JUBILEJ SLOVENSKE NARODNE PESMI. V Ob 80-letnici Janka Zirovnika Pri nas je še mnogo, žive, bogate, resničnc in lepe folklore, ki bi s svojo preprostostjo, iskrenostjo in veličino bila zmožna dati nove in prepo+rebne življeniiske sile za preporod naše mkčne, narodno-kulturnc volje. In da je poltag ruarodnih ipregovorov in rekov ter narodnih pksov tudi naša narodna pesem tista, ki je mnogo doiprinesla k naši narodni samobitnosti, bo vedel najibol.ie oni. ki se je ukvarjal z njo letat in leta. morda vse svoje živillenje. Mi smo imeli in še imamo take ljudi, ki so Sipoznali vrednost narodne pesmi in se posvetili njenemu reševanju in urejevanju. Tudi naš slavljenec, 80-letni>k Janko Žirovnik, je eden prvih, ki je živd za to bogato narodno kulturno dblo. SLavni skladatelj in glasbeni učitelj Anton Medved, čigar učenec je biil tudi Janko Žirovnik, je priporočal svojim posluišalcem. da naj rešijo, kar se še da rešiti; narodna pesem se je priček opuščati in pozabljati. Izpodnvaiti jo je rpričela umietna pesem. Janko Žirovnik je kot narodni učitelj predobro vedel. kaj vse to pomeni, zato «se je z vso vnemo lotil zapisovanja narodnih pesmi. Vzel je v roko popotno palioo in šel med naše ljudstvo. Zapisoval in harmoniziral je tako, kakor je slišal med prepro&tim ljudstvonu Pri tem iskanju in zaipisovanju pa je tudi do dobra spoznal bistvo naše narodne pesmi, zjato je tudi zapisal o nji, da je zrcalo narodove duše. Povedal je kai preprosto in enostavno označitev njene moči in privlačnosti, da sega narodna pesem zato do srca, ker izhaja iz njega. Pa tudi za znanstveno glasbeno Tazlaganje ni ostalo njiegovo delo brez pomena. Narodna peiscm je podkga umetni pesmi, ostane pa tudi podliaga vsemu pevskemu izobraževanju vkl.jub umetni pesmi. Spoznal je veliko škodo v tem, da smo začeli uvajati in zapisovati narodno pesem šele potem, ko se je uvedla umctna pescm. Zaradi tega so jih tudi ljudjc veliko pozabili. posebno v dobi narodnega prebujeni^a v letu 1850., ko so se pele tako zvanc »budhice«, ki so prav usodno •spodrivak narodno pesem. Glasbenia Matica v Ljubljani je izdala 20 po njem nabranih pesmi, 1. zvezek leta 1883., druai zvezek, 21 pesmi. pa leta 1885. Ker pa so kmalu pošle in jc bilo po njih povpraševanje veliko, je drugič združil oba zviezka in dodal še 9 novih. Te je založil Ijubljianiski trgovec Anton Fischer le-ta 1900. Biie pa so tako hitro razprodane, da jih je mioral iprihodnje leto ponati6niti. Temii prvemu zvezku je slediil še isto leto druigi zvezek s 30 peismimii za mešane gksove. Leta 1910. je dal prvi zvezek zopet ponatisniti Rihard Drischel, Fisicherjev nasled^nik. Isiteja leta je Slovensiki Branik založil četlrti zvezek s tridesetimi pesmimi za enake glasove, ki pa so tud.i 'krraailu pošile. Ker pa je narodna pesem ipovsod priljubljena in se 'rada prodaja, sc je namenila »Učiteljskai tiskarna«. da izda pomnoženo izidajo vseh pesmi, v katerih ie zbranih 200 za einake in mešane glasove. Avtorjeva želja ie bila, kakor pri vseh njegovih izdajah. da bi tudi zadnja skupniai zbirka utrla pot nazaj med1 Ijudstvo kar se je tudi zgodilo. Kot učitelj jeustregel itiudi mladini in izdal zanjo' fri zvezke narodnih pesmi za mtodino. Poleg tega važnega dek na naTodno-glasbeneTn polju, pa si je pridobil naš slavljenec velike zasluge tudi na gospodarskem področju. Dolgo ie služboval v Borovnici vn stopil v iDokoi po oetdesetih letih pfodonosnega učiteIjevanja. Bil jc dober sadjar in znan olanintec. Pretežni del svojih let pa ie služboval v Št. Vidu nad Ljuibl.jano. Še danes se poznaj« jasni eledovj njegoveja dela. Smernice njegovega gospodarskega udejstvovani/a so najbolj vidne v ponatisu predavanja v »Novi dobi«: »Nefcaj o gos^podarskih razmerah Št. Vida in njegove okolice.« (Govoril nadučiteli Jamko Žirovnik na »kmetijskem sestanku« ,na Trati »pri Žibertu«, dne 22. seD-tembra 1907.) Važna je misel, ki jo je izrazil naš slavljenec in ki priča o njegovi dakikovidnosti kar se tiče tudi našega narodnega gospodarsifiva: »Ves svet hiti naprej. Vsak sta.n se uči in vežba. dia more TOtrebam časa zadostiti. A kmet čaka in še dostikrat po strani gkda tiste, ki ga vzpodbujajio k naprcdku.« N.jis.gova zasluga i'e, da se jc pred vrati mesta izvedla vzorna orgamizacija zadružništva. tako kmctske2a kakor obrtniškega. Št. Viški občani so mu zato hvaležni in mu bo v nedeljo 27. ian. t. 1. občinski odbor izročil dipilomo častnega občanstva. Odlbor bo odpotoval v Kranj, kjer uživa naš slavljenec zasluženi pokoj. Zdaj, ko mu »Bint rajtngo piše,« želimo našemu Skvlj&ncu, da bi še dblgo pel zdrav in vesel tisto: »Oj vimček, hoj, hoj! Bod' dober z menoj. Nikar me ne vrzi, pod mizo nocoj!«