Gospodarstvo. Mariborski oblastni odbor za povzdigo živinoreje. Ma- riborski oblastni odbor je doloeil iz postavke za kmetijstvo za nabavo plemenskih bikov 62.000 Din. Ti biiki se bodo razdelili najbolj revnim podeželskim občinam, ki si same ne morejo nakupiti prvovretnLh plemnejakov. Nadalje je določenih od oblastnega odbora 10.000 Din za žMnorejsko razstavo v Konjicah in 5000 Din kot p>odpora oblastnemu konjerejskemu društvu. Pregled nove okrajne ceste. Že za časa svetovne vojne je začel štajerski deželni zbor graditi novo cestno zvezo Lišifina—Prevorje—Sv. Urban—Košenca in proti Sv. Juriju ob južni žel. Ta važna cestna zveza vodi preko zelo težavnega terena ia še manjka do izgotovitve 5 km. Sedaj se gradi cesta v najbolj plazovom izpostavljenem kraju skozi Košenco. Za gradbo ni toilo nikoli dovolj denarnih sredstev na razpolago in radi tega se je delo zavleklo tako na dolgo. Mariborski oblastni odbor je nakazal podporo 200.000 Din in še bo, ker bo mapel vse sile, da bo cesta ikoncana in cela predana prometu enkrat prihodnje leto. Radi počasnega napredovanja gradbe so nastale razne govorice, češ, da se delo nalašč zavlačuje, da se gradi cesta skrajno slabo in da so pri delu obogatele razne osebe. Te dni je pregledal celo gradbo te ceste šef oblastnega gradbenega oddelka iz Maribora g. inž. Fišer in ugotovil, da je delo zelo solidno, je pri počasnem kapijanju denarnih podpor izredno hitro napredovalo in so se vsa izdana denarna sredstva uporabljala izkljuono le v gradbene svrhe. Zadnje poročilo g. inž. Fišerja je lepo zadoščenje za stavbenega in res požrtvovalnega podjetnika našega vrlega g. Vrečka in načelnika kozjanskega okrajnega zastopa g. M. Tomažiča. Mariborski okrajni zastop. Mariborski okrajni zastop je imel v pondeljek predpoldne polnoštevilno obiskano sejo pod predsedstvom gerenta g. dr. A. Vebleta. Ob tej prilibi &o sklenili, da bo nadaljeval zastop vsa započeta cestna dela. Nova cesta iz Maribora čez Št. Peter se bo nadaljevala za 3 km, ona iz Št. Ilja na Velko bo letos dograjena. Na delne stroške okrajnega zastopa je odpotovalo dne 28. t. m. v Avstrijo 30 posestnikov. Namen tega poučnega izleta je: ogledati si pri avstrijskih napredmih posestnikih živinorejo in moderno gospodarstvo. Nadalje bo razdelil okrajni zastQp med vzorne živinorejce 10 plemenskih bikov brezplačmo. Težki tovorni avtomobili m predvsem avtoomnibusi zelo močno poskodujejo okrajne ceste: Maribor—Št. Lenart, Maribor—Zgornja Sv. Kungota, Maribor—Ptuj in Maribor —Ruše. Lastniki zgoraj omenjenih avtomobilov bodo morali prispevati k popravi okrajnih cest po ;posebnem ključu. Na tej zadnji >seji so se obravnavale tudi smernice bodočega proračuna. Izorpno iporočilo sledi. Stanje vinogradov na Štajerskem. Izredno toplo vreme zelo ugodno vpliva na zorenje grozdja. Dočim je prejšnji teden brani portugizec imel 15 do 16 stopinj sladkorja, ga ima ta teden že 18—19 stopinj. Zorenje grozdja torej naglo napreduje. Še dva lepa, solnčna tedna brez drugih nesreč, in imeli bomo blago, ki ga bomo lahko šteli med najboljše. Ljudje zelo prodajajo mošt, ker nujno potrebujejo denarja, premožnejši pa čakajo na pretok, ker bo tedaj ponovno veliko vpraševanje po vinu. Cene novemu vinu. Cene se ravnajo po stopinjah sladkorja pri moštu. Oni, ki so zgodaj trgali in imajo slabše blago, bodo pač manj dobili zanj. Cene so sledeče, seveda ne povsod enake, a povprečno se ravnajo po tem: 16 do 17 stopinj 4.50 do 5 Din, 18 do 20 stopinj 5 do 6.50 Din, 20 stopinj dalje / Dm m še več. Sortirana vina imajo povprečno po 0.50 Din pn htru več. Šmarnica in druga manj vredna vina nimajo nobene prave cene, kupujejo to pijačo le oni gostilničarji, ki so zadovoljni s poceni blagom, če tudi je slabše kakovosti. Okrajni odbor šentlenartski nam piše: Oboine se opozarjajo, ki še imajo bike nalniadno za licencovatL, da jih priženejo na sejmov dan dne 4. oktobra v Št. Lenart, kjer se bo po drž. veterinarju in članifa okrajnega odtiora vršil pregled ob 11. uri dopoldne, na dvorišču Araušove gostilne. Rimske toplice. Zelo prijetno presenečenje nam je napravila sadjarska in vrtnarska podružnica v Šmarjeti pri Rimskih toplicah dne 18. t. m. Presenetila nas je z jako leipo in v vsakem oziru uspelo sadno razstavo. Z negotovostjo in celo z nekakim nezaupanjem se je pripravljala ta prva prireditev v laškem okraju. Vendar nas je nepričakovani uspeh prepričali, da so bili vsi tozadevni dvomi neupravicem. Brez dvoma je ta gospodarski uspeh v prvi vrsti zasluga g. šolskega upravitelja Majerja, ki je šel od hiše do hise m je pndobil ljudstvo z vztfrajno in odlocno propagando za razstavo. Marljivo mu je v tem ozini pomagal tudi g. Agreš. Določitev vrst in vestrudapolniaranžma prireditve a je lzvr&l naš nedosegljivi sadjarski učitelj g. M. Levstik iz Celja. Tozadevno mu je z vso spretnostjo šlo na roke domače učiteljstvo. Otvoritev razstave se je vršlla v nedeljo zjutraj s predavanjem o izboru sadnih vrst in o ekomomični uporabi sadja. Po predavanju .pa so imeli posestniki in vsi Jnjnogobrojrai ljubitelji naših najplemenitejših gospodarskih panog — sadjarstva in vrtnarstva — v Rimsldh toplicah in v La&kem priliko, pri sadnem ogledu spoznati imena nepoznanih sort, spoznati uporabo raznega sadjarskega orodja in ob pogledu na belopogrnjene, z rumeeim in rdečim žlahtnim sadjem bogato obložene mize, na okusno cdkrasitev s tihim zelenjem in z zalimi, skromnimi cvetlicami uživati čisto, neskaljeno veselje in tiho radost. Uspeh razstave ni bil samo gospodarski, ampak tudi vzgojni. Rimske topllce, ta čarobni planin&ki kotiček, pa nam je v svoji ljubki, jesensiki zasanjanosti nudil to nedeljo brez obicajnega tujskega in gostilniškega hrušča in trušča mnogo islcrenega užitka in prisr«5ne domace zabave. — F. W. Razstava plemenske živine za laški okraj. Dne 22. sept. je priredil okrajni zastop v Laškem za celi laški okraj razstavo plemenske govede murodolske pasme v Šmarjeti pri Rimskih toplicah z namenom, da se pospešuje murodolska pasma, ki v tukajšnjem okolišu od vseh pasem najboljše uspeva. Razstave se je udeležilo 140 živinorejcev z 200 glav plemenske živine. In sicer je bilo: 25 odrašenih bikoT, 10 bikov od starosti od 6 do 18 mesecev, 120 krav (s svežim mlekom, brejih iz. s teleti) in 45 telic nad 1 leto starosti. Posebno vrsto je tvorilo 30 krav in telic, nakupljenih po tukajšnjem okrajnem zastopu meseca maja na Planini in Dobju in razdeljena med najboljše rejce. To živino sta pogledala strokovnjaka gg. oblast. kmet. ref. Černe in tajnik kmet. družbe inž. Lah in ugotovila, da odgovarja pasmi tukajšnje živine (murodolska), da je lepe zunanjosti, za pleme sposobna in za napredek tukajšnje živinoreje velikega pomena. V splošnem je bila živina prvovrstna, po večini sivopšenična. Posebno so se odlikovale občine Marijagradec, Jurklošter in Sv. Lenart, kjer uspeva res prvovrstna živina murodolske pasme. Zato je tudi bilo izbiranje živine za nagrado zelo težavno, ker je bila vsa živina lepa. Če bodo sredstva na razpolago, se bo v tej meri napravilo še mnogo koristnega. Trgovina s hmeljem. V Savinjski dolini se cene hmelju gibljejo do največ 54 Din za 1 kg. Kupčija je v splošnem zelo mrtva. Kljub temu, da je na inozemskih tržiščih razpoloženje precej čvrsto, je v Savinjski dolini izredno mirno in se cene nikakor nočejo znatneje popraviti. Najbolj drže cene k tlom hmeljarji onih krajev, ki so se šele letos ali lani posvetili hmeljarstvu in ki prihajajo sami ponujat blago ˇ Žalec ali druga važnejša središča savinjskega hmeljarstva ter se tam pobotajo s kakšnim kupcem včasih za res sramotne cene. Prigodil se je primer, da je neka kmetica iz novohmeljarskih krajev, ki ni imela niti pojma o hmeljski ceni, prišla ponudiU svoje blago po 30 Din in je za nagrado zahtevala par belih štruc. — Na zateškem hmeljskem tržišču (Ceškoslovaška) je bil pretekli teden promet prilično živahen. čeprav se letošnja trgovina s hmeljem še ni razvila, je znašal dnevni promet na zateškem tržišču 50 do 100 bal. Trgovci in zastopniki inozemskih pivovarn so v zateškem okolišu pokupili nekaj tisoč centov (a 50 kg) letošnjega hmelja. Glede na kakovost blaga se je napetost med cenami nekoliko razširila. Za prvovrstno in izbrano blago se plačuje 2200 do 2350 Kč za 50 kg (74.10 do 79.20 Din za kg), za srednje 2000 do 2100 Kč (67.40 do 70.80 Din), za slabo pa 1900 do 2000 Kč (64 do 67.40 Din). V Norimbergu na Nemškem se je pretekli teden v pondeljek prodalo 500 bal hmelja, v torek 250 bal, ostale dni v tednu pa 100 do 200 bal, ves teden do sobote torej 1400 bal. Cene na tržišču se gibljejo med 145 do 200 mark, najboljši hmelj pa je dosegel ceno 280 mark. Mariborski tržni dan dne 24. septenibra 1927. Ta trg je bil vsled deževnega vremena in padanja toplomera — 14.5°C — slabse založen in obiskan ikakor navadno. Bilo je 35 s sviajino (slaninairji imajo svojo dobo), 20 s krompir- jem in drugo zelenjavo in 12 s sadjem naloženih voz na trgu. Slaninarji -so prodajali, kakor po navadi, po 10 do 27 Din za kg na drobno, po 14 do 17.50 Din na debelo; domaei mesarji so ostali pri dasedanjLh cenah. — Perutnina (okoli 700 komadov) se je prodajala malo ceneje in sicer pi&čanci po 15—25 Din, kokosi po 30—50, race po 35—50, gosi po 50—90, purmani po 60—75 Din, domaci zajci po 10—25, belgijski 35—50, Angora po 75 Din za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Kromipr se je prodajal po 1—2 Din, glavnata solata 0.25—3, ohrovt 0.50—1, buče 1—3 Bin komad, zeljnate glave 0.50—3, karfijol 1—i Dm komad, kislo zelje 4—4.50, kisla repa po 2 Din kg, čebula 1.50—2.50, oesen 7—12, paradižniki 2—4, peteršilj 1—2, zelenjava za juho 1—2, zelena paprika 1—8 Din kg, kumarce 0.50—2, za vMsanje 0.05—0.10 Din komad; gobe katerih je bilo vsled deževnega vremena mnogo na trgu, 1—3 Din, finejše 4—5 Din kupoek. Sadje: jabolka in hruške 3—8, češplje in slive'6—7 (po 10. uri 30 pripeljali Bo?njaki okoli 2000 kg čeipeij in so jih prodajaii po 5 Din kg, vsled česar so tudi domače prodajalke znižale ceno), breskve 6—8, grozdje 8—11 Din kg. Cvetlicn 0.25—7 z lonci vre;l :I5 -75 Din komai. — Lesena in lončena roha, katere jp bi!o malo, se je prodajala po 1 do 100 Din komad. Brozo- vih metel, lesenih grabelj to pot ni bilo na trgu. — Seno in slama: V sredo, dne 21. septembra, so kmetje pripeljali 16 vozov sena, 6 slame, v soboto, dne 24. septembra, radi deževnega vremena pa samo 4 voze sena na trg. Cene so bile senu 60—75 Din, slami pa 45—50 DLn za 100 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. z dne 27. septembra 1.1. Prignalo se je 7 konj, 8 bikov, 91 volov, 270 krav in 10 telet, škupaj 386 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 7.75 do Din 8.15, poldebeli voli 6—7, plemenski voli 3.75 —5.50, biki za klanje 6.25—8.25, klavne krave debele 6.50 —8, plemenske krave 5—6, krave za klobasarje 3.50—4.50, molzne krave 5—5.50, breje krave 5—5.50, mlada živina 7.50—8.50. Prodalo se je 167 komadov, od teh v Avstrijo 40 komadov. Mesne cene v Marboru. Volovsko meso 10—18 Din, meso od bikov, krav in telic 10—18 Din, telečje meso 17— 22.50 Din, svinjsko meso sveže 15—30 Din. Vrednost denarja. AmerišM dolar stame 56 Din, avstr. šiling 8 Din, italijanska lira 3.10 Din, nemška marka 13.50 Din, angleški funt 276 Din, češka krona 1.68 Din, švicarski frank 10.95 Din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.13 c.