Katolišk cerkven list. Tečaj IX. V Ljubljani 13. sušca 1H56. M As! ff. Pastirski lisi. ASCEGE® ALOJZI; po Božjim usmiljenji in po milosti apostol, sedeža knez in Nkof ljuhljaii*ki itd. Vsimu častit im u duliovstvu škofije blagor in blagoslov od Gospoda! Se mi je v živim spominu priserčno veselje, s kterim ste bili sprejeli moje pastirsko pisanje od rožnika 1850, preljubi sodelavci v vinogradu Gospodovim! V unim pisanji sim vam bil razglasil cesarske sklepe od 18. in S£3. mal. travna 1850, kteri so bili dani po nekterili nasvetih vikših škofov in škofov ki so bili 1849 na Dunaji zbrani. Po čimur so že nektere verste let sem vse katoliško čuteče serca na Avstrijanskim goreče hrepenele, to se je z unimi blagoserčnimi cesarskimi sklepi začelo spolnovati. Naši sveti cerkvi se je z njimi zasvetilo jutro noviga častitljiviga dneva, in mi vsi smo ga pozdravili z veselim radovanjem. Sej ta dan nam je prinesel bogato upanje za prihodnost, de ho cerkev pod obnebjem, ki se čedalje lepši nad našim mogočnim cesarstvam razjasnuje, brez zaderžkov bandero zveličanja razvila in prosto povzdignila svoje roke v blagor že tolikanj hrepenečiga človeštva. Že po imenovanih visokih sklepih Njih c. k. apost. veličanstva našiga presvitliga cesarja Frančiška Jožefa I. je bila cerkev na več strani v svoje izvirne neod-pustljive pravice postavljena, in je zamogla po svoji lastnosti v prid in blagor vernikov brez zaderžkov delati. Opomnil sim bil pa v svojim pastirskim razpisu od Sil. rožnika 1850. de več reči ki jih je bil škofovski zbor začel, še svojiga rešenja čaka, in de nektere zmed njih zamorejo ie po dogovoru z apostolskim sedežem dokončno dognane bili. K takimu dogovoru so Njih cesarsko veličanstvo blagoserčno roko ponudili. Njih razsvitljeno oko je dobro sprevidilo, de cerkev zamore ves svoj preobilni blagor le tedaj nad človeštvo izlivati, ako vso svojo prostost v polni meri vživa. Lastnost velikih mož je, vsaki hlagorni moči v njenih prirodnih mejah prosto delavnost pustiti, ker le tako zamore svoje znotranje bogastvo razodevati. Tako tudi avstrijanski veličanski cesar kratko mislil ni, de bi njemu od Boga dodeljena oblast kako škodo terpela, ako cerkvi popolnama prostost pusti. S terdnim zaupanjem v pravično reč in v pomoč Narvikšiga, je razodel, de hoče dovoliti, kar zamore cerkvi v njegovim cesarstvu v blagor biti. Ti pripravni določni volji so občinski Oče vsiga keršanstva z naj ljubeznjivši prijaznostjo naproti prišli. In tako je bila tista hrepenljivo pričakovana pogodba med Njih svetostjo papežem Pijem IX. in Njih c. k. apostolskim veličanstvam Frančiškani Jožefam I. zares storjena, je bila od obojnih pooblasteneov 18. vel. serpana, potem od Njih c. k. apostolskiga veličanstva Frančiška Jožefa I. v Išel-nu 23. kimovca 1855, in od Njih svetosti papeža Pija IX. v Itimu li. listopada 1H55 poterjena, in goreča želja avstrijanskih katoličanov je bila dopolnjena. Tega dogovora (Conventio), kakor je bil od Njih svetosti papeža Pija IX. in od Njih c. k. apost. veličanstva Franca Jožefa I. razglašen, pa tudi nagovora, ki so ga imeli sv. Oče v skrivnim zboru pred častitljivim zbirališem kardinalov listopada 1855 o ti tako veselo sklenjeni pogodbi dobi s to priliko vsak duhoven moje škofije en na tise k. Sveti Oče spoznajo z imenovanim pismam to sklenjeno pogodbo kakor posebno znamnje Božjiga usmiljenja do njih, kakor obilen studenec tolažbe in veselja. Ako se sv. Oče vsiga keršanstva tega dja-nja kakor blagonosniga vesele, kako bi moglo hiti, d«* bi ga tudi njih otroci, verni vsih krajev, s polnim zaupanjem ne sprejeli in se ne veselili o ti priložnosti ^posebne dobrote usmiljeniga, vsigamoeniga lloga?- Kaj pa daje pogodbi toliko imenitnost? Pogodba ta je veličansko slovesno spoznanje, de ima cerkev veljavo Božjo. To spoznanje je izrečeno od nar vikši posvetne oblasti, od vladarja mogoč niga cesarstva, kteri hoče v tem cesarstvu lastnijo kersanske deržave za vse čase ohraniti, ker 011 v svoji visoki modrosti dobro spozna, „de na naši Božji veri in na njenih hlagornih naukih jc zastavljena prava sreča, blagor in mir narodov". Preljubi! veselimo se v Gospodu. ako možje, ki nas čutilo žene. jih zavoljo njih visoke duhovne moči častiti, ako taki možje v pri— serčni ponižnosti svojo podverženost skažejo pred znamnjem sv. križa ter kar naravnost Kristusu in njegovi cerkvi spričevanje dajejo. Kako pa se nam mora še le seree vnemati, ako mogočen cesar, z visoko vladarsko modrostjo ozaljšan. Kralju kraljev z odkriteserčno sinovsko zvestostjo svojo podverženost razodene, in se v svetim strahu uklauja Kristusu, ki je Gospod sv. cerkve. To je veličansk pogled pred neham in pred zemljo in bo svojo moč razodevalo tudi deleč ven čez avstrijanske meje. ker ne drugači kakor z ljubeznijo in začudenjem se mora vsak ozirati na to, kako vzmagujejo naj vikši in naj biagši misli človeškiga življenja, ki to pismo napolnujejo in operajo. Enake misli, kaj pa de niso nove pri avstrijanskim svitlim vladajočim domu, ki je svoje upanje v Gospoda vojenstev iu zvestobo do sv cerkve kakor drago dedino skoz sto- in stoletja v živi moči ohranil. Ali slovesno razodenje teh misel in čutil v okolišinah, kakoršne so bile zdaj, to djanje stori ve- liko, in zagotovlja svojimu svitlimu začetniku v zgodovini vsih časov naj vikši slavo. Tukaj namreč je bilo treba slovo dati vodilu ( sostavu ali zistemu), ki samosvoj ne oblasti s. cerkve ni spoznalo in je tako, če tudi ne naravnost, tajilo nebeško poslanje in Božje vladanje svete cerkve. Ti nauki se niso le samo posameznih polastovali, temuč so zalezovali tudi v očitne uke, in še celo v postavo-dajavstvo. in so se v nekterili stanovih občinske družbe tako globoko vkoreninili, de je njih veliko ta proti-naravni stan za čisto naravniga spoznavalo. Vi veste, častiti bratje! ktero vodilo menim: febronianizem je, kteri jc v drugi polovici poprejšnjima stoletja zaznamoval neki vihar napčnili naukov, ki jc bil umne glave tistiga časa za seboj potegnil. Od mogočnih ljudi podpčran, je bil z vsimi zmotami, ki zadevajo cerkveno vlado in njene zadeve do deržave, pot tudi na Avstrijansko našel iu se jc todi v vse cerkvene in deržavne postave tesno zarasel, ako ravno sc je v djanji njegova grenkost s priserčno poboznostjo avstrijanskih vladarjev počasi bolj in bolj zmanjševala. Sploh znan in od vernili in zvestih katoličanov mnoga obžalovan nasledik tega vodila jc bilo popolnama podverženje cerkve pod posvetno oblast, s čimur jc bila skerbna mati vernih in hranivka zakladov našiga zveličanja v svoji živi delavnosti mnogo ove-rana. Torej pa tudi ni moglo drugači biti, kakor dc so vsi nasprotniki močne cerkvene delavnosti in keršanske postave, ki jo ona oznanuje, veselo pomagali, ko se je nevesti Kristusovi žila življenja zadergovala. Zlasti goreči k temu so bili pa sovražniki občinskiga miril: dobro so namreč vedili, de deržavi sami naj občutlivši rano vsekajo, ako se z vsimi močmi prizadevajo, sleherno povzdigovanje in uterjevanje ver-niga ccrkvcniga življenja zaterati. Tako tedaj so se v ohranjenje uniga vodilstva vsakteri pomočki obračali; v pisanji in besedovanji so bile načelstva proti cerkveni saniosvojnosti razvpivanc: kjer so se razlogi pogrešali, je ojstro orožje zasmehovanja in zaničevanja nadonicstovalo, dc bi se terdno katoliško prepričanje overglo. Kdor je bil toliko srečen, dc seje vedil in znal za poterto drago mater z zmagovavno učenostjo pognati, se mu je pogostania godilo, de so ga uni nasprotniki cerkvenih misel vverstovali med kasnoumne, kteri de z napredovanjem uma ne morejo dalje: ali pa je mogel viditi, kako so z naj zaničliv-šim orožjem nad njega šli, mu namreč hude namene podtikali, ker si premagovavne resnice niso prederz-nili tajiti. Tako so dosegli, de je bila zavednost cerkvene edinosti iz mnogih sere pregnana, keršansko katoliško čutilo čedalje bolj in bolj okcrlmno in zaredila se je za prihodnje življenje lista vnčmarnost, ktera je pokrivala (ako imenovane umne glave kakor ledena skorja. Taki stan jc hil prav pripraven, sprejemati tiste nauke nove nejevere, ki si prizadevajo, izkoreniniti m* lc samo draziga zaklada sv. vere, ki jo je Iložje usmiljenje človeštvu dodelilo, ampak tudi prirojeno čutilo za vero in za čednost iz sere iztergati. Prebrisana umetnost, s ktero se oz-nanovaei teh nevrednih ukov vedii v serca nespremiš-1 jenih in slabili vlisičiti, je tudi to dosegla, de je upanje v večno življenje v sto in sto sercili ugasila, in desiravno so bili mnogokrat osramoteni, so si že prevzetno domišljevali, de so si gospodovanja nad umi in scrci poslednjič le vender svesti. Kar pride na dan avstrijanska pogodba — in v nji tako razločno izrečena misel, tolika moč keršanskiga prepričanja, tako serčna volja in tolika dušna velikost, dc se jc nreil njo vse ozidje prederznih na- puhnjenih misel na razpad nagnilo. Vajeno oko unih oznanovacev nejevere je precej vidilo, de v pogodbi je založeno naj rodovitniši seme k novi močni vzrasti cerkveniga in verniga življenja, in s tem ob enim naj globokejši in naj močnejši podstave k terdnimu in stanovitnimu občinskimu redu. Kar le koli je zoper cerkev živiga Boga s čertenjem napolnjeno in jo pod-kopuje, kar je sovražno zoper slehern deržaven red in zlasti zoper Avstrijo, ter njeno velikost in rastečo moč z zavidljivim očesam gleda, je tudi svojo togoto zoper pogodbo izlilo iu se z orožjem laži in zvijače zoper njo vzdigovalo. S hudobno voljo ste se sklenile tudi obilna nevednost in moč vkoženih presoj, a skerbna mati, sveta katuliška cerkev k pravi resnični pokori po preroku Joelu, rekoč: ^Spreobernite se k Gospodu svojimu Bogu iz vsiga svojiga serca s poštam, z jokam iu ubžalovanjem, ker je dobrotljiv in milostljiv, poterpežljiv iu velikiga usmiljenja. Kdo ve, če se ne bo k naiu oberuil, nam prizanesel in nam dal zopet svoj blagoslov, nam poslal žita in vina, ter nas ne bo dal suvražnikam v roke", V imenu svete cerkve vam tudi jaz pišem, in zapovedane poste za tekoče leto 1856 oznanim. (Na-sledva določenje posta). Verni sini in hčere svete matere katoliške cerkve? ste danes materni glas zaslišali, nikar de bi serce svoje uterdili. Kakor bote vi svojo mater — tako bo uslišal Oče nebeški tudi vas. Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor ajd in očitni grešnik. Kteri se pa po teui nauku ravnajo, mir in milost bodi nad njimi. Sveti post nam vrata k Bogu odpira, niolitva in milošnja pa nas po stezi pokore podpirate. Ako s postani svoje pregrehe kaznujemo, svoje krivice z molitvami in z dobrimi deli po svoji moči plačujemo, nam hoče dobri Bog prizanesli, kakor je spokorjenim Izraclcam zanesel. Se bomo resnično poboljšali iu z vredno spovedjo in svetim obliajilam spet z Bogam spravili, hoče dobri Bog za nas, svoje otroke, skerbeti iri nas vsiga zlega rešiti. Lahko, po besedah svetiga Petra, vso svojo skerb Bogu prepustimo, kajti je njemu skerb za nas. - Kaj pa bomo storili, ako nas Bog vprihodnje z zasluženo šibo obiše, nam pošlje slabo letino, vojsko, ali pa strašno bolezen uiu-rivko (kolero, ognjenicu ali hudo grižo), kakor mnogim faram preteklo leto? Takrat se hočemo ponižati pod mogočno roko Gospodovo: on je Gospod, njegova sveta volja naj se zgodi, če bomo mogli tudi mi piti zasluzeniga terpljenja kelih, sej vemo, de se unim, ki ll«»ga ljubijo, po besedah svetiga Pavla, vse v dobro izide. Iločcmo se pa tudi, kakor verni kristjani, pripraviti na obiskovanje Gospodovo, de, kadar pride, nas pripravljene najde. Pa kako? — Pol tretje sto let pu rojstvu Kristusovem je po rimskem cesarstvu kuga tako grozovitno morila, de je enkrat samo v liimu cA dan pet tisuč ljudi pu-merlo. Sv. Dijonizi piše, dc v Aleksandrii na Egiptovskim ni bilo hiše brez merliča, nc ljudi zadosti, kupe mertvih pokopavati. Ali kak razloček med neverniki in pa vernimi kristjani! .Malikovavci so imeli to šibo božjo za naj huje zlo, kristjani pa za vajo po-tcrpcžljivosti in keršanske ljubezni. Ajdje so svoje bolnike, celo na j bližnje sorodnike iz hramov metali, na pol mertve na ulicah pušali, niso merl.čev pokopavali; njih edina skerb je bila, bolezni in smerti ubežati , pa ji le utekli niso. Kristjani so pa bolnikam lepo stregli, mertvim oči zatiskovali, jih preoblačili in pokopovali, dokler ni strašna kuga henjala. Veliko duhovnov in druzih kristjanov jc dalo iz ljubezni do svojih bližnjih po izgledu Jezusovem svoje življenje. Veliko jih je po taki Ijubeznjivi postrežbi srečno ozdravelo, veliko se jih pa tudi preselilo v nebeško veselje. Imena keršanskih strežejev se svetijo med svetniki. Poglejte, kaj živa vera in pa prava keršanska ljubezen stori! ona je močnejša ko smert. Po tim lepim izgledu so tudi preteklo leto mnogotere dobre, keršanske duše bolnikam po tistih krajih preljiibeznjivo stregle, kjer je huda bolezen kolera ljudi vila; in spodobi se , de jih pohvalim. Kadar se je v neko veliko vas na Koroškem prikazala, jc dan na dan več ljudi obolelo in v kratkih urah pomerlo, je neka dobra služavnica, d?kla pošleniga gospoda, začela po vasi od hiše do hiše hoditi, bolnike Ijubcz-njivo tolažiti, jim dobre juhe in močnih zdravil nositi, ter ni poprej odjenjala v svoji Ijubeznjivi postrežbi, dokler ni huda bolezen nehala. — V neki duhovnii na stajarskim, v kteri so poleg veliko farmanuv tudi duhovnik na koleri zboleli, in je vse od strahu opadeuo bilo, jc odslužen vojšak postrežbo betežnih veselo prevzel, od hiše do hiše brez vsega strahu pomagal, pa tudi srečno premagal silo hude bolezni in smerti. Tak dober človek je angel v sili ljudem od Boga poslan, ki se bolnikov nc boji, pa tudi smerti ne ustraši, kteri pomaga iz ljubezni do Boga iu do svojiga bližnjiga. Tako hočemo tudi mi storiti, kadar bode potreba. — Kako pa bomo potrebno serčnost dobili, toliko nevarnost premagati? Zoper navadno boječnost ob časih kužne bolezni in nagle smerti imamo kristjani pusehno dobre pumoči tri, ki vsak strah premagajo: perva je prava resnična sprava z Bogam, ki je življenja in smerti vsi-gamogočni Gospod. Pregrešne priložnosti popustiti, storjeno krivico poravnati, sovraštvo končati, se čisto spovedati in prejeti po vrednim presveto obhajilo: to jc mogočno zdravilo zoper strah pred boleznijo in smertjo. „Ako je Bog z nami, veli sv. Pavel, kdo bo zoper nas?« Zato pošilja llog strašne bolezni po svetu, naj bi zdramile zaspane ljudi, iu jih pripeljale k pravi pokori in v resnično poboljšanje, kterili trobenta besede božje iz grešniga spanja nc zbudi. Očitna uevaršina smertnili bolezen je grešnike k spu-vednici prignala, jih moliti naučila, kterih veliko let cerkev pri službi božji vidila ni Ali pokore nc sinemo ua poslednje dni odlagati, ne prejem«? svetih zakramentov na zadnjo uro; lahko bi prepozno bilo. — Se v hudih bolečinah čisto spovedati jc težko, nemogoče v bljuvanji kolere presveto rešnje Telo prejeti; za to sveto opravilo je prihodnji sveti post naj pripravuiši čas. Z Bogam spravljeni in potolaženi lahko s sv. Pavlam veselo porečenio: ,,/dnj živim, pa nc jez, ampak Kristus v meni živi. - (e živimo, Gospodu živimo; ako pa umerjemo, Gospodu umerjemo; živi in mertvi smo zmirej Gospodovi". To je perva in naj krepkejša pomoč. Druga je keršanska radodarna ljubezen, de sosed soseda, tovarš tovarša v sili ne zapusti, premožni ubogimu rad da, ubožni premoznimu veselo pumaga, pripravljen dati tudi svoje življenje. Taka ljubezen premaga vsako še tako hudo bolezen in tudi smerti duri zapira. Dobre sosede v neki ubožni vasi na Češkem so si leta 1N50 v roke segle, pomagati s peri-laiu , s kuho in z vsim potrebnim, kadar se je huda kolera bližala. In glej ! dokler so jih po drugod sto- tine na koleri mertvih pokopali, ni dobrim ženam v tisti soseski smert v tej bolezni nikogar pobrala, in ako je ravno med vsakimi tremi po dvoje ljudi zbolelo, so vsi z ljubeznjivo postrežbo srečno ozdraveli. — Zato nam Bog hude bolezni morivke pošilja, naj lakomnik bolj globoko v svoj žep seže in obilneje vbogajme daja, naj šparovec svoje žitne shrambe in kleti odpre, ter ubogim pomaga, naj se prevzetnik poniža, ter svojim revnim bratam in sestram prijazno postreže; de se učimo keršansko ljubezen v djanji kazati, seree posvetnimu blagu odtergovati, in privadimo radi vbogajme dajati, kajti očitno vidimo, de vsiga tega nič seboj ne ponesemo, ako nas smert mo-rivka pobere. Nima nam biti predrago, ne prelepo, česar bližnji naš v taki revi potrebuje; ne sme se nam smiliti tudi vsiga dajati, česar imamo, naj le bližnjiga rešimo; saj je življenje dražje, kakor vse drugo posvetno blago; Bog nam ga stotero povernil bo. Zapušeno uboštvo pripravlja premožnimu sosedu nalezljivo bolezen in grob, ako se mu ne pomaga. Tretja pomoč v hudi bolezni in v smertni nevarnosti je stanovitnost v tistim kraji, v kteriga nas je Bog postavil. Kdor iz svojiga mesta beži, za njim kolera hiti, in naj hitrejše njega smert vjarne. V Beču so poskusili jetniku na voljo dati, ali hoče v ječi o-stati, ali se v toplo posteljo vleči, v kteri je ravno-koj človek na koleri umeri; pa mu hočejo hitro pomagati, ako se ga kolera loti. Jetnik se s straham v posteljo vleže, in desiravno noben bolnik v njej ležal ni, ga od samiga strahu kolera mahama zgrabi. — Poglejte kaj strah stori?—Ko je pa lani v strašni vojski v Krimu tudi kolera naj huje morila, tako de so se vojšaki hranili bolnikam streči in merliče pokopavati. jih duhovnik skličejo, rekoč: „Otročiči! vi se bojite? Mene poglejte!u In naravnost se poleg mer-liča na posteljo vležejo, ki je bil ravnokar na koleri umeri, in tako dolgo ležijo, dokler jih niso k drugi-mu bolniku zaklicali; in ni jib nič napadlo. — Poglejte, kaj serčnost v taki nevaršini pomaga! dopolnijo se besede Jezusove: ,.Kdor misli svoje življenje ohraniti, ga hode zgubil; kdor je pa pripravljen svoje življenje za me dati (če bi potreba bilo), ga bo ohranil**'. — V Božjih rokah smo; na svojim mestu v vsaki taki sili ostanimo, in svoje dolžnosti z veseljem opravljaj-1110, in pomagajmo svojim sosedam brez vsiga straha, de se hode tudi nam pomagalo. Bog nas hoče pri življenji in zdravju ohraniti, če je njemu v čast in nam v zveličanje. Je pa njegova sveta volja, de nas v taki postrežbi k sebi zakliče, nas bode niučenikam keršanske ljubezni prištel, in Jezus nam sodnji dan veselo poreče: „Balite (pridite) blaženi mojiga Očeta, posedite kraljestvo, vam pripravljeno od začetka svetu. Bil sim boln, in vi ste me obiskali (mi postregli). Resnično vam povem, kar ste naj manjsimu mojih bratov storili, to ste meni storili**, — Pač velika čast in lepo plačilo strežbe bolnikov! Porečete: pokaj nam pa škof ravno v svojim postnim listu take reči pišejo; kaj nas še kolera ni zapustila? — Preljubi! bojim se bojim, de nas hoče Bog še huje pokoriti, ker sami sebe tako slabo pokorimo, se le malo kaj postimo ali pa celo nič ne; brez vse skerbi pa grešimo in dražimo Božjo pravico. Hude bolezni, griža, legar ali ogni en ca in kolera, ki so nas ali naše sosede preteklo leto obiskovale, so nas še premalo zmodrile in ne resnično poboljšale. Bojim se, de, ako pravični Bog zopet za šibo seže, nas nepripravljene najde; tiste pšice pa veliko huje zadenejo, kterili ne previdimo, pravi sv. Gregor. — Torej vam vse to poprej pišem, in vas lepo prosim, pri— pravljajmo se tih šlirdeset dni na obiskovanje Gospo- dovo; zakaj to je prijeten čas za pokoro, ti so dnevi zveličanja. Potolažimo jezo Božjo s poštam, z molitvijo in z obilnimi dobrimi deli; spravimo se z Bogam in obhajajmo sveto veliko noč s čisto spovedjo in z vrednim sv. obhajilam. Potem se lahko zanesemo na Gospoda svojiga Boga, de nas ne bo zapustil, temuč tudi križe in težave, če nam jih pošlje, v naše zveličanje ohemil po besedah Davida kralja, ki veli: rKedar sim v pomoč klical, me je Bog moje pravice uslišal, in mi iz nadloge pomagal. Gospod bode me zopet uslišal, kedar bom v njega klical. — Bog je naš dobri Oče; bodimo tudi mi njegovi dobri otroci, in poprej bode mati svoje dete zapustila, kakor Bog nas. Njemu bodi čast in hvala v vsili rečeh! Amen! Pri sv. Audreju na sv. treh kraljev dan 1M56. Opomembn bratovšine ss. Cirila in Metoda poediniti od-k ruš ene starorerce. Prelepo priliko nam pripoveduje Jezus od do-briga očeta, kteri je imel dva xina. Mlajši se je prevzel, in zapustivši očetovo hišo svoje premoženje v pttajili krajih malopridno zapravil, poslednjič pa tudi v toliko revšino zapadel, de je mogel svinje pasti, in bi se hil rad otrobov najedel, pa jih ui imel. „1* resnici, ravno tako svoj det zapravi, uči sv. Ambrož, kdor se od svete cerkre krasiu ali loči. Po tej prečudno lepi prigodhi Jezusovi naj Vam tudi priliko posnamem od očeta dobriga , ki je imel dre hčere, imenitne iu zale, pa tutli bogate, kteri ste nad devet sto let v hiši svojiga očeta srečno živele, in veselo rastle od leta do leta na premoženju in irue-nitnosti. Ali starejsa hči je začela prevzetovati, svojo mlajšo sestro zaničevati in sc nad njo tako hudo povzdigovati, de da hiši svojiga očeta slov«!, ter noče hiti pokorna. V napuhu sc kruši (loči) od svoje mlajše sestre, in sc rajši med pluje ljudi poda. Kakor pa ptica, ktera visoko leta, nizko obsedi, tako se tutli prevzetni hčeri zgodi. Doma ui holla lepo vbogati, torej mora na ptujem hudo služiti: v očetovi hiši ni holla hiti plemenita, spoštovana lici, pri ptujcili mora hiti zaničevana, zaver/.ena dekla: žc hiizo tisuč (tavžent) let v žalostni sužnosti medli. Poznate nesrečno, zgubljeno hčer* Ali ni izhodna, odcepljena cerkev razkolnikor, odkrušenili starovcrcov? Lepo je vzhajala s svojo mlajšo sestro, sveto rimsko katolško cerkev jo, v kte ri mi katoličani toliko srečno živimo, in lahko llogu služit..... Imela je kakor eniga Očeta v nebesih, tudi eniga očeta vsili vernih na zemlji, rimskiga papeža, viduiga namestnika Kristusov iga, kteriga je Kristus skalo edino prave vere postavil, iu je na njo svojo sveto cerkev riozidal, ktere ne bojo peklenske vrata premagale, 'odpihana od oholih ali napihnit*.iih najemnikov, sc je reva prevzela, nad svojiga oeeta, rimskiga papeža, ošabno povzdignila, rekoč, dc hoče rajši nevemimu turku služiti, kakor rimskimu papežu, vcsoljnimu poglavarju Kristusove cerkve, pokorna hiti. Kar je slepa srota želela, je zadela: po cuih krajih jo imajo neverni turki v terdi sužnosti, **) po drugih ji zaporedu- *) kak" >i* odkrilseneam žalostno godi. naj ua> ia Ic prigodik pod-lici. Nad ."»O let »u odee|j|jeni armenei in gerki prepirali, ali m- »mu pri »v. ina»i \ ino votle prilivali? \riueHei »o terdili ar, gerki pa de. ker jim ni lice ne rax«odi. so prisiljeni. iui«kiiiiu sodniku svoj prepir dali razsoditi. In kaj kri«ijan.on lurk razsodi? „\ ino je nečista »l\ar. po koranu (malnom-danskim zakonu ali postavij prekleta in prepu»edaaa: zatorej »•• ludi rabili I pili) ne >me. 1'okaj »i »si k daril »i ma»c tole ciste »od.- m. jejo posvetni oblastniki, kaj ima vervati, kako obhajati božjo službo. Pomanjkuje ji sploh kruha potreb-niga nauka, ter njeni popi (duhovniki) po mnogih krajih še citati dobro ne znajo. Nima za mladino domačih šol, in kdor želi svojo deco (otroke) bolje zučiti, jo mora v ptujc kraje poslati. Naj več pomanjkuje starovercam pa dohriga serca, prave keršanske ljubezni, ter svoje brate in sestre, rimskokatoliške kristjane kervavo čerte, vedno sovražijo in nas kolnejo. Kjer pa r .sercu jjrave ljubezni ni, tam je meriva, žalostna pušava. \ ere starovercam sicer ne manjka , pa kaj de je mertva. Kdor pa ne ljubi, uči sv. Janez, ostane r smerti. rAko bi vse človeške in angelske jezike govorit, pa bi ljubezni ne imel, bi bil kakor buceč bron, ali berneč zronec. In če bi rso vero imet, tako de bi gore prestavljal, ljubezni bi pa ne imel, zanič sim. — Ljubezen je poterpei-Ijira. je dobrottjira: ljubezen ni nevošljiva, na peno ne ravna, se ne napihuje, ni častilakomna, ne i se svoj i tr a, se ne da razdra.it i, ne misli hudou. Tako keršansko ljubezen vernim sv. Pavel priporoča, in ravno ta prava ljubezen je odkrusenim starorercam umerla. Poglavitni vzroki divjiga serda, ki ga odkrušeni staroverci do nas imajo, so prostiga ljudstva velika nevednost, in njih duhovnikov gerd napuh in samo-pašnost. Nevedni ljudje so našiga usmiljenja vredni, zakaj oni se tega der/.e. kar od mladih nog čujejo ali slišijo: njih terdovratni pastirji pa so naše molitve potrebni, naj jih sv. lluh razsveti. Jim oči odpreti in iskro prave keršanske ljubezni v njihovim ledenim sercu zopet obuditi, jim »prositi gnado razsvetljenja, naj hi spoznali, de smo vsi otroci eniga očeta, ene matere sini in hčere, de hi nam prijazno roko podali in se z nami združili v hiši naše svete matere katolške cerkve, kakor so naši očetje srečni v keršanski občini skupaj živeli: to od lloga sprositi seje pričela naša slavna bratorsina sr. Cirila in Metoda, slovanskih aposteljnov in blagih bratov, ktera sta mnogo narodov pokrist janila in v hišo svete matere katoliške cerkve pripeljala, ktere je pa nekoliko let potem sovražni duh razdvojil. Premagati žalostno razdvojstvo odkrušenih starovereov, imamo dvojno mogočno oroije: molit\o in pa sreto obhajilo žive Ijuiiezni Jezusove. Molitev oblake predere, od kraja do kraja, odmerja do morja sega: ni serca, de bi ga molitev ne premagala, če je le prava in stanovitna. TCesar bote Očeta v mojim imenu prositi, veli Kristus, bote prejeli, de bode ra-še reselje popolnoma." Poediniti odločene brate in sestre »laroverske, in zaceliti globoko rano starodavne ločitve, imamo na j bolje zdravilo, presveto obhajilo neskončne ljubezni Jezusove, ktero nam je pri zadnji večerji v živo znamnje postavil, in tako goreče naročil, rekoč: r\ovo zapoved vam dam, de se med teboj ljubite, kakor sim jaz vas ljubil. Poltm vas bodo vsi spoznali, de ste moji učenci". Presveto obhajilo večerje Kristusove je naj lepše ponovilo tiste jemljeteTak« nevernlk veti vernim kristjanam storiti, kar sam ne razume; in godi se jim po besedah Jeremija preroka: ..S rut o smo poslali brez očeta, nase matere 1.0 vdove. — Naši očetje so grešili, in jih ni; mi p.t njih pregrehe plačujemo'4. •) f"»v. katol. cerkev moli neprenehama. sosebno pa na veliki petek, ko je l»o»pod stoj« res njo kri v spravo za ves svet prelil, tudi za vse odločene razkolnike in krivnverce, za jude in neznaboge. naj ki se jih Boj usmilil. Odkrušeni staroverci pa tihi petek ne-keršansk« navado imajo, de pri svoji slu/bi Božji papeža, našiga svetiga »četa kolnejo, pljuvajo in izobčujeju, pa ne vedo zakaj. Bere se, de je svoje dni staroversk odkrušen patrijarh vsako leto veliki petek žrbelj v vrata Božjiga groba v Jeruzalem zabil, rekoč: ..Tako bodi rimskimu papežu Oče! odpusti jim. ne vedo, kaj delajo. riserčne molitve, ktero je usmiljeni Jezus opravil, o je od svojih slovo jemal, ter je prosil nebeškiga Očeta, rekoč: »Sveti Oče\ ohrani jih v svojim imenu, ktere si mi dal, de bodo eno, kakor tudi mi. — Pa ne prosim samo zanje ($0 aposteljne), ampak tudi za tiste, kteri bodo po njih besedi v mene verovali, de bodo vsi eno, kakor ti Oče v meni, in jaz v tebi; de bodo tudi oni v nas eno; de svet veruje, de si me ti poslalu. V ta svet namen molijo torej verni družniki in družnice svetiga Cirila in Metoda vsak dan oče nas in češeno Marijo, ter gredo o godov-nici sv. Cirila in Metoda (9. sušca) k sveti mizi božji, de ne molijo sami, ampak tudi Jezus svojiga Očeta z njimi prosi, naj bi vsigamogočni Hog, ki vodi serca ljudi kanor vodo v potoci, in hoče, naj bi vsi eniga duha, eniga serca enkrat zveličani bili, pregrešni serd odkrušenih bratov potolažil, jim serce za pravo ljubezen ogrel, ter jih zopet nam pridružil, ki so nam toliko ljubi in dragi, naj bode skorej le en hlev in en pastir. „Veče ko je število vcrlih vojšakov, mogočneja je njih orožja moč, obilneje ko so množice pobožnih bratov in sester molitve za poedinjenje odkrušenih, poprej bomo uslišani". Vesela novica je torej za nas, de se jc tudi preteklo leto število udov braterne sv. Cirila in Metoda obilno pomnožilo. V novo so pristopili Linčani na gornjem Avstrijanskcm, in nam 67? udov naznanili. Pridružilo se je tudi mnogo katoliških Slovakov na Ogerskem po raznih škofijah; in če se ravno družbanov število na tanko ne ve, ker eni od-nierjujejo, drugi njih mesto nastopijo, vender lahko gotovo rečemo, de je bratov in sester naše molitve blizo 15 tisuč (15 tavžent) narastlo, ki z nami po nemških in slovenskih škofijah serca in roke povzui-gajo, naj bi dobri Hog vse verne kristjane poedinii, in v eno pravo katoliško cerkcv združil, de kakor je le en Bog, ena (prava) vera, in en kerst, naj bi tudi skorej en hlev, eno občestvo, ena ccrkev pravovernih kristjanov bila, v ktero smo vsi poklicani. Veselo in zaupljivo se pa tudi čuje in bere, kako neskončno usmiljeni Bog naše združene prošnje usliša, če ravno ne po naših mislih, zakaj nezapo- £adljive so n jegove sodbe, in neizvedne njegove poti. [crvava vojska se je pred dvema letama vnela med staroverskimi odkrušeuimi Husi, in Francozi in An-gličani, ter se je vsula po izhodnih turških in rusov-skih krajih, v kterih je bilo ime katoličanov poprej ali neznano, ali sovraženo. Na bojiših in po vojaških bolnišnicah so se staroverci in katoliški kristjani še le spoznavali. Usmiljene sestre, prelepi cvet žive ljubezni naše svete katolške cerkve, so tudi ranjenim starovercam ljubeznjivo stregle, in jim keršansko ljubezin v lepim djanji oznanovale. Pobožni in serčni vojni duhovniki so med sviganjem morivnih krogel umirajoče na boju, kakor po bolnišnicah, oskerbovali in jim svete zakramente delili. Vse to viditi in čutiti je odločenim starovercam oči odperalo, ter so spoznavali, kako ljubeznjiva in delavna je živa vera katoličanov, in katoliški verni vsi drugačni, kakor so jim domii od njih pravili. Tudi neverni turki so jeli spoznavati naše svete vere moč, in spoštovati Katolške cerkve mogočnost. Turški cesar je usmiljene •J Predlanskem je donel drugi oddelk francoskih vojšakov v Dri-nopolje, slavno mesto Turčije. Vojskovodja vpraša, ali imajo v tem kraji katoličani kako cerkev nI mašnika. Pokazali no mu priprosto pojato (bajtico) v naj revnejšem kraju mesta, v kteri je ubog katolišk mašnik, od mahomedaneov zaničevan, vernim katoličanam, kterih je clo malo kardelo bilo. Božjo službo opravljal. Vojskovodja hoče katuliškn vero vpričo nevernikov počastili. Na zalem otoku med vodami da altar postaviti in prav lepo po vojaško napraviti, in vse poslance zunanjih oblastnikov k sv* sestre hvalil in jih angele ljubezni imenoval. Dajal jim je obilne milošine ubogim bolnikam v pomoč, tudi jim vse rad dovolil, kar so ga prosile. Francoski vojaki ao svoje; mertve tovarše očitno po ulicah Carigrada k pogrebu nosili, s križem naprej, kjer se poprej to sveto znamnje naše vere ni smelo pokazati. Dnevniki pišejo, de hočo turški cesar dovoliti in postave dati, naj kristjani vprihodnje po vsih turških pokrajinah cerkve zidajo in očitno službo božjo obhajajo. Zaupajmo, de hočejo tudi Husi, dozdaj ^katoličanam silo terdi, jim vprihodnje bolj mili biti, in nam pri-jazneje roko za vere del v duhu keršanske ljubezni podajati. Vse to in tako se je preteklo leto katoliški cerkvi v dobro nagnilo. Pa tudi v naših avstrijanskih krajih se še vedama bolj in bolj serce odkrušenih starovercov h katoliški cerkvi nagiba. Xa Ogerskem v Krašojevski stolici se je vsa duhovnija Izgar s svojim duhovni-kam vred poedinila in naša postala. Naj si ravno terdovratni staroverci take poedinjene verne kristjane kervavo čertijo, preganjajo in v ječe zaperajo, ubraniti jim v hiso svoje prave matere, svete katoliške cerkve, le ne zamorejo, kadar jih sv. Duh razsveti, in za edino pravo zveličansko cerkev oživi. Blagor nam, srečni smo, kteri v hiši svete katoliške cerkve živimo, in zavživamo obilnost duhovnih dobrot; tode žalost mora vsako keršansko serce opa-dati, de je še toliko odkrušenih bratov in sester, slovanov in gerkov po sveti, kteri so po duhovno zgubijenimu sinu podobni in v dušni revšini žive. Tudi njih usmiljeni oče, skerbna mati nazaj želita, naj bi le svojo revo spoznali in se v naročji svete katoliške eerkve povernili; pa kaj de je množini njili še zakrito, kar jim v zveličanje služi! — Ne naveličajmo se torej, bratje in sestre sv. Cirila in Metoda, za nje moliti in neprcnehama Boga prositi, naj se, kakor v priliki zgubljen sin, tudi zgubljena lici — odločena izhodnja cerkev starovercov v vidno hišo nebcškiga Očeta, v sveto katoliško cerkev poverne. In kakor je bilo nad najdenim sinam v očetovi hiši veliko veselje, tako se bomo tudi mi veselili s sveto materjo katoliško cerkvijo v vesoljnem Florcntinskcm zboru, rekoč: „ I 'e se lite se nebesa / zemlja radu j sel puder ta je stena, ktera je zahudnjo (rimsko katoljško cerkev) od izkodnje (gerške) kratila. Mir in edinost sta se zopet porerniiau. Bog nas usliši, de bi se to skorej zgodilo! Amen. Anton Slomšek. Miago{fub dratneehnu Bernardu. II. Od neskoncniga usmiljenja Boijiaa. (Dalje.) Povem vam dans priliko od zgubljeniga sina, ki je. naveličan očetovih dobrot in ljubexni, namenjeno dedisino hotel, de se ž njo v daljno deželo poda, kirep-kejšiga veselja si poiskat. Očetovo serce se pa žalosti topi, kalno oko se vedno po zgubljenim sinu ozera. Tode sin v ptuji deželi sredi priliznjenih pri-jatlov in nesramnih tovaršic pri tolstih mizah poseda in vso erbšino zapravi, kar kmalo potem po vsi deželi velika lakot nastane. Glada in smerti se ogniti, mu je bilo treba se v službo uvinarju udinjati. Kad maši povabiti. Prihodnjo nedeljo pelja vojskovodja 20 tavicni vojakov praano oblečenih k sluibi Hoiji, ter jih v dve lepe verste postavi. \ sredi evetečifa drevja pristopi katoliški mašnik k altarju * kelhaiu v rokah, opravi po rimsko katoliški šegi sveto mašo. in veličastno vojaštvo blagoslovi, ktero pred njim na kolenih kleči. Neverni turki od vsih strani skupej lete, gledajo in se čudijo; kaj takiga na turški aemlji viditi niso mislili. Tako se naš« sveta vera med neverniki poveličuje. bi se bil z olupki in otrobi svinjskimi nasitoval, tode tudi teh mu je velikokrat primanjkalo. V tem pre-revnim stanu začne prcvdarjati veliko pregrešenje zoper svojiga očeta in zoper samiga sebe, ter skesan zdihuje po domačii in njenih obilnih dobrotah. Vzdigne se na pot in s capami čez rame okoli ledja odevan se bliža ves prepadrn in objokan očetovimu domu. Oče ravno pri oknu po zgubljenim sinu zdihuje. Ali glej! ko zagleda popotniga človeka, razcapaniga in prepadeniga, koj si želi: „0 naj hi bil le moj ljubljeni otrok !tt in globoko zdilinc. Solzne oči si obri-sujc, bistrejše ga ogleduje in skorej, skorej se mu pozdeva v njem svojiga sina spoznavati. „0h, oh moj sinje, on je in noben drug ne !tf Hazvcseljen kliče ter mu, brez poinude, na proti teče, mu oznanit in odkrivat svojo preveliko ljubezen in milost do njega, ga sprejemat kot naj ljubšiga otroka. „Oče!~ zavpije sin, in pred njim na kolenih skesane solzice toči. „Sin!u zavpije oče, in od zgoli veselja omoikne, oči se mu solzijo. ,,Očc, grešil sim zoper nebo in pred tabo; nisim več vreden, tvoj sin imenovan biti!* In oče ga objema, kušuje in zaterjuje, de mu vse odpusti. Ilazveseljen ga pelje na svoj dvor ter liilro ukazuje, cape mu odpraviti, ga v pristojne oblačila obleči; oče in sin pri obilni mizi s»dila ter sc s povabljenimi vred veselita, oče, de je zgubljeniga sina našel, sin, de seje poprejšnjih očetovih pravic spet vdeležil. — Bernard! Oče te prilike je Bog, zgubljeni sin pa grešnik, kteriga Bog znaj veči radovoljnostjo v svojo milost sprejema, ko on pred njim poklekne ter zdi-hovaje kliče: Oče grešil sini! usmili se me! Kar nas je Jezus v prilikah učil, nam je tudi z lastnim djanjem zagotovil. Neka očitna grešnica, Marija Magdalena zvana, se je po Judovskim klatila. Ali po Jezusu razsvetljena, sc spozna ostudno greš-nico, preklicano v Božjih očeh, kteri druziga ne ostane , kakor od lloga si milesti prositi. Skesana stopi v Simconovo hišo, pri Jezusovih nogah solze toči, v sercu pa ga usmiljenja prosi. Jezus vsigavedoči, viditi jo skesano, čeravno malo pred preostudno greš-nieo, jo potolaži, rekoč: »Odpušeni so ti grehi, pojdi v miru!" Od tega časa jo Jezus ljubi, v njeno hišo učit hodi, v vsih okolišinah je pripravljen, ji svojo božjo milost in pomoč skazovati. Po svojim vst&jcnji od mertvih se ji naj pervi memo vsih drugih žen in aposteljnov prikaže, jo potolažiti in razveseliti. Neka pobožna govorica je, de se ji je clo v jami umirajoči sprcmljen od angelov, prikazal, sede pri njenih nogah dušo priporočeval, ter jo ločeno seboj v nebesa odnesel. — Tako Bog za grešnika skerbi. O neskončna milost lložja! — Križani razbojnik, ki sije svoje roke s človeško kervjo oskrunoval in veliko drugih strašnih pregreh se kri-viga delal, malo pred smertjo skesan k Jezusu zdilinc: »Gospod, spomni se me, kadar prideš v svoje kraljestvo !u Jezus, čeravno v neizrečenih bolečinah zavolj grehov ccliga sveta in tedaj tudi v britkostih zavolj križaniga hudodelnika zapopaden, ga vender zagotovi z milini glasam: liesnično ti povem, danes boš z menoj v raji". In razbojnik hode svetnik v nebesih, kterimu se mi zagrešeni priporočujemo, in ga na altarjih kot av. Dizmasa častimo. - Bernard! Ali ni to neizrečeno usmiljenje Božje! — Opustivši vse druge prilike kot resnične djanske zglede Božje milosti, stermimo marveč nad tem, kar smo do zdaj slišali: Bog namreč je neskončno usmiljen do grešnika, ker mu greh, čeravno neskončno žaljenje zoper sebe, z napopisljivo dobrovoljnostjo odpuša. „Tedej, če je Bog tako neizrečeno usmiljen do grešnika" hi morebiti ti Bernard ali kak tvojih nekdanjih tovaršev utegnil reči-se mi ni treba bati, tega ali uniga veselja, budi si tudi grešniga, se vdeleže-vati. Ako tedaj po mesnim nagnjenji živim v mladosti, sej bom k llogu zdihoval v starosti, in odpušeno mi bo vse. Le počasu, ljubi Bernard! Si kaj takiga le misliti, bi že silo .»regresno bilo, in po takih mislih v grehu živeti, bi bilo prederzno zaupauje na Božjo milost, greh zoper sv. Duha in tedaj naj veči nevarnost si ostriga sodnika nakloniti. Kako nehvaležno, nesnažno serce bi bilo, ktero bi tako mislilo! Hes, de Bog je neskončno usmiljen, tode le dokler živimo, in tedaj le, če zgrevani k Njemu perbežimo. Vprašam te pa zdaj: ali vemo de bomo prihodujiga leta še živi, ker ne prihodnjiga dneva ne pričujočiga trenutka nimamo v svoji oblasti? In ako bi tudi Matuzalemovo starost dosegli, smo si pa svesti, de bi konec vseh teh let, potem ko hi se grešniga življenja naveličali, tudi res skesani k Bogu zdihovali, ker brez skesanja (grevenge) Bog nikomur odpušenja nc deli? Ali se mar človek, kakor sc mu le zdi, vselej grehov skesati zamore? Prijatli moji! Se svojih grehov skesati, je /goli gnada lložja, kakor nas sv. pismo tega prepričuje, rekoč: Serce kralja (grešnika) je v Gospodovih rokah, kakor vodotoki, in On ga nagne, kamor hočt—. Pregov. 21, 1. In Bog, ki je sicer obljubil, nam skesanim vselej grehe kakoršne koli odpušati, nam ni nikjer, nc po svetim pismu nc po besednim izročilu obljubil, dc bo vsakimu grešniku po vsakim grehu tudi ob vsakim času prej ali poznej gnado potrebniga skesanja ali obžalovanja dal. Tedaj ker je Božja milost na čas našiga življenja in na naše skesanjc navezana, je treba, ako človeka nesrečni greli prehiti, sc precej skesati, si prizadevati popolnama gre-vengo obuditi, ter o pervi pcrložnosti, brez poniudc spovednika poiskali, sc spovedati in v Božjo milost klicati. Ako hi nesrečni grešnik storil po tim zlatim vodilu, bi se mu nc pogubila njegova draga tluša. — (K. si.) Oyie