski mladinski šah je ponovno dosegel enega svojih vrhuncev. Špela Orehek .je dosegla zmagi in postala državna prvakinja kar v obeh zvrsteh šaha, pospešenem in kvalitetnem. Luka Lenič pa je nastopal le na državnem prvenstvu v kvalitetnem šahu in si priigral še en naslov državnega prvaka. Uspeh sta dopolnila še Katja Jus med dekleti in Matej Filip pri dečkih, oba s tretjima mestoma na obeh državnih prvenstvih. Vsem iskreno čestitamo! njem je sodelovalo sedem naših šahistov v različnih starostnih skupinah. Osvojili smo dve prvi in dve tretji mesti! Med dekleti je bila v skupini do 10 let Jus Katja tretja, do 12 let pa je zmagala odlična Orehek Špela. Suvereno je zmagala v vseh devetih partijah. Pri fantih do 14 let smo imeli od desetih kar tri predstavnike: Filip Matej je bil ponovno tretji. Šmon Andraž četrti in Turek Lan Timotej osrni. Luka Lenič je že prestopil v kategorijo fantov do 16 let. V devetih partijah je oddal le en remi in zlahka zmagal. Poleg članov našega društva Vele Domžale so na državnem prvenstvu nastopili še štirje učenci iz naše občine, ki pa so prijavljeni v ŠD Komenda: Kozarski Lara in Filip, Zaje Jan in Vozel Katja. Naši štirje najboljši, Lenič Luka. Orehek Špela, Jus Katja in Filip Matej so si pridobili pravico nastopa na svetovnem oziroma evropskem prvenstvu. Bojan Osolin V začetku februarja je bilo v Celju državno prvenstvo posameznikov v pospešenem šahu v kategorijah deklet in fantov do 10, 12 in 14 let. Iz regijskega prvenstva se je nanj uvrstilo sedem članov našega Šahovskega društva Vele Domžaie. Turnirje bil hkrati tudi kvalifikacija za DP v kvalitetnem šahu, na njem pa zaradi istočasnega nastopa na drugem turnirju in pravice direktnega nastopa na državnem prvenstvu ni nastopil Luka Lenič. Rezultati naših po starostnih skupinah: - D-10: Jus Katja (3. mesto), Gregorič Urška (14.) - D-12: Orehek Špela (I.mesto) - D-14:Lavrač Eva Marija (16.), - F-14: Filip Matei (3. mesto), Šmon Andraž (7.). Turek Lan Timotej (8.) Konec meseca februarja pa se je v Mariboru odvijalo državno prvenstvo posameznikov v kvalitetnom šahu. Na Šahisti OŠ Venclja Perka drugi v državi! V Novem mestu je bilo 8. in 9. marca ekipno državno prvenstvo osnovnih šol v šahu. Tako. kot zadnja leta, so pri fantih tudi letos Domžalčani pošteno krojili lestvico. Posebej so se izkazali OŠ Venclja Perka, kjer je ekipa zasedla 2. mesto. Za ekipo so igrali: Luka Lenič. Lan Timotej Turek, Ana Marija Lavrač in Lucijan Bor Turek. Tudi ekipa fantov OS Domžale je dosegla zelo dobro uvrstitev, saj so zasedli 5. mesto. Ta ekipa bo naslednje leto igrala v enaki postavi in sicer: Andraž Šmon, Matjaž Kos, Luka Bevc, Pal Somi in Katja Jus. Prav tako so se odlično odrezala dekleta OŠ Domžale, ki so s kančkom smole zasedla 4. mesto. Za to ekipo so igrale: Katja Vozel, Špela Orehek, Tanja Kovač, Nika Pavlic in Lorelay Somi. Vsem ekipam čestitamo! Bela Somi Kegljanje Le še en krog je do konca tekmovanja v 1. B kegljaški ligi, kjer bodo potem na spoerdu le še razigravanja za vstop v I. A ligo oz. izpad v drugo ligo. Temu so se izognili kegljači prve domžalsko-kamniške ekipe, saj so po 17 krogih na 7. mestu s 15 točkami -7 zmag, en neodločen rezultat in 9 porazov - 71:65. Druga ekipa je tretji ligi zahod prav tako na 7. mestu en krog pred koncem tekmovanja z 14 točkami - 6 zmag, dva neodločena rezultata in 9 porazov - 51:85. Tretja ekipa pa je po 20-ih odigranih krogih v prvi ljubljanski ligi na 8. mestu z 9 zmagami in 11 porazi - 18 točk 71:89. . Urban Žnidaršič sira Ci TEHNIČNA TRGOVINA barve, lepila mešalnica barv delovna zaščita tehnična guma in plastika kovinska galanterija ročno in električno orodje Prodajni center AstraChemo, Kamniška cesta 22, Zgornje Jarše delovni čas od 7.30 do 19.00 in v soboto od 8.00 do 19.00. telefon 01 729 52 56 orodje za vrt kopalniška oprema elektromaterial in svetila rezani les, lami na h stenske obloge gospodinjski pripomočki D topclom ............... . ; Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale telefon: 01/722 05 «0 ; 01/727 OO 20 fax: 01/72132 88; e-mall: dom@tam.al skupina i Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje ta, Stahovica telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 033 fax: 01/83 37 045; e-mall: st@sam.sl POMLADNE AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN, OPEČNIH IZDELKOV, FASAD,JUP0LA,0GRAJNIH MREŽ CAVAT0RTA, TLAK0VCEV, ROBNIKOV ■Dtopdom PRODAJNA AKCIJA TUDI V TRGOVINAH SAM V MESECU APRILU. VABIMO VAS, DA SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI Naredi sam, po nasvet in material pa pridi k nam! 2200W prodajnih povšin - 10% got. popust za UPOKOJENCE 1., 2. in 3. dan v mesecu LESNI PROGRAM Debeloslojna lazura za zaščito lesa, oreh, teak, palisander, BELTOP, 2,5 1 LETNI OBNOVLJENI AVTOPfl 10% gotovinski popust vnovčljivdo5.4. 2003 Izmed prinesiteljev kuponov bomo izžrebali armaturo za pomivalno korito SANITOP. S f ■ 1 ■ H M m Ime in priimek Naslov mmmii mmm/ ^m0r ™P» Različni popusti se ne seštevajo, na akcijske cene ni popustov. 30-letnica jubileja Likovnega društva Petra Lobode Vse ljubitelje kulture vabimo, da se ob našem jubilejnem letu in v sklopu občinskega praznika udeležite odprtju razstav Likovnega društva Petra Lobode iz Domžal. Otvoritev razstave Studijskih del tekočega leta pod mentorstvom akademskega slikarja Danijela Lovra Fugger-ja bo 15. aprila ob 18. uri v njegovem ateljeju Matije Tomca 6 v Domžalah. Razstavo del članov in članic od leta 1973-2003 bo moč videti v Galeriji Domžale, ki se bo odprla 9. maja 2003 ob 19.00 uri. Pričakujemo vaš obisk. Člani Likovnega društva Petra Lobode Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja Razpis za dodelitev profitnega stanovanja v najem 1. V najem se oddaja: Dvosobno stanovanje št. 31, v šestem nadstropju poslovno-stanovanjskega-objekta na naslovu Ljubljanska 104, Domžale, v skupni uporabni površini 83,52 nr (71,30 m2 stanovanjske površine, kletni prostor v korigirani površini 2,85 m2 in parkirno mesto v kleti v korigirani površini 9,37 m2), 2. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec za dodelitev profitnega stanovanja v najem: - daje državljan Republike Slovenije, - sposobnost plačila najemnine in ostalih stroškov 3. Mesečna najemnina za profitno stanovanja znaša 5 EUR/m2. 4. Dokazila, ki jih je potrebno priložiti vlogi: potrdilo o zaposlitvi ter dohodku prosilca in njegovih ožjih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred razpisom. - potrdilo o premoženjskem stanju - dokazila o državljanstvu 5. Popolne vloge z zahtevanimi dokazili iz prejšnje točke tega razpisa oddajo upravičenci v zaprti kuverti s pripisom: "RAZPIS - profitno stanovanje" ali osebno na naslovu Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, v 15. dneh po objavi razpisa. 6. Popolne vloge bo obravnavala Komisija za najemna stanovanja, ki bo na podlagi kriterijev (pomembnost o/, potrebnost delovnega mesta, stopnja strokovne Izobrazbe, delovna doba, število ožjih družinskih članov), oblikovala predlog za dodelitev stanovanja v najem. 7. Odločbo o dodelitvi profitnega stanovanja v najem na predlog komisije izda občinska uprava. O izboru bodo kandidati obveščeni najkasneje v 20 dneh po zasedanju komisije. 8. Z izbranim kandidatom bo v roku 30 dni po izboru sklenjena najemna pogodba. Na podlagi 4. člena Odloka o dodeljevanju službenih stanovanj v najem (Ur. \ ustnik Občine Domžale št 6701) Občina Domžale objavlja Razpis za dodelitev službenega stanovanja v najem 1. V najem se oddaja: enosobno stanovanje št. 30, v tretjem nadstropju poslovno-stanovanjskega objekta na Ljubljanski 90, Domžale, v skupni uporabni površini 45,96 m2 2. Upravičenci do službenega stanovanja so: - delavci, zaposleni v občinski upravi Občine Domžale. • delavci, zaposleni v javnih zavodih s področja družbenih dejavnosti z območja Občine Domžale, katerih ustanovitelj je Občina Domžale. 3. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec za dodelitev službenega stanovanja v najem: - daje državljan Republike Slovenije, - da prosilec ali njegov ožji družinski član ni najemnik oziroma lastnik primernega stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, - da sam ali njegov ožji družinski član ni odkupil primernega stanovanja pod ugodnimi pogoji Stanovanjskega zakona. 4. Mesečna najemnina za službena stanovanja se med trajanjem najema oblikuje in spreminja skladno z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.list RS, št. 23/00). Najemnina za mesec marec 200.3 znaša 42.477,34 SIT. 5. Dokazila, ki jih je potrebno priložiti vlogi: - potrdilo o zaposlitvi in delovnem mestu ter dohodku prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, - dokazilo o številu ožjih družinskih članov oziroma članov gospodinjstva, - dokazilo o doseženi stopnji izobrazbe, - mnenje delodajalca o potrebnosti delovnega mesta, - potrdilo o delovni dobi prosilca. - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem biva (najemna pogodba, zemljiškoknjižni izpisek, kupoprodajna pogodba...), - potrdilo o premoženjskem stanju 6. Popolne vloge z zahtevanimi dokazili iz prejšnje točke tega razpisa oddajo upravičenci v /apni kuverti s pnpisom: "RAZPIS - SLUŽBENO STANOVANJE" ali osebno na naslovu Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, v 15. dneh po objavi razpisa 7. Popolne vloge bo obravnavala Komisija za najemna stanovanja, ki bo na podlagi kriterijev (pomembnost oz. potrebnost delovnega mesta, stopnja strokovne izobrazbe, delovna doba. število ožjih družinskih članov), oblikovala predlog za dodelitev stanovanja v najem. 8. Odločbo o dodelitvi službenega stanovanja v najem na predlog komisije izda občinska uprava. O izboru bodo kandidati obveščeni najkasneje v 2()dnen po zasedanju komisije. 9. Z izbranim kandidatom bo v roku .30 dni po izboru sklenjena najemna pogodba. 10. Pred prevzemom stanovanja je izbran kandidat dolžan plačati varščino za čas uporabe službenega stanovanja. Varščina znaša šest mesečnih najemnin za stanovanje, ki bo upravičencu oddano v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih stroškov, vrne upravičencu. SPOROČILA Društvo izgnancev Domžale vabi na obiske taborišč Odškodnina dedičem žrtev vojna Ker v zvezi z obvestilom dedičem upravičencev do odškodnine po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, vojne, ki smo ga objavili v prejšnji številki, prihaja do nekaterih nesporazumov, obvestilo ponavljamo in posebej opozarjamo na določilo o tem, kdaj dedičem pripada odškodnina. stran Slovenska odškodninska družba, d.d. p.p. 199, 1001 Ljubljana (tel. 300 91 40) je preko medijev in tudi krajevnih organizacij društva izgnancev obvestila dediče upravičencev do odškodnine po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, da jim pripada odškodnina v primeru, ko je oseba s statusom (izdana ji je bila ustrezna odločba ali sklep), ki daje pravico do odškodnine po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, Zakonu o popravi krivic in Zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991) umrla. Dedičem odškodnina pripada po predpisih, ki urejajo dedovanje in morajo do 20.maja 2003 na Slovensko odškodninsko družbo po pošti poslati ustrezne dokumente, ki bodo osnova za izdajo odločbe. Ker pri tem prihaja do cele vrste nesporazumov, vas želimo posebej obvestiti, da žal to velja le za dediče tistih žrtev, ki jim jc bil ž.c priznan status žrtve vojnega nasilja - torej so že pridobili ustrezno odločbo in potrdilo ostatusu-pri upravni enoti.Topomeni, da so umrli v letu 1996 in kasneje. Razumemo marsikatero žalost in razočaranje, predvsem pa nestrinjanje z neenakopravnim obravnavanjem vseh žrtev, vendar je osnova za odškodnino veljavna zakon vezi močnejše, brez. pomena zanje so razdalje, kraj in čas. M.K. ZAHVALA V šestinsedemdesetem letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA JOVITA PERKO Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi ge. Stanki Ristič za poslovilni govor, podjetju Tosama in Domplan, kranjskemu oktetu za ganljivo zapete pesmi in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo imate v lepem spominu. Vsi njeni Nili zbogom nisi rekel. niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno bos ostal. ZAHVALA! Mnogo prezgodaj nas jc zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat BRANKO CERAR z Vira pri Domžalah Vsi, ki smo ga imeli radi, se želimo posebno lepo zahvaliti vsem sosedom, sor(xlnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožaljc, sveče in cvetje, denarno pomoč ter za vse, kar ste nam v teh težkih trenutkih dobrega storili. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravi jen obred slovesa, tolažeče in vzpodbudne besede. Hvala tudi kvartetu Škrjanček za ganljivo zapete pesmi. S hvaležnostjo in ljubeznijo v srcu do našega očeta hvala vsem, ki nanj ohranjate spomin in lepe misli. Zelo ga bomo pogrešali. Vsi njegovi Gospod, ne sprašujemo, zakaj si nam ga vzel. Ponosni smo. da smo ga imeli, hvala, da si nam ga dal. Saj ni rečeno, da ga ni. čeprav se njegov nasmeh - glas več ne sliši, v mislih, spominih beseda njegova živi tako za vedno on bo med nami. Hvala ti za čas, ljubezen, skrbi, v spomin naj ti večna lučka gori. V SPOMIN Enaindvajsetega marca 2003 mineva deseta pomlad, odkar ga ni več med nami. SREČKO GOROPECNIK mlinar iz Bišč V srcu bomo vedno nosili hvaležnost in spomin nate. Vsi tvoji Trpel si tiho, odšel si tiho... nisi rekel zbogom, nisi roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših snih boš ostal. ZAHVALA Ob izgubi moža in prijatelja IVANA KROSLJA iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sostanovalcem ' iz Miklošičeve 2 b, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni obred. Žena Fani s hčerjo Ireno in Blažem ter vnukinjo Majo z družino Pr«sVnova 35, 1234 fvWng«$, Talsfbn 72-37-311 Delovni iav od 7h do 17h, soboto od 7h do Uh. Ponujamo vam bogato izbiro sadik iz lastno proizvodnje: - okrasne sadik« iglavcev in listavcev - sadike za žive meje, trajnice, vrtnice, sadno drevje., - zemlja, šota, gnojila, substrati Ozetenjujemo ki oskrbujemo vrtove. PREDSTAVITEV PODJETJA Podjetje Porsche Inter Auto d.o.o. je konec poletja leta 2(XX) odprlo nov servisno prodajni center za vozila znamk SEAT in AUDI ter rabljena vozila. Podjetje ima svoje poslovne prostore v Siski na Verovškovi 78 tik ob Ljubljanski severni obvoznici. V zelo kratkem času so postali največji prodajalec vozil SEAT v Sloveniji. Pred kratkim so v podjetju predstavili novo SEAT CORDOBO, naslednico pri nas zelo prodajno uspešnega in priljubljenega modela. Cordoba je bila že v prvotni izvedbi izrazito Športno družinska limuzina, kar z novim modelom samo Se potrdila. Odlikujejo jo mehke Športne linije z Se prostornejšo notranjostjo, večjim prtljažnikom in Se izboljSano varnostjo ter vrhunsko kvaliteto, katero potrjujejo tako novinarji na prime rjalnih testih, kot njihovi zvesti večletni uporabniki. Predstavitev nove SEATCORDOBE je potekala v dveh delih in sicer je bila prva predstavitev dne 07.03.2003 za dame in druga prireditev dne 10.03.2003 za gospode. Vsakokrat je bil program prilagojen posamezni ciljni skupini tako 07.03. z poudarkom programa in nagrad /.a dame, ki je sovpadal l praznikom dneva žena. kot 10.03. z poudarkom programa in nagrad za gospode, ki je sovpadal I praznikom dneva mučenikov. Odziv je bil obakrat izjemno dober saj so si obiskovalci lahko naSli nekaj zase, vsak obiskovalec je prejel rudi darilo ter si seveda ogledal in preizkusil novo SEAT CORDOBO na testni alt spretnostni vožnji. PORSCHE VEROVŠKOVA se je tako Se enkrat potrdila s svojim sloganom "AVT()MOBlU SO NAŠEVESEIJE. DEUTl GAŽEUMOWI)I S STRANKAMI!" OBVESTILO LASTNIKOM MLADIH PSOV Kinološko društvo Domžale obvešča občane, da v sredo 16. aprila 2003 prične s tečajem "MALA ŠOLA1' za pse stare do 6 mesecev. Na prvo srečanje dne. 16. aprila 2003 ob 17. uri pridete v društveni dom za Šumberkom brez psa. Informacije o poteku tečaja boste dobili na dan prvega srečanja. Udeležbo v mali šoli priporočamo vsem, ki nimajo izkušenj z osnovno vzgojo mladih psov. Predhodne prijave ni. Vljudno vabljeni Informacije: GSM 041 579 089 ■ Hribar KD Domžale Komisija za šolanje OBJAVE KOMPLETNA UREDITEV DVORIŠČ ZIDANJE OBJEKTOV IN ADAPTACIJA S. BOR d.o.o. GSM 041 790 075 ■^Lsw OPTIK X ^ Martina Škofic Ljubljanska 87 Slovenska 24, Domžale P.E. Mengeš 01/721-40-06 01/723-89-80 fiVBEL) izdelava pohištva po meri Stegne 1,1251 Moravče tel.: 7231 476, gsm 041 641 446 V pomlad z Metalko! • ograj na pletiva in stebrički • orodje za vrtičkarje • električne žage Black & Decker • električne kosilnice na nitko B&D • električne škarje B&D • velika izbira vijakov • kopalne kadi • električni bojlerji • WC kotlički in WC deske' • velika izbira črne metalurgije • možen razrez Pričakujejo vas prostorno parkirišče, prijazni prodajalci in presenečenja - popusti na posameznih označenih artiklih. Metalka Trgovina d.d. Proda|ni center Domžale Ljubljanska 63 tel: 01/729 53 20 stran ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE I # LIPOVŠEK OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA IN PODIRANJE VISOKIH DREVES V KUITIVIRANEM OKOLJU GSM: 040 209 433 PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v Kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Računovodski servis . cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1, 1230 Domžale 01/721 30 18 i* o f)f> < m * STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. -12. ure ŽIVETI S STOMO — - Ljubljanska 106, Domžale 8h - 18h (vsak dan) 8h-12h (sobota) tel. 01 729 58 40 31.3. .C DAN ODPRTIH VRAT ZA STOMISTE od10h-18h - SVETOVANJE STROKOVNJAKOV s PODROČJA ENTEROSTOMALNE TERAPIJE - PREDSTAVNIK ZVEZE ILCO SLOVENIJE PREDSTAVITEV NOVOSTI - Sanolabbr Kozju zAreutjes! Popolnoma avtomatsko merjenje in enostavna uporaba s pritiskom na gumb. Aparat OSZ5 Easy izmeri zgornji in spodnji tlak ter srčni utrip. Zaradi preverjenega natančnega delovanja aparat priporoča slovensko Društvo za zdravje srca in ožilja. Aparat ima dveletno garancijo. cena 21.200 SIT DELOVNI ČAS od Ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 sobota od 8.00 do 13.00 trgovina Domžale Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje. Slamnikarska 1, Domžale, tel.: 01 72 44 423, faks: 01 72 44 424 RENAULT mode v mmm m/mm RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragontelj 26, Domžale - EUROTAX - Zavezani varnosti Pri menjavi Vašega starega vozila katerekoli znamke za novi varni Renault Vam poleg vrednosti Vašega vozila »fc. prištejemo še do 300.000 SIT. POSEBNE SERIJE • TVVINGO AIR - klima brezplačno • THAUA AIR - klima brezplačno • SCENIC AIR - klima brezplačno Prodala novih vozil: 01 / 56 27 111 Prodaja rabljenih vozil: 01 / 56 27 111 Servis: 01 / 56 27 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax: 01 / 56 27 444 Email: tomaz.setnikar.avtosetedeater.renault.il DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure mali oglasi ♦ mali oglasi ♦ mali oglasi Zaposlimo zidarja, alternativno priučenega zidarja za vgrajevanje betonskih izdelkov na terenu. Informacije 01/7235 408 V najem oddam triplex garažo na ulici M. Tomca v Domžalah. Tel: 01/7237 230 V Avtoličarstvo U ranic zaposlimo uvtoličarja ali delavca s sposobnostmi in željo za delo v tej dejavnosti. Avtoličarstvo Uranič Simon Uranič s.p. Žeje pri Komendi 3 1218 Komenda GSM: 041 722 992 Podarim šivalni stroj bagat na nožni pogon. Tel.: 01/7215 606 Prodam industrijski šivalni stroj Nechi Bagat, trifazni motor. Tel.: 041 396 439 Popravila gospodinjskih pripomočkov 031 436 386 Bioterapevt nudi brezplačno terapijo pri uravnavanju bioenergije. V mesecu marcu lahko pokličete med 16. in 17. uro na mobilni telefon 040 518 807. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 7238 157, 041 322 571 Servis šivalnih strojev s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9 do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01/7227 897. Boks za konja na ekološki kmetiji oddam Tel.: 041 365 618 Urmar d.o.o. - strojni ometi, notranjih sten in stropov, hitro po ugodni ceni. Tel.: 832 71 90, 041 642 097. potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/ 722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Oglaševalska agencija IR IMAGE trženje glasila SLAMNIK tel.: 83 10 790 že od I.674.IE5IIT HYunrjRi novi Gat. www.avtacenter-subelj.si ♦ KREDIT IVA POLOŽNICE ♦ STARO ZA IMOVO ♦ BANČNI KREDIT DD 7B MESECEV Svving na cesti, SPOROČILA •r FIAT DUCATO FIAT DOBLO FIAT PUNTO ■7% ■ 7 % - 250.000 SIT MNCIA NOVI JTD MOTORJI COMMON RAIL! ČUFARJEVA 24, VIR, 1 230 DOMŽALE Prodaja vozil: 01/7246 550, T246 5S5, 7246 560 Servis: 01/7246 544, 7246 540, 7246 542 www.veit-team.si _ Studio VARIO PoclovrM Mavta* MAJA, MaMJevi 1, DOMŽALE; T»f: 01/724 44 20 E-maH; intoOsludio-varlo.com. www.studio-vario.com SALON POHIŠTVA ITALIJANSKIH PROIZVAJALCEV ZA OPREMO DOMA, POČITNIŠKIH OBJEKTOV IN POSLOVNIH PROSTOROV kuhinje LUBE, stilno pohištvo SELVA, TONIN, BONTEMPI, PIANCA, DOIMO AKCIJA • AKCIJA • AKCIJA • AKCIJA V mesecu APRILU za kuhinji ONDA in SALVIA 10% POPUSTA Janez Lavričs.p. to se želite znebiti tovrstnih aH tudi drugih odpadkov pokličite na tel.: 041/ 618 351 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo rla novo telefonsko številko 01/5655 120 f.O.O. PODJETJE ZA GEODETSKE MERITVE Sprejemamo naročila za geodetske storitve PISARNE Kranj, Radovljica, škofja Loka in Ljubljana-Pot k sejmišču 30,1231 Črnuče, tel. 01 563 14 92 ©mm m wm& I • Novi 6-komorni profil IDEAL 6000 širine 80 rnm Strokovna vgradnja in garancija 10 let • Ugodne cene - zimski popust! Vdbd lUcdllld UM Id lil Vf dld : Valter Satler s.p., Slovenske Konjice, tel. 03/759-09-50 p.e. Ljubljana, Tržaška c. 135, tel. 01/242-55-47 p.e. Izola, tel. 05/642-10-80 AHACIC SERVIS Servis, originalni figovi™ rezervni deli gorenje, : Prešernova I a, Domžale : Tel.: 01/724 21 07, 01/721-94-70 I ^ .....—' S i brezplačna dostavo PESTRA PONUDBA kuhinjskih nap in pomivalnih korit Prodaja izdelkov - . . gorenje MILAX d.o.o. Homec, Bolkova 52 1235 Radomlje Najnovejši oblazinjen sistem sedežnih garnitur Alen je zanimiv po obliki in izdelan v mikrotkaninah, aleantari ali usnju. telefon 01 72 27 810, faks 01 72 27 606 ■ www.milax.si, e-mail milax@siol.net + 3PJBJJJJ SLAMNIK - marec S003 + Vele d.d.. Ljubljanska 64, Domžale OD SREDE 26. MARCA DO NEDELJE 30. MARCA VAM PRI NAKUPU ŽENSKIH, MOŠKIH, OTROŠKIH IN ŠPORTNIH OBLAČIL TER OBUTVE PRIZNAMO 1 5% POPUST PRI NAKUPU NAD 10.000 - SIT V VSEH PRODAJALNAH S TEKSTILOM IN OBUTVIJO VELE. MONTEFIORE od 28.3. do 30.3.2003 v vseh živilskih prodajalnah in diskontih Vele Štrukelj Vele 2 kosa, pakirano Toast special 500 g Banane 1) h \ Ladi, rr\i'MC cena za kg 199,- Pakirana jajca A 10 kosov ''.lSL (108gcga) TOAST ipt cial MM M«kw 500, (i* „„„,■ tito t * ™ ». Ji, 279,- /j. VELE prijeten nakup