A Slovenian L.anguage Newspaper — Dedicaled lo Ihe Cultural Progress and Poliiical Guidance of Americans of Slovenian Desceni and Slovenes Scaitered around ihe Free World—Through ihe Prin-ciples of Chrisiian Demo-cracy. sLovensk^ . v In Hormon? «itk Uw American TradUlon ot Freedom and Indepeod-ence. The SLOVENSKA DRŽAVA Champion« Ihe Righl of Ihe Slovenian People io their Nalional Unificalion In Tbeir Ova Slovenian Stoto. For a Free Slovenia Letnik — Volume IV CHICAGO, ILLINOIS, 21. JULIJA, 1953 Številka 7 — Number 7 TRI LETA... Slovenska Država bodi glasnik vsenarodnega gibanja za suvereno slovensko državo, vez, ki naj veže pripadnike tega gibanja po vsem svetu, — to je bila vodilna misel novemu listu pred tremi leti na pot. Razmere v slovenski emigraciji pred tremi leti so bile precej žalostne. Vsak, ki je upal izpovedati vero v lepšo bodočnost Slovencev v lastni državi, je bil izpostavljen očitkom, posmehu in celo zapostavljanju. Ko je leta 1946 začel v Rimu Akcijski odbor za suvereno slovensko državo s svojim delom, so padali strupeni očitki proti vsem, ki so se priznali za pripadnike tega gibanja. "Največja narodna nesreča, "nezreli ljudje", "rušilci slovenske skupnosti" itd. to je bila vsebina vseh teh izpadov. Iz strahu pred surovimi izbruhi "jugoslovenskega" ogorčenja in "dinastičnega" patriotizma so mnogi svetlo idejo slovenske državne samostojnosti rajši ohranili v svojih srcih in o njej govorili le v zaupnem krogu. V to temo in malodušje je nenadoma posijala svetla luč. Pred tremi leti, 20. julija 1950 je izšla prva številka mesečnika "Slovenska Država". Izdajatelji niso pravnic prikrivali svojih ciljev. Listu je bilo dano ime "Slovenska Država", da tako že naslov lista pove, za kaj gre, kakšen je cilj in kaj Slovensci hočemo. Ko danes gledamo tri leta nazaj, ugotavljamo, da je slovenska državna misel na zmagoviiem pohodu med Slovenci. Oklepa se je večina slovenske emigracije, ni države na svetu, kjer žive Slovenci, da ne bi slovenska državna ideja našla poti tudi med nje. Oklenili so se je in verujejo, da mora priti dan, ko bo ta veliki i-deal Slovencev tudi uresničen. Slovenska državna misel je močna iudi v domovini, med narodom, ki trpi pod komunistično tiranijo in pod velesrbsko diktaturo. Narod doma ve, da je "slovenska republika" le privesek Beograda, ki reže kruh tako kot se zdi njemu prav in da čimveč ostane za "centralo". Beograd danes mešetari za Trst. Za slovensko zemljo mu ni mar in slovenski oprode kimajo tako, kot centralna komunistična vlada hoče. Narod je dokončno doumel, da Beograd ostane Beograd, pa naj v njem sede kraljevi lakaji a-li pa komunistični "tovariši". Slovenci hočejo suvereno slovensko državo! Komunistični oblastniki to vedo, zato velja prav našemu gibanju njihovo besno sovraštvo. "Slovenska Država" kot glasilo slovenskega državnega gibanja i-ma zaslugo, da se je pričelo o slovenski državni ideji tudi drugod pisati in razpravljati. Preko le ideje danes več nihče ne more. Kdor jo še hoče zapostavljati in jo imenovati "največjo nesrečo", tak se je že izločil iz javnega življenja. "Saj smo tudi mi za slovensko državo", prihajajo danes z izjavami tisti, ki so pred leti trdili, da nočejo imeti opravka z slovenskim državnim gibanjem. Seveda, takoj pristavljajo, da naj bo država Slovenija članica jugoslovanske zvezne države. Na tihem morda upajo, da bo na čelu te "zvezne države še celo "Njegovo Kraljevo Veličanstvo". Motijo se! Slovenci lake države ne marajo. Politiki, ki o taki državi sanjajo, ne računajo tudi z dejstvom, da so med Slovenci in Srbi —: Hrvati. "Slovenska Država" je dala pogum vsem, ki so to idejo gojili "Slovenska Država" je sprožila plaz, ki se mu ni mogoče več ogniti. V vseh slojih ima slovenska državna ideja danes pripadnike, ki to idejo branijo in jo širijo. Kdo si upa še danes postaviti se tej ideji po robu? Kdo jo upa še zasmehovati, kdo jo omalovaževa- Tri leta so šla v zgodovino. Leta dela zbiranja in organiziranja. Uspešna so bila za razvoj slovenske državne misli. Naš sklep ob praznovanju tri letnice bodi: S "Slovensko Državo" neustrašeno naprej I Delo. delo in zopet delo! Pa iudi žrive! ..Brez velikih žriev posameznikov kakor iudi pripadnikov slovenske državne ideje kol celote, ne bo uspehov. M.G. Titova priznanja Švicarski dnevnik "Neue Zue-cher Zeitung" je eden največjih najboljših, najvplivnejših in najbolj branih listov ne le v Evropi, marveč na vsem svetu. Med drugim se odlikuje po tem, da je izredno dobro in zelo pravilno poučen o razmerah v Jugoslaviji. Njegov dopisnik g. Halperin slovi med tujimi časnikarji in diplomati v Beogradu kot prvi strokovnjak za jugoslovanska vprašanja, ki po svoji informiranosti in trezni presoji položaja daleč prekaša vse svoje ameriške, angleške in francoske kolege. "Neue Zur-cher Zeitung" je zato edini veliki list na svetu, ki se ne da nikoli zaslepiti po titovski propagandi. Današnji jugoslovanski režim dosledno prikazuje za tisto, kar je: za komunistično diktaturo in nasilje, ki se po letu 1948 kljub navideznim, zgolj taktičnim potezam, ni v bistvu niti za las spremenil. "Neue Zuercher Zeitung" je bila prvi svetovni list, ki je lani novembra priobčil izčrpno razpravo o gibanju za samostojno slovensko državo, o njegovem odmevu v domovini in o strahu, ki vlada pred njim med današnjimi o-blastniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Članek je bil hud udarec za režim in za tiste slovenske politike v tujini, ki iz tega ali onega vzroka ne marajo priznati pravilnosti našega programa. Ena izmed osnov našega dela je prepričanje, da kakršna koli Jugoslavija lahko obstaja samo kot centralistična diktatura. Slovenci pa smo kot globoko demokratičen narod nasprotniki vsake diktature. Za Jugoslavijo se torej že zaradi tega ne moremo ogrevati, kakor je to dobro poudaril Peter Klepec v "Taboru" in s tem vzbudil toliko ogorčenja med raznimi slovenskimi "jugosloveni" vseh vrst in barv. V potrdilo tega našega stališča je omenjeni švicarski list 6. maja letos prinesel nov stvaren članek o stanju v Titovi državi pod naslovom "Jugoslavija med diktaturo in demokracijo. V njem ugotavlja naslednje: Marx in Engels, ter do neke mere Lenin, so še vedno kažipoti današnjemu jugoslovanskemu režimu. Iluzija bi bila pričakovati, da bomo Jugoslavijo v dogled-nem času videli na politični in go-spodarsko-politični poti zahodnih demokracij. Zahod se naprej in naprej sprašuje, če bo nova Titova, od Moskve odtrgana ljudska demokracija dala državi toliko politične svobode, da bo dopustila opozicijo. Toda v socialistični Jugoslaviji po prepričanju njenih voditeljev ni mesta za nobeno strankarsko organizirano opozicijo. Ti še vedno sodijo, da je o-pozicija isto kot reakcija in je zaradi tega ne smejo trpeti. Potovanje po raznih deželah te federativne republike pusti človeku vtis, da je ves stroj sodobnega tiranstva v tej državi še vedno nedotaknjen. Tam je še vedno v sedlu tista vladavina, ki teži po oblasti nad človekovim mišljenjem in čustvovanjem in ki je z različnimi oblikami policije še vedno kos notrajnim nevarnostim. "Titu", piše "Neue Zuercher Zeitung", "smo zastavili vprašanje, če bo uvedel politično svobodo. Tudi on je na to odgovoril, da ne. Njegova revolucija bo o-stala revolucija, v kateri ni nobenega mesta za kakršne koli "protirevolucijonarje." Tito je prepričan, da opozicije ne sme dopustili, ker bi sicer ia jugoslovanska zvezna država razpadla, in sicer ne toliko v kake družabne razrede, marveč v narodnostne Relativnost narodne suverenosti V Nemčiji (Offenburg) izhaja posebna revija "Dokumenten", ki služi pospeševanju izmenjave misli in sodelovanju med narodi. Revija prinaša važnejše članke in poročila iz francoskega in ostalega zapadnega sveta. V prvi številki letošnjega letnika objavljajo zanimiv sestavek, ki ga je napisal Etienne de la Vallee — Po-ussin o relativnem pomenu narodne suverenosti (vrhovnosti). Pisec povdarja, da moramo pri vsakem vprašanju upoštevati tudi zgodovinski razvoj vprašanja in spremembe, ki jih v teku časa doživlja. Tako loči v pojmu narodne vrhovnosti predvsem dvoje: Država je kot vir prava nadrejena vsem državljanom — Država predstavlja zaključeno o-zemlje, ki ne priznava vrhovnosti nobene druge naddržavne organizacije. Obe sestavini sta doživeli v zgodovini mnogo sprememb. Pojmovanje države kot vsem državljanom nadrejenega vira prava izvira iz časov, ko s6 državni vladarji izvajali svoj izvor iz božanstev. Krščanstvo sicer tudi uči, da je oblast od Boga, toda božji red, ki je razodet in znan tudi podložnikom, veže vladarja in omejuje njegovo samovoljo. Ko so vladarje nadomestile demokratične ustanove, se je s postopnim oddaljevanjem od krščanskega reda začel bolj in bolj uveljavljati absolutizem demokratičnega ustroja (oblast izvira iz ljudstva — odloča večina brez ozira na nravni red,) kar je privedlo do znane opazke, da more storiti angleški parlament vse ra- zen moškega spremeniti v žensko. Druga sestavina pojma narodne vrhovnosti — neodvisnost od vsakega naddržavnega prava — se je razvila šele v novejši dobi. V starem veku je njeno izvajanje oviralo pomanjkanje prometnih in tehničkih sredstev, srednji vek pa je poznal poleg vrhovnosti papeža in cesarja celo množico sicer podrejenih, pa vendar dejanskih samouprav, ki so znatno o-mejevale pravice suverena. V dobi narodnega prebujenja opazimo s naraščanjem narodne samozavesti ter rastočim lajšanjem medsebojnih stikov ter obvladanja države iz enega središča na eni strani večji vpliv državnega središča na poedine državljane, na drugi strane pa tudi naraščajočo izključevanje vseh drugih vplivov na lastnem državnem področju. Cilj postane lastna narodna država. V naši dobi opazujemo dve nasprotujoči si razvojni smeri: Gospodarstvo in tehnika silita k vedno širšim enotam, narodi pa si prizadevajo svojo kulturno individualnost še bolj dograditi in javarovati. Mnogi narodi prehajajo še v naši dobi iz stanja ljudske kulture v visoko kulturo, ki jo skušajo zavarovati z lastno narodno državo. Piscu se ta razvoj v dve nasprotni smeri ne zdi nepremostljiva težava. Podlago za povezanje v večje enota naj da poživitev i-deje, da je vse človeštvo ena družba, upravičenemu stremljenju po samostojnosti pa naj zadoste narodne države. skupine, ki jo sestavljajo. Skrb za enotnost države (to je, za obstanek Jugoslavije) Tita sili, da vztraja pri vsiljenem političnem izenačevanju, (tb je pri sistemu ene same, komunistične stranke, op. ur.) Po vsem, kar se je med Srbi in Hrvati zgodilo v zadnji vojni, imajo njegove besede pač zelo stvarno podlago. S parlamentarno demokracijo le države ni mogoče držali skupaj. O tem je Tito prepričan in to tudi pove. Zaradi tega potrebuje "močno" državo, kajti po njegovem so vse države s številnimi strankami šibke. , In ker jugoslovanski oblastniki močno državo potrebujejo, se bodo le težko odpovedali disciplinirani in strnjeni eni sami stranki, dokler ne bi našli kakih drugih sredstev, s katerimi bi mogli držati skupaj tiste, ki silijo narazen . . ." Titove jasne besede so novot nedvoumno in nič sumljivo potrdilo, da je res tisto, kar pravimo mi in kar mora priznati vsak stvaren človek: da nobena Jugo- slavija ne more obstajati kot de-mokratčina država, marveč samo kot levičarska ali desničarska diktatura — ah v znamenju srpa, ali v znamenju sablje. Slovenci pa smo enega in drugega siti, zato vemo, kje je naša pot! t MARJAN KORITNIK Iz Argentine smo sprejeli sporočilo, da je bil v soboto 16. maja pokopan na pokopališču Chacari-ta v Buenos Airesu, mladi, mnogo obetajoči slovenski umetnik Marjan Korilnik. Postal je žrtev raka. Pokojni Marjan je bil rojen 29. jul. 1923. Prav za 30 letnico življenja, ki je veliko obetalo, je odšel v večnost, da vidi tam živi lik nebeške Matere Marije Pomagaj, katere podobo je naslikal že v I-taliji za slovenske begunske trpine. Marjan Koritnik se je takoj v začetku pridružil pokretu za svobodno slovensko državo in podpisal Slovensko Izjavo. Slovenski državni ideji je zvesto služil do konca. Blagemu pokojniku bomo ohranili hvaležen spomin! Publiahed Monthly by the "Slovenska Država" PubL Co. For the Editorial Board, Mirko Geratič, Bditor Subscription rates $2.00 per year Address: 2307 So. Wolcott Ave., Chicago 8, IIL, USA. Telephone: FRontier 6-3032 Slovenska Država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naročnina letno: Za USA $2.00, za Canado $2.00, Argentino 20 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 30 ŠIL, Avstralijo 1 avstr. funt, Italija in Trst (F. T. T.) 600 Lir, Francija 500 frc. Jugoslavija in Trst Ni je na svetu tako imenovane matične države, ki bi se iz svoje narodne manjšine tako krvavo norčevala, kakor se Titova Jugoslavija narčuje iz tržaških Slovencev. (Korbške je, kakor stara Jugoslavija po posredovanju dr. Besednjaka Hitlerju, že končno prodala avstrijskim socialistom.) Tisti Slovenci v Trstu, ki nanjo še kaj dajo, niso noben dan gotovi, če včerajšnje Titovo stališče še drži. Ne bomo tukaj navajali, kaj vse so Tito, Kardelj in drugi govorili o Trstu v letu dni nazaj. Za pojasnilo o uradni jugoslovanski politiki do tržaških Slovencev, je dovolj nekaj primerov iz dobrih dveh mesecev. Branko Babič, bivši tajnik ti-tovske komunistične partije za Svobodno tržaško ozemlje ter bivši glavni urednik "Primorskega dnevnika", je na občem zboru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (bivše OF) konec aprila v Ljubljani govoril naslednje: "Svobodno tržaško ozemlje je sad odločbe velesil, ne pa volja prizadetih narodov. To svobodno tržaško ozemlje je izgubilo svoj pomen . . . Svobodno tržaško ozemlje je danes geslo kominfor-movske in tržaške emigrantske reakcije . . . Prav je, da se . . . tudi naši rojaki v Trstu osvobodijo ozkih nacionalističnih tendenc in se oprejo v okvir sodelovanja in povezave z (italijanskimi, op. ur.) demokratičnimi silami v Trstu." Babic je po naročilu svojih gospodarjev v Beogradu tedaj u-radno zavrgel program, katerega je postavil za lanske volitve v Trstu. Ta program se je zavzemal za ustanovitev Svobodnega ozemlja, za enoten nastop vseh slovenskih političnih skupin ter za ustavitev vsakega sodelovanja in "bratstva" z Italijani . . . Italijanski necionalistični tisk je ta Babičev obrat pozdravil kot "spametovanje" v jugoslovanski politiki do Italija. Povabil je Tita, naj se po Pašičevem zgledu sporazume z njo in naj se ne meni za "nestvarne zahteve kakega nezadovoljnega Slovenca." . . . 17. maja pa je Tito sam v Slavonskem brodu govoril glede Trsta nasljednje: "De Gasperi govori ... da bi se uporabilo etnično načelo. To se pravi, da bi tisti kraji (na Tržaškem), kjer prebivajo večinoma Slovenci, pripadli Jugoslaviji, tisti pa, kjer je večina Italijanov, pa Italiji . . . To je . . . formulacija, ki je jaz in noben pameten človek ne more priznati. ... Še zmeraj trdim, da bi bilo najpametnejše, da se uveljavi mirovna pogodba (to je, da se ustanovi Svobodno tržaško ozemlje, op. ur.), da se doseže sporazum, da bi bil v Trstu guverner, s katerim bi se strinjale vse države. Še boljša rešitev pa bi bila tista, kakršno sem ponudil že pred dvema letoma: sovladanje, da bi imel v Trstu izmenoma upravo Jugoslavija in Italija s popolno samoupravo tržaškega prebivalstva . . ." Tito je torej prej kakor v mesecu dni postavil na glavo Babica in svoje tedanje "končno" stališče do tržaškega vprašanja! Titov zunaniji minister, Srb Koča Popovič, pa je 28. maja tujim časnikarjem v Beogradu izjavil, da je Jugoslavija vedno pripravljena, pogoditi se z Italijo glede Trsta na podlagi etničnega načela, po katerem bi italijanske kraje na področju B odstopili v zameno za slovenske kraje na področju A, katere bi dobila Jugoslavija. Med temi kraji naj bi bili tudi tržaški predmestji Skedenj in Žavlje, kateri bi po posebnem hodniku povezali z jugoslovanskim zaledjem . . . Popovičev namestnik Bebler je v govoru, katerega je imel 6. junija v Kopru, znova potrdil, da je Jugoslavija vedno pripravljena, pogajati se z Italijo za razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja na podlagi tako imenovane etnične črte. Dal je tudi podrobne predloge, kako naj bi v tem primeru razkosali ta del slovenskega ozemlja — v korist "matične države." To je torej "jasno in nespremenljivo stališče" Jugoslavije do Trsta in tržaških Slovencev v mesecu dni! Kakšno bo to stališče tedaj, ko bodo te vrstice izšle, pa kdo ve! Jasno je pri vsem samo eno: Tito bi se svobodnega Trsta rad čim prej znebil. Plačilo za to hoče imeti samo zaradi peska v oči svoji javnosti, ki je verjela Kardeljevemu geslu "Življenje damo, Trsta ne damo." Svobodni Trst je titovskim komunistom trn v peti kot zbirališče protikomuni-stične opozicije, ki tukaj živi na lastnih tleh in med lastnimi ljudmi, in pa kot ena glavnih postojank gibanja za slovensko državo. Zato ga je treba čim prej uničini, pa četudi bo "matična država" s tem vrgla tujcu v jarem novo slovensko zemljo in nove slovenske ljudi! Tržaške novice Iz zasužnjene Slovenije Slovenska komunistična partija prehaja v likvidacijo ter postaja samo še privesek vsezvezne velesrbke jugoslovanske partije. Njeno glasilo "Ljudska pravica", je nehalo izhajati kot samostojen list. Namesto njega izhaja zdaj slovenska izdaja "Borbe", glasila jugoslovanske partije. Vzrok: tudi v partiji se kažejo separatistične ter samoslovenske težnje. Trez-nejši komunisti so skrajno nezadovoljni z vse večnjim političnim centralizmom, ki ga je prinesla nova Titova ustava. Ta je Sloveniji zvela značaj države ter jo spremenila v navadno pokrajino brez prav lastne vlade in sleherne samostojnosti. Vodstvo slovenske partije je tudi v skrbeh zaradi vedno večjega ogorčenja nad gospodarskim izkoriščanjem Slovenije. To ogorčenje se kaže slasti med industrijskim delav-svom, na katero komunizem najbolj zida. Da bi slovensko partijo obdržali na vajetih, so jo sklenili čim bolj povezati ter izenačiti z Beogradom. "Vsi krademo". je brez sramu izjavil odžagani bivši predsednik republike Slovenije in sedanji predsednik ljubljanske Akademije znanosti, Josip Vidmar. Lani je gostoval v ljubljani angleški pianist Taylor. Razni skladatelji so ga tedaj zelo oblegali, naj bi naštudiral kako njihovo stvar ter z njo nastopal v tujini. Režimskemu priganjacu Lucijanu Mariji Škerjancu se je posrečilo, da je Taylor res vzel v svoj program njegov klavirski koncert. Ko bi ga moral igrati v Londonu, so Škerjanca poslali tja. Pri ogledu nekega londonskega muzeja je pa mož po pristni partizanski tradiciji ukradel neko dragoceno knjigo. Seveda so ga dobili in angleški listi so pisali "Jugoslovanski skladatelj — tat." Škerjanca so Angleži na hitro poslali čez mejo. Drugi slovenski skla- datelji so se seveda zgražali nad škandalom, ki ga je Škerjanc napravil v tujini. Šli so k Vidmarju, naj kot kulturni diktator kaj stori proti njemu, češ mož je vendar kradel. Vidmar pa jim je odgovoril: "Kaj pa delamo mi vsi skupaj drugega, kakor krademo!" Po zadnjem ljudskem štetju dne 31. marca letos ima Slovenija 1,462.991 prebivalcev. Pred petimi leti jih je štela 1,391.000. Ljubljana ima zdaj 135.000 duš, leta 1948 jih je bilo 115.000. Maribor je od 66000 prebivalcev leta 1948 narasel na 75.000. Novost letošnjega štetja je bila, da je moral vsak državljan navesti svoj odnos do vere, da bo politična policija lahko pritiskala na tiste, ki so si upali zapisati, da so verni katoličani. Druga novost je bilo dejstvo da je pri vprašanju o narodnosti vsakdo lahko navedel, da je Slovenec ali pa Jugoslovan, to je pripadnik neke nove narodnosti, ki je v titovski Jugoslaviji doslej niso poznali. Tudi komunistična diktatura gre isto pot, kakor jo je šla kraljevska — en kralj, en narod, ena država in ena vera — komunizem! "Brezposelnost je nasi družbi koristna" — to komunistično modrost je na občnem zboru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije izrekel član partijskega vodstva Stane Kavčič. Zakaj in kako, ni povedal. Toda ta izjava priča, kakšni norci vodijo danes gospodarstvo in politiko v Sloveniji. Kavčič je dalje priznal da je "kriminala, špekulacije in poneverb v naših podjetjih ogromno." Meseca marca je v Sloveniji bilo po uradnih podatkih 10.500 brezposelnih, od tega 1705 uradnikov z višjo izobrazbo. Od tedaj je prišlo do novih odpustov po vseh večjih tovarnah in podjetijih. To je največja brezposelnost, ki jo je Slovenija kdaj doživela. Nov uspeh "socialističnega" gospodarstva! "Slovenski oder", ki ga vodi profesor Jože Peterlin, je v letošnji sezoni priredil 9 zelo uspelih predstav v dvorani Zavezniške vojaške uprave v Trstu, na Bazovici, v Dolini in v Nabrežini. Vpri-zoril je Lipahovo komedijo "Glavni dobitek", Dickensovo božično igro "Cvrček za pečjo" ter posrečeno dramatizacijo Timmerman-sovega ''Župnika iz cvetočega vinograda." Glavni igralci pri teh predstavah so bili: Lojzka Peter-linova, Stana Oficija, Zora Bole-tova, Tonči Turkova, Marjanca Lapornikova, Martin Globočnik, Slavko Rebec, Vili Čekuta, — ki je vsa dela tudi insceniral, — in Jurij Slama. Za počitnice pripravlja premijero dramskega teksta "Krst pri Savici", ki ga je po motivih Prešernove pesnitve napisal Zorko Simčič ter že v Ljubljani dobil zanj književno nagrado bivše Nove Založbe. Predstava bo, kakor "Slehernik" in "Divji lovec", v okviru običajnega poletnega slovenskega tabora na Repentabru pri Trstu in sicer na prostem. Te prireditve je vsako leto obiskalo do 4000 ljudi — obisk, ki ga nobena druga politična ali kulturna organizacija na Tržaškem pri svojih nastopih ne pozna. Poudariti je treba, da je "Slovenski oder" kljub svojemu nesebičnemu in važnemu delu še vedno brez prostora za shajanje in za vaje, čeprav so njegove predstave, poleg kulturnih večerov Slovenske prosvete, edino nekomunistično slovensko kulturno delo na Svobodnem tržaškem ozemlju. Liga katoliških slovenskih Amerikancev je Slovenski krščansko socialni zvezi že leta 1951 poslala 1000 dolarjev za preskrbo sedeža katoliškim prosvetnim organizacijam v Trstu. S tem denarjem razpolaga zdaj fi-lotitovska Besednjakova skupina v Zvezi — kako, ne ve nihče. Morda bi bilo prav, če bi se Liga pozanimala za njegovo usodo. Ne gre namreč, da bi njeno požrtvovalnost izkoriščali ljudje, poslani in plačani iz Beograda za razbijanje katoliških vrst v Trstu! Zbliževanje med Sovjeti in Titom ter postopno vračanje Jugoslavije v Kominform je dobilo vidnega izraza za letošnjo proslavo prvega maja v Trstu. Titovski komunisti letos prvič niso prirediti lastnega zborovanja in obhoda za svoje pristaše, kakor je to bilo doslej vsa leta. Pač pa so v svojem glasilu, "Primorskem dnevniku" uradno povabili svoje ljudi, naj se udeleže "skupnih", to je, kominformističnih prvomajskih proslav. Zbornik "Stvarnost in svoboda" prinaša v drugi številki razprave in literarne prispevke urednika Franca Jeze, Vinka Beličiča, Otona Jeruca, Jožeta Peterlina, Saše Martelanca, Otona Jeruca, dr. Jožeta Velikonje, Bruna Bogatca, Josipa Terčona, Rada Lenčka in drugih. Jeza je priobčil v tem zvezku nadaljevanje svoje razprave "Sodobna slovenska problematika", katere začetek je vzbudil lani toliko ogorčenja med Slovenci doma in v tujini. V zdaj priobčenih poglaviji obravnava pisec gospodarsko propadanje ter izkoriščanje Slovenije pod jugoslovanskim komunističnim centralizmom, politični teror in versko preganjanja, krivdo Titove vlade za izgubo Koroške, Trsta in Goriške ter njeno popolno brezbrižnost do usode zamejskih Slovencev. Uredništvo je priobčilo načelno izjavo o namenih "Stvarnosti in svobode" ter o značaju sodelovanja pri njej. Poudarja potrebo po političnem realizmu pri slovenskem razumništvu ter obračun z raznimi preteklimi in sedanjimi "mitosi". V glavnem potrjuje stališče, ki ga je do revolucije v Sloveniji in do odpora proti njej zavzel Jeza v prvi številki. Jeza dela pri tem več napak. V Osvobodilni fronti in revoluciji ter v tako imenovanem boju proti okupatorju vidi še vedno eno največjih vrednot slovenske zgodovine ter spričevalo za slovensko narodno in politično zrelost. V resnici sta OF in revolucija v Slovenipi že s stališča svobode, če že ne zaradi golih narodnih koristi'zločin. Tako "boj" proti okupatorju, kakor ga je izvajalo komunistično partizanstvo, pa je s stališča stvarnosti ter političnega realizma samomorilska norost. Dalje označuje Jeza ves slovenski protikomunistični boj za totalitarizem. Po njegovi logi-ik je torej totalitaren tudi ves današnji tabor svobodnega sveta, ki Jezi nudi zavetišče in kruh! Poleg tega Jeza v celoti obsoja in odklanja domobranstvo, dasi ne pozna ne njegovega nastanka, ne njegove vsebine, ne njegovih ciljev, ne njegovega notranjega stališča do desne in jugoslovanske politične in socialne reakcije. Če bi hotel biti Jeza samo tako imenovani nepristranski zgodovinar, bi ne smel — hote ali nehote — zamenjavati vzrokov s posledicami. Slovensko ljudstvo si je med dvema okupacijama moralo z lastnimi silami ustvariti samoobrambo proti oboroženemu rdečemu totalitarizmu. Toliko stratega je Jeza že, da ve, da so proti totalnemu napadu uspešna samo totalna sredstva. Ta totalna o-bramba, na katero se zdaj pripravlja tudi ves svobodni demokratični svet, je bila Slovencem vsiljena od rdečih, v slovenski zgodovini doslej edini pravih to-talitarcev, katerim je Jeza še štiri leta po vojni in revoluciji služil kot član uredništva "Ljudske pravice." To dejstvo mu sicer ne jemlje pravice do spreobrnitve in spregledanja, pač pa mu jemlje legitimicijo za obsojanje drugih, zlasti tistih, ki so spegledali davno pred njim in se po tem tudi ravnali! Politika kurje pameti bi lahko rekli stališču, ki so ga zavzele slovenske politične skupine na Goriškem do junijskih volitev v Italiji. Iz splošnega položaja pred volitvami je bilo jasno, da 'bodo italijanske vladne stranke, posebno Krščanska demokracija, potrebovale prav vsakega glasu, če hočejo zmagati. Kakor glasovi južnih Tirolcev, tako so jim bili dragoceni tudi glasovi goriških in beneških Slovencev. Po vzgledu Južnotirolske ljudske stranke bi bila morala tudi Slovenska demokratska zveza v Gorici skleniti s krščanskimi demokrati sporazum, da bodo njeni pristaši glasovali zanje, kakor je to bilo leta 1948, če vlada zagotovi goriškim Slovencem pravice, ki jih zahtevajo. Večino članstva v Zvezi sestavljajo katoliški Slovenci, toda vodstvo v njej imajo liberalci, ki vi- (Nadaljevaaje aa 3. itr.) NOVICE IZ TRSTA (Nadaljevanje s 2. str.) dijo svojega sovražnika ne v ko-munismu, marveč v tako imenovanem klerikalizmu in katolištvu. Zato se je vodstvo Demokratske zveze pridružilo titovskemu sklepu, da naj slovenski volilci oddajo prazne glasovnice v protest, da Krščanska demokracija kot vladajoča stranka v Italiji ne sliši slovenskih zahtev. V tem smislu je pozival k abstinenci tudi goriški "Katoliški glas." Titovci so imeli s tem sklepom namen, posredno koristiti laškim komunistom. Dokaz za to je tudi dejstvo, da je ljubljansko titovsko vodstvo ob začetku volilnega boja najprej pozvalo svoje privržcnce na Goriškem, da morajo glasovati za italijanske "progesivne" stranke, to je, za komuniste, ne pa se vzdržati. Vatikan in italijanski škofje so že od začetka uradno o-pozarjali katoličane, da so po vesti dolžni voliti in sicer tiste stranke, ki se upirajo komunizmu. Zato je tudi goriški skof mgr. Ambrosi pritisnil na slovenske duhovnike, da so morali na predvečer volitev objaviti v "Katoliškem glasu" poziv slovenskim katoličanom, naj gredo na volišče. Posledica je bila, da je na Goriškem oddala bele glasovnice komaj polovica slovenskih volil-cev. Tako so se Slovenci trikrat osramotili in urezali: najprej, ker niso znali in mogli držati sklepa svojih političnih vodstev, potem, ker jih je velik del le glasoval za Krščansko demokracijo, ne da bi za to kaj dobil, in nazadnje, ker so dali s tem italijanskim šovinistom v roke trditev, da so se Slovenci pri volitvah, ki so bile evropsko važne, posredno opredelili za komunizem, proti kateremu se bori ves svobodni svet! Slovenski radio v Trstu, ki ga vzdržujejo zavezniki, dobiva vedno bolj titovski značaj in prehaja vedno bolj pod titovsko nadzorstvo. Po eni strani je tega krivo dejstvo, da nimajo Amerikanci v Tržaški radijski ustanovi dejansko nobene besede več. Zastopa jih samo en uradnik, ki ima nadzorstvo le nad umetniškim delom programa. Ne odloča pa nič ne o politični smeri, ne o upravi. To imajo oboje v rokah Angleži, ki jih je na tržaškem radiu kar šest, med njimi šef za poročila in cenzorka za slovenski program. (Italijanska postaja, ki je tudi pod upravo zaveznikov, cenzure sploh nima!) Po drugi strani so zato odgovorni slovenski vodilni uradniki, ki so vsi liberalci, tesno povezani z vodstvom Demokratske zveze. Ravnatelj slovenske postaje ima dobre zveze s titov-skimi krogi ter z načelnikom jugoslovanskega zastopstva v Trstu, Zemljakom. Njemu in njegovim sodelavcem je zelo neprijetno, da je slovenski radio kar se tiče zunanjih sodelavcev, odvisen v glavnem od mlajših katoliških inteligentov, publicistov in pisateljev, ki so vsi izrazito slovensko usmerjeni. Ti so seveda trn v peti Demokratski zvezi, ki na tihem kljub vsemu indipendentizmu gori za "kralja i otadžbinu," ter seveda za stari liberalizem. Zaradi tega jih je treba povsod odriniti od vpliva ter za vsako ceno preprečiti, da bi Radio Trst II, namenjen katoliškim in nekomunističnim Slovencem, imel kaj PISNO IZ CLE VEL AND A katoliške in slovenske barve. Zaradi tega njegovo vodstvo vabi k sodelovanju čim več titovcev, ker liberalci svojih sposobnih ljudi nimajo. Ni ga titovskega predavatelja ali umetnika iz Ljubljane, ki pride delat v Trst kulturno propagando za komunistično OF, da ne bi nastopil tudi na slovenskem radiu, kjer ga seveda dobro plačajo. Tako Radio Trst II dejansko plačuje velik del te propagande za titovski komunizem na Tržaškem. Kulturnik, ki ga ljubljansko prosvetno ministrstvo pošlje nastopat v Trst, dobi za vse stroške 1000 lir. Z nastopom na radiu jih zasluži petkrat ali desetkrat toliko in lahko svoje bivanje ter delovanje v Trstu podaljša. Eden glavnih predavateljev na slovenskem radiu je profesor, ki je za svoje delo v korist titovstva dobil letos Prešernovo nagrado tržaške komunistične O-svobodilne Fronte. Umetnostni kritik postaje je eden glavnih predavateljev v titovskih kulturnih krožkih. Literarni kritik je filotitovec. Kako je s stalnimi uslužbenci, je poglavje zase. Dejstvo je, da je OZNA natačno po učena o vsem, kar dela kateri antikomunist na radiu. To omogoča represalije proti tistim, ki imajo svojce v Sloveniji. Kako daleč gre ta nevarni nesmisel na neki zahodni demokratični postaji in kakšno besedo imajo titovski komunisti na njej, priča dejstvo, da so uredniki radijskih poročil klicani na odgovor za vsako najmanjšo besedo, ki ni po godu titovski delegaciji v Trstu. Ob smrti rablja Slovencev, Kidriča, je bilo v nekem poročilu omenjeno, da je Kidrič odgovoren za revolucijo in njene posledice v Sloveniji ter za polom jugoslovanskega komunističnega gospodarstva. Titov delegat Zemljak se je — kakor se govori po Trstu — na pobudo določenih ljudi z radia zaradi tega uradno protožil ter zahteval odpust odgovornega u-rednika g. Javornika. Ta je imel dolgo preiskavo in titovski zahtevi bi bilo gotovo ustreženo, če ne bi bila najvišja ameriška mesta imela o stvari svojega mnenja in če ne bi šlo za tako vidnega kulturnega in političnega delavca ter antikomunista. Dogodki ob tem incidentu in po njem so pokazali, da Radio Trst II vse bolj prihaja tudi pod politično kontrolo titovcev ter tako vsaj posredno postaja propagandno orodje za jugoslovanski komunistični režim. Leta 1948 je glede politične smeri na slovenskem radiu zelo uspešno posredoval pri ameriškem zunanjem ministrstvu dr. Krek. Mar ne bi tak nastop bil še dosti potrebnejši zdaj? Krajevni zavezniški činitelji navzlic pritožbam v "Katoliškem glasu" in drugod ne napravijo nič, ker so povsem pod titovskim in liberalnim vplivom. Zato bo potrebno podrezati kje višje! Za spremembo dvoje citatov iz ameriških virov. James P. 0'Don-nell pravi v članku These Rus-sians are on Our Side" v Satur-day Evening Posti (6. jun.), ko govori o ubežnih Rusih na zapa-du: "Zdi se, kakor bi obstojal nekak Greshamov zakon — zakon obrobne brezupnosti — v vseh emigracijah in zlasti v ruski emigraciji. Dalj ko je begunec zdoma, manj v resnici ve, kaj se dogaja doma. Stike z ljudstvom izgubi. Dalj ko se mudi v izgnanstvu, bolj je podkovan v subtilnih zvijačah begunske politike — politike, ki je ločena (divorced) od realnosti. Leta gredo mimo in tak politik v izgnanstvu predstavlja manj in manj, toda njegova moč in njegove iluzije v krogu emigracije naraščajo. Kmalu se postara in braniti je treba pridobljene osebne interese. Nove izgnance pozdravlja s sumničenjem in sovražnostjo. Kadar ti novi begunci predstavljajo popolnoma novo generacijo, kakor je slučaj s sovjetskimi oficirji, ki zdaj prihajajo preko meje, tedaj stara in nova skupina niti ne govorita več istega jezika. Prihajata namreč iz različnih Rusij. Starješa skupina se more vzdržati na svojem vrhuncu v emigraciji samo z ustrahovanjem mlajše skupine, in tako tudi dela. A to je prav tako kakor če bi skušali vprizoriti Hamleta brez Danca." Walter Lippmann pa pravi v članku o korejskem premirju (Cleveland Plain Dealer 9. junija U.): "Civilna vojna je strašna stvar Sodeč po naših lastnih skušnjah, utegne vzeti najmanj petnajst let, preden bodo mogli (Korejci) za silo okrevati od njenih najhujših ran. Toliko časa je namreč potrebno za rast in uveljavljenje nove politične generacije, ki ni zaslepljena in zastrupljena od bratomornega klanja." * Glavni urednik Prosvete je v glasilu SNPJ 10. junija v uvodniku "Kaj pa z ostalo ('zaostalo') našo kulturo" zapisal tudi to le: "V Chicagu smo imeli pred leti kar tri močne napredne slovenske zbore. Za naprednost se med nami v glavnem šteje to. da če si (napreden) pevec, ne poješ v cerkvi." (Jaz podčrtal.) Podpora, France! Bolj resnične še nisi zinil v svojem življenju! Lahko bi bil še dodal, da ni takšna naprednost prevladovala samo med pevci in drugimi kulturnimi delavci, temveč v na- "JUTRO BREZ SONCA" — od lični roman ameriškega slov. pisatelja Ivana Jonteza — lahko dobite pri upravi "Slovenske Države". Pišite ponj čimprej, dokler traja zaloga. Le vslani, borni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več Tvoj, Tvoj je vstajenja dan! S. Gregorčič prednem taboru vobče. "Napred-njak sem: v cerkev ne hodim!" so se ti predstavljali napredni stebri pa naših naselbinah. Najbolj priljubljeni napredni časnikarji in dopisniki niso bili oni, ki so znali najbolje tolmačiti socijali-zem in delavske težnje, temveč protiverski polemičarji. Bolj ko si zafrknil "farja", ki se je v svoji domišljavosti drznil dvomiti o tvoji brezverski modrosti, bolj so te imeli tvoji bralci radi! Govorim iz osebnih skušenj! Vse moje književno delo dveh desetljetij, ki kvantitativno ni bilo malenkostno — nešteto podlistkov, črtic, povesti itd. v vseh naprednih listih, revijah in koledarjih — mi ni prineslo desetinke toliko priznanja kakor nekaj vatlov plitve verske polemike z župnikom in pisateljem Jurijem Trunkom, objavljene pod psevdonimom Tone Podgoričan! Takisto je večina Prosvetinih čitateljev cenila njene urednike po njihovi protiverski bojevitosti! To je bila žetev pokojnega Martina Konde, izdajatelja davno preminulega Glasa Svobode in najbolj zagrizenega slovenskega brezverca v Ameriki, ki je začrtal pot naši naprednosti, s katere tudi najrazboritejši na zo, Majskim glasom, Družinskim koledarjem in Proletarcem vred! Kam pa naj vetrovi odnesejo množico, ki je vila vzgojena v zanikanju Boga, zasmehovanju vere in sovraštvu do Cerkve, ee ne k največjemu sovražniku Boga vseh časov, k rdečemu Antikri-stu-komunizmu? Kar kdo seje, to žanje. Prejel sem zavitek brošuric, ki jih je priredil in izdal znani slovenski duhovnik in javni delavec Anton Merkun, med katerimi sta najzanimivejši "Cirilmeto-dijska ideja" in "Mož božje volje, Dr. Lambert Ehrlich". Prva slika in utemeljuje prizadevanje rimske katoliške cerkve za združitev krščanskih cerkva, predvsem vzhodne in zahodne. Zanimivo je, kako se Sv. stolica že mnogo desetletij prizadeva doseči zbližanje z vzhodnimi kristjani, v prvi vrsti s slovanskim pravoslav-jem. Druga brošurica je mnogo manjša, zato pa je toliko večji lik osebnosti mučenika slovenske državljanske vojske dr. Ehrlicha, katerega skuša narisati v nekaj močnih potezah. Polagoma se odkriva, kdo je bil v resnici velik človek, velik Slovenec in velik kritjan v dneh razkroja in raz-'' \pada velikosrbske Jugoslavije. predni voditelji niso mogli nikdar več kreniti. Mnogo je pomagal tudi Etbin Kristan, ki danes liže peto komunističnemu tiranu. Celo Ivan Molek se ni nikdar mogel otresti fiksne ideje, da je vera opij za človeka in Cerkev njegova največja sovražnica, dasi je bil edini med slovenskimi naprednimi uredniki, ki je razkrinkal komunistično Osvobodilno fronto že v prvih mesecih njenega obstanka in dosledno pobijal komunizem, kjer koli se je pojavil. To je bilo naše največje prekletstvo: če nisi udarjal po veri in Cerkvi in zasmehoval Boga, ti napredna množica ni zaupala! Ni čudno, da je prva močna sapa odnesla ves napredni tabor v Titovo ljudskodemokratič-no ogrado! Ni čudno, da so v isti dobi propadle vse naše socialistične ustanove in publikacije s Prosvetno matico, Jugoslov. soc. zve- Gomilarjeva trgovina z mesom in zivui se toplo priporoča Slovencem v Chicagu. Pri Gomilarju lahko dobite kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinjske želodce itd. Obiščite Gomilarjevo trgovino! 1801 W. Cermak Road, Chicago, 111. Škoda le, da je delce tako strom-no in nepopolno. Ali ni že čas, da dobimo popolno delo o slovenski tragediji, in osebnostih, ki so ji dale svoj pečat? Isto vprašanje se mi je vrinilo v misel, ko sem pregledoval spominsko knjižico "Vetrinjsko polje", ki jo je izdala Slovenska ve-trinjska družina in tiskala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. Knjižica je lično delo, slike so lepe in pomenljive, Kari Mauserjevo besedilo je prav u-činkovito. Ampak jaz sem pričakoval nekaj drugega: opis ve-trinske tragedije, vetrinske izdaje, z imenikom žrtev in fotogra-fičnimi posnetki dokumentov, ki se nanašajo na naš lastni Katyn. Zato sem bil nekoliko razočaran, dasi je knjižica sicer prav lepa in popolnoma ustreza svojemu namenu. Ivan Jontez TO IN ONO Dr. Miha Krek pozdravil skupš-č i n o ravnogorskih čelnikov. Skupščina ravnogorskih četnikov, katera se je vršila 17. maja v Chicagu je pismeno pozdravil tudi J RZ minister dr. Miha Krek, tako poroča "Glas kanadskih Srba" od 4. junija. Ravnogorske četnike vodi neki Vojislav Dragutinovič. Organizacija stoji na temelju u-postavitve Jugoslavije kot monarhije. Mar g. dr. Miha Krek ne vidi in ne sliši nič? Večina Slovencev ne mara nič slišati o Jugoslaviji, kaj šele o kakem "kraljevskem veličanstvu". Kardinal dr. Alojzij Slepinac bolan. Dopisnik kat. lista Dublin Standard poroča preko Trsta, da je hrvatski metropolit in kardinal Stepinac težko bolan v Krašiču. Titova vlada je odbila doslej prošnje zdravnikov da bi mu bilo dovoljeno zdravljenje v slovenskih planinah. — Kardinal Stepinac bolehame zastrupljenju krvi. Dr. Krnjevičevo sporočilo Hrvatom v domovini. Tajnik HSS dr. Krnjevič je poslal hrvatskemu narodu v domovini sporočilo naj vstraja v borbi proti komunizmu in Titovemu krvavemu režimu. V sporočilu posebno naglaša: "Naš cilj je svobodna Hrvatska (vključene v njej na federalnem temelju Bosna in Hercegovina) kot samostojna država v zboru svobodnih evropskih držav, organizirana kot demokratska republika na temelju načel bratov Antona in Stjepana Radiča". Lep uspeh slovenskega rojaka. Prof. Vladko Kos, odlični slovenski baritonist, ki je leta 1947 nastopil tudi v Ameriki, je priredil februarja letos v Teatro Munici- " pal v Caracas-u, Venezuela, pevski koncert. Na sporedu so bile tudi slovenske pesmi. Poročajo, da je koncert prav dobro uspel in je bila kritika v tamkajšnjih listih za Kosa zelo laskava. Ivan Lavrih poslal župnik. Rev. Ivan Lavrih, pisatelj knjige "Z Bogom v tujino", kateri je doslej služboval kot kaplan v Prattkan-sas, je bil imenovan za župnika na župniji Sv. Lovrenca v Jet-more, Kans. POŠLJITE BREZ SKRBI 1 MI PLAČAMO PREVOZ, CARINO IN POŠTNO TAKSO POZOR1 Ko pošiljate darove, sporočite svojcem, da ste Vi v naprej plačali prevoz [■ in carino. Ako od Vaših zahtevate plačilo carine ali prevoza, naj zahtevajo potr-dilo za plačilo. Mi jamčimo povračilo denarja, katerega Vaši plačajo na račun ca- I| rine ali prevoza. DVAKHAT DNEVNO pošiljamo po zračni pošti (Air__ wwwwwjvsjvuwww Mati) Vaša naročila, v TRS T, kjer je naše veliko skladišče prvovrstnega, svežega AMERIŠKEGA in KANADSKEGA blaga. Pošiljajte darove Vašim dragim v domovini preko naše NAJVECE in NAJSI-GURNEJSE AGENCIJE. Pri nas dobite NAJNI2E CENE in NAJBOLJŠE BLAGO. • Paketi se izročajo prejemnikom v Stari Domovini v teku 15 do 30 DNI. • Jamčimo vsako pošiljko za delno ali celotno izgubo! Najfin. bela kanadska '000' moka 100 lbs. do zadnje postaje.. $11.45 Fina koruzna moka 100 lbs. do zadnje postaje.. $11.45 £ Dodajte za vsako vrečo moke poštno takso 200 Din. ali 67 centov. J 50 lba. najfinejše BELE MOKE......$6.75 | 50 lbs. KORUZNE MOKE..............$6.S0 PROSIMO, UPOŠTEVAJTE! in poštna taksa! Pri vseh paketih je vračunan in plačan prevoz, carina Paket štev l....$33.75 20 lba. Riia — Rice 20 lb«. Sladkorja — Sugar 10 lba. Kasti — Lard 6 lba. Kare — Coffee 15 lba. Špaget or ■ Spaghetti 10 lba. mila (Lanndrj) 10 lba. fižola — Beans 10 lba. bele moke — Flour Paket štev. 17„$10.50 10 lbs. Sladkorja—Sugar 10 lbs. Riža — Rice 10 lbs.Špageta 10 lbs. Bele moke—Flour Paket štev. 3....$32.15 30 lba. Riža — Rice 20 lba. Sladkorja — Sugar 6 lba. Kave — Coffee 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Ječmena - Barley 5 lbs. mila — Laundry Paket štev. 4....$ 15.95 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Špageti - Spaghetti S lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Ječmena — Barlef 5 lbs. Mila (Laundr?) Paket štev. 5—-$21.75 5 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja'— Sugar 5 lbs. Špagetov • Spaghetti 5 lbs. Riža — Rice 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Mila (Laundry) 10 lbs. bele moke — flour Odpremljamo vsakovrstne pakete po naročilu. Odpremljamo Vas« lastne pakete. Pišitel Paket štev. 6....$14.75 10 lbs. Riža — Rice 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja — Sugar 10 lbs. Špagetov • Spaghetti Paket štev. 7....$27.75 20 lbs. Riža — Rioe 10 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Špagetov - Spaghetti 5 lbs. Masti — Lord 5 lbs. Griža — Farina 5 lbs. Ječmena — Barlev 1 lb. Čokolade - Chocolate 2 lbs. Cocoa Vi lb. Popra % lb. Čaja — Tea Paket štev. 22..$ 16.90 25 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Riža — Rice Paket štev. 9......$9.25 2 lbs. Kave — Coffee 2 lbs. Sladkorja — Sugar 2 lbs. Riža — Rice 1 lb. Olja — Oil 2 lbs. Griža — Farina 400 gr. Marmelade Paket štev. ll..$12.25 5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Masti — Lard 5 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Ječmena — Barley 5 lbs. Griža — Farina Paket štev. 24..$ 14.00 25 lbs. Sladkorja — Sugar 25 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Riža — Rice Naši "SPECIALNI" Paketi V močnih dvojnih vrečah ali lesenih zabojih. Najboljše pakovanje. Cene vračunane do zadnje postaje prejemnika. 20 lbs. Riže — Rice........$ 8.35 20 lbs. Graha — Beans..$ 6.25 40 lbs. Graha — Beans..$12.95 100 lbs. Graha — Beans..$24.95 20 lbs. Špagetov..............$ 6.95 40 lbs. Špagetov..............$13.50 100 lbs. Špagetov..............$24.95 20 lbs. Sladkorja - Sugar $ 6.25 50 lbs. Sladkorja - Sugar $14.25 100 lbs. Sladkorja - Sugar $22.70 25 lbs. Grisa - Farina......$ 7.75 37 lbs. svinj. masti-Lard $12.50 25 lbs. Ječmena - Barley $ 7.50 10 lbs. Bakalara — Stock Fish ................$ 7.40 25 lbs. Leče — Lentil......$ 8.45 10 lbs. mila za pranje (Laundry Soap) ......$ 5.40 6 lbs Kave (Santos) ....$ 6.70 Olje olivno, 5 litrov ..........$ 9.76 Meso v konzervi, 5 lbs.......$ 4.45 Šunke v kantah, 11 lbs.......$16.25 Mleko v prahu, 10 lbs.......$10.25 Kokošja juha — Lipton, 24 pkg.......................$ 5.75 Salama "Gavrilovič", lb.....$ 1.50 Slanina, sušena panceta lb. $1.00 Cikorija (Frank), 5 lbs.......$ 4.50 čokolada, 4 lbs.................$ 5.25 Cocao, 4 lbs.......................$ 5.00 Tomato Paste, 10 lbs.........$ 6.50 Knjige in revije Vaši v Domovini potrebujejo denarja, če želite poslati denarno pomoč tedaj to storite preko nas. Za EDEN ameriški ali kanadski dolar DAMO 400 DINARJEV. Lahko pošljete večje svote. ZDRAVILA pošiljamo po zračni pošti "Air Mail". Jamčimo dostavo v 8 dneh. STREPTOMYCINt i P.A.S.: 500 tablet.. $ 8.95 65 centa gram 1000 tablet.. $1700 Penicilhn: v olju (in Oil) 3 miljone units ....$4,75 I RUTIN: 500 tablet..$5 00 R I M I F O N : 200 tablet ..........$ 6.45 500 tablet ..........$12.95 Vaša pisma, čeke ali Money Order pošljite z zaupanjem na (Trade Mark) USA Co i; 720 TENTH AVE. (Between 49th & 50th St.) NEW YORK 19, N. Y., USA. Telefon: PLaza 7-6459 Naslov naše podružnice: USA EXPRESS CO. 5501 Blvd. East, West New York, New Jersey J Božji služabnik Peler Leopold, kapucin. V Gorici je izšel opis življenja p. Leopolda Mandiča, kapucina iz Hercegnovega pri Ko-toru, ki je leta 1942 umrl v Pado-vi v sluhu svetosti. Knjigo je iz-redil p. Fidelis Kraner v Gorici, prevedel po slovenski pisatelj Karel Mauser. Pater Leopold je zaslovel predvsem kot spovednik. Čeprav skromen in ponižen hrvatski kapucin, je bil poznan po vsej Italiji, tudi v najvišjih cerkvenih in laičnih krogih. Po njegovi smrti se je zgodilo že mnogo čudežev. Knjiga, ki obsega 183 strani, je pisana tako provlač-no, da bo pritegnila prav vsakega. Vjekoslav Vrančič: S bielom zaslavom preko Alpa. V Buenos Airesu je nedavno izšla v okviru Hrvatske Pucke knjižice knjiga pod naslovom S bielom zaslavom preko Alpa. Pisec knjige, Vjekoslav Vrančič opisuje dogodke ki jih je doživel kot odposlanec hrvaške vlade, ko je skušal po nalogu vlade v Zagrebu, dobiti zveze z zapovednikom zavezniške vojske za Sredozemlje, feldmar-šalom Alexandrom in mu izročiti spomenico, v kateri ga prosi hrvaška vlada v Zagrebu, da zasede hrvaško ozemlje in tako zaščiti ljudstvo pred komunistično tiranijo, odnosno če to ni mogoče, da mu ponudi predajo hrvatske vojske. Knjiga, ki ima 93 strani, stane $1.00. Naroča se: Ljeposlav Perinič, Cassila de Cor-reo 1744, Buenos Aires, Argentina. The Golgotha of Ukraine. U- krainian Congress Committee of America je izdal opis očividcev velike lakote, katero so povzročili ruski komunisti v žitnice Evrope, v Ukrajini, vsled katere je pomrlo na miljone ljudi. — Isto odbor je izdal tudi brošuro o množičnem umoru Ukrajincev vseh slojev v Vinnitsa leta 1943. Tito and the Caiholic Church. Predgovor k brošuri, katero je spisal Michael Derrick, je napisal kardinal Griffin. Brošura opisuje težavno stanje katoliške Cerkve pod Titovo knuto, zlasti pa zavrača očitke, katere so komunisti iz-nesli proti kardinalu Stepincu. "Slovenska Beseda" štev. 3-4 je pravkar izšla. Revija se je vsebinsko znatno zboljšala. Prinaša lepe članke, ki zanimajo prav vsakega. V tej številki sodelujejo med drugimi: Ivo Zaleški z romanom Zadnja brazda, dr. Franc Jaklič: Nikolaj Gogolj; dr. Julija Pajman: Žena v javnem življenju, Šepčev: Domače šege in navade, Fran Erjavec: Slovenski nacionalno politični program v svojem zgodovinskem razvoju; M. Radoš: Slovenska zemlja (Bela Krajina); K. Škulj: Ribniška dolina. Revija se je spomnila tudi umrlih slov. rojakov: slikarja Marjana Koritnika in župnika Vinka Lovšina. — Revija se naroča za USA in