Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L IB Za inozemstvo: Mesečno L 160 Leto II. - Štev. 9 Gorica - 1. marca 1950 - Trst Izhaja vsako sredo PAPEŽEV DAN 12. marca obhajamo spomin kronanja papeža Pija XII. 1 oda papežev dan ie več kot spomin, je praznik ideje, priznanje ve-soljnosti, poklon Cerkvi. Katolištvo je obsodba državne, narodne, ljudske cerkve. Odkar je Gabrijel oznanil božje učlovečenje, odkar se je razlilo nad betlehemske planjave angelsko božično sporočilo, odkar je starček Simeon v razgovoru z Marijo imenoval njeno Tiete luč, sveti ta luč od sionskih 'fin čez ves svet. Nele do Jeri-*, Kafarnauma in Jafe. Kristu-tusova verska ustanova ima vsoljni značaj. S Kristusovo .smrtjo je za vselej padel stari verski sistem, ki je slonel na narodu, plemenu in jeziku. Tiara nam je simbol vesoljno-sti, h kateri se prištevamo tudi mi. So stvari, ki so že po svojem bistvu nad državo, narodom in plemenom. Bog je nad vsemi narodi, nad vsako državo. Ni ruskega Boga, ne jugoslovanskega Kristusa, ne italijanske Madone. Enotnost je jedro in osrednja misel papeževega dne. Tiara s tremi venci je izraz trojne oblasti: duhovniške, uče-niške, kraljevske. Enotnost vodstva glede na vero, nazore in nravnost. Misel, da si človek ne utira in ne markira lastne verske poti, sega vedno globlje v dušo. Tako zgodovina kakor tudi naš čas nas dovolj zgovorno učita, ham pade človek brez enotnega verskega vodstva; človek brez Petra, brez škofa, brez duhovnikov in katekizma. Pisci svetih knjig imajo prav, ko pravijo, da stoji na začetku človeške zgodovine. božje razodetje. Božja vodstvo nam sije torej že iz pradavnine. Glas vesti ni prvi znanilec božjega bivanja. Že prej in od drugod lahko slišimo odmeve božjega reda. Človek brez enotnega svetovno - nazornega vodstva zaide v temo. pade v dvome. Dvom o bitnosti božjega r,‘da in >ipotreba« zanikanja enotnega verskega vodstva razcli-ru kulturo. Kultura potrebuje rumen, ki naj jo podpirajo in nosijo, /.ato je enotno versko vodstvo tudi kulturna nujnost. Cerkev, ki objema ves svet. mora imeti glavo. Ta glava mora biti nezmotljiva. Tak je njen poklic. Njej je Kristus izročil vodila, merila in smernice. Ona jih mo-r« hraniti, braniti iti posredovati- Nezmotljivi papež je jedro ‘"Vn poslanstva, te naloge. Noče-slabe Cerkve, Cerkve, ki bi j<> morali voditi sami, zaslepijo. 11 i od častihlepnosti, načeti od f°vraštva, brez potez očetovstva. Nočemo Cerkve na vajeti, na zavoro. Hočemo Cerkev na skali. Cerkev, ki raste čez ves svet in ki objema vse, ki so blage volje. Papež je oče. Papež je središče katoliškega sveta. K njemu ro-]n, V Rimu! Cerkev ni le nositeljica moči v mejah katoliškega sveta. Cerkev je več kot dekalog, več kot liturgija. Cerkev je zgodovinski činitelj, svetilnik znanosti, vrt umetnosti, bramba pravice. Bogata in lepa je njena podoba, njen organizem, njeno življenje. Sredi divje borbe znanosti, politike in duhov stoji kot skala. Sredi poglavarjev industrijskih trustov, ki se bore za pozemelj-ske koristi, sredi razprtosti, sredi zlorabe prdvic, sredi sovjeti-zacije, ki krščuje svoje otroke s krvjo, mora stati nekje na svetu svetilnik, ki s svojo lučjo ne zastruplja. Mora biti palača pravi-ce, ki svoje pravičnosti ne poslavlja na trg. Mora biti nepo-rusna trdnjava duha. neponarejen obraz duše. Hočemo Cerkev brez kompromisov. Cerkev brez dvojne morale. Cerkev, ki ima in ki bran' načela. Cerkev, ki ni prodana nobeni stranki. Cerkev, ki ne upogne kolena pred nobenim diktatorjem. Voltaire je hotel streti Cerkev in pokopati pa-peštvo. Naš čas je vrepoln Vol-tairjev. ki pojo bilie Cerkvi in pokopavajo pa peštvo. Toda Cerkev raste, vpliv papeštva se razteza v vedno vidnejši obliki čez ves svet. Vse diplomacije sveta pazijo na vsako kretnjo vatikanskega državnega tajništvu in vsi poslušajo, kaj govori Peter po ustih Pija XII. Papeštvo živi. Njegova moč raste. Papeštvo ne bo padlo. Hylli celo pravi, da iloba papeštva šel? pride. Kajti papeštvo nam piineslo tisti mir, ki ga svet danes tako težko pričakuje. Papežev dan je treba praznovati kot simbol enotnosti, moči in varnosti. Naši očetje so papeštvo in papeža luko doživljali in tako ljubili. Tako ga še vedno oznanjajo zvonovi naših cerkva in stolnic. Tako ga je pojmoval Tomaž Hren. ki počiva v kamnitem grobu v Gornjem Gradu. 1 ako so ga v neizrekljivi zvestobi doživljali Slomšek. Baraga Jeglič, Sedej... Slovenska domovina, včlenjena v vesoljno Cerkev s Petrom na čelu, to je bilo velikim Slovencem nekaj samo po sebi umljivega. Bodi še nam! Sveto leto kliče tudi katoliške Slovence v JJt i m Razgled po svetu VOLITVE NA ANGLEŠKEM Porast konservativcev — Laburistična vlada v precepu — Popoln poraz komunistov Angleške volitve so se vršile zadnji četrtek 23. februarja. Ko smo zadnjič o njih pisali, smo rekli, da je njihov izid po splošnem mnenju povsem neznan in da so vse napovedi samo ugibanja. Rezultati volitev so to mnenje v polni meri potrdili. Kdo naj bi bil tudi uganil, katera od obeh glavnih strank bo zmagala, ko v resnici ni zmagala no-Bena in sta obe dosegli tako ravnovesje, da trpi vsled tega država. ki je obsojena v začasni zastoj. Konservativna stranka, ki je pri volitvah 1. 1945 kljub zmagi v svetovni vojni, doživela nepričakovan poraz, je po silnem za--gonu svojega neugnanega voditelja Churchilla tako porasla, da je skoro dosegla svojo tekmovalno laburistično stranko. Ne bomo navajali podrobnih številk, ker jih čitatelji itak kar mimogrede pozabijo, temveč priobčimo raje zaokrožene številke, ki si jih lažje zapomnimo. Tedaj: laburisti so dobili nekaj nad 13 milijonov glasov, konservativci pa 12 milijonov in pol; prvi imajo nekaj nad tri sto poslancev. drugi pa 20 manj, okrog 290. Vsled tako usodne razdelitve moči je po mnenju vseh političnih opazovalcev nemogoče, da bi laburistična stranka, ki je do sedaj državo vodil$, ostala še naprej sama na vladi in nosila vso odgovornost za bodočnost Anglije in vsega angleškega imperija. Volitve so se izvršile zelo mirno in ni prišlo do nikakih incidentov. Zaključna stopnja, - izid, jih je pa napravil za t Vladna izjava še vedno pred senatom V senatu je še vedno v razpravi izjava nove De Gasperijeve vlade. Z gotovostjo se je računalo, da bo razprava zaključena že prejšnjo soboto. Ker so se pa prijavljali vedno novi govorniki, razprave ni bilo mogoče zaključiti. Sedaj upajo, da bo v sredo 1. t. m. slednjič debata le končana in bo prišel De Gasperi do zaključne besede. V poslanski zbornici so bili na dnevnem redu neki manj pomembni zakonski načrti in predlogi. Min. pred. De Gasperi je bil <, ponedeljek 27. feb. v Caserti, kjer je pregledal novo četo okrog 500 mož, ki se je odpeljala v Somalijo. Min. predsednik je imel na vojake primeren nagovor, v katerem jih je opozoril na častno nalogo, ki jo morajo izvršiti pred vsem svetom. Avstrijska mirovna pogodba Vlada Združenih držav skupaj z britansko in francosko vlado se je prizadevala od leta 1946 zelo razburljive v angleški zgodovini. Od 1. 1852 ni bilo bolj lesnega volivnega izida kot to pot in nikdar ni sreča tako dramatično nihala med obema strankama ob štetju glasov. Končno so zmagali laburisti, vendar imajo malo vzroka za veselje, ker jim ta zmaga ni prinesla moralne moči. da bi lahko nadaljevali 7. izvajanjem svojega socialističnega programa in podržavljanjem novih industrij. Volitve so dokazale na najjasnejši način turli to, da britanski volivci niso pripravljeni trpeti totalitarne politike, pa naj se skriva pod kakršno koli krinko. V vsej Angliji, ki je vendar tako močno industrijska dežela, niso komunisti, ki so imeli okrog 100 kandidatov, našteli niti 90 tisoč glasov. Zalo niso dobili nobenega poslanca in je izpadel celo njihov stari voditelj, ki je že preko 15 let zastopal komunizem v angleški zbornici. Tudi vsi komunistični priskledniki in laburistični uporniki, med njimi znani Ziliacus, ki je bil svoje-časno velik občudovatelj Stalina pa je sedaj začel hvaliti Tita, so propadli. Zadnjo soboto, 25. feb. je imela dosedanja laburistična vlada svoj prvi sestanek po volitvah. Po končani seji je min. predsednik Attlee izjavil, da bodo laburisti obdržali vodstvo državnih poslov še nadal je v svojih rokah, ker ima zbornica laburistično večino. Ta večina pa znaša po zadnjih vesteh samo sedem glasov in je s»ato po splošnem mnenju At-tleejeva vlada za daljšo dobo nemogoča. Kako se bodo dogodki razvili, se ne da točno reči, vendar brez novih volitev v doglednem času ne bo šlo. • • » • dalje, da bi sklenili avstrijsko mirovno pogodbo in vzpostavili Avstrijo kot svobodno in neodvisno državo. Vse tozadevne napore je preprečevala sovjetska vlada. V začetni fazi razgovorov v letih 1946-4 7 so odklanjali sovjetski zastopniki razgovore o vprašanju avstrijske pogodbe. V naslednji fazi v letih 1948-49 pa zahodne sile niso mogle pristati na pretirane sovjetske zahteve. Najtežavnejša vprašanja mirovne pogodbe so že rešena. Tako je bil dosežen sporazum glede vzpostavitve avstrijskih predvojnih mej. glede ureditve manjšinskih pravic v Avstriji in glede zapletenega vprašanja nemške imovine. Nadaljevanje razgovorov pre-prečuje zdaj sovjetsko stališče, da mora biti pred nadaljevanjem razgovorov rešeno z dvostranskimi razgovori med Sovjetsko zvezo in Avstrijo vprašanje plačila sovjetskih dobav blaga in uslug Avstriji od maja 1945. Tozadevni razgovori še niso prav nič napredovali. Združene države in sateliti Sovjetske zveze Zunanji minister Acheson je podal sledečo izjavo o odnošajik med Združenimi državami in satelitskimi državami Sovjetska zveze: »Želel bi povedati par besed o naših odnošajih z nekaterimi državami vzhodne Evrope, posebno z Bolgarijo in Madžarsko, katere so dogodki preteklega tedna zelo osvetlili. Ponašanje bolgarske vlade nam ni pustilo druge izbire, kot da smo prekinili diplomatske stike s to državo. Dejstvo, da je madžarsko sodišče z zahrbtno razpravo, na podlagi lažnih obtožb, obsodilo ameriškega državljana na 15 let ječe, spada v isti skupni način postopka, katerega se trenutno poslužujejo komunistične vlade, ki so ozko povezane s Sovjetsko zvezo. Zdaj je potrebno, da ta način postopka popolnoma razjasnimo vsem, tudi manj neposredno prizadetim opazovalcem. Smoter, katerega so hotele t« vlade doseči, je v glavnem namen, da se tako imenovano železno zaveso napravi neprodušno. Te vlade hočejo odtrgati narode vzhodne Evrope od svobodnega sveta in jih od njega ločiti; hočejo jim vzeti vsako upanje na drugačno usodo, kot so jim jo določili sedanji gospodarji; hočejo, da izgine vsak znak, vsak simbol zahodnega vpliva in spremljajo to svoje nastojanje s tokom propagande, obtoževanja »vohunov«, »vojnih hujskačev« in z drugimi takimi domačimi izrazi. Sedanji komunistični gospodarji navedenih držav se pri svojem naporu za dosego teh ciljev neusmiljeno poslužujejo državne oblasti ter terorizirajo svoje prebivalstvo; proti diplomatom in državljanom drugih držav podvzemajo ukrepe, ki so v popolnem nasprotju z določbami in običaji stikov med posameznimi državami.« Za varnost Evrope je potrebno krepko gospodarstvo Na seji zunanjepolitičnega odbora je zunanji minister Acheson izjavil, da evropska vojaška in politična varnost zahteva trdno gospodarsko podlago, sedaj, kakor pred dvema letoma. Zato je zagovarjal zahtevo vlade, da nu-"di pomoč Evropi v smislu Marshallovega načrta tudi v prihodnjem letu. Glede pomoči Daljnjemu Vzhodu in glede gospodarskega in političnega sodelovanja med narodi na tem področju je izjavil, tla so pomagali azijskim deželam, kolikor je bilo mogoče. Kar se tiče gospodarske in politične enotnosti med azijskimi deželami, ki bi bila potrebna, da se odbije komunistično prodiranje. je izjavil, da je upal, da bo prišlo do te enotnosti. Toda do sedaj se ni razvilo še nič konkretnega v tem smislu. Pobudo v tem imajo azijske dežele. wAt»m Druga postna — kvatrna — nedelja Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 17,1-9); Tisti čas je vzel Jezus s seboj Petra , Jakoba in njegovega brata Janezu, jih peljal na visoko goro in se pred njimi spremenil: njegov obraz se je zasvetil ko sonce in njegova oblačila so postala bela ko sneg. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija in sta govorila z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: Gospod, dobro je, da smo tukaj; ako hočeš naredimo tukaj tri šotore: Tebi enega, Mojzesu enega, in Eliju enega. - Ko je še govoril, glej, jih je obsenčil svetal oblak, in glej. glas iz oblaka je rekel: Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte! —- Ko so učenci to slišali, so padli na svoj obraz in se silno bali. Jezus pa je pristopil, se jih dotaknil in jim rekel: Estanite in ne bojte se! — Ko so pa oči povzdignili, niso videli nikogar razen Jezusa samega. Ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: Nikomur ne pravite tega. kar ste videli, dokler Sin človekov od smrti ne vstane. Vedno bliže je prihajal čas Jezusovega trpljenja. Apostoli so biii že skoraj tri leta v Jezusovi družbi pa se še vedno niso mogli •tresti judovskih predsodkov o odrešeniku. Niso mogli razumeti, da bi moral odrešenik trpeti. Vsaka Jezusova napoved o bodočem trpljenju je šla mimo njih. Da ne bi trpljenje in smrt uničila vsega njegovega dela, zato je moral apostole na nek način pripraviti in utrditi. Popeljal je s seboj na goro tri apostole, da so za trenutek stopili v stik z nadnaravnim svetom. Jezus se je pred njimi spremenil in zablestel v nepopisni lepoti. Apostoli so bili kakor omamljeni. Neizmerno srečne so ae počutili. Za vedno bi hoteli ostati tu. In Peter takoj predlaga: Naredimo tri šotore! — doda ni še prišel čas. Potrebno je še delo. Očetov glas iz oblaka priča ponovno za Jezusa: Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte! Prikazen je minila,. Jezus pokliče apostole, vračajo se z gore. V apostolih se je še bolj utrdila vera, da je Jezus res Sin božji. Ta dogodek jim bo vsaj malo v Koledar za prihodnji teden 5. marca. NEDELJ A. Janez Jožef od Križa, spoznavalee. 6. PONEDELJEK. Perpetua in Fe« ličita, mučenki. Doma sta bili v sev. Afriki. Felieita je porodila hčerko v ječi v velikih bolečinah. Stražarji so se norčevali iz nje, kaj ho Jele, ko jo bodo vrgli zverem. Odgovori« la jim je: Sedaj trpim sama; tedaj pa bo on v meni (Jezus), ki bo tr« pel zame, ker bom tudi jaz trpela zanj. 7. TOREK. Tomaž Akvinski, spo« znavalec. V njem je dosegla shola« fastična filozofija največjo dovrše« rost. Verskim resnicam je hotel dati tudi trdno umsko utemeljitev. S. SREDA. Janez od Boga, spozn. 9. ČETRTEK. Frančiška Rimska, vdova. 10. PETEK. 40 mučenikov. 11. SOBOTA. Sofronij, škof. oporo, ko bodo videli Jezusa mrtvega na križu. Nerazumevanje! Kol iko je tega celo med boljšimi verniki. Skoraj vsak bi rad imel svoje mnenje o veri, o Cerkvi, o Bogu. Nekoliko bolj resna in svarilna beseda Cerkve jih že žali in odbija. Nič ne pomaga, če je bila svarilna beseda še tako potrebna in lepo mirno povedana. Ko se je v cerkvah razlagala odločba o izobčenju komunističnih propagandistov in o prepovedi branja protiverskih časopisov, so se slišali glasovi: Zakaj te stvari razlagati, ko je tako mučno v cerkvi? Zakaj g. župnik nič ne posluša, kaj se govori po fari? Ne bi smel poslušati škofa, če mu kaj takega ukaže. Koliko nerazumevanja se skriva že samo v teh ugovorih. Kakor da bi bila Cerkev samo za to tu. da bi pripovedovala pri- Malo pred božičem se je odigraval v najnižjih razredih v Budimpešti pa tudi po drugih mestih tale bogokletni prizor: Že nekaj dni poprej je zabičila učiteljica dečkom in deklicam v starosti šestih ali sedmih let, naj se prav marljivo učijo, ker bo prišel v šolo visok obiskovalec! Tistega dne se potem vrata brez trkanja viharno odpro in v razred stopi visoka postava v dolgi beli obleki, z dolgimi kodrastimi lasmi in plavo brado ter svetniškim žarom okrog glave. Otroci ga takoj spoznajo: to je Jezus Kristus! Toda njegov obraz je silno resen in strog. Koraka med vrstami klopi gor in dol. ne da bi kaj spregovoril, vzame tu zvezek v roke in pripelje malemu učencu zvenečo klofuto, gleda tam deklici preko ramena, kako piše in jo povleče za lase, razdeli spet nekaj klofut na desno in na levo in se potem odstrani brez besede in brez pozdrava. Otroci so prepadeni in užaljeni, in učiteljica kaže dobro igrano ogorčenost, ko vpraša otroke: »Kdo pa je bil ta hu- dobni gost?« — »Jezus Kristus,« odgovori boječe nekaj učencev. Tedaj pa potrka na vrata; in ko učiteljica zakliče naprej, vstopi v sobo starejši mož, prijazno se smehljajoč; njegovi lasje so temni, pokoncu počesani, le ob sencih sivi, brki so temni in -i-roka ruska bluza mu pokriva hlače, ki tiče v nizkih škornjih. Prijazno poda učiteljici roko, gre od klopi do klopi in treplja mehko otroke po laseh ter ima za vsakega kak oreh ali sladkorček. S pismenimi izdelki, se zdi, je popolnoma zadovoljen; če pregleduje zvezke, se dobrodušno smehlja. Nato položi na kateder zavito sliko, pomigne ljubeznivo otrokom za slovo in izgine skozi vrala. »Oh, kdo je bil pa to?« vpraša smehljaje se učiteljica. »Očka Stalin!« zaori ves razred. »Oh da, to je bil naš dobri striček Stalin, ljubi otroci!« potrdi učiteljica. »In katerega gosta imate sedaj jetne stvari. Cerkev nadomestuje Jezusa, zato jo moramo poslušati. Apostolom je Bog naročil: Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte! To naročilo se sedaj razteza na Cerkev. Njo moramo poslušati. Če se bo Cerkev obračala po človeških željah, potem bo prenehala biti božja. Držati se mora samo Jezusovih naročil in mi njenih. Postavljena je zato, da nas varuje zmot, ne pa. da bi jo celo mi spravljali v zmote. Bog pozna naše nagnjenje k omahovanju in nezaupanju, zato poskrbi, da lahko najdemo oporo v dvomih. Kakor je apostole hotel utrditi s svojim spremenc-njem, tako nas utrjuje na razne načine. Eden izmed njih je naslednji: Cerkev že dva tisoč let nezmotljivo varuje božje resnice. To je za nas lahko važen dokaz, da je reš božja in da ji zato smemo in celo moramo zaupati. NEDELJSKA MOLITEV 0 BOG, KI VIDIŠ, DA SMO BREZ MOČI, ČUVAJ NAŠO NOTRANJOST IN VARUJ NAS NA ZUNAJ. DA SE OB VARU-JEMO VSEH NEZGOD NA TELESU IN OČISTIMO SLABIH MISLI V DUŠI. rajši, prvega ali drugega? Hudobnega Jezusa ali dobrega strička Stalina?« »Strička Stalina!« odjekne v zboru. »No, pa poglejmo vendar, kaj nam je striček Stalin podaril za božič?« pravi učiteljica in razvije sliko: »Glejte, glejte, svojo sliko nam je podaril! Kaj imate rajši na steni stari križ z Jezusom ali strička Stalina?« »Strička Stalina!« kličejo otroci in odstranijo razpelo ter obesijo na njegovo mesto podobo rdečega carja. Ta zgodba ni izmišljena in se je dejansko dogodila r Budimpešti in v drugih šolah pred božičem 1. 1949. Iz nasilja v nasilje na ČeSkoslovaškem Češkoslovaška komunistična republika je v svoji ustavi izvedla ločitev Cerkve od države. Že velikokrat pa je do sedaj pokazala, da la ločitev pomeni prav za prav le usužnjenje Cerkve državi. To je Gottwaldov režim znova potrdil v mesecu januarju, ko je umrl škof v Banski Bistrici na Slovaškem msgr. Andrej Skrabik in je praška vlada meni nič tebi nič sama imenovala vladnega administratorja v osebi duhovnika Ivana Decheta. V cerkvenem zakoniku je pa postava, ki prepoveduje komur koli sprejemati cerkvene časti od civilne oblasti. Zato je sv. kongregacija škofov Janeza Decheta izobčila, kakor je v cerkvenem zakoniku določeno v takih primerih, ter prepovedala vsakomur občevati z izobčenim duhovnikom ali sprejemati od njega kake ukaze in navodila. — Z nasilnim imenovanjem škofijskega administratorja v Banski Bistrici je češkoslovaški komunistični režim stopil še enkrat na pot Jožefa II. in mnogih drugih fevdalnih gospodov r srednjem veku, ki so prav tako kot oni nasilno hoteli podeljevati cerkvene službe. Po vsein tem bodo seveda komunisti še vedno trdili, da so napredni. Vas krščanske ljubezni pri Neaplju Kardinal Ascalesi je v Neaplju blagoslovil temeljni kamen prve hiše za novo vas, ki jo bodo tam sezidali za brezdomce. Teh je v okolici Neaplja še vedno veliko. Živijo po jamah, ki se odpirajo na pobočju gričev okrog mesta. Za del teh revežev bodo sedaj sezidali nova poslopja na posebno pobudo in s posebno pomočjo kardinala Ascalesija. Lurški romarji Sedaj so objavili točno število romarjev, ki so lansko leto prišli v Lurd: 1. 1949. je prišlo 364 posebnih vlakov, prejšnje leto 325; letal lani 82, prejšnje leto 46. Po železnici je prišlo 1 milijon 600 tisoč romarjev, prejšnje leto 1,300.000. Poleg teh je lani prišlo še 800.000 romarjev z drugimi sredstvi in ne po železnici. V zdravniškem krožku je bilo vpisanih 1178 zdravnikov, ki so preiskali okrog tisoč bolnikov, med temi 73 primerov, ki so zbudili posebno pozornost zaradi čudežnega ozdravljenja in ki jih sedaj še naprej preiskujejo. Škof Sloskan se zahvaljuje Že precej let od tega smo brali o škofu Sloskanu, ki so ga na prizadevanje sv. očeta Pija XI. Sovjeti izpustili, oziroma zamenjali za nekatere komuniste, ki so takrat bili v zaporih v zapad-nih državah. Tedaj je msgr. Sloskan bil na prisilnem delu v Kasneje so me nekatere okoliščine, polne življenjske nevarnosti, prisilile zapustiti Madžarsko. V Avstriji, v angleški coni, je moje življenje do« bilo bolj ali manj človeško podobo. Delal in živel sem kot drugi. Toda duševna čustva so navalila s še več« jo silo. Začel sem veliko razmišljati o cilju svojega življenja in kako bi si življenje uredil. Toda naj sem še toliko razmišljal, naj mi je fantazija predstavljala kakršne koli načrte, ni« česar me ni zadovoljilo, nobene ra« dosti, nobenega cilja nisem videl v življenju. — Žalitve, grobosti in raz« vrat ljudi sem težko zrenašal, čeprav sem bil sam prav takšen. Cesto sem si želel, da ne bi videl ljudi in da bi šel, kamor oči nesejo. In tako se mi je enkrat poleti leta 48. med delom v gozdu pojavila ta« ka želja po samoti, čeprav je bil kraj. kjer smo delali, samoten in približno 70 km od taborišča. Na noč se nisem hotel vrniti v tabo« rišče. Ostal sem sam v gozdu. Vso noč sem hodil po hribih, poln teh samih misli. Videl sem prelepo pri« rodo okoli sebe, vso prekrasno, to« da . . . zakaj mi je tako težko? Za« čel sem iskati vzrok, pa nisem si našel nobene razlage. Najraje bi pal na zemljo in jokal brez konca. In tukaj sem sredi noči, skoraj na vrhu hriba, dvigajočega se ob jezeru, pal na kolena in se začel na glas pri« toževati čez svoje življenje nekomu, ki ga sam nisem poznal. Pomirjen s tem, da sem sc v polni samoti na« hajal sam daleč od ljudi, sem izlival svoje gorje in čutil, kako mi je z vsako minuto postajalo vse lažje in lažje. Nate nekaj besed mojih tožb: »Vsi mi govorijo, da mi manjka vere. Toda, ali sem jaz kriv, da je ni v meni? O, Gospodi, čc ti res« nično si, zakaj se potem ne usmiliš mene nesrečnega, zakaj mi ne daš vere?« Tukaj sem se spomnil svojega pre. teklega življenja, jasno so mi prišli pred oet vsi grehi, ki sem jih storil, Rusiji. Ko so ga izpustili, je nekaj časa bival v Rimu, nato pa je postal apostolski administrator v Minsku. Sedaj je v begunstvu na Angleškem, kjer skrbi za številne begunce iz baltiških držav. Njegovo delo je zelo obilno, saj štejejo na Angleškem okrog 23 tisoč Letoncev. Prejšnji mesec je ob nekem razgovoru s časnikarji izrekel angleškemu narodu zahvalo za pomoč, ki jo nudijo Letoncem. Izjavil je, da se vsem dobro godi, da delajo in si pri lem tudi kaj prihranijo za dan, ko bodo smeli zopet domov. Stolna cerkev v Gradcu Gradec kot glavno mesto Štajerske in Notranje Avstrije je tesno povezan tudi z zgodovin* slovenskega naroda. Tamkajšnja stolnica je dobro znana tudi marsikomu izmed naših ljudi. Sedaj je izšla posebna knjiga • graški stolnici, ki osvetljuje njeno zgodovino in opisuje njeue lepote. Cerkev je posvečena sv. Tilhu, ki ga častijo tudi pri nas v Svetem pri Komnu in tudi drugod. Nastala je v 11. stoletju; povečali pa so jo za časa Friderika III. v 15. stoletju in ji dali sedanjo obliko. Tako je postala ena najlepših cerkva v nekdanji Avstriji. Sedaj jo upravljajo je-zuitje, ki so prišli v Gradec leta 1570 ter tam ustanovili svoj prvi kolegij. Iz Gradca so se potem razširili po vsej Avstriji in povsod ustanavljali zavode za dijake. Ustanovili so jih tudi v Gorici in v Ljubljani. znova sem začel preklinjati samega sebe in psovati: »Česa prosiš, ničevi človek, tudi če bi Bog resnično bil, ali si ti vre« den njegove milosti?« Potem sem se znova obračal k Bogu, obljubljal, da bom boljši in ga prosil, raj me reši vseh težkih misli. Pred svitanjem sem se spustil s hriba, na« grabil suhega listja, napravil iz nje« ga ležišče in zaspal. Prebudil sem »e, ko je sonce že zašlo, ptice se še oglašajo, nepremično jezero blišči kot zrcalo in v duši je tako mirno, tako lepo postalo. Najraje bi pal in skakal kot otrok. Ker v gozdu n iko« gar ni bilo, sem lahko ugodil svoji želji. To je zame najvažnejši dan v spre« membi moje duše. Od tega dne ni« sem samo začel poslušati o Bogo, temveč sem iskal verske knjige i* jih z zanimanjem prebiral. Svoje zunanje vedenje sem že od tega dno takoj spremenil. Pogosto sem se a verskih vprašanjih razgovarjal s sta« rimi ruskimi emigranti, s kat. in pra« voslavnimi duhovniki in tudi z ljudmi drugih veroizpovedi. Dokazi za bi« vanje božje mi niso bili več potreb« ni, spoznati sem hotel samo še, kate« ra Cerkov je prava. Videl sem, da je vsak pripadnik te ali druge cerkve imel dokaze, d* je njegova cerkev prava in vsak je, razumljivo, hvalil svojo. Nazadnje sem se odločil iskati pravilno pot samo po svojih prepričanjih in ne poslušati ničesar drugega. Prepričan sem bil, da je pravilna izbira, to je pravilno spoznanje resnice, mogoče samo takrat, kadar človek popolno« ma pozabi na svojo nacionalnost, na čustva sovraštva proti kateremu koli narodu, na tradicionalne navade, ka« dar popolnoma svobodno kot z dni« gega sveta sledi za zgodovinskim razvojem Cerkve. Na tak način sem jaz tudi našel pravo pet, resnična Kristusovo cerkev. Kadar me spra« šujejo, zakaj sem postal ravno kat«« ličan, odgovarjam: (Dalje) Iz življenja Cerkve Bogokletje in češčenje Stalina pri najmlajših Zakaj sem postal katoličan... Kulturni obzornik 7. Slov. kulturni večer v Trstu »Kako je bilo včeraj na kulturnem | rečju g. prof. Peterlin. Ob strani pa Y«čeru« so popraševali mnogi prija« teiji teh slovenskih kulturnih prire* ditev. Bil je pustni torek pa je tudi v Marijinem domu bilo veselja in smeha za odrastle in otroke. Najprej je prof. g. dr. Turnšek Metod imel zanimivo predavanje o slovenskih svatih na Tržaškem. Povedal je, kako smešne navade so imeli Slovenci iz *wkovelj, Sv. Ivana, Skednja in v raznih vaseh po slovenskem Krasu, ko so se ženili. Ti običaji nam ka* žejo. da naši pradedje niso prav mč itedili ne z denarjem in ne s pristni« *»i narodnimi dovtipi, ko so ženili jvoje sinove in hčeri. Tedaj so izlili vso svojo družinsko radost in vaški ponos. Različne so bile te navad® t ■•kje so bile prav smešne in duho« vite. G. predavatelj nam je vse to prav lepo prikazal in je žel prav toplo odobravanje. Na tem večeru so za pustno raz« vedrilo vprizorili elani slovenskega radia Jurčičevega Vrbana Smuka. Te« g* je odlično podal v domačem na« T ridesetletnica ljubljanskega vseučilišča Slov. vseučilišče v Ljubljani je bilo ustanovljeno dne 23. 7. 1919. Ob koncu lanskega leta je univerza pro« slavila to obletnico. Minister za prosveto dr. Jože Potrč je v svojem slavnostnem govoru ob tej priliki re« kel tudi sledeče: » Edina pravilna znanost o družbenem razvoju je niarksistična revolucionarna znanost. Idealizem, mistika, dogme so laž. So, dobna družbena znanost je razumljiv v« samo v luči filozofije jugoslovan« komunistične partije. Zato ima jugoslovanska mladina zakonito pr a, vico, da ji da univerza možnost, da si to filozofijo prisvoji.« Uboga slo« venska univerza, kam si ti prišla! fostala si predavalnica filozofije ve« likih filozofov Tita, Pijade, Djilasa i* nazadnje samega »velikega« dr. Potrča. Naš podlistek Današnji naš podlistek, ki H« prihodnjič končan, je spisal Robert Merle, francoski pisatelj, ki je dobil slovstveno priznanje francoske akademije Prix Goncourt za leto 1949. Francoska kritika je odkrila v novem nagrajencu nasled« »je stilne posebnosti: skrajno zve« »tabo resničnosti, naravnost dialogov i« veliko bogastvo v navajanju po« drobnosti. Njegov način pisanja ime« ■ujejo reportažna tehnika. Njegov •ajnovejši roman so prevedli takoj v angleščino, v letošnjem letu pa ga sta mu se prav dobro prilagala g. Petkovšek in g. Dovjak. Na račun Vrbana Smuka, ki se ni mogel ože« niti, je bilo v nabito polni dvorani mnogo smeha. Zelo smešen je bil tudi Senčni prizor na platnu, ki je predstavljal zobozdravnika in bolni« ka pri izdiranju zoba. Gledalci so pokali od smeha. Mali Zajc pa je lepo zaigral na harmoniko. Ob kon« cu pa je v slovo zapel dekliški zbor iz Mačkovelj pod vodstvom č. g. Ja« komina prav lepo par slovenskih pesmic. Da je večer tako lepo uspel, gre vsem sodelavcem prav prisrčna hvala! Prihodnji kulturni večer 7. t. m. bo posvečen 60 letnici rojstva našega go« riškega pesnika Jožeta Lovrenčiča. O njem bo predaval ravnatelj g. dr. Tone Kacin. Predavanje bo kot na« vadno ob 19.30 v Marijinem domu, ul. Risorta3. Vabljeni so zlasti vsi prijatelji slovenske pesmi! bodo prevedli v vse svetovne jezike. Prinašamo odlomek iz Merlovega najnovejšega dela, iz zgodovinske freske XX. stoletja, ki bo zaradi do« kumentaričnosti, ki diha že iz tega odlomka, postala zanimiv dokument časa. »»SLOVENIJA«« glasilo slov. katoliške skupnosti Kot priloga »Ameriške domovine« je začel meseca januarja izhajati v Clevelandu dvomesečnik »Slovenija«, glasilo slovenske katoliške skupnosti. Pobudo za list je dal dr. Miha Krek, ki je napisal tudi uvodno besedo za prvo številko, kjer pravi: »Po petih letih izgnanstva poskušamo Slovenci, ki smo bili pred drugo svetovno vojno politično organizirani v Slov. ljudski stranki, s posebnim glasilom, da bi imeli svoj organ za narodno osvobodilno borbo, organ nase skupnosti, list izven domovine za gradbo bodočnosti Slovenije, organ, ki naj se ga oklenejo, ki hočejo pomagati, da bi se naša ljubljena domovina čimprej vključila v družino svobodnih narodov in da bi v njej zgradili red kakršen bi najbolje odgovarjal narodnim potrebam in najbolj zavaroval bodočnost v sreči in blagostanju.« Po tej kratki utemeljitvi potrebe, da je novo glasilo začelo izhajati, omenja dr. Krek mnogostransko delo, ki so ga izvršili begunci v tem petietju za svoj telesni in duhovni obstanek in prihaja do zaključka: »Sodimo, da je sedaj prišel čas, ko moramo za narodno politična vprašanja imeti posebno glasilo. Sodimo, da je prišel čas, ko bo mogoče prav o teh najbolj živo pekočih stvareh sedaj in v bodoče več napisati, več govoriti in jasneje povedati. Za vse to naj bi bil ta novi list na razpolago. Prosim in pozivam vse katoliške in demokratične Slovence k sodelovanju ... Bo pa list ostal glasilo slovenske katoliške skupnosti, odklanjal, kar ji nasprotuje in zavračal, kar bi ji moglo le škodovati in motiti slogo med nami.« Dr. Krek se je medtem sicer preselil v Washington, kjer vrši važno nalogo v okviru dela za svobodno Evropo, vendar je ostal še nadalje duša »Slovenije«, v katere drugi in tretji številki je priobčil dva važna članka. Urednik »Slovenije« je prof. Vinko Lipovec, ki se je srečno rešil pekla v Daehau-u. List z velikim veseljem pozdravljamo, ker je v njem prišla do besede najmočnejša stranka med Slovenci, lahko rečemo: predstaviteljica Slovencev samih. Želimo listu velikih in skorajšnjih uspehov. Za svobodno Evropo V juliju lanskega leta se je po dolgem razpravljanju in oklevanju ustanovil v Združenih državah »Narodni odbor za svobodno Evropo« (National Committe tor Free Europe). V ta odbor so vstopili sami odlični zastopniki ameriškega javnega življenja, med njimi general Dwight Eisenhower, znani politik Allen Dulles, bivši tajnik za vojsko Robert P. Patterson, senator mesta New York Herbert Lehman in drugi. Organizacija bo skušala po svoje pripomoči, da bi se ohranilo in poživilo v Ameriki živo zanimanje za narode, kateri ječijo za železno zaveso, da bi bilo upanje teh narodov na osvobojenje večje in trdnejše in da bi bilo delo za osvobojenje tudi v Ameriki vedno intenzivnejše. Predsednik tega Narodnega odbora je bivši poslanik loseph C. Grew. Ta ugledni in vplivni mož je takole označil namen tega odbora: »L. 1945, ko se je bližal konec druge svetovne vojne, smo dali obljube narodom vzhodne Evrope, ki so takrat čakali na osvoboditev izpod nacistovske okupacije. Mi smo jim dali obljubo, da bodo mogli z demokratičnimi sredstvi rešiti svoje politične in gospodarske probleme. To so bili narodi Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Romunije in Jugoslavije. Toda na žalost obljube, ki smo jo tem narodom dali, nismo izpolnili. Nasprotno. Namesto nacistične okupacije je na te narode prišla komunistična diktatura, ki je postajala vsak dan hujše zatiranje. 80 milijonov odličnih ljudi, ki žive med Nemčijo in Rusijo, je sedaj v vezeh...a Minister za zunanje zadeve Acheson je to organizacijo zelo toplo pozdravil. V Ameriki merodajni krogi očividno dobro poznajo položaj za železno zaveso. Zavedajo se tudi, da so obljubili tem zasužnjenim nesrečnikom osvobojenje. Zato smemo pričakovati, da bodo storili svojo dolžnost. Vsled tega demokratični Slovenci to ustanovo z veseljem pozdravljamo. Gospodarski listek Sobne rastline in cvetliee — okras hiše PRELONČENJE Če je lonec premajhen, moramo rastlini dati večjega, moramo jo prelončiti. To delo izvršimo koncem zime ali poletja, ko rastline počiva« jo. Potrebo opazimo navadno po tem, da rastlina zažene korenine skozi luknjo na dnu lonca. Pri pre« lenčenju zamenjamo nekaj zemlje in dodamo nove. Ni za vse sobne rast« line vsaka zemlja enako dobra. Vrt« narji imajo za različne družine lonč« nic različno zemljo. Za naše potrebe pa bo odgovarjala dobra vrtna zem« lja, kateri dodamo 1/3 drobnega peska. Tako zemljo še lahko zboli« šamo z gnojenjem. Pri polnjenju loncev moramo v spodnji del lonca deti pesek, koščke lončevinc ali kaj podobnega, da se na dnu lonca ne nabira voda, ker bi se v tem slučaju zemlja v loncu skisala. Voda mora imeti prost od« tok skozi luknjico v dnu. GNOJENJE Zelo dobro zemljo za lončnice do« bimo, če primešamo na vsakih 10 kg zemlje —- vrtne z 1/3 peska — po 150 gr superfosfata, 60 gr kalijeve soli, 100 gr žveplenokislega amonija« ka in 50 gr železne galice. Mešanico pustimo ležati kakšna dva tedna, predno jo rabimo. Rastlinam v loncih pa gnojimo s posebno raztopino, katero dobimo tako«le: V 10 litrih vode raztopimo 5 gr kalijeve soli, 5 gr železne gali« ce, 10 gr superfosfata in 10 gr žve« plenokiSlega amonijaka. S to razto« pino zalivamo vsak drugi dan 3 ted« ne, posebno koncem zime in kakšen teden potem, ko smo rastline pre« lončili. Kdor se bo držal navedenih mig« ljajev, bo imel nad svojimi lončni« eami veselje in postale mu bodo res prave ljubljenke, dom pa lep in prijeten. Kmečka opravila v marcu NA DOMU: Imaš že pripravljena vsa semena? Krompir, koruzo, fižol, krmsko peso, detelje in semena trav, zelenjadna semena? Imaš doma sad« na drevesca, ki jih misliš saditi? In umetna gnojila? Ne lovi tega blaga komaj tisti dan, ko bi ga moral spra« viti v zemljo. — Cvetlicam v loncih premenjaj zemljo. Vrtnice bi morale biti že obrezane. Zasadi kakšno olepševalno rastlino. Ljubiš georgi« ne, gladijo!e«meče, begonije, itd.? Pomlad je tu. Na globoko zadihaj, na široko odpri hišna okna in vrata, vse prezrači. A pazi, da se ne pre« hladiš. Marčno sonce je tudi ne* varno! V SHRAMBI pazi, da ti zaloge ne trpijo škode. Razni škodljivci se bodo pojavili tekom meseca. DDT! V HLEVU naj bo čisto, v toplih urah pa naj bo hlev odprt. Če le moreš, spusti živino na prosto, da se sprehodi, mlada živina pa naskače. To je posebno važno za teleta in mlade prašičke. Mišičevje in okostje se nategne, živali so vesele, bolj korajžno žrejo in bolje uspevajo. — Že prve muhe in komarje uniči. DDT! — Misliš dati cepiti prašiče proti rdečici? Pogovori se s sosedi, da cepi živinozdravnik istočasno v celem okolišu: stroški bodo manjši. V KLETI bomo z nastopom večje toplote vino v drugič pretočili. Sedaj pa je že čas, da je vino čisto in se* veda mora imeti tudi brezhiben okus. Če diši po žveplu, pretakaj ga na zraku, to je naj teče v brenteo, če pa je drugače v redu, je za drugo pretakanje bolj na mestu sesalka» črpalka * pumpa. —- Sodi naj bodo polni, da ne bo škodoval kan. Če nimaš dovolj vina za napolnitev so* da, potem prazni prostor nad vi* nom zažveplaj. — Prazna posoda naj bo oprana in suha, sodi zažvep* lani in zabiti. V VRTU mora biti zemlja že pri* pravljena za pomladansko setev in saditev. Povrtnina bo uspevala, če bo zemlja globoko prekopana in ROBERT MERLE: IZDAJALEC Ko je zapisnikar končal s čitanjem btožnice, jc predsednik sodišča ovzel besedo in rekel: »Stvar jo jasna. Nima pomena za* ‘‘ševati priče. Sicer pa prič sploh L« Tedaj se je oglasil javni tožilec: Počno, gospod predsednik!« »Gospod javni tožilec, dajem vam esedo.« Javni tožilec jo vstal- Bil je zares >P človek. Njegov široki, nekoliko lečkasti obraz jc izražal odkritost ‘ meščansko samozavest. »Gospod predsednik!« — jc pričel skoraj tihim glasom. Potem jc »glo in nerazločno zamrmral nekaj udobnega kot »Gospodje sodniki«, Umolknil in za nekaj trenutkov »ravnan ohstal in se zastrmel de* set korakov predse. Nepričakovano je sprožil kazalec proti obtožencu in vzkliknil z zvene* čim glasom: »Ta izdajalec, gospodje, je izda* jalec!« Potem je znova umolknil. Na klo* pi, kjer so sedeli zastopniki tiska* je eden od petih sodnih reporterjev za* pisal v svoj notes: »Izdajalec — izdajalec!« »To, gospodje«, je povzel tožilec, »to ni prazno istorečje, tautologija, to nam je sedaj očitna jasnost.« Potem je zopet umolknil in s po« gledom obšel vse porotnike. »Če bi poskušali dokazovati to očitnost, gospodje, bi jo na ta način le zmanjševali. Omejil se bom torej le na to, da ob koncu ponovim to, kar sem povedal na začetku svoje obtožnice.« Tožilec se je ustavil za četrt se* kundc, nato pa je še vedno kazaje g prstom proti izdajalcu skoraj kri« če ponovil: »Ta izdajalec jc izdajalec!« Nekaj ljudi jc zaploskalo v porot* ni dvorani. Predsednik je zahteval tišino. Javni tožilec se je vsedel. »Ta dečko,« je zašepetal predsednik pri* sedniku na svoji desni, »je zares odličen«. Priscdnik na desni je poki* mal z glavo. »Dajem besedo zagovorniku«, je vzkliknil predsednik sodišča. Odvetnik se je dvignil in gospe so se radovedno nagnile naprej, da bi ga videle. Odvetnik jc vstal in s profilom, obrnjenim proti dvorani, gledal mirno proti porotnikom. Po* tem je s svojimi znamenitimi roka* mi, ki so gledale izza širokih ro* kavov, graciozno zaplaval in rekel: »V skladu s pravom in običajem, gospodje, se tudi moji zaključki ujemajo z obtožbo.« Potem se je obrnil proti izdajalcu, uprl oči vanj in dodal z melodioz* nim in prijateljskim glasom: »Ta izdajalec je zares izdajalec. In sicer tako evidentno, kot je ta mi* za zares miza.« Nato je zopet v profilu pogledal po porotnikih in rahel nasmeh je šinil preko njegovih ustnic. »Ne mislite, gospodje, da ob tej, pravkar izrečeni jasni trditvi pozab* ljam na pravice in dolžnosti obram* be.« Za trenutek se je ustavil, nato pa so njegove roke znova pričele pla* vati, kakor galebi in povzel je zopet z močnim glasom: »Nasprotno: če bi zanikal, da je on izdajalec, bi s tem izdal njegovo stvar. Tako si torej, v globokem prepričanju, da delam v korist svo* jega klijenta, dovoljujem vnovič po* noviti ob zaključku svoje obrambe tako globoke in tako predirne besede gospoda javnega tožilca: »Ta izda* jalec je izdajalec.« In se je vsedel. »Občudovanja vreden jel« je rekla neka gospa skoraj na glas.« Predsednik je zakašljal in dvignil roko pred usta. Na mezincu je imel debel zlat prstan. Nato se je obrnil z vljudnim glasom k obtožencu: »Izdajalec, ali imate še kaj po* vedati?« »Da, gospod predsednik.« »Vstanite in govorite!« je rekel predsednik. Izdajalec je vstal, nalahno omahu* joč .na svojih izdajalskih nogah. Imel je odsoten in negotov izraz. Že nje* gova zunanjost ga ni nič priporoča* la. Ko je začel govoriti pa je bilo povsem jasno, da tudi za izdajalca ni bil nič kaj posebno zvit. »Glejte, gospod predsednik, mo* ram vam povedati, da sem zares izdajalec.« Umolknil je kot bi iskal novih besed. »Nadaljujte«, je rekel predsednik dobrohotno. Izdajalec se je zopet zazibal in po* obilno pognojena. Sedaj lahko sadiš vse vrste graha, že od prej bi mo< rala rasti Česnik in čebula; vsej ra* dič, peteršilj, solato, blitev, koren* ček, vrtno peso, proti koncu mese* ca fižol za stročje, v toplo gredo ali na pripravno sončno mesto vsej ka* pus * zelje, ohrovt * vrzote, paradižnik ke * pomidore, papriko, jajčevec * me* lancane, itd. V SADOVNJAKU bi morala biti vsa saidna drevesa že očiščena in izvršeno bi moralo biti zimsko škropljenje. Je li? Najpozneje do srede meseca morajo biti poškrop* ljene breskve v drugo z raztopino modre galice. — Si pregledal vsa sadna drevesa, če ni na njih kapar* jev? 2vepleno*apnena brozga je si* jajno protisredstvo. — Si zasadil mlada drevesca ali si vsaj že izkopal jame za nje? Ne koplji teh tik pred sajenjem. Sonce naj razkuži jame. — V drugi polovici meseca boš pre* cepljaval sadno drevje. Kje so cepi* fi? Podlaga mora biti bolj sočna * frtuževna k°t cepič, drugače ceplje* nje ne bo uspešno. V VINOGRADU si trte že obrezal, pognojil in okopal, ter povezal. Pove* zati jih moraš predno postanejo sočne, ker drugače se bodo poganjki lomili. Za gnojenje je sicer še čas, Brejs gnojenja ni pridelka! — Si že precepil v giavo one trte, ki si jih za to odločil? Si že skopal vse stare in propadle trte ter jih nadomestil z novimi? Za slednje je sicer tudi še čas, a vsaj stare moraš takoj iz* kopati in pripraviti jame za nove. Tudi te jame naj sonce razkuži. — Proti grozdni plesni — oidiju je žveplanje učinkovite le, če je izvrše* no pravočasno. To pa mora biti opravljeno, čim so poganjki dva pr* sta dolgi. To sicer ne bo ta mescc, a že sedaj si nabavi žveplo, da ga boš imel pravočasno pri rokah. NA NJIVI je glavno opravilo sa» jenje krompirja in pripravljanje zemlje za koruzo, fižol, krmsko peso in druge pridelke. Krompir povrne strošek za umetna gnojila, zato gnoji s superfosfatom in žvepleno* kislim amonijakom že pred sajenjem. Koruzi pa izdatno pognoji s hlev* skim gnojem! Tega pa podorji ali podkopaj mnogo pred setvijo. Za setev koruze itaik ni sile, sila pa je za podoranje gnoja. -— Prav pri za* četku meseca bi lahko ozimnemu žitu še gnojil z apnenim nitratom ali čilskim solitrom — 1 kg na 100 m2 —, pozneje pa ne več: žito ne bi več imelo haska, mogoče celo škodo, ker bi pognalo bolj v slamo in manj v klasje in bi to pozneje zorelo. Sicer bi gnojilo koristilo pri* delku, ki bi sledil žitu. SENOŽET IN DETELJ1ŠČE pre* vleči ?■ ostro brano, odstrani od bra* ne nabrano steljo, p» raztrosi na vsa* kih 100 m- po 4 kg superfosfata; to napravi takoj. Če je ruša slaba — trave in detelje redke — razgrebi z grabljami dotična mesta in podsej, a ne smeti izpod sena na senikih * seneni drobir —, temveč z dobrim: semeni trav in detelj. — Seveda mo* raš zravnati tudi vse krtine, da ne boš preklinjal ob košnji, ko ti bi kosa zadela v krtino. Dopisi Šmaver Na Valentinovo nedeljo popoldne so ob prekrasnem vremenu tisoči meščanov in okoličanov prihiteli k naši cerkvici, kjer so kar na prostem prisostvovali pridigi in blagoslovu. Prav lepo je ob tej priliki prepeval domači moški zbor. Novost v cerkvi je elektrika in prav kmalu se vrnejo še zvonovi. Takrat se spet oglasimo. N o vice Slovenske postne pridige v Gorici Sedaj v postnem času je vsak petek ob 8. zvečer v cerkvi sv. Igna* cija v Gorici postna pridiga za Slo* vence. Letošnji postni govornik je preč. g. dr- Kazimir Humar. Vljudno vabimo vse rojake k tem pridigam. Roparski umor slov. bogoslovca v Nemčiji Eden izmed številnih slovenskih beguncev v Nemčiji je bil tudi bo* goslovec Anton Hočevar iz vasi Lese pri Krki. Gimnazijo je dokončal v Ljubljani. Po dolgem bivanju v raz* nih taboriščih v Italiji ir, Nemčiji je pred tremi leti stopil v bogoslov* je v Koenigssteinu v Nemčiji. Med počitnicami je delal kot težak pri zidarjih, da si je zaslužil vzdrževal* nino v semenišču. Letošnje božične počitnice je mislil preživeti pri pri* jatcljih v Koelnu. Dne 17. decembra je tu postal žrtev roparskega napada. Pokopali so ga v Koelnn dne 23. 12.. 1949. R. i. p. Apostolski administratorji onkraj železne zavese Za one dele naših primorskih ško* fij, kateri so po mirovni pogodbi pripadli Jugoslaviji, so bili počet* kom določeni sledeči administratorji: msgr. Toroš za Poreč, msgr. Nežič za Trst, msgr. Jamnik za Reko in msgr. Močnik za Gorico. Msgr. Moč* riika so že prve dni Jugoslovani iz* gnali, msgr. Jamnik je pa zadnje čase umrl. Danes je administracija onkraj meje tako razdeljena: Za Reko je apostolski administrator škof Srebernič iz Krka, Poreč in Trst upravlja msgr. Nežič, Gorico pa msgr. Toroš, ki je prenesel svoj sedež na Kostanjevico. Stoletnica goriške Trgovske zbornice Letos preteče sto let, odkar je bila v Gorici ustanovljena Trgovska zbornica. To svojo stoletnico misli Zbornica proslaviti s posebno slav* nostjo. V ta namen je imenovala poseben odbor. Iz tega vzroka bo letos v Gorici kongres vseh trgov* skih zbornic v državi. Novi razgovori glede obmejnega prometa z Jugoslavijo Zadnjo soboto in nedeljo, 25. in 26. feb., je bila v Gorici posehna jugoslovanska komisija, kateri nače* luje dr. Boris Puc. Ta komisija raz* pravlja z zastopniki tukajšnje Tr* govske zbornice o izboljšanju in razširjenju trgovske pogodbe med Slovenijo in Italijo. Deželni konzorcij proti tuberkulozi Pri goriški deželni upravi šo pre* tekli teden zborovali člani gori ime* novanega konzorcija. Razpravljali so o razširjenju protijetičnega zavaro* vanja in o tozadevnem povišanju občinskih prispevkov. Končno so po* trdili račune za preteklo leto. »Glasnik Marije Pomagaj" Slovenski nizozemski izseljeniški duhovniki so letos začeli izdajati za svoje slov. izseljence litografirani mesečnik na 12. straneh pod gornjim naslovom. List je krasen odsev du* hovnega življenja naših tamkajšnjih bratov. Želimo, da bi se list obdr* žal in še dolgo izvrševal svoje veliko duhovno poslanstvo med rojaki na tujem. Dr. Miha Krek je govoril v New Yorku V vrsti predavanj, katere je pri* redil »Narodni odbor za svobodno Evropo« je nastopil tudi dr. Miha Krek, predsednik Slov. narodnega odbora, in govoril o malih narodih in federalni uniji. Razvil je misel federacije malih evropskih narodov kot nujnost sedanjega časa. Govor* nik je žel za svoje predavanje veli* ko pohvale. Predavatelj je posebno lepo vključil v svoja splošna izva* janja sliko slov. naroda in njegove zgodovine do druge svetovne vojne. Duhovniki pri vojakih Zvedeli smo, da je veliko število mlajših duhovnikov onstran meje pri vojakih. Iz Istre jih je baje 19. K vojakom so bili poklicani vsi letniki od 1920 do 1930, ki niso .še služili. Vsled tega so mnoge župnije prazne ter morajo razni duhovniki maševati trikrat na nedeljo, dvakrat zjutraj in enkrat zvečer ali popoldne. Duhov* niki vojaki bi morali služiti dve leti, upanje pa je, da jim bodo znižali službeni rok na eno leto. Novi stolni vikar v Gorici Za začasnega stolnega vikarja v Gorici je bil te dni imenovan preč. g. novomašnik Enio Tuni. Novi go* spod je stolniški faran. Čestitamo! Slov. begunec — zdravnik v Clevelandu Znani ljubljanski zdravnik dr. Va* lentin Meršol izvršuje od feb. t. 1. svojo zdravniško prakso v Clevelan* du. Dr. Meršol je prišel ob koncu leta 1948 v Zedinjene države. Zdrav* niška komisija za zvezno državo Ohio mu je izredno dovolila, da je položil pred njo izpite, .nakar mu je izdala dovoljenje, da sme izvrševati zdravniško prakso v Clevelandu, kjer biva, kot znano, mnogo Slovencev. Zakaj v Jugoslaviji ni dežnikov ? V Jugoslaviji se vse vrši po načrtu petletnega plana. Sveta birokracija, ki je ta plan izdelovala, je pozabila vnesti vanj tudi izdelavo dežnikov. Zato danes v celi Jugoslaviji ne ku* piš nobenega dežnika. Birokracija in plan sta pozabila roditi dežnik. Konec stavke ZVU je objavila, da se je stavka industrijskih delavcev končačla 20. feb. dopoldne ob 9.30 uri s podpisom sporazuma med zastopniki Zveze in* dustrijcev, Delavske zbornice in E* notnih sindikatov. Tisk je objavil vest, da so sporazum podpisali že ob 5. zjutraj. Toda ob tej uri so dosegli načelni sporazum, podpis dokončne* ga sporazuma pa se je zakasnil za 4 in pol ure zaradi nepredvidenih tehničnih težav pri nekaterih točkah pogajanj. Nov dom za begunce Oddelek ZVU za javne naprave je sklenil nedavno štiri pogodbe za skupni znesek 7,898.880 lir s tržaškim podjetjem za preureditev trinad* stropnega skladišča pri Sv. Soboti v dom beguncev. Preurejena stavba bo služila z že obstoječim zavetiščem na Opčinah kot dom za begunce, ki so nedavno prišli na to področje. Tri prostore, k' jih bo imelo novo zavetišče, bodo priredila štiri tržaška podjetja. Občinske volitve na Koroškem »Naš tednik« od 22. feb. prinaša članek, v katerem pravi, da sc je pričelo sedaj zadnje ctel* za občinske volitve na Koroškem, ki bodo 12. marca. Po nmogik posvetovanjih in razgovorih sa kandidatne liste vložene. Sedaj pri volitvah bo imel vsakdo priliko, da z volivnim listkom zaupa občino pravim možem. List članek tako-le zaključuje: Vse zaupnike Krščanske ljudske stranke prosimo in pozivamo. da založijo ves svoj ugled in vse svoje delo za listo KLS ali pa za kompromisno listo, na kateri so tudi zastopani kandidati KLS. Ob tako važnem vprašanj« ne sme biti nobene osebne užaljenosti, nobenih osebnih interesov, marveč morejo prevladati skupni interesi vse občine ia vseh občanov, ker bodo tako tudi najbolj zaščiteni interesi p®-sameznikov. Na delo torej ia uspeh ne bo izostal! Nacionalni Šovinizem povsod Ob začetka meseca v Gorici V petek ob 6h sv. maša pred izpostavljenim v stolnici. Zvečer ob 8h postna pridiga na Travniku. V soboto ob 6h sv. maša s premišljevanjem in rožnim vencem v stolnici. Zvečer ob Rh sestanek za može in fante v prostorih Katoliške tiskarne. V nedeljo ob 8h zanje sv. maša pri sv. Ivanu. enak V članku »Dvojezična šola«, v katerem celovški »Naš tednik« od 22. feb. razpravlja o žalostnem vprašanju: Ali naj šola ubije v sreih naših otrok slovenstvo?, čitamo sledeče značilaa zaključne stavke: »Naval na dvojezične šole aa Koroškem pa se časovno tak* zelo ujema z navalom italijaa* skega nacionalizma na slovenska šolstvo v Italiji, da je oboji izrai iste miselnosti, in sicer brezmejnega nacionalnega šovinizma. Kakor Slovenci v Italiji, taka bomo tudi mi koroški Sloveaai branili male ostanke enakopravnosti šoli.« »Puntar Matjaž" Goriška Mohorjeva družba ima r zalogi še nekaj izvodov povesti i* turških časov »Puntar Matjaž«, ki se dobijo v Gorici v Katoliški knji* garni in tiskarni, v Trstu pa pri Fortunatu. Koncert Slov. prosvetna matica v Trstu je priredila zadnji petek 24. feb. tr* žaškim Slovencem izreden užitek: koncert violinista prof. Karla Sanciaa in pianistke prof. Mirce Sancinov«. Koncert sc je vršil v društvenih pro* štorih v ulici Machiavelli in je prav lepo uspel. .Katoliški glas" v vsako slovensko družino! Odgovorni urednik: Stanko Simič Tiska tiskarna Budin v Gorici gledal predsednika s svojimi odsot* nimi očmi. »Torej glejte,« je začel z medlim glasom, »jaz sem izdajalec in sem ta* lot. To je logično, zakaj prav zato, ker sem falot, sem izdajalec. 1 orej, glejte! Gospod predsednik, moram reči, da sem vedno vse izdajal in da sem se vedno vsem prodajal. Pro* dajal sem se vsem tistim, ki so me hoteli kupiti in tistim, ki me niso mogli kupiti, sem se prodajal /a* stonj.« Predsednik sc je obrnil k prisedni* ku na desni in polglasno rekel: »Se vam ne zdi, da nekoliko pre* tirava?« »Tepec je, gospod predsednik,« je odvrnil desni prisednik. »Da, tako je,« je povzel predsed* nik z zadoščenjem, »prav tako je. Tepec mora biti « »Gospod predsednik,« je hotel na* daljevati izdajalec. »Obrnite se na porotnike,« je re* kel predsednik. »Gospodje porotniki,« je rekel iz* dajalec vljudno, ne da bi odmaknil pogled od predsednika. »Moram povedati še to, kar se tiče mojega izdajanja: ne moreni po* vedati v svoje opravičilo niti lega, da bi kaj zaslužil. Nasprotno, niti govora ni o zaslužku in to samo za* to, ker se tak falot kot sem jaz, ved* no prodaja za nič. Tedaj se je nenadoma zalesketala iskrica življenja v njegovih očeh in povzel je: »Navsezadnje se dobro prodajajo samo tisti, ki niso falntjc. Poda ti, gospodje, se prodajajo za daljšo do« bo in z dostojanstvom.« Predsednik je namršil obrvi. »Od* daljujete se od svojega argumenta,« je rekel odrezano. »Da, gospod predsednik,« je odgo* vorii izdajalce in njegov pogled je bil znova prazen. »Obrnite se k porotnikom,« ga je prijazno »pomnil predsednik. »Gospodje porotniki,« je povzel izdajalec, ne da bi nehal strmeti s svojim brezizraznim pogledom v predsednika, »moram povedati še to, da nisem izdajalec po prepriča* nju, zakaj pokvarjenec kot sem jaz, ne more imeti prepričanja. lorej, glejte, izdajal sem zato, ker imam to v krvi. Pri nas, v naši družini, prehaja izdajalstvo od očeta na s>5 na, Vsi vedno izdajamo. In naj še to povem, da sem zares zadovoljen, ker nimam otrok. Tako za menoj ne bo več izdajalcev in naša domovina se bo končno oddahnila.« »Izdajalec,« ga prekine predsednik z ganjenim glasom. »To kar ste sedaj povedali, vam je lahko samo v čast.« Občinstvo je zadrževalo dihanje. Javni tožilec je vstal. »Gospod predsednik, smem izda* jalea še nekaj vprašati?« »Prosim«, je odvrnil predsednik. Javni tožilec sc je odkašljal. »Izdajalec,« je rekel, »naštejte go* spodom porotnikom imena svojih so* kriveev»izdajalcev.« »Svojih sokrivcev?« se je začudil izdajalec. »Da,« je rekel tožilec z grobim gla* som. »da, vaših sokrivcev.« »Ah, da!« je naglo de.ial izdajalec, »pozabil sem nanje.« In pričel je brskati po svojih žepih. Naposled je privlekel iz telovnika košček papirja, ki je bil preganjen na štiri dele, ga razgrnil in se pripravil čitati. »To so torej bili, gospod javni to* žilec, to je bil neki Montardin Du* pret Poutol . . . « »Pontal,« je popravil tožilec. »Pontal,« je nadaljeval izdajalec, »Merimont, Salmeusc, Contard . . . « »Coutard«, je znova popravil to* žilec z nekoliko vznemirjenim gla* som. »Coutard«-, je povzel izdajalec »DOmenier, Richer . . . « Tožilec je dvignil roko, ter ga pre* kinil. »Ti izdajalci, gospod predsednik, so bili vsi justificirani; in to o pra* vem casu, potem ko so vse priznali. Toda, ker proti njim ni bilo nohe* nega dokaza, niti prič, ni indifercufc no očem pravice, da imamo tu a* svoj način objektivno potrditev nji= hovega izdajstva. »Gospod javni tožilec,« je rekel predsednik, »ta pomislek vam je v čast.« »Izdajalec, je rekel tožilec, »na* daljujte!« »Kje sem ostal?« je vprašal izdajalce. »Pri Richerju« »Ali.« je rekel izdajalec, »pri Ri« cherju. Torej tu smo. Richer, Mil* mont, Bredot, Moutainz .. .« »Montanec,« je popravil nestrpno tožilec. »Montanec,« je povzel izdajalec. Dvignil je košček papirja prav pred oči. »Moram reči,« je dodal potem o' pravičujoč se, »da je tukaj slabo zapisano.« (Nitduljevanj*)