irektor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek
ST. 44  -    LETO XLVIII
CELJE, 3. n. '94
CENA 1 50 SIT    Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Trinajstica je res nesrečna
JiipomomiimiiMommmmljii,
kjersfano^alcf »flzaliievajoprenovo.   15.
Lokalna samouprava
Pri]oil)e/nneprJnier/)05tFranMo^&noir.S(/an3.
Žalec

Šentjur
OgomjezBsebnihzimnikov.StmB.
Mozirje
MsitfkozsipBcelB7Stm2.
Zvesta naročnica
rriziW/en/5teposta/ef(arfeČaffs.Stranf2.
Intervju
VmlBmsmprof. W(/o/nMarceno/n.S(ran9.
Stare šege in opravila
VsBkdomrmrtnočBšospil Stm 17.
Alpsko smučanje
RButen)Bštirismke.StrBn13.
»VI    11

P/egfedlragičneslalisie
poposamezniliotičfnaf).
S(fanl5.
>4
S krvjo zaznamovane ceste
Srebrni Celjani
Slovenski radiici v Celju
Radio Celle le na tekmovanju lokalnih In regionalnih postaj zasedel Imenitno drugo mesto
v Celju so se prejšnji teden
zbrali slovenski radijci na 5.
festivalu združenja radijskih
postaj Slovenije, namenjenem
prikazu letošnjih najboljših
dosežkov lokalnih in regional-
nih radijskih postaj. V skupni
razvrstitvi je bil najboljši
Murski val, drugo mesto je za-
sedel Radio Celje, tretje pa Ra-
dio Kranj.
Domači radijci so lahko
s tekmovalnim dosežkom po-
vsem zadovoljni, saj so med 16
radijskimi postajami, ki so se
pomerile v osmih kategorijah,
dosegli imenitno uvrstitev.
Doslej je to njihov največji
uspeh, čeprav so si srebro že
zaslužili pred dvema letoma
na tretjem festivalu, vendar so
si ga delili s koroškim radijem.
»Festival združenja radij-
skih postaj Slovenije v organi-
zaciji domače hiše NT&RC in
Radia Celje je povsem uspel
tako v organizacijskem kot tu-
di tekmovalnem in družabnem
delu,« je menil Mitja Unmik,
glavni in odgovorni urednik
Radia Celje, in dodal, da je
takšna soglasna ocena večine
udeležencev tridnevnega festi-
vala. Aleš Kardelj, predsednik
Združenja lokalnih radijskih
postaj Slovenije, pa je pouda-
ril, da je bil letos izjemno za-
dovoljen z delom obeh žirij, ki
sta ju vodila Bogdana Herman
in Tadej Labernik: »Kaže, da
smo imeli pri izboru srečo,
svoje pa je prispeval tudi nov
način ocenjevanja, izbora in
poslušanja. Pokazali so dosle-
den, resen in korekten odnos
pri svojem delu, pa tudi orga-
nizatorji so resnično poskrbeli
za vse tisto, kar smo od njih
pričakovali. Za prihodnje leto
pripravljamo v Združenju ne-
kaj novosti predvsem na po-
dročju dvigovanja kriterijev
za izboljšanje kakovosti pri-
spevkov.«
V sredo, prvi dan festivala,
je takoj po slovesni otvoritvi
zasedala skupščina Združenja,
ki pa ji, kot je povedal Mitja
Umnik, vendarle ni povsem
uspelo razčistiti vprašanj, po-
vezanih z avtorskimi pravica-
mi. Zato so določili poseben
tričlanski odbor, ki se bo
v imenu Združenja pogajal
s SAZAS, ki dela v skladu
z mednarodnimi konvencijami
in je februarja letos poslala
vsem postajam pogodbe o av-
torskih pravicah. Problemati-
ka avtorskih pravic ostaja za
zdaj še odprta, čeprav, so ugo-
tovili na zasedanju skupščine.
je Slovenija ena najbolj »pi-
ratskih držav«. Skupščine se je
udeležil tudi direktor republi-
škega urada za informiranje
Borut Šuklje, ki je poudaril,
da sta bila zakona o RTV in
javnih glasilih letos sicer res
sprejeta, da pa bo treba za
ureditev delovnih pogojev
v lokalnih radijskih postajah
še marsikaj postoriti. Ta dan
so organizatorji pričakovali še
direktorja republiške uprave
za telekomunikacije in pred-
stavnike vodstva oddajnikov
in zvez RTV Slovenije, vendar
se srečanja žal niso uspeli ude-
ležiti.
Tudi nadaljnja usoda Zdru-
ženja, ki naj bi se v prihodno-
sti preoblikovalo v gospodar-
sko interesno združenje je
ostala nekoliko nejasna in ne-
dorečena. »Na naslednji
skupščini, ki bo predvidoma
konec novembra ali v začetku
decembra, se bodo članice
Združenja morale dokončno
opredeliti o preoblikovanju,
tudi po zgledu združenja lo-
kahiih TV in KTV postaj,« je
menil Mitja Umnik. Prizade-
vajo si namreč, da bi oblikova-
li združenje vseh radijskih
programov in postaj, ki v Slo-
veniji   nimajo   nacionalnega
Pogovor z Milanom Kučanom, gostom festivala Združenja
radijskih postaj Slovenije, sta vodila Aleš Kardelj in Robert
Gorjanc.
pomena; drugi namen pa je ta,
da bi to »ljubiteljsko« združe-
nje postalo nekakšna gospo-
darska interesna skupnost.
Drugi dan festivala je prav
tako minil v poslušanju tek-
movalnih izdelkov, popjoldne
pa je bil gost slovenskih radij-
cev v Celju Milan Kučan. Po-
govor, ki so ga prenašale v živo
vse radijske postaje, sta vodila
Aleš Kardelj in Robert Gor-
janc, pomočnik odgovornega
urednika Radia Celje. Milan
Kučan je med drugim odgo-
varjal na aktualna vprašanja
o odnosih s sosednjima drža-
vama, Italijo in Hrvaško, spre-
govoril pa je tudi o komimika-
cijah in odnosih v slovenskem
političnem vrhu.
Tretji dan festivala je prine-
sel končne rezultate tekmova-
nja. Žirija se je sestala popold-
ne, določila uvrstitve, zvečer
pa so se slovenski radijci v le-
pem številu, bilo jih je več kot
sto, zbrali na zaključni prire-
ditvi in si razdelili festivalska
odličja.
Med spremljajočimi dogod-
ki festivala pa bi veljalo ome-
niti predvsem dobro priprav-
ljen sestanek tehnične sekcije
združenja, ki ga je vodil Slav-
ko Šetina z RGL. Sicer pa so
organizatorji za radijce dobro
p>oskrbeli, tudi kar zadeva raz-
vedrilo. Prvi dan so bili gostje
Pivovarne Laško, zadnji dan
pa so bili zelo zadovoljni
z ogledom Rimske nekropole
in Jame Pekel v Šempetru. Do-
mači radijci so potemtakem
uspeli najmanj dvakrat, kot
gostitelji in tekmovalci.
KSENIJA LEKIC
Foto: SHERPA
Predsednik celjskega izvršn^a sveta Jože Zimšek je pripravil za udeležence festivala poseben
sprejem. Mitja Umnik, glavni in odgovorni urednik Radia Celje, mu je izročil mapo s festivalskim
gradivom.
Volk sit, koza pa cela?
¥ mozirski vladi pripravili predlog za reševanle prohlematike na relacUi Sklad
stavbnih zemljišč — Javno podjetje Komunala
Skladno s sklepom mozirske
skupščine so pretekli teden
predstavniki občinske vlade,
Javnega podjetja Komunala in
Sklada stavbnih zemljišč reše-
vali težave, ki so nastale zara-
di nepokritih pogodbenih ob-
veznosti iz leta 1992.
Bistvo problema je v tem, da
se je Sklad stavbnih zemljišč
s pogodbo obvezal, da bo po-
kril del stroškov pri zimanjem
urejanju avtobusne postaje
v Mozirju (15 milijonov tolar-
jev) in pri kanalu E v Nazarjah
(6,5 milijona SIT). Pogodbi sta
podpisala bivši direktor JPK
in bivši predsednik Sklada.
Novoimenovani upravni odbor
Sklada se je odločil, da obvez-
nosti iz preteklih let ne bo po-
kril, tako da ostaja pri avto-
busni postaji 4 milijone SIT,
pri kanalu E pa 4,5 milijona
SIT dolga. Skupno torej Sklad
stavbnih zemljišč dolguje JP
Komunala (vse pogodbe so ve-
ljavne in izterljive) 9,5 milijo-
na tolarjev.
O tem in o nekdanjem skle-
panju poslov je bilo izrečenih
že mnogo besed, na zasedanju
mozirske vlade v sredo pa so
predstavili le zaključke in
sklepe, s katerimi so se na
predhodnih sestankih strinjali
vsi pogajalci in razreševalci
tega vozla. Na teh sestankih so
ugotovili (sklepe so potrdili
tudi v občinski vladi), da po-
slovanje Sklada v preteklem
Kako zapleteni in nedorečeni
so odnosi iz preteklih let, do-
kazujejo sklepi upravnega od-
bora Sklada stavbnih zemljišč,
upravnega odbora JP Komu-
nala in sveta KS Mozirje. Pov-
sod so se namreč odločili, da
»za nazaj ne bodo pokrivali
zadev. Zato pa nas sedaj nekaj
bolj slabo spi,« je povedal se-
danji mozirski izvršnik Jakob
Presečnik.
mandatu ni bilo povsem zako-
nito in da se pri odločitvah
v Skladu oziroma v njegovih
strokovnih službah čuti preve-
lik vpliv prejšnjega izvršnega
sveta in prejšnjega vodstva JP
Komunala. Nadalje ugotavlja-
jo, da je sedanji upravni odbor
Sklada pravni naslednik
prejšnjega UO, zato so vse po-
godbene obveznosti veljavne.
Tako naj bi Sklad poravnal
vse obveznosti za AP Mozirje
in s tem postal solastnik po-
staje. Ob tem pa morajo Sklad,
JP Komimala in drugi lastniki
pripraviti predlog, kako
upravljati postajo. Za kanal
E v Nazarjah so se dogovorili,
da Sklad svojega dolga ne po-
ravna (s temi sklepi se morajo
strinjati tudi poslanci v skupš-
čini) in da torej manjkajoče
4 milijone SIT in pol pokrije
JP Komunala.
Poleg tega so se v mozirski
vladi še dogovorili, da bodo
upoštevali pobudo skupščine
in znižali vrednost točke za
nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča v primeru
nepokritih skladišč, parki-
rišč ... Sedaj znaša vrednost te
točke 70 odstotkov, vlada pa je
pooblastila upravni odbor
Sklada, naj pripravi predlog
za 30-odstotno vrednost točke.
Z nižjo vrednostjo bo seveda
prišlo do precejšnjega izpada
dohodka, spremembo plana pa
morajo v Skladu pripraviti do
izrednega zasedanja občinske
skupščine, ki je sklicano za
danes, v četrtek, 3. novembra.
Z Javnim podjetjem Komu-
nala pa je bilo na zadnjem za-
sedanju mozirske vlade pove-
zanih še nekaj točk. Člani IS
Novi direktor JP Komunala
Mozirje bo mag. Jože Kumer.
Z imenovanjem se strinjajo ta-
ko v mozirski vladi kot tudi
prebivalci v bližini deponije
odpadkov v Podhomu.
so se strinjali, da naj JPK sku-
ša doseči poravnavo s podjet-
jem Elektro Vitanc (gre za ne-
poravnane obveznosti iz pre-
teklosti), za podjetje Pluton pa
bodo 2,4 milijona tolarjev za-
držali za varščino, dokler izve-
denec ne ugotovi, kako kako-
vostno so opravljena dela na
postaji in kolikšna je škoda, ki
je nastala zaradi puščanja
strehe.
Poleg tega bodo v JP Komu-
nala skupaj s komisijo za sa-
nacijo poslovanja za zasedanje
skupščine pripravili poročilo
o svojem poslovanju od janu-
arja do septembra letos in po-
ročilo o izvajanju sanacijskih
ukrepov. O tem, da bi Glinov
dolg Komunali spremenili
v lastniški delež, se bodo člani
mozirske vlade odločali na
prihodnjem zasedanju, ko bo-
do govorili tudi o dejanskih
zneskih. V bistvu gre za 6 mili-
jonov tolarjev, ki jih GLIN
Holding dolguje JP Komunala.
Po predlogu Sklada RS za raz-
voj, ki je lastnik Glina, naj bi
ta dolg poravnali s Skladovimi
obveznicami.
URŠKA SELIŠNIK
Oglaševanje med volitvami
Velenjski izvršni svet je sprejel odredbo, ki določa po-
goje za pridobitev plakatnih mest za volilno kampanjo na
območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in
Šmartno ob Paki. S tem odlokom urejajo način plakatira-
nja in nameščanja transparentov v času volilne propa-
gande, in sicer od 4. novembra do 2. decembra. Brez
ustreznih dovoljenj stranke v nobenem primeru ne bodo
smele postavljati propagandnih panojev.
KL
Drnovšek
o odločitvi EU
LJUBLJANA, 31. okto
bra (Republika) - Po odlo
žitvi sklepanja držav člani
Evropske unije o mandati
za pogajanja o pridruži
nem članstvu Sloveniji
v Luxemburgu je dr. Jane;
Drnovšek izjavil, da
v tem primeru za odna
Italije, v katerem lahiti
razberemo elemente, ki s,
neprimerni za evropsko de
mokracijo, saj pomenij
pritisk večje države n
manjšo. Pozdravlja pa pri
pravljenost ministrskeg
sveta, da nam 28. novem
bra podeli mandat o prj
druženem članstvu Slove
nije.
SKD iz vlade?
LJUBLJANA, 1. novem
bra (Večer) - Lojze Peterli
je napovedal, da bo zarad
ravnanja LDS in dr. Janez
Drnovška pri pogajanji)
z Italijo predlagal izstoj
SKD iz koalicije. O tem h
razpravljal izvršilni odbo
stranke, premier Dmovšel
pa je že pred časom zatrdil
da bi lahko vlada obstal
tudi brez SKD.
Peterle osebnost
meseca
LJUBLJANA, 1. novem
bra (Delo) - Politična oseb
nost novembra je po anket
Dela Stik Lojze Peterle, k
je po mnenju anketirani!
najbolj zaznamoval poli
tično prizorišče minuli me
sec. Na lestvici najbolj pri'
ljubljenih politikov pa š
vedno vodi Milan Kučai
pred Janezom Dmovškon
in Jelkom Kacinom.
Tri leta po odhodu
jugovojske
KOPER, 1. novembn
(Slovenec) - Ob tretj
obletnici odhoda zadnjegi
vojaka Jugoslovanske ar
made iz Slovenije je bili
v Kopru slovesnost, ki so s
je udeležili predsednik Mi
lan Kučan, premier dr.Ja
nez Drnovšek, ministra ^
obrambo in notranje zade-
ve Jelko Kacin in Andrei
Šter ter načelnik republi-
škega štaba TO AlbU
Gutman.
Komisija že dela
LJUBLJANA, 29.okto^
bra (Večer) - Ker je St^
vložil pritožbo zaradi od-
daje del pri gradnji avtocf
ste Arja vas-Vransko Itali'
janom, je nadzorni sv^
Darsa že imenoval petčlai'
sko komisijo, ki bo opravi'
la revizijo postopka.
-NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega
nika: Milena Brečko-Poklič
Uredništvo:   Marjela   APf
Irena Baša, Tatjana Cvirn.
nja Intihar,  Brane Jerar-
Ksenija Lekič, Edi Masnec,^.
ška Selišnik, Ivana Stamej^
Željko Zule. Tehnično ur^
nje:  Franjo  Bogadi,
Kojterer. Oblikovanje:
Bajagič.  Tajnica  uredniš''^
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešern^\
19, Celje. Telefon: (063) 29-*'
fax 441-032.
Št. 44-3. november 1994
3
Svinja in teiičelc v jami
ffrve težave z EuropUnom — Deponija še vedno osreilnil problem v žalski občini
tVoblematika varstva oko-
lja, predvsem pa odprti ekolo-
problemi v žalski občini
fluči nove lokalne samoupra-
ve - pod tem naslovom je bil
g^nuli petek v skupščinski
jvorani pogovor, ki sta ga or-
^nizirala občinski sekretariat
0 okolje in prostor ter občin-
j^i odbor združene liste soci-
,lnih demokratov.
po oceni sekretarja sekreta-
riata Vinka Debelaka se je
, minulih letih v občini kljub
semu marsikaj postorilo,
f dolini vdihavajo bolj ones-
lažen zrak kot nekatera druga
območja v Sloveniji, predvsem-
jaradi vplivov iz celjskega, ve-
lenjskega in trboveljskega in-
dustrijskega bazena. Tudi
kmetijstvo je precejšen ones-
jaževalec okolja oziroma zra-
ka, nič manj pa ljudje sami
'i načinom ogrevanjem. To vr-
sto onesnaževanja naj bi
zmanjšali z plinifikacijo. Do-
slej pa koncesionar, trbovelj-
ski Europlin, ni opravil vsega
potrebnega v dogovorjenih ro-
kih, tako da Žalčani zahtevajo
podrobnejša pojasnila, oziro-
ma kot je na pogovoru dejal
Debelak, lahko da bo prišlo
celo do prekinitve pogodbe
z Europlinom. V tem podjetju
Pred časom so v Žalcu začeli
z ločenim zbiranjem odpad-
kov, vendar se kaj lahko zgodi,
da bo projekt padel v vodo.
Danes namreč ugotavljajo, da
ljudje nimajo odnosa do tega
problema in da so kontejnerji
za ločeno zbiranje odpadkov
namenjeni predvsem sami se-
bi. Dokaj mačehovsko pa se do
tega problema obnašata tudi
država in predelovalci odpad-
kov, za katere posel finančno
očitno ni zanimiv, je bilo sliša-
ti v Žalcu.
pa menda še vedno načrtujejo,
da bodo z deli začeli prihod-
njega aprila.
V zvezi z odvajanjem odplak
je Vinko Debelak udeležencem
povedal, da sicer deluje čistil-
na naprava v Kasazah, kjer pa
prihaja do motenj v njenem
delovanju zaradi preobreme-
njenosti. Z največjimi uporab-
niki so sklenjeni dogovori
o uporabi čistilne naprave,
sprejeti sanacijski ukrepi,
v proračunu pa zagotovljena
sredstva za posodobitev čistil-
ne naprave. Nerešen problem
so ostanki oziroma mulj, ki
nastaja pri čiščenju. Vodoo-
skrba v občini je zadovoljiva,
največji problem pa ostaja de-
ponija komunalnih odpadkov.
Kot je dejal Debelak, so našli
prirrieme lokacije za komunal-
ne odpadke, problema se bodo
lotili na novembrskem zaseda-
nju skupščine, nobena od teh
lokacij pa, zlasti ob vremen-
skih katastrofah, ni povsem
vama za podtalnico v dolini.
V razpravi so udeleženci
opozorili na nekaj konkretnih
problemov v žalski občini.
Janko Kos je spomnil na pre-
polno deponijo odpadkov na
Ložnici. Venčeslav Bauer je
opozoril na nemogoče stanje
voda in zahteval, da se ponov-
no zgradijo jezovi, nova cesta
pa bo po njegovem presekala
pomemben vir pitne vode pri
Trojanah. Miran Podpečan iz
VeUke Pirešice pa je podrob-
neje predstavil problem as-
faltne baze in kamnoloma, ki
predstavljata veliko obreme-
nitev za tamkajšnje prebival-
ce. V treh letih se po njegovi
oceni ni spremenilo ničesar,
v zadnjem času pa se pojavlja
še en problem, to je kamno-
Darko Naraglav je opozoril na
onesnaževanje jam in kraške-
ga sveta, saj so tudi jame po-
gosto odlagališče odpadkov.
Tako so na primer pred nekaj
leti našli v jami nad Peklom
preko 100 kilogramov težko
svinjo, ki so jo jamarji odstra-
nili, 14 dni kasneje pa so v isti
jami našli še telička.
lom, kjer se dela po 16 ur na
dan, na račim povečane proiz-
vodnje pa je v okolici vse pol-
no prahu.
IB
Kdo bo novi
župan?
Občinski odbor Liberal-
ne demokracije Slovenije iz
Šentjurja je za danes, četr-
tek, napovedal predstavi-
tev kandidatov za volitve
v občinski svet ter za šent-
jurskega župana na listi
LDS.
Konvencija bo drevi in
sicer takoj po seji občin-
skega odbora stranke, ki bo
kandidate izvolil. V prete-
klih dneh se je v občinskih
političnih krogih največ
možnosti za županskega
kandidata LDS pripisovalo
I Gregorju Bezenšku, direk-
torju regijskega Zavoda za
živinorejo in veterinarstvo,
sicer pa je bilo evidentira-
nih več kandidatov. Kot
kaže, bo LDS prva šentjur-
ska politična stranka, ki bo
uradno objavila imena svo-
jih kandidatov.
BJ
Sindikalisti
|r Konjicali
Jutri, 4. novembra, se bodo
v Slovenskih Konjicah sestali
predstavniki Sindikata tek-
stilne in usnjarsko-predelo-
valne industrije Slovenije.
Pregledali bodo poročilo o šti-
riletnem delu republiškega
odbora tega sindikata in spre-
jeli nove programske usmeri-
tve, ki bodo veljale v nasled-
njih štirih letih. Predsednika
odbora, podpredsednika, čla-
tte nadzorne in statutarne ko-
Biisije pa bodo na novo izvo-
aii.
KL
Pritožbe na volilne enote
Seaem celisklb strank predlagalo drugačno razdelitev
Ker celjska občinska skupš-
čina na izredni seji, ko bi mo-
rali določiti volilne enote
v mestni občini Celje, Vojniku
in Štorah, ni bila sklepčna, je
to storila volilna komisija, ki
jo je potrdila republiška komi-
sija. Na prvi seji je zavrnila
predlog izvršnega sveta o vo-
lilnih enotah in tudi predlog
šestih strank, potrdila pa tretji
predlog svojega člana Staneta
Rozmana. Zaradi te odločitve
se je Janez Čmej pritožil na
republiško volilno komisijo.
Odlok o določitvi volilnih
enot za volitve članov občin-
skega sveta in župana Mestne
občine Celje določa, da naj bi
v Celju imeli tri volilne enote,
v katerih bi skupno volili 33
članov sveta. V vsaki enoti bi
volili 11 članov, medtem ko bi
bila za volitve župana volilna
enota celotna-občina. Prva vo-
lilna enota bb tako obsegala
krajevne skupnosti Šmartno
v Rožni dolini, Škofjo vas,
Liubečno,   Ostrožno,    Lavo,
Hudinjo, Tmovlje in Teharje.
Druga enota bodo krajevne
skupnosti Center, Aljažev
hrib, Gaberje, Nova vas in
Spremembe je doživela tudi
predlagana določitev volilnih
enot nove občine Vojnik, saj
naj bi po novem v enoti Vojnik
in Frankolovo izvolili 11 čla-
nov občinskega sveta, na Do-
brni in Novi Cerkvi pa 8. Pred-
log za občino Štore je ostal ne-
spremenjen in sicer naj bi
v volilni enoti Štore, Prožin-
ska vas. Draga in Ogorevc iz-
volili 9 članov sveta, v volilni
enoti, ki obsega Kompole, La-
ško vas, Pečovje, Šentjanž nad
Štorami, Svetino, Javornik,
Kanjuce in Svetli dol pa 5 čla-
nov sveta.
Dečkovo naselje, tretja enota
pa krajevne skupnosti Savi-
nja, K. D. Kajuh, Slavko Šlan-
der, Medlog, Dolgo polje in
Pod gradom.
Takšen predlog naj bi bil po
mnenju komisije bolj življenj-
ski in zaradi enakomerne raz-
delitve prebivalcev lažje izra-
čunljiv. S tem pa se ne strinja
Janez Čmej, ki v svoji pritožbi
republiški volilni komisiji za-
govarja predlog, ki so ga obli-
kovale celjske stranke SKD,
SDSS, SLS, NDS, ZS, LS in
SND. Te namreč predlagajo,
da bi občino razdelili na štiri
volilne enote, kar so utemeljili
z različnimi življenjskimi inte-
resi krajevnih skupnosti, zara-
di katerih nekatere ne sodijo
skupaj. Čmej meni, da pri od-
ločanju o predlogih komisija
tudi ni ravnala v skladu z za-
konom o lokalnih volitvah, za-
to zahteva razveljavitev od-
loka.
TC
SKD Štore
z novim
vodstvom
Krajevni odbor Slovenskih
krščanskih demokratov Štore
je na rednem zboru svoje orga-
nizacije izvolil novo vodstvo.
Za predsednika so izvolili
Alojza Mramorja, za podpred-
sednico pa Katarino Gabrš-
ček. Na zboru, ki se ga je ude-
ležil tudi predsednik občin-
skega odbora Celje Marko Zi-
danšek, so pregledali svoje de-
lo in v skladu s statutom preo-
blikovali krajevni odbor v no-
vi občinski odbor SKD Štore.
Njegova glavna naloga v tem
času so priprave na lokalne
volitve in delo za novo občino
Štore.
Počitniškega doma ne bodo vrnili
Kažipot, velenjska občinska organizacija počitniške
zveze, je na občino naslovila prošnjo za vmitev doma
Počitniške zveze v Velenju, kjer želijo urediti mladinsko
prenočišče. Izvršni svet prosijo, naj to problematiko ven-
darle uvrsti na prvo skupščinsko zasedanje in s tem
dokaže, da želi Velenje v prihodnje razvijati tudi mladin-
ski turizem. Prošnji so priložili še osnovne standarde, ki
veljajo za mladinska prenočišča, tako imenovane Youth
Hostle. Člani izvršnega sveta pa so menili, da vmitev
počitniškega doma ni mogoča, vendar so obljubili, da si
bodo prizadevali najti kakšno dmgo primemo zgradbo, ki
bi lahko postala mladinsko prenočišče.
KL
Neprimerni za mestno občino?
tbor krajanov Frankolovega zaradi novih občin
Na Frankolovem, kjer so že
?a majskem referendumu kra-
l^tti izrazili svojo željo, da bi
"stali v občini Celje, so se po
"^ločitvi državnega zbora
J^ttašli v bodoči občini Vojnik.
?Voje nezadovoljstvo so zato
gazili na nedeljskem zboru
^ajanov, na katerega so pova-
"jli tudi odgovorne predstav-
nike iz Ljubljane in Celja.
Prankolovčani so vabilo na
^bor poslali Stanetu Vlaju, na-
•^^estniku direktorja vladne
*'Užbe za reformo lokalne sa-
mouprave, in dr. Cirilu Ribiči-
či' donedavnemu predsedniku
*<^inisije za lokalno samoupra-
vo pri državnem zbom, ki naj
bi krajanom pojasnila, po
kakšnih kriterijih krajevne
skupnosti Frankolovo, Dobr-
na, Vojnik in Nova Cerkev ni-
so primerne, da bi skupaj s Ce-
ljem oblikovale mestno obči-
no. Po nmenju krajanov je
Vlajeva razlaga, da mestna ob-
čina skupaj z Vojnikom in Što-
rami ne bi ustrezala kriteri-
jem, smešna in zavajujoča.
S Celjem niso povezani le prek
delovnih mest, ampak tudi
s komunalo, kulturo, šolstvom
in športom in bi radi, da tako
ostane tudi naprej.
Vendar krajani odgovorov
od pristojnih iz Ljubljane niso
mogli dobiti, saj jih na Fran-
kolovo ni bilo. Ob tem je svet
krajevne skupnosti zagrozil,
da ne bo prevzel odgovornosti
za izpeljavo lokalnih volitev,
ki so v nasprotju z interesi
krajanov. Franček Knafelc,
član občinske komisije za lo-
kalno samoupravo je opozoril,
da so si v občini ves čas priza-
devali za enotno občino. Boj-
kot volitev pa bi bil po njego-
vem mnenju neprimeren, na-
mesto tega naj krajani raje
razmišljajo o referendumu za
združitev občin Celje, Vojnik
in Štore. TC
Za razvoj
letališča
Velenjski sekretariat za
okolje in prostor je predlagal
dopolnitev odloka o prostor-
skih ureditvenih pogojih za
območje naselja Topolšica, za-
selka in letališča Lajše ter bol-
nišnice v Ravnah. To pa je sto-
ril zato, ker bi predstavniki
Aerokluba Gorenje na letališ-
ču Lajše želeli zgraditi še en
hanger, česar pa na podlagi se-
daj veljavnega odloka za to
področje ni mogoče dovoliti.
Tako predlagajo skupščini, da
minimalno dopolnitev odloka,
potrebno za razvoj letališke
dejavnosti, sprejmejo. Sicer pa
bo tudi izvršni svet skupščini
predlagal skrajšan postopek
pri sprejemanju omenjene do-
polnitve odloka. KL
PO SVETU
Izraelsko-
jordanski mirovni
sporazum
Izrael in Jordanija sta
s podpisom mirovnega spo-
razuma končala 46-letno
vojno stanje med država-
ma. Zgodovinski dokument
sta podpisala izraelski pre-
mier Rabin in jordanski
premier Al Madžali, na
sporazumu pa se je podpi-
sal tudi ameriški predsed-
nik Clinton, ki je na večd-
nevni tumeji po Bližnjem
vzhodu. Jordanija je tako
dmga arabska država, ki je
sklenila mir z Izraelom
- kot prvi ga je leta 1979
sklenil Egipt. Z izraelsko-
jordanskim mirovnim spo-
razumom, sestavljenim iz
30 členov in 5 aneksov, bo-
do več pridobili Izraelci.
Tako bodo lahko v Jorda-
nijo prvič doslej (sicer
v omejenem številu) stopili
z izraelskim potnim listom,
kar doslej ni bilo možno.
Izrael bo Jordaniji tudi vr-
nil 360 kvadratnih kilome-
trov ozemlja, vendar pa bo
obdržal okoli 30 kvadrat-
nih kilometrov površin,
v zamenjavo pa bodo Jor-
danci dobili del puščave.
Tudi po vojni zasedena jor-
danska zemlja, na kateri so
sedaj židovski priseljenci,
ostaja v izraelski lasti.
Takšno barantanje z zem-
ljo od vseh arabskih držav
najbolj obsoja Sirija, ki je
že posvarila Izrael, naj pri
njih ne računa na jordanski
mirovni model. Sirija na-
mreč nima namena skleniti
mim z Izraelom, dokler se
ta ne bo povsem in brezpo-
gojno umaknil z Golanske
planote. Clintonov obisk
v Damasku je zato najpo-
membnejši na njegovi poti,
saj je Sirija ena ključnih
držav za sklenitev končne-
ga miru med Izraelci (Židi)
in Arabci.
Bosanci proti
generalu Roseu
Predstavniki osmih bo-
sansko-hercegovskih
strank so v Sarajevu spre-
jeli resolucijo, s katero so
od generalnega sekretarja
Zdmženih narodov Galija
zahtevali, da zamenja po-
veljnika Unproforja gene-
rala Rosea. Po mnenju pr-
vakov strank. Rose v Bosni
in Hercegovini izvaja poli-
tiko svoje države, namesto
da bi skrbel za uresničeva-
nje resolucij Varnostnega
sveta Združenih narodov.
Vendar o predčasni zame-
njavi britanskega generala
na sedežu svetovne organi-
zacije še ne razmišljajo.
Tam so se te dni sestali
fvmkcionarji OZN in zveze
Nato, ki so se dogovarjali
o tem, kako v prihodnje vo-
diti potek morebitnih zrač-
nih napadov letal Nata na
cilje v BiH. Natovi pred-
stavniki so se zavzemali za
hitrejše ukrepe proti krši-
teljem sprejetih sporazu-
mov in so tudi predlagali,
da bi imele njihove zračne
sile širša pooblastila. Me-
nili so, da naj bi sami piloti
Nata določali, katere iz-
med ciljev je treba napasti
in ne da to določajo povelj-
niki Unproforja, kot je ve-
ljalo doslej. Pogovori so se
končali s sklepom, da mora
vse napade potrditi Butros
Gali.
Ekoioška
katastrofa v Rusiji
v mski republiki Komi
je v začetku meseca prišlo
de velike ekološke kata-
strofe, ki pa so jo ruske
oblasti priznale šele zdaj.
Zaradi nesreče v naftnem
podjetju Komineft, enem
izmed desetih največjih m-
skih naftnih podjetij, je po-
pustil naftovod, zato se je
v reko Pečoro izlilo več de-
settisoč ton nafte. Po pisa-
nju ameriških virov naj bi
šlo za 300 tisoč ton nafte ali
dva milijona sodov, takšno
količino razlite nafte pa
mski viri vztrajno zanika-
jo. Dejstvo pa je, da se je
nafta razlila na območju
skoraj 70 kvadratnih kilo-
metrov, ta nesreča oz. naft-
ni madež pa naj bi bil kar
osemkrat večji od madeža,
ki je nastal na Aljaski pred
petimi leti po nesreči tan-
kerja Valdez, kar je veljalo
za eno največjih ekoloških
katastrof doslej.
Atentat v Šriianki
Na predvolilnem zboro-
vanju v Colombu, prestol-
nici Šrilanke, je odjeknila
eksplozija bombe, ob kate-
ri je bilo ubitih 57 ljudi, več
kot 300 ljudi pa je bilo lažje
ali težje ranjenih. Med žr-
tvami napada je bil tudi
eden od vodij opozicije in
obenem predsedniški kan-
didat Zdmžene nacionalne
stranke. Čeprav preiskava
še ni končana, policija me-
ni, da je napad izvedla
atentatorka samomorilka.
Neka pripadnica upomih
Tamilskih tigrov, največje
gverilske skupine v državi,
naj bi imela pod oblačilom
razstrelivo, ki ga je potem
sama aktivirala. Na podo- i
ben način je atentator leta i
1981 ubil indijskega pre- i
miera Radživa Gandhija. -
Zaradi bombnega napada^
so pogajanja med šrilanško ;
vlado in uporniki, ki bi se j
morala  nadaljevati  prav
dan po atentatu, spet zašla
v slepo ulico.
Zgodovinske
voiitve
v iViozambiku
v Mozambiku so poteka-
le prve svobodne večstran-
karske predsedniške in
parlamentame volitve, od-
kar je leta 1975 ta država
postala neodvisna. Okoli
6 milijonov volilnih upra-
vičencev je odločalo, ali naj
bo na oblasti še naprej Mo-
zambiška osvobodilna
fronta FRELIMO, ah pa bo
oblast prevzelo Mozambi-
ško odpomiško gibanje
RENAMO. Predsedniški
kandidat Frelima je seda-
nji predsednik Chissano,
medtem ko Renamo kandi-
dira Dhlakamo. Ta je pred
volitvami napovedal, da
lahko izgubi le v primeru,
če bo vlada goljufala. Ven-
dar je ob tem dodal, da
kljub morebitnem porazu
ne namerava obnoviti voj-
ne.
Celjski teden v Singenu
v času nastopanja Komomega moškega zbora v Singenu je
partnersko mesto obiskala tudi delegacija mesta Celja, ki jo je
vodil predstavnik Izvršnega sveta Roman Gracer, v njej pa so
bili še poslovnež Jože Volfand, direktorica Muzeja novejše zgo-
dovine Andreja Rihter in Stane Bizjak, predstavnik ministrstva
za gospodarske dejavnosti. Dogovorili so se, da bo prihodnje
leto v mesecu maju v Singenu Celjski teden, ki ga bo organiza-
cijsko pripravilo podjetje Fit Media v sodelovanju z občino in
dmgimi dejavniki v Sloveniji. Singen je obiskal tudi akademski
kipar Vasilije Četkovič Vaško, ker bo postavil skulpturo tudi
v tem partnerskem mestu. D.M.
Št. 44 - 3. november 1994
4
S pokali proti cilju
Ob UO-letnIcI viailo v ceUskem poaieilu Aurea
perspektivnejšo prihodnost
Aurea-Proizvodnja modne
bižuterije je zaživela natanko
pred štiridesetimi leti in se
pričela ukvarjati z izdelavo
okraskov iz aluminija, ki so
bili takrat v modi. Preživela je
leta vzponov in padcev, pa
marsikakšno preizkušnjo
vztrajnosti. Danes se po ob-
dobju okrevanja uveljavlja
z drugačnim proizvodnim pro-
gramom, s katerim naj bi se
povzpela med dobičkonosna
podjetja, ki lahko svojim de-
lavcem zagotavljajo več kot le
golo preživetje.
Začelo se je z modo, nada-
ljevalo pa s proizvodnjo značk
in raznUi obeskov, ki so jih iz-
delovali pod okriljem Zlatarn
Celje, h katerim so se pridruži-
li leta 1961, v času, ko je v biv-
ši Jugoslaviji nastopilo obdob-
je združevanja podjetij. Po se-
demnajstih letih pa so v Aurei
začutili, da bi lahko podjetje
poslovalo dovolj uspešno, tudi
če bi bilo samostojno, saj se je
proizvodnja precej povečala.
Značke in obeski so predstav-
ljali 90 odstotkov celotnega
programa, ostalo pa gravira-
nje in podobne manjše stori-
tve. Tako je bila Aurea eno pr-
vih slovenskih podjetij, ki se je
odcepilo iz matične firme.
V začetku osemdesetih let so
ustanovili še obrat v Gorici pri
Slivnici in na nerazvitem ob-
močju zaposlili trideset de-
lavcev.
Po besedah zdajšnjega di-
rektorja Auree Slavka Horva-
ta, ki je v podjetju zaposlen že
skoraj dvajset let, je sredi
osemdesetih let s splošno go-
spodarsko krizo v Jugoslaviji
nastopilo krizno obdobje tudi
za Aureo, ki se je prav zaradi
tega morala preusmeriti v dru-
gačne programe: »Podjetje je
pričelo v večjem obsegu izde-
lovati športne pokale in po-
grebne žare, razvijati pa smo
začeli tudi del turističnega
programa, na primer izdelavo
okrasnih cvetličnih lončkov,
fondijev in stojal za dežnike.
Najbolj kritično obdobje pa je
morala Aurea prebroditi med
leti 1989 in 1992, kajti takrat
so v samem vrhu podjetja na-
stopile hude kadrovske težave
in spremembe.«
V štirih letih so se namreč
na direktorskih stolčkih izme-
njali kar trije kandidati. Odce-
pitev Slovenije je za podjetje
pomenila izgubo celotnega
južnega trga, kamor so proda-
jali okoli 90 odstotkov svojih
izdelkov. Skupaj z zagrebškim
podjetjem Ikom so opremljali
vse uniformirane službe, voja-
ške, policijske, gasilske in ca-
rinske vrste. »Pred tremi leti
smo torej začeli znova in hujšo
krizo nam je že uspelo prebro-
diti,« meni Slavko Horvat. »V
tem času se nam je posrečil
tudi veliki met, kajti lastnin-
sko preoblikovanje smo izpe-
ljali tako, kot so želeli in zah-
tevali delavci.« Prihodnje leto
naj bi postala Aurea delniška
družba. Trenutno zaposluje
116 delavcev, med njimi je
v proizvodnji največ žensk.
Mnoge so v podjetju preživele
več kot petnajst let.
»Z investiranjem v svoje po-
djetje so delavci vendarle po-
kazali zaupanje, kljub negoto-
vosti v preteklosti; vložili so
tudi upokojenci, torej naši
bivši delavci,« pravi Horvat in
dodaja, da so na naslednje leto
že dobro pripravljeni. Po nje-
govem mnenju sta se zaradi
odpiranja tujemu trgu utrdila
predvsem športni program in
program pogrebnih storitev:
»Aurein izvoz se je od leta
1991 pa do danes povečal za 18
odstotkov, čeprav je s tovrst-
nim programom zelo težko
prodreti v Evropo.« Njihova
glavna kupca sta Avstrija in
Nemčija, odpirajo pa se tudi
Kaže, da so časi velikih proslav minili, saj bodo v Aurei obeležili
štiridesetletnico le z delavskim piknikom.
nove možnosti sodelovanja
z Makedonijo. Zaradi specifič-
nosti programa želijo prodajo
usmeriti še na Vzhod, denimo,
v Albanijo in Rusijo. »V Aurei
vidimo razvojno vizijo v po-
spešeni prodaji že obstoječega
programa, predvsem pa si bo-
mo prizadevali prodreti s po-
kali v tujino, saj smo cenovno
že konkurenčni,« je prepričan
Horvat. »Po letu in pol lahko
trdimo, da smo konkurenčni
tudi na tujem tržišču. V Slove-
niji pa smo le zavoljo kakovo-
sti obdržali posel, saj s kovin-
skimi znaki opremljamo slo-
vensko vojsko in policijo.«
Slavko Horvat tudi meni, da
Slovenija gospodarskega raz-
cveta ne podpira dovolj, kar se
je največkrat pokazalo takrat,
ko so morali posli drugam,
v tujino. Predvsem pa, po-
udarja direktor Auree, bi mo-
rali v Sloveniji nemudoma do-
seči večjo plačilno disciplino
in drugačen odnos do gospo-
darstva, potem bi lahko ne le
preživeli, pač pa tudi dobro ži-
veli.
KL
GOSPO
DARSKI
M
T
K
■I
Za Koterm se
zanimajo tujci
Proizvodni program Ko-
nusove družbe Koterm, ki
trenutno zaposluje 126 de-
lavcev, obsega predelavo
umetnih mas oziroma ter-
moplastov. Izdelujejo pol-
proizvode za lastno prede-
lavo in prodajo na tržišču
ter finalne proizvode,
predvsem strojne dele, za
široko paleto uporabnikov
V letih 1991 in 1992 je
dnižba zašla v velike teža-1|
ve zaradi izgube jugoslo-
vanskega tržišča, saj je ne-
katere proizvode v celoti
prodajala na njem. Preu
smeritev na nova tržišča pa
je prinesla stalno rast, tako
da konec letošnjega leta
pričakujejo pozitiven re-
zultat tekočega poslovanja.
Načrtujejo, da se bo pri-
hodnjem letu prodaja po- j
večala najmanj za 10 od
stotkov, tako da bodo nji
hove zmogljivosti optimal
no zasedene. V procesu
lastninjenja namerava
Sklad za razvoj kot lastnik
družbo Koterm odprodati.
Za nakup se zanimajo tuj-
ci, kljub morebitni prodaji
pa naj bi vsi zaposleni ob-
držali delovna mesta.
Predstavitev
češicega
gospodarstva
Območna gospodarska
zbornica Celje organizira
skupaj s podjetjem Tipe
d.o.o. iz Žalca predstavitev
čeških proizvodov, pred-
vsem tekstila, obutve, kri-
stala in porcelana. Sodelo-
valo bo približno 40 čeških
podjetij. Promocijska raz-
stava bo odprta od pone-
deljka, 7. novembra, do
petka, 11. novembra, vsak
dan od 9.30 do 17.00 v pro-
storih Lene v Levcu. Ni
ogled vabijo zlasti trgovce,
ki bi radi prodajali češke
proizvode.
Certifilcat za Konu
- Netex
v konjiškem podjetju
Konus - Netex v kratkem
pričakujejo podelitev certi-
fikata ISO 9001. Od tega in
še nekaterih naložb si obe-
tajo lažji nastop na tržišču,
omogočilo pa bo tudi zapo-
slovanje novih delavcev.
Drugo proizvodno linijo, ki
je stara že četrt stoletja,
nameravajo posodobiti,
kar jih bo veljalo približno
milijon in pol mark.
Kreicova banica na
Ceijsicem
Vodstvo Krekove banke,
ki je bila ustanovljena pred
dvema letoma, je pred
kratkim pričelo prodajati
že tretjo izdajo delnic. Nje-
na nominalna vrednost
840 milijonov tolarjev-
Krekova banka, njeni naj-
večji delničarji so tudi ne-
katera podjetja z našega
območja, predvsem Unior
Zreče, Kovinotehna in Ce-
tis Celje ter Era Velenje-
namerava prihodnje lete
razširiti svojo poslovno de-
javnost na Celjskem, pred
vsem v Celju in Šoštanju^
po čem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 2. 11. 1994
Boljši Itak januarja?
ŠentlurčanI bodo lažje dihali
V mestu Šentjur ter okolici
se že dolgo pritožujejo zaradi
slabega zraka. Kraj spada med
najbolj onesnažene v državi,
največ plinov pa naj bi priha-
jalo iz celjske smeri. Večjega
onesnaževalca imajo tudi
v mestu samem - v tovarni
Alpos.
Iz tovarniške lakirnice na-
nu-eč prihajajo previsoke koli-
čine škodljivih dimnih plinov.
Občinska sanitarna inšpekcija
je že izdala odločbo, da morajo
v tovarni sedanje stanje od-
praviti do konca leta. Ta rok je
že daljši, kot je bil sprva dolo-
čen, saj je imela tovarna nekaj
težav pri pridobivanju kredita
Svetovne banke.
Sedaj imajo za postopek la-
kiranja le improvizirano peč
na prostenij^ v kratkem pa bo-
do vpeljali sodobno belgijsko
tehnologijo, kakršno jo imajo
tudi v novomeškem Revozu.
Tehnologija je preizkušena,
prečiščevanje pa nameravajo
povečati še z dodatno opremo.
Gorljive sestavine barve bodo
pri 450 stopinjah najprej upli-
nili, v naslednjih dveh stop-
njah pa naj bi povsem zgorele.
V prvi stopnji naj bi izgoreva-
nje potekalo pri približno 650
stopinjah, v drugi stopnji pa
pri temperaturi 950 stopinj.
Nato nameravajo nekoliko
ohlajene dimne pline ohladiti
ter filtrirati, odprašiti. Na ta
način bo v šentjurskem zraku
ostalo le še izredno malo (Al-
posovih) plinov, precej pod
dovoljeno mejo, je povedal na-
mestnik glavnega direktorja
mag. Marjan Krempuš.
Tovarna Alpos je za to eko-
loško naložbo pri cevami pen
stavila novo stavbo, sedaj ure-
jajo še njeno zunanjost. Po-
trebna oprema je že v tovarni,
montirati jo nameravajo
v drugi polovici novembra.
V tem mesecu bodo priključili
tudi plinovod, vodovod, elek-
trično napeljavo ter poštne
priključke. Napovedujejo, da
bodo decembra postavljene
naprave preizkusili, sledil bo
tehnični prevzem, januarja pa
bo steklo poskusno obrato-
vanje.
Vrednost naložbe v razlaki-
ranje obešal znaša približno
dva milijona DEM. Za tehno-
loško opremo so pridobili kre-
dit Svetovne banke, gradbena
ter še nekatera druga dela so
financirana s pomočjo denarja
ministrstva za okolje in pro-
stor, preostanek pa večinoma
z lastnimi viri.
BRANE JERANKO
Preifo dva milijona velilcili
gospodinjskih aparatov
Na DomotechnIcI tudi nova llnlla Gorenlevih Izdelkov višlega
kakovostnega In cenovnega razreda
v Gorenju Gospodinjski
aparati ugotavljajo, da bodo
letos dosegli dobre rezultate,
obenem pa se dogovarjajo
o tem, kako se organizirati, da
bi že v letu 1996 izdelali in
prodali več kot 2 milijona veli-
kih gospodinjskih aparatov.
Dosedanji rezultati kažejo
na oživitev nekaterih tržišč,
kar jim bo v primerjavi z lan-
skim letom omogočilo za pri-
bližno 4 odstotke večjo proda-
jo in za okrog 17 milijonov
mark večji promet. Najpo-
membnejša tržišča še vedno
ostajajo Nemčija, Francija
skupaj z Belgijo, Španijo in
Portugalsko ter Slovenija.
Prav gibanja na nemškem tr-
žišču, kamor prodajo tretjino
velikih gospodinjskih apara-
tov, v zadnjih petih letih pa so
njihovo prodajo povečali za
skoraj 100 tisoč izdelkov, so
obetavna. Napovedujejo na-
mreč nadaljnje povečanje pro-
daje, kar bo omogočilo boljše
trženje integriranih velikih
gospodinjskih aparatov ter
vključitev hladilno-zamrzo-
valnih aparatov v kataloško
prodajo trgovske hiše Quelle.
Naložbe, v zadnjem času na-
menjajo za posodabljanje teh-
nologij in osvajanje novih iz-
delkov najmanj 20 milijonov
mark letno, zagotavljajo, da
prihajajo tudi iz Gorenja teh-
nično vse bolj izpopolnjeni,
racionalnejši in ekološko pri-
jaznejši veliki gospodinjski
aparati. Dosežke zadnjih dveh
let bodo predstavili februarja
1995 v Kolnu na Domotechnici
95. Takrat bo prvič na ogled
tudi nova linija velikih gospo-
dinjskih aparatov višjega ka-
kovostnega in cenovnega ra-
zreda. S kar največjim izkoriš-
čanjem vseh zmogljivosti
v svojih programih pa želijo
ustvariti vse potrebno, da bi
v letu 1996 dosegli in presegli
magično mejo - izdelali in pro-
dali naj bi že več kot 2 milijo-
na velikih gospodinjskih apa-
ratov.
MARJAN LIPOVŠEK
Št. 44 - 3. november 1994
5
Jubilej bančništva v Celju
0evet uspešnih mesecev za Banko Celle - TuHI samostojna dobro posluje
Banka Celje, ki ravno v me-
jecu varčevanja praznuje 130-
letnico, je ob visokem jubileju
pripravila slavnostno novinar-
^0 konferenco, na kateri so
predstavili poslovne rezultate
^dnjih devetih mesecev in na-
za prihodnost, ki med
jrugim predvidevajo tudi in-
tenzivnejšo širitev poslovanja
2unaj celjskega območja.
Kot  je  poudaril  direktor
Janke Celje Niko Kač, so na
geh področjih, ključnih za
loslovanje banke, dosegli re-
jno rast. Bilančna vsota ban-
e se je v letošnjih mesecih po-
cčala za 27 odstotkov, to pa
jiaša približno 593 milijonov
nark. Kljub velikemu številu
lOvih bank v slovenskem pro-
storu, je dejal Niko Kač, je to-
likšen porast bilančne vsote
vplival na povečanje tržnega
jeleža banke. Pri tem je po-
memben kazalec tudi podatek,
Ja je banka precej močna, saj
se je njen kapital, ki je leta
1993 znašal 101 milijon mark,
ipovečal   na   109   milijonov
mark. Sicer pa sta poslovno
pot Banke Celje zaznamovala
dva prelomna dogodka. Junija
letos je banka pričela samo-
stojno poslovati kot Banka Ce-
llje d.d., obenem pa je pridobila
jtudi dovoljenje Banke Slove-
jnije za neomejeno poslovanje
is tujino, kar ji je omogočilo, da
samostojno   nastopa   in   se
vključuje v mednarodni pla-
čilni promet. Letni plan pro-
meta s tujino so že presegli, saj
so ga realizirali v višini 879
milijonov mark, to pa je v pri-
merjavi z lanskim septembrom
^ 42 odstotkov več.
Na področju zbiranja sred-
kev skuša banka razširiti po-
iovanje izven celjske regije,
W je tudi ambicija, ki jo bodo
iušali še bolj intenzivno
uresničevati v prihodnjem ob-
dobju in na ta način povečati
tržni delež v slovenskem pro-
dni. Mrežo naj bi širili
v koncentričnih krogih, seveda
|pa bodo pri tem najpomemb-
nejšo vlogo odigrale, kot je po-
udaril direktor Kač, smiselne
[poslovne povezave. Že zdaj pa
skušajo poslovati kot sloven-
banka, ki ni regijsko ome-
|jena. Pozitiven premik pomeni'
tudi povečan delež tolarskih
sredstev, z 31 odstotkov je zra-
sel na 38 odstotkov. Ugotav-
ljajo torej, da varčevalci neko-
liko opuščajo klasično varče-
vanje v markah.
»Zaradi neusklajene rasti
cen na drobno in tečajev tujih
valut je bil finančni rezultat
banke nižji od načrtovanega,«
je še povedal Niko Kač. »Oce-
njen izpad dobička v revalori-
zacijski bilanci je znašal 881
milijonov tolarjev, zato smo
dobiček realizirali le v višini
83 milijonov tolarjev.« Med ti-
stimi nalogami, ki si jih je
Banka Celje zastavila za letoš-
nje leto, pa velja omeniti pred-
vsem ureditev kapitalskih jk)-
vezav z Novo LB d.d. in razre-
šitev problematike izplačanih
deviznih hranilnih vlog prebi-
valstva. Pomemben cilj pa vi-
dijo tudi v razvoju informacij-
ske tehnologije. Različne ban-
ke naj bi namreč sodelovale
pri ustanovitvi skupnega po-
130-letnica banke Celje je povezana s 23. septembrom. Tega dne
leta 1864 je namreč pričela delovati hranilnica na Krekovem
trgu, kjer je še danes Celjska mestna hranilnica, enota Banke
Celje. To hkrati pomeni tudi začetek organiziranega sistema
varčevanja ter zibelko finančne kulture. Menijo, da ta datum
lahko štejejo kot začetek delovanja pravnih prednikov današnje
banke, po teh podatkih druge najstarejše banke v Sloveniji.
»Tradicija je lahko vrednota,« je poudaril direktor Banke Celje
Niko Kač. Zato jo je vredno ohranjati. V ta namen so obnovili
tudi poslopje v Vodnikovi ulici in na streho »vrnili« križ, ki je
nekoč tam že bil kot simbolični odgovor na šestojanuarsko
diktaturo. Na staro mesto so ga postavili po temeljitem razmi-
sleku, predvsem pa po nasvetu priznanega strokovnjaka za
arhitekturo dr. Petra Krečiča. Obnovitev pročelja naj bi razu-
meli, je poudaril Kač, kot kulturno dejanje.
djetja, ki bi opravljalo posle za
celoten slovenski finančni si-
stem. K temu projektu bo kot
eden izmed družbenikov pri-
stopila tudi Banka Celje.
KSENIJA LEKIČ
Foto: SHERPA
Ob jubileju je Banka Celje pripravila kar nekaj kulturnih prireditev za poslovne partnerje, med
drugim tudi koncert Nike Vipotnik v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču.
V pričakovanju konjukture
Bo slovensko gospodarstvo sposobno pravočasno ujeti vlak?
»Ne moremo si izmisliti vla-
de, ki bi v prihodnje lahko bi-
stveno pokvarila gospodarsko
situacijo. Nekaj podjetij bo za-
gotovo še propadlo, bistvenih
sprememb pa ne pričakujem.
Redkokdaj so gospodarstveni-
ki v svetu tako enotni glede
pričakovane konjunkture.
Drugo vprašanje pa je, koliko
smo Slovenci sposobni sodelo-
vati pri tem.«
To je med drugim povedal
predstojnik Ekonomskega in-
štituta I*ravne fakultete dr.
Jože Mencinger na pogovoru
z gospodarstveniki, ki ga je
konec minulega tedna organi-
ziral žalski klub Manager. Dr.
Jože Mencinger je udeležen-
cem spregovoril o trenutnem
gospodarskem stanju in o go-
spodarskih gibanjih v prihod-
njem letu. Po njegovem nme-
nju lahko v prihodnjem letu
pričakujemo še vedno precejš-
njo gospodarsko rast, kar je
utemeljil s pričakovano gospo-
darsko rastjo v svetu. »Svet je
pred konjvmkturo,« je v žal-
skem hotelu Golding napove-
dal dr. Mencinger. »Edini del
sveta z negativno rastjo bo
morda le Rusija. Na konjunk-
turo računajo vsi naši najpo-
membnejši partnerji, torej
Nemčija, Italija, Francija in
tudi Avstrija, tako da ni ome-
jitev za Slovenijo. Med vsemi
slovenskimi partnerji je vpra-
šljiva edino Hrvaška.«
Bistveno vprašanje pa je, ali
se je Slovenija sposobna vklju-
čiti v pričakovano konjunktu-
ro. »I*roblem je lastninjenje, ki
teče prepočasi, to pa pomeni,
da s privatizacijo ne bomo ta-
ko kmalu prišli do nove opre-
me, ki bi jo potrebovali,« je
dejal dr. Mencinger.
Prvi podpredsednik vlade za
področje gospodarstva v sa-
mostojni Sloveniji je v Žalcu
nadalje dejal, da se bo v pri-
hodnje morala oblikovati dru-
gačna struktura slovenskega
gospodarstva. »Ne verjamem,
da je na primer Tam mogoče
rešiti, če bodo delavci še bolj
pridno delali, ker ne vidim, kje
bi lahko prodajali tovornjake.
Verjetno velja podobno za raz-
mere v železarstvu.« Sicer pa
dr. Mencinger prihodnje leto
pričakuje približno 15-odstot-
no inflacijo, doseganje nižje
inflacije s pomočjo denarne
politike bi bilo po njegovem
nesmiselno, ker bi gospodar-
stvo plačalo previsoko ceno.
Eden osrednjih problemov slo-
venskega gospodarstva pa so
po njegovem mnenju še vedno
previsoke obresti in v zadnjem
času tudi velike razlike
v plačah.
m
novo na borzi
Začenja se ponovna
rast delnic
Kot smo pred kratkim napi-
sali, da po dežju vedno pride
sonce, se je to tudi zgodilo. Te-
čaji delnic so po nekaj teden-
skih padcih ponovno začeli
strmo naraščati. Trend pada-
nja se je ustavil in v začetku
prejšnjega tedna se je začel
trend rasti, ki je trajal ves te-
den. Tudi promet z delnicami
se povečuje. Pri najnižjih ce-
nah delnic ni bilo dovolj po-
nudbe, zato tudi sklenjenih
poslov ni bilo veliko. Po ne-
kajdnevni rasti delnic pa so ti-
sti, ki so kupili delnice po niz-
kih cenah, začeli prodajati te
delnice in realizirati prve do-
bičke. Zato se pojaylja večja
ponudba. Še vedno pa so cene
delnic na precej nižjih nivojih,
kot smo jih bili vajeni. Rast
delniških tečajev v prejšnjem
tednu je presenetljivo hitro
prepričala tudi najbolj črno-
glede špekulante, ki zdaj veči-
noma verjamejo, da se bodo
razmere na delniškem trgu
vidneje izboljšale. Edino vpra-
šanje je, do katere ravni se te-
čaji lahko dvignejo. Med mo-
rebitno rastjo je nihanje teča-
jev zelo verjetno, saj bo priha-
jalo do vnovčevanja ustvarje-
nih dobičkov. Možno je, da bo-
do cene delnic rastle še do
konca novembra, ko bo zadnjo
besedo vsekakor imela Banka
Slovenije s svojimi blagajni-
škimi zapisi.
Kot kaže se je medvedji trg
preselil iz delniškega na trg
obveznic. Že tako oslabljene-
mu prometu z obveznicami je
nov udarec zadala oktobrska
inflacija, ki je z 2% precej vi-
soka. S tem se škarje med rast-
jo DEM in R še bolj razpirajo,
kar za obveznice vezane na
počasno rast marke vsekakor
ni dobro. Tako sta ceni obeh
državnih obveznic padli tako
nizko, da so se letni donosi
dvignili in so se že močno pri-
bližah 10%.
Borza je v petek začasno za-
ustavila trgovanje s prednost-
nimi in rednimi delnicami
SKB banke. SKB banka je
v soboto sporočila, da je na
svoji seji 27. 10. 1994 nadzorni
svet banke sprejel predlog
sklepa o zamenjavi prednost-
Piše: Darja Orožim
nih delnic SKB banke d.d.
v redne delnice. Predlog bo
predlagan v sprejem na skupš-
čini 30. 11. 1994.
Podjetje Rogaška ZHT d.d.
je na vrhovno sodišče vložilo
tožbo proti odločitvi SDK, ki
je junija letos zavrnila nalog
za izplačilo dividende rednim
in prednostnim delničarjem
Rogaške ZHT. Razlog, zaradi
katerega se je SDK odločila za
začasno prepoved izplačila di-
vidend, je 593. člen ZGD, ki
pravi, da podjetje med lastnin-
skim preoblikovanjem do kon-
Celjska borzna hiša sporoča,
da je vrednost vzajemnega
sklada Herman Celjski na dan
2. 11. 1994 1.114,22 SIT
ca tega postopka delničarjem
ne sme deliti dobička, ker bi
lahko prišlo do oškodovanja
družbenega premoženja. Vod-
stvo Rogaške ZHT meni, da je
Rogaška ZHT bila ustanovlje-
na kot delniška družba in ni-
ma družbenega premoženja.
Vsi menijo, da je SDK zahtevo
po izplačilu dividend zavrnila
neutemeljeno. Razsodba vr-
hovnega sodišča bo prva takš-
na v Sloveniji, zato je težko
napovedati kakšna bo in koli-
ko časa bo trajala.
70-letnica elektroprenosne dejavnosti
Pred kratkim je bila v kul-
turnem centru v Laškem pro-
slava ob 70-letmci elektropre-
nosne dejavnosti v Sloveniji.
Slovesnosti sta se udeležila tu-
di državni sekretar za energe-
tiko Boris Sovič ter generalni
direktor ELES-a mag. Ostoj
Kristan.
Proizvodnja električne
energije se je na slovenskem
ozemlju pričela že leta 1883, in
sicer v Mariboru z napravo na
parni pogon, leta 1885 pa še
v Zdravilišču Laško s prvo na-
pravo na vodni pogon. Ti dve
lapravi sta imeli zelo omejeno
■Možnost uporabe, kar velja tu-
di za proizvodne objekte, ki so
'^ili zgrajeni v naslednjih de-
^tletjih tudi na področju
Spodnje Štajerske
Čeprav so bile v omenjenem
?bdobju zgrajene manjše pro-
•^odne enote, pa je bila elek-
'j^fikacija možna šele z iz-
gradnjo večjih proizvodnih
'Objektov in prenosom električ-
Jl^^ energije na večje razdalje.
^0 se je zgodilo leta 1929, ko je
^djetje Fala d.d. zgradilo 77
^ dolg 80-kV daljnovod (DV)
^ hidroelektrarne (HE) Fala
razdelilne transformator-
ske postaje (RTP) 80/35 kV
Laško in naprej 35-kV DV od
RTP Laško do termoelektrar-
ne (TE) Trbovlje. V Sloveniji
in takratni Jugoslaviji je bil to
prvi prenosni daljnovod.
Z obratovanjem tega dalj-
novoda se je vzpostavilo prvo
paralelno obratovanje večjega
obsega. V RTP Laško je bil tu-
di ustanovljen prvi vzdrževal-
ni obrat, tako da se prav tu
pričenja razvoj elektroprenos-
ne dejavnosti v Sloveniji. Leta
1972 je bil sedež navedenega
obrata prestavljen v RTP Pod-
log v Savinjski dolini.
Preko RTP 80/35 kV Laško
je nato Elektrarna Fala oskr-
bovala naslednje kraje na celj-
skem področju: Bukovžlak,
Celje, Kresnike, Laško, Lešje
pri Škofji vasi. Rimske Topli-
ce, Ogeče, Sedraž, Šentjur,
Šmarjeto, Slance pri Teharjah,
Sv. Jurij pri Celju, Škofjo vas.
Sv. Krištof pri Laškem, Štore,
Teharje, Tmovlje, Pečovnik,
Višnjo vas, Vojnik, Vrbno, Za-
dobravo, Začret, Radeče in Zi-
dani Most. V letu 1954 so nato
RTP preuredili na transforma-
cijo 110/35 kV, tako da je do
današnjih dni ostala zelo po-
membna za prenos električne
energije v smeri Celja, Bresta-
nice, Hrastnika in Podloga.
Za razvoj elektrifikacije Sa-
vinjske doline pa je bila po-
membna izgradnja TE Velenje
leta 1929 in nato DV 35 kV
preko RTP Podlog do RTP Čr-
nuče v letu 1931. RTP Podlog
je bila zgrajena leto pozneje
(preurejena leta 1934 na 60
kV), preko pripadajočega DV
omrežja je pričela oskrbovati
z velenjsko električno energijo
Žalec, Šempeter, Novo Celje in
Na slovesnosti je predstavnik
občine Laško kolektivu RTP
Laško podelil tudi najvišje ob-
činsko priznanje, zlati grb La-
škega.
Zabukovico ter pozneje še Pol-
zelo, Grušovlje in Parižlje. Na-
raščajoči konzum celjskega
bazena, nezanesljivo napaja-
nje ožjega področja Celja po
35-kV DV iz Laškega oz. po
20-kV iz Podloga ter postavi-
tev elektroplavža v Železarni
Štore so bili glavni argumenti
za odločitev o gradnji RTP
110/35/10 kV Selce v letu
1954. Tako je bil za omenjeno
področje rešen problem dote-
danjega kompliciranega viso-
konapetostnega omrežja. Ta
RTP je po 110-kV DV poveza-
na z RTP Pekre, Laško in Lipa,
po 35- in 10-kV daljnovodih
ter kablovodih pa napaja ožji
odjem mesta Celje in pripada-
joče industrije.
Za razvoj slovenske elektro-
prenosne dejavnosti pa je še
posebej pomembna izgradnja
RTP 400/220/110 kV v Podlo-
gu. Dokončali so jo leta 1970
in pozneje večkrat dograjevali.
Preko te postaje se letno pre-
naša največ električne energije
v Sloveniji. To velja domala za
vso energijo, proizvedeno
v največjem slovenskem proiz-
vodnem objektu TE Šoštanj,
pa tudi za prenos električne
energije po 400-kV, 220-kV in
110-kV daljnovodih, tako iz
JE Krško, Dravskih elektrarn
ter TE Brestanica kot tudi za
energijo, ki jo pridobivamo na
osnovi meddržavnih povezav
s Hrvatsko in Avstriio.
Kolektiv ELES - Elektro-
prenos Podlog pa ima še več
razlogov za slavje: 70-letnici
prvega prenosnega DV Fala-
-Laškosepridružujejo tudi 70-
letnica RTP Laško, 40-letnica
RTP Selce in 25. obletnica
RTP Podlog.
SREČKO LESJAK
Št. 44 - 3. november 1994
6
Ogorčenje zasebnih zdravnikov
Mar ¥ Šenilurlu uvajanje zasebne zdravniške prakse res znižuje kakovost storitev?
Na zadnji seji šentjurske
vlade so veliko govorili o pri-
tožbah občanov na račun nižje
ravni zdravstvenih uslug, saj
se ljudje jezijo, ker nimajo gi-
nekološke ambulante, labora-
torijskih preiskav naj bi bilo
bistveno manj, prav tako pa
tudi napotnic za fizioterapijo.
Krivo naj bi bilo tudi uvajanje
zasebne zdravniške prakse,
kar traja od julija dalje. Za-
sebni zdravniki šentjurskega
Zdravstvenega doma krivdo
odločno zavračajo, pretekli te-
den pa so svoja stališča pojas-
nili na tiskovni konferenci.
Pri obravnavi tako po-
membne problematike bi mo-
rali na sejo vlade povabiti tudi
predstavnika zasebnikov, tako
pa je informacija občinske
vlade enostranska. V zaseb-
nem delu Zdravstvenega doma
delajo štirje zdravniki, pet zo-
bozdravnikov, dva fiziotera-
pevta in trije zobotehniki.
V Šentjurju naj bi se posebej
razburjali, ker v kraju ni več
občasne ginekološke ambu-
lante. Po besedah dr. Drage
Kovač-Škoberne so v občini
v primerjavi s sosednjimi res-
nično prikrajšani, vendar je
problem drugje, ne pri zaseb-
nikih. Hkrati je dr. Kovačeva
opozorila, da je v javnem delu
Zdravstvenega doma še vedno
dovolj prostora za morebitno
ginekološko ambulanto. Njena
kolegica-zdravnica lahko skr-
bi v zasebni ambulanti le za
varstvo nosečnic, ne more pa
opravljati dela ginekologa
specialista.
Glede manjšega števila la-
boratorijskih preiskav šent-
jurski zasebni zdravniki opo-
zarjajo, da je podatek varljiv,
saj pošiljajo precej pacientov
tudi v Celje, pri tem pa gre še
za številke iz poletnih mese-
cev. »Pri laboratorijskih prei-
skavah je nasploh mogoča le
strokovna presoja zdravnika,
za oceno o potrebi pa je naj-
bolj pristojna zdravniška
zbornica,« je dodal dr. Dragiša
Čolovič, ki ima 2.100 pacien-
tov. Ta je novinarjem z račimi
dokazal, da je iz njegove za-
sebne ambulante odšlo na
takšne preglede celo več paci-
entov, kot jih je Zavod za
zdravstveno zavarovanje po
letnem pavšalu sploh priprav-
ljen plačati.
Znova so odgovorili tudi na
pritožbe pacientov občinski
vladi, da je manj fiziotera-
pevtskega zdravljenja. To je
na sestanku šentjurske vlade
pojasnjeval že dr. Ivan Moser
iz javnega dela Zdravstvenega
zavoda. Po novem mora na-
mreč v zdravljenje privoliti
pristojna komisija, ne več pa-
cientov zdravnik.
Na novinarsko vprašanje
o morebitnem ozadju organi-
zirane kampanje proti zaseb-
nim zdravnikom, so omenjali,
da se v resnici pojavlja na-
sprotovanje med zasebnim ter
javnim delom šentjurskega
Zdravstvenega doma, izviralo
pa naj bi iz dosedanjih med-
človeških in hierarhičnih od-
nosov. Po mnenju dr. Terezije
Prebil naj ne bi šlo za kakšno
šentjursko posebnost, saj se
pojavljajo podobni problemi
tudi (kugod po Sloveniji. »Z
novimi, drugačnimi odnosi in
pogoji je normalno, da se po-
rajajo tudi konflikti,« je pri-
pomnila.
Na tiskovni konferenci so
spregovorili še o težavah ne-
katerih šentjurskih zdravni-
kov z zasebno prakso, ki za
račimovodske storitve javnega
zavoda niso zainteresirani - te
so namreč preprosto izključili
iz skupne mreže računalniških
podatkov. Do težav prihaja
v času, ko prizadeti zasebni
zdravniki dežurajo ter zdravi-
jo paciente drugih zdravnikov.
Zdravnike je naiboli priza-
del namig s sestanka občinske
vlade o njihovem donmevnem
bogatenju. »S strani zavaro-
valnice smo tako priškmjeni,
da je resnično nemogoče boga-
teti,« so slišali prisotni novi-
narji. To so dokazovali tudi
s podatki. Zdravstveni zavod
plača za delo zasebnega
zdravnika kar za 40 odstotkov
manj, pri tem plačujejo zaseb-
niki v šentjurskem Zdravstve-
nem domu 4.500 DEM skupne
najemnine, za vzdrževanje
skupnih površin pa še dodat-
nih dva tisoč DEM. To pred-
stavlja zanje velik dodatni
strošek, ki ga zavarovalnica ne
prizna, kljub temu pa so njiho-
ve (zasebne) ambulante veliko
lepše urejene kot takrat, ko so
delali v družbenem zdravstvu.
BRANE JERANKO
Bo cerkev ali kaj drugega?
Velenjčanl Imajo deljena mnenja o gradnji cerkve
Prizadevanja, da bi v Gorici
zaživel projekt gradnje cerkve,
tečejo že približno leto dni,
ustrezne rešitve, ki bi zadovo-
ljila večino, pa še niso našli.
Na javno razgrnitev strokov-
nih rešitev za območje južno
od Šaleške ceste v Velenju,
kjer je predvidena lokacija za
gradnjo, so Velenjčani odgo-
vorili z različnimi mnenji.
Velenjska občinska vlada je
na svoji zadnji seji pregledala
cmalizo nmenj, ki so jih občani
v času javne razgrnitve zapi-
sali v zvezek pripomb, nakar
so jih na odseku za urejanje
prostora bolj podrobno anali-
zirali. Nabralo se je 35 mnenj,
mnoga med temi pa so podprta
z večimi podpisi. Ugotavljajo,
da je velika večina ideji
o gradnji cerkvenega kom-
pleksa v tem delu mesta na-
klonjena, saj govori razmerje
podpisov (55 : 3) v korist cerk-
ve. Po mnenju tistih, ki z grad-
njo soglašajo, Velenje potre-
buje poleg vseh novih stolpnic,
trgovin in poslovnih objektov
tudi nekaj, kar bi mestu vlilo
dušo in globljo vsebino. Sploh
pa, so se strinjali nekateri
podpisniki, bi mesto dobilo
objekt, ki je tako zgodovinske-
ga kot tudi kulturnega in ver-
skega značaja.
Ena izmed podpisnic je za-
pisala, da jo zelo veseli, da bo
na prostoru, ki je sedaj spre-
hajališče in stranišče za ve-
lenjske kužke, zraslo nekaj,
kar Velenje nujno potrebuje,
to pa je nova cerkev, ki bi bila
zaradi ustrezne lokacije do-
stopna tudi starejšim ljudem
in invalidom. Več je bilo torej
tistih, ki so s svojimi podpisi in
pripombami gradnjo podprli.
Nekateri podpisniki pa so po-
nudili tudi drugačne rešitve,
ki so jih na odseku za urejanje
prostora prav tako proučili.
Eden med njimi, Vlado Vrbič,
predlaga, naj ostane zelena
površina   do   demokratično
sprejete spremembe programa
zazidave mesta namenjena re-
kreaciji. Sicer pa se ne strinja,
da gre za tri variantne rešitve,
saj varianta brez cerkve ne ob-
staja.
Izvršni svet je na seji obrav-
naval različna stališča in skle-
nil, da bodo ureditveni načrt
razdelili v dva dela, meja med
njima pa naj bi bila Kopališka
cesta. V prvem so na primer
predvideli tudi možnost do-
graditve kopališkega kom-
pleksa in Rdeče dvorane, med-
tem ko naj bi za območje
vzhodno od Kopališke ceste,
v drugem delu, izdelali alter-
nativni predlog, ki bi poleg
možnosti gradnje cerkvenega
kompleksa dopuščal tudi
kakšno drugo možnost. Kaj se
bo zgradilo, pravijo v občinski
vladi, naj odločijo Velenjčani
sami, vendar pa morajo imeti
možnost izbire. To pa naj bi
jim ponudili prav z alternativ-
nim predlogom.
KL
Skrb za ostarele v Laškem
V Sloveniji je 50 socialnih
zavodov z 61 enotami, ki delu-
jejo v 46 občinah. V občini La-
ško takega zavoda nimajo, za-
to so se odločili, da bodo to
poskušali spremeniti, še zlasti,
ker so tudi oddaljeni zavodi
praviloma 98 odstotno zasede-
ni in je v njih težko najti pro-
stor.
Potrebe po oskrbi odraslih
oseb, ki so stare nad 65 let,
naraščajo. Starejši ljudje se
seveda težko odločajo za za-
vodsko oskrbo in bi radi, če že
morajo v dom, ostali v doma-
čem kraju. Ker pa v občini La-
ško ni ustreznega zavoda, so
starejši ljudje prisiljeni oditi iz
svojega življenjskega okolja,
svojci pa zaradi oddaljenosti
težko ohranjajo tesnejše stike.
Po dosedanjih podatkih je
v zavodsko oskrbo odšlo naj-
manj 91 oseb. Poleg tega se
nekaj starostnikov odloča za
odhod v zavod le preko zime
ali kakšen drug določen čas.
Ocenjujejo pa tudi, da je še
najmanj 40 občanov, ki so
v zavodski oskrbi kot samo-
plačniki. Starejši prebivalci
občine Laško so vključeni kar
v dvajset različnih zavodov po
vsej Sloveniji.
Na IS so preučili možnosti
za razvoj organizirane oskrbe
odraslih v tej občini in predla-
gali, da bi za takšno dejavnost
izkoristili prostore novozgra-
jenega zdravstvenega doma
v Radečah in v depandansi
Zdravilišča Laško. Za ta pred-
log bodo izdelali še analizo.
V okviru zavoda naj bi delova-
la tudi mobilna socialna služ-
ba za oskrbo in nego občanov
na domu, sedanji program jav-
nih del.
Denarna sredstva bodo mo-
rali zagotoviti v občinskem in
republiškem proračunu, more-
bitnem samoprispevku obča-
nov ter morda tudi z možnost-
jo zakupa kapacitet. Dejav-
nost zavoda za občinski prora-
čun ne pomeni nobene dodat-
ne obremenitve, saj imajo z za-
konom določeno obveznost, da
zagotovijo doplačila za oskr-
bovance, ki sami tega ne zmo-
rejo. Zakon o socialnem var-
stvu pa tudi določa, da bo po
prevzemu javnih služb v dr-
žavno pristojnost prešlo finan-
ciranje dejavnosti varstva
odraslih v državni proračvm.
Del sredstev zagotavlja Zavod
za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, del pa Zavod za in-
validsko in pokojninsko zava-
rovanje preko dodatkov za tu-
jo nego in pomoč. Starejši ob-
čani bodo morebitne realizaci-
ji tega predloga prav gotovo
veseli.
DAMJANA SEME
Podobnik v Šmarju
V Šmarju pri Jelšah so v so-
boto pripravili 2. redni osred-
nji občni zbor občinske po-
družnice Slovenske ljudske
stranke, ki se ga je udeležil
tudi njen predsednik Marjan
Podobnik.
Na zboru so za predsednika
tisoč 200-članske podružnice
znova izvolili Franca Potočni-
ka, ki je opisal delovanje
stranke v občini v preteklih
šestih letih obstoja, pri tem pa
opozoril na njene dosedanje
volilne uspehe. Poleg tega so
sprejeli pravila delovanja, po
katerih bo v vseh petih novih
občinah deloval po en občinski
odbor SLS. Napovedali so, da
bodo v vseh dvanajstih volil-
nih enotah bodočih občin vlo-
žili samostojne strankine liste
za občinske svete. Sicer pa se
bodo za kandidate za pet no-
vih županov na območju dose-
danje šmarske občine dogovo-
rili v sodelovanju s Slovenski-
mi krščanskimi demokrati in
Socialdemokratsko stranko
Slovenije. V vseh volilnih od-
borih bodo skušali doseči, da
bo v njih navzoč vsaj po en
član Slovenske ljudske
stranke.
Predsednik SLS Marjan Po-
dobnik je na zboru govoril
o aktualnem gospodarskem ter
političnem dogajanju v državi,
pri tem pa posebej kritiziral
politiko kmetijskega ministr-
stva.
BJ
Ko se lih spomnimo...
Večina slovesnosti, s katerimi so na Celjskem počastili spo-
min na mrtve, je bila že konec minulega tedna. Med drugim so'
položili venec in prižgali svečo tudi pred spomenikom Vojna in
mir na Gledališkem trgu v Celju. Foto: SHERPA,
Na vrsti so tla
Na seji velenjskega izvršne-
ga sveta so obravnavali tudi
poročilo o aktivnostih, pove-
zanih s pripravami sanacijske-
ga programa »zemlja«.
Sanacijska programa za vo-
do in zrak so v Velenju na pod-
lagi raziskav že oblikovali in
ju tudi uresničujejo. Sekreta-
riat za okolje in prostor pa je
v delovnem gradivu o onesna-
ženosti tal in vegetacije pred-
stavil dosedanje aktivnosti za
reševanje onesnaževanja.
Da bi lahko pridobili celovi-
tejšo sliko o obremenitvi oko-
lja, bodo morali opraviti še do-
datne raziskave. Z Ministr-
stvom za okolje in prostor se
dogovarjajo za raziskavo
o vplivnosti Šoštanj ske termo-
elektrarne na tla in vegetacijo
ter o vključitvi v raziskavo
o onesnaženosti okolja v Šale-
ški dolini pred pričetkom
obratovanja razžvepljevalne
naprave   v   Termoelektrarni
Šoštanj. Velenjska vlada je do-
polnjeni program predlaganih
raziskav, ki bo temelj za izde-
lavo sanacijskega programa,
sprejela. Skupščini pa bodo
predlagali, da naj bi za razi-
skave namenili do dva milijo-
na tolarjev iz rebalansa občin-
skega proračuna.
KL
Statut z napako
Velenjska občinska vlada je
na svoji zadnji seji razpravlja-
la tudi o statutu Zdravstvene-
ga doma Velenje. Sicer ga je
sprejela, vendar pa ob tem od-
ločila, da mora komisija za
statut in pravna vprašanja
proučiti enega izmed členov,
ki zadeva potencialni pri-
manjkljaj in vprašanje, kdo bi
ga moral kriti. Statut bo torej
pregledala komisija, potem pa
ga bodo spustili še skozi
skupščinsko rešeto.
KL
Zilku najvišje
slovensko
priznanje
LJUBLJANA, 26. okto.
bra (Delo) - Dr. Helmutu
Zilku, deželnemu glavarju
avstrijske zvezne dežele
Dunaj in županu mesta
Dunaj, je predsednik Milan
Kučan izročil najvišje priz-
nanje Republike Slovenije
- odlikovanjesrebrni častni
znak svobode.Dobil ga ja
za svoje prizadevanje za
dobre sosedske odnose med
Slovenijo in Avstrijo.
Neuspešno prvo
branje
LJUBLJANA, 26. okto-
bra (Delo) - Poslanci držav-
nega zbora so po številnih
pripombah predlog zakona
o varnostno-obveščevalnih
službah vrnili komisiji za
nadzor nad temi službami.
Že pri sprejemanju dnev-
nega reda pa so zavrnili
vladni predlog, da bi o za-
konu odločali po hitrem
postopku, tako da je bil za-
kon šele v prvem branju.
Mleko dražje za
5 odstotkov
LJUBLJANA, 27. okto-
bra (Delo) - Slovenska vla-
da je za 5 odstotkov zvišala
odkupno in s tem tudi pro-
dajno ceno mleka. Izho-
diščna cena mleka s 3,6 od-
stotka tolšče je po novem
34,45 tolarja za liter. Vlada
je tudi spremenila pravil-
nik o kakovosti mleka, saj I
bodo več plačevali le za
mleko, ki bo prišlo v poseb-
ni kakovostni razred.
Nasprotja še
obstajajo
LJUBLJANA, 28. okto-
bra (Delo) - Slovenska vla-
da je ponovno razpravljal«
o poteku pogajanj z Italijo
in ugotovila, da so bilate-
ralni pogovori v Rimu dan
pred tem približali nekate-
ra stališča obeh držav, ra-
zlike pa še obstajajo. O tej
temi so razpravljali tudi
poslanci državnega zbora
na izredni seji in nekateri
ostro nasprotovali predlo-
gu, da bi informacijo o vse-
bini pogajanj obravnavali
za zaprtimi vrati. Dr. Janez
Drnovšek je ob tem od Loj-
zeta Peterleta zahteval, da
preneha z nastopi v javno-
sti, ki zadevajo osnutek
skupne izjave.
Sporni zaselki
niso več piranski
LJUBLJANA, 28. okto-
bra (Delo) - Državni zbor je
na izredni seji novelirali
zakon o ustanovitvi občin
in določitvi njihovih obmo-
čij. Sprejete so bile vse
predlagane spremembe
vlade, med drugim tudi
predlog, da ostane zaselek
Mlini v piranski občini,
sporni Bužini, Škodelini in
Krile pa zunaj nje do konca
pogajanj s Hrvaško.
Podelitev
Borštnikovih
nagrad
MARIBOR, 28. oktobru
(Delo) - 29. festival sloven-
skihgledališč - Borštnikovo
srečanje - se je končal s po^
delitvijo Borštnikovega pf
stana Juriju Součku in ve-
like nagrade Mestnem''
gledališču Ijubljanskena"
za predstavo CankarjeV
satire Za narodov blagor.
Št. 44 - 3. november 1994
felefon na 1300 metrih
4 ^Itanlu odprli novo telefonsko centralo
pošti v Vitanju so v sobo-
odprli novo digitalno avto-
^tsko telefonsko centralo, ki
JJa zmogljivost več kot 500
^jučkov, to pa pomeni re-
Lv problema telefonije na
^ območju.
pri izvedbi so sodelovali Is-
jfjtel, PAP Telematika in de-
uyci poslovne enote PTT Ce-
L Staro centralo so zamenja-
novo, digitalno, katere
jjiogljivost je 528 telefonskih
pključkov. Novo so vgradili
(letos spomladi. Za povezavo
jve telefonske centrale v Vi-
I0ju z glavno centralo v Celju
,PTT zgradil nov prenosni
jtem. Trenutno velja dogo-
iir za 200 novih naročnikov,
lazmere so bile prej neznosne,
fj je bilo na razpolago le 220
le\dlk. Vrednost naložbe zna-
^nekaj več kot 170 milijonov
tolarjev. Denar sta prispevali
PTT Celje in občina Slovenske
Konjice.
»Tako smo dokončno rešili
telefonijo. Prizadevanja so
trajala celih šest let, vendar se
je splačalo, saj je zdaj celotna
KS Vitanje prepletena s tele-
fonskim omrežjem. V glavnem
so problemi rešeni, vse nadalj-
nje delo pa bo zelo enostavno,
ker bo lahko nadgradnja hitro
stekla,« pravi zadovoljni pred-
sednik KS Jože Jakop. Položili
so 150 kilometrov zemeljskega
kabla za priključke. Tako lah-
ko dobi telefonski priključek
skoraj vsako gospodinjstvo in
celotno gospodarstvo tega ob-
močja.
Pohvalno je tudi, da so
s skupnimi močmi uresničili
željo po telefonu družini Skar-
lovnik iz Pake, ki stanuje pre-
cej visoko in nekoliko odmak-
njeno. Krajevna skupnost Vi-
tanje, PAP iz Ljubljene in PTT
Celje so družini finančno pri-
skočili na pomoč in jim omo-
gočili telefonski priključek.
Nekaj denarja so prispevali
sami. Na nadmorski višini
1300 metrov je telefon nujno
potreben in družina Skarlov-
nik ga je v soboto tudi dobila.
To je najvišja točka, kjer je
telefonski priključek in Anica
Skarlovnik, vdova s šoloob-
veznimi otroki, tega finančno
sama ne bi zmogla.
Po otvoritvi nove centrale so
odprU razstavo iz zbirke To-
pografij a-Slovenica, ki jo je
v Kulturnem domu predstavil
dr. Ivan Stopar.
DAMJANA SEME
Asfaltirali so cesto v osrednji Podvrii
v soboto so v Braslovčah
predali namenu odsek asfalti-
rane ceste v osrednji Podvrh in
dva odseka cest v novem nase-
lju Terase v skupni dolžini
2 km. Na slovesnosti se je
zbralo veliko krajanov, poseb-
no tistih, ki jim bo nova cesta
veliko pomenila.
Zbranim je spregovoril
predsednik KS Braslovče Du-
šan Goričar, ki je dejal, da so
s to pridobitvijo končno rešili
dolgoletni problem. Vrednost
opravljenih del znaša 10 mili-
jonov tolarjev, denar pa so pri-
^)evali KS Braslovče, občina
Žalec in krajani, ki so opravili
tudi več tisoč prostovoljnih
delovnih lu-. Trak na prenov-
ljeni cesti je prerezal Ivan
Stemad, najmlajši iz novega
naselja Terase pa so pripravili
kultiOTii program. Nekaj pe-
smi je zapel oktet Lastovka
s Polzele. Ce bo dopuščalo vre-
me, bodo v krajevni skupnosti
za asfaltirali še nekaj krajših
odsekov v Parižljah, radi pa bi
dokončali tudi cesto Čreta-
Dobrovlje.
........._T.myCAB
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije je za
november pripravil na celj-
skem območju krvodajalske
akcije v Velenju ter Kozjem.
V Velenju lahko darujete kri
8., 9., 10. ter 11. novembra,
v Kozjem pa 17. in 24. novem-
bra. Postanite tudi vi krvoda-
jalec, krvodajalka, vabijo
predstavniki Rdečega križa.
Kalobje z več telefoni
Poslovna enota PTT Celje ne posodablja telekomunika-
cij le v centrih oziroma večjih mestih, ampak tudi na težje
dostopnih terenih. To velja tudi za izgradnjo telefonskega
omrežja in vključitev nove telefonske centrale na Kalobju
v šentjurski občini.
Prav te dni so izvajalci PE PTT Celje dokončali novo
kabelsko omrežje in vključili centralo na Kalobju z radio-
relejno povezavo na vozliščno centralo Šentjur. Celotno
telefonsko omrežje je že zgrajeno in pripravljeno za vklju-
čevanje novih krajevnih naročnikov na območju Kalobja
in dela krajevnih skupnosti Dobje in Slivnica. Nova cen-
trala ima zmogljivost 120 priključkov in je pomembna
pridobitev za to hribovito in demografsko ogroženo
področje. Odziv med krajani je bil zelo dober, saj je PTT
sklenila s krajevno skupnostjo pogodbo za 100 priključ-
kov. Naložba v omenjene objekte pa je veljala 40 milijo-
nov tolarjev. BRANKA BIZJAK
somi p^oom ?md cimrnia sodišči
v CELJU v LETIH 1945 -1951     0
Dejansko pa sta opekarno v Bukovžlaku že
pred vojno postavila Ivan in Terezija Čater iii so jo nemške
okupacijske oblasti med vojno samo še dokončale. Na enak
način jima je bila zaplenjena tudi bivša milama oziroma
bvama za predelavo sadja. Nemške okupacijske oblasti so
liied vojno naprave iz Čatrove milame na Sp. Hudinji odpe-
|ale v Avstrijo, v njeni zgradbi pa ustanovile obrat za
predelavo sadja. Ker naj bi šlo za nemško lastnino, je ta
ubrat leta 1945 okrajna zaplembna komisija Celje na osnovi
»dloka AVNOJ z dne 21.11.1944 zaplenila. Večina zemljišč
grad Bežigrad pa jima je bU leta 1946 odvzet z agrarno
■tformo. Ker je bil Ivan Čater obveščen, da ga bodo areti-
fili in postavili pred sodišče, je v začetku leta 1946 pobeg-
li! v Avstrijo, za njim pa sta v Avstrijo pobegnila tudi
"jegova žena Terezija in njim sin Ivo. Verjetno pa je bil
ftelog za pobeg Ivana Čatra v Avstrijo predvsem strah, da
ne doživel enake usode, kot jo doživel njegov brat Alojz
^ter iz Šmarjete, ki je bil leta 1945 odpeljan v taborišče
Jeharje in nato brez sojenja usmrčen. Na odločitev Ivana
^tra, da pobegne v Avstrijo, je nedvonmo vplivala tudi
J^oda, ki sta jo malo pred tem doživela celjska trgovca
'fanc Dobovičnik in Miloš Pšeničnik, ki ju je sodišče obso-
^0 na smrt. Zaradi bega v Avstrijo je okrajno sodišče
'Celju celotno premoženje Ivana Catra in njegove žene
^erezije oktobra 1947 na osnovi Zakona o odvzemu držav-
ljanstva zaplenilo.
.Vendar očitno sama zaplemba Čatrovega premoženja za
fOmunistično oblast ni bila dovolj. Proti zakoncema Čater
f bil leta 1949 v njuni odsotnosti organiziran še sodni
!'foces. Iz sodnega spisa je razvidno, da se je ta proces začel
^fipravljati že v začetku 1946 in je tako Ivan Cater bil kar
[favilno obveščen, kaj se proti njemu pripravlja. Javno
■"žilstvo za okrožje Celje je že od začetka tega leta zbiralo
!^Učne ovadbe in obremenilne dokaze zoper Ivana Čatra
njegovo ženo z namenom, da ju obtoži za kazniva deja-
naj bi jih storila v času izgnanstva v Srbiji. Kakšni so
% ti obremenilni dokazi, vidimo iz ene od podanih ovadb,
se navaja: »Vso ogromno bogastvo katerega poseduje
Clater namreč-op. M.M.) si ga je pridobil v prejšnji sve-
vojni in pozneje v bivši Jugoslaviji, ker je izkoriščal
'^Venske delavce in kmete. Bil je največji izkoriščevalec
(^Venskega naroda...« Klub temu, da je javno tožilstvo
pemenilne dokaze zoper Ivana Čatra in njegovo ženo
prežijo začelo zbirati že v začetku leta 1946, je obtožnico
^Per njiju sestavilo šele marca 1946. Obtožnica ju je bre-
^nila dveh kaznivih dejanj:
»1. da sta od poletja 1941 do spomladi 1945 v Beogradu kot
imetnika in dejanska voditelja nakupovalnega in posredo-
valnega podjetja Export-Import stavila svoje strokovno
znanje in svoje trgovsko podjetje na razpolago nemškemu
Generalnemu pooblaščenstvu za gosj)odarstvo v okupirani
Srbiji s tem, da sta kot grosista nakupovala in posredovala
nabavljanje življenjskih in vojaških potrebščin, pri čemer
sta vzpostavila trgovske vezi z nemškimi oblastmi, sodelu-
jočimi okupatorskimi trgovskimi podjetji v Bolgariji,
Romimiji in Madžarski, ter s tem krepila gospodarsko moč
in vojni potencial nemškega okupatorja v Srbiji.
2. da sta neugotovljenega dne 1946 z namenom, da se
v inozemstvu vključita v združbo s fašističnimi cilji zoper
ustavni red FLRJ, pobegnila iz naše države v Avstrijo.«
' Glavna obravnava zoper oba obtoženca je bila v njimi
odsotnosti 11.3.1949 pred okrožnim sodiščem v Celju.
Sodni senat navedenega sodišča, ki mu je predsedoval Mar-
jan Bele, je oba obtoženca spoznal za kriva in ju v odsotno-
sti obsodil vsakega na 15 let odvzema prostosti s prisilnim
delom, na izgubo državljanskih pravic, in sicer volilne
pravice, pravice do pridobitve ali opravljanja funkcij
v družbenih organizacijah in društvih, pravice javnega
nastopanja in pravice do državne ali druge javne službe, za
dobo petih let po prestani kazni ter na zaplembo celotnega
premoženja. Sodbo je potrdilo tudi Vrhovno sodišče LR
Slovenije.
Da je šlo pri sodnem procesu proti Čatroma v celoti za
zrežiran sodni proces, je bilo dokazano tudi v obnovitve-
nem sodnem postopku, do katerega je prišlo leta 1992 pred
Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. Vrhovno sodišče
je namreč vse točke obtožnice zoper Ivana in Terezijo Čater
ovrglo in sodbo, ki jima jo je 11.3.1949 izreklo celjsko
okrožno sodišče razveljavilo.
Zadnji sodni proces proti celjskim industrijskim podjet-
nikom je bil t.i. Greinov proces, ki je bil 7. in 8.1.1949 pred
okrožnim sodiščem v Celju. V tem sodnem procesu je bilo
poleg ing.Franja Greina, bivšega lastnika gradbenega
podjetja iz Čreta pri Celju, in njegove žene Marije obsojenih
še sedem drugih, to so bili: Adolf Rode, bivši solastnik
tiskarne Rode&Martinčič v Celju, in njegova žena Aga;
Ivan Tončič, lastnik lekarne v Celju; Božidar Ravnikar,
posestnik in bivši trgovec iz Celja; Kari Kralj, strojni teh-
nik iz Guštanja (sedanje Ravne na Koroškem); Štefan Kralj,
posestnik v Holmecu na Koroškem; in Viktorija Očko iz
Debra nad Laškim.
Ob dnevu hrane
Ob mednarodnem dnevu hrane so na Srednji trgovski
šoU v Celju prejšnji petek pripravili poseben dan, ki so ga
poklonili naravi. Razdeljeni v več skupin so raziskovali,
ustvarjaU, si ogledovaU, kuhali... Tako so lahko obisko-
valci in dijaki resnično izvedeli o hrani čisto vse, ob tistih,
ki so raziskovah kitajsko kuhinjo, zgodovino kokakole in
še druge zanimivosti, pa se je skupina odpeljala tudi na
ogled Pivovarne Laško. N.-M. S.
Lončarski tečaj in predavanje
Celjsko turistično-društvo bo v torek, 8. novembra v sodelo-
vanju z etnologom Rokom Komelom pripravilo predavanje
o slovenskem tradicionalnem ter modernem lončarstvu.
Predavanje bo ob 17. uri v dvorani DIT-a na Glavnem trgu 7.
Vstop je prost. Poleg tega v CTD vabijo na 24-umi lončarski
tečaj o oblikovanju gline na lončarskem vretenu. Tečajniki se
bodo lahko naučili slovenskega tradicionalnega lončarstva, pri
tem pa spoznali tudi sodobno umetniško ustvarjanje. Za štu-
dente in dijake ponujajo popust, prijavite pa se lahko pri dipl.
etnologu Roku Komelu (tel. 27-482 aU 31-633) oziroma pri
Turističnem društvu Celje (tel. 29-445).
Top classic gimnazijcev
v okviru kulturnega društva Antona Aškerca na Gim-
naziji Celje, je bila v dvorani kina Union v Celju že
tradicionalna kultumo-glasbena prireditev z naslovom
Top classic, katere namen je predstavitev mladih talentov
Gimnazije Celje. Na prireditvi so gimnazijci z nmogimi
zanimivimi (predvsem glasbenimi) točkami svoj talent
resnično dokazali. N -M S
Predavanja o duhovnosti
Center za duhovno kulturo iz Ljubljane organizira v Celju
predavanja z naslovom Aktualne teme iz sodobne duhovnosti.
Namenjajo jih vsem tistim, ki jih zanima človek, njegova
narava in življenje. S predavanji želijo pojasniti nekatera
odprta vprašanja o človeku, pomagati urediti pojme in osvetliti
morda že znano tematiko z drugačnega zornega kota. Marsi-
komu so lahko takšna predavanja spodbuda k duhovni rasti,
pravijo na centru za duhovno kulturo, predvsem pa naj bi
spodbujala k Scimostojnemu razmišljanju. Udeleženci predavanj
bodo lahko izvedeli več o vzpostavljanju pravilnih medsebojnih
odnosov, o spolnosti, smrti, energijskem telesu in čakrah.
Predavanja bodo v Centru interesnih dejavnosti na Kosove-
lovi 14 v Celju, prvo se pričenja že naslednjo sredo ob 18. uri in
je j>osvečeno skrivnostim okultnega. Kot nadnaravno in nena-
vadno dojemamo tisto, zatrjujejo v duhovnem centru, česar še
ne razumemo; največji čudež pa skriva vsak človek v samem
sebi. KL!
Št. 44 - 3. november 1994
8
Nagrada Komornemu moškemu zboru
Partnersko mesto SIngen visoko ceni znanje In prijateljstvo
Komorni moški zbor iz Celja
je že dvajset let slovenski, ne le
celjski kulturni ambasador
v Singenu, nemškem mestu ob
Bodenskem jezeru. Odkar so
se stkale vezi med mestoma,
jim ves čas botruje tudi Ko-
morni moški zbor, ki ima ne-
malo zaslug tudi za to, da sta
Celje in Singen postala prava
partnerja.
V petek so v Singenu podeli-
li KMZ nagrado za pospeševa-
nje kulture, kar je edinstven
primer doslej, da je nagrado
dobil nekdo iz tujine. V petek
zvečer pa so Vertačnikovi pev-
ci z odličnim koncertom nav-
dušili 600 poslušalcev tako, da
so smeli z odra šele po štirih
dodatnih pesmih.
V Singenu skupina poslov-
nežev nagrajuje dosežke
v umetnosti z nagradami za
pospeševanje kulture in
ustvarjalnosti. Na pobudo He-
inza Rheinbergerja, ta je pred
številnim avditorijem tudi
prebral lavdacijo, so celjski
pevci prejeli to nagrado kot
priznanje za svoj prispevek
k razvoju glasbene kulture tu-
di v Singnu.
Da je nagrada prišla v prave
roke so potrdili na koncertu
naslednji večer pred polno
dvorano gimnazije Hegau. Za-
čeli so s Sivičevo Pa da bi znal,
nadaljevali z anonimusovo
Donne venite al ballo in Gal-
lusovo Quam pulchra es amica
mea. Sledila je Brucknerjeva
Locus iste, pa Schubertova p>e-
sem Hrepenenje in dva Foer-
sterjevi pesmi Dve utvi in
Vrag.
Po odmoru so stopnjevr^li
razpoloženje z Maroltovim
Vojaškim bobnom, vse do zak-
ljučne Dil, dil, duda. Občin-
stvo, med katerim je bilo veli-
ko pevcev zbora Concordia,
gostitelja svojih pevskih prija-
teljev, je bilo navdušeno. Poz-
nali so tudi vsebine pesmi, saj
jih je lepo predstavila povezo-
valica programa prof. Marija
Tihle. Gromko so pozdravili
soliste Ivana Groblerja, Fran-
ca Grila in Janka Jutrišo in
šele po štirih dodatkih so pevci
odšli z odra, občinstvo pa je
v dvorani kar obsedelo. V prvi
vrsti z županom Riidiggerjem
Neffom, izredno pozornim go-
stiteljem in prijateljem Celja.
Bil je to odličen nastop, ne le
zaradi čustveno obarvanih od-
nosov starih prijateljev, tem-
več predvsem zaradi tistega
pravega zvena zbora, ki je tudi
sam začutil, kako dobro in su-
vereno je sledil dirigentu prof-
. Cirilu Vertačniku. Prepričan
sem, da so mnogi imeli v tem
trenutku v mislih tudi maestra
Kuneja!
A takih nastopov ne bi bilo
brez sponzorjev, ki podpirajo
delovanje zbora. Naj tokrat
omenim le Etol in Komercial-
no banko Triglav Celje.
DRAGO MEDVED
ZAPISOVANJA
Življenje
v Sloveniji
Pa se je iztekla še ena slo-
venska sramota: Borštnikovo
srečanje. Kljub svojim deve-
tindvajsetim letom počne iste
napake, kot jih je počelo v svo-
jih začetkih. S to razliko, da
smo tiste začetniške napake še
lahko opravičevali, danes pa
se jim niti smejati ne moremo
več. Borštnikovo srečanje je
tako postalo slovenska sramo-
ta in, če se kar najhitreje ne bo
kaj spremenilo, tudi pokopa-
lišče slovenskega gledališča.
Kaj je pravzaprav narobe
z Borštnikovim srečanjem?
Hja, najprej in predvsem to, da
sploh obstaja. Borštnikovo je
namreč ena povsem nesmisel-
na kulturniška manifestacija,
ki nima ne repa ne glave in ne
predstavlja popolnoma nič
drugega kot potrato denarja.
Predstavitev slovenskih gleda-
lišč? Ah, dajte no! Se je neke-
mu Mestnemu gledališču ljub-
ljanskemu res treba predstav-
ljati mariborskemu občinstvu
na tak način, da predstavo po-
stavi v Mariboru, ko pa je med
Mariborom in Ljubljano le ne-
kaj več kot sto kilometrov?
Slovenija je pač tako zelo
majhna, da so vsa gostovanja
slovenskih gledališč znotraj
slovenskih meja popoln ne-
smisel. Toda to še ni vse.
Borštnikovo srečanje naj bi bi-
lo reprezentativno srečanje
slovenskih gledališč. Smetana,
tako rekoč. Tisto najboljše,
kar se je v zadnjem letu rodilo
na slovenskih odrih. In če je to
res, potem je (spet!) Mestno
gledališče ljubljansko samo
v zadnjem letu naredilo tri ta-
ko zelo dobre predstave, da jih
je treba nemudoma poslati
v Maribor, da si bo lahko vsa
Štajerska iz prve roke ogleda-
la to čudo. Sedlbauerja pa kot
umetniškega vodjo nujno na
prve strani vseh slovenskih ča-
sopisov! Lepo vas prosim.
Šedlbauer kot reprezentant
slovenskega gledališča? Saj se
mi še črke z računalniškegi
ekrana krohotajo. Reprezet^
tanca slovenskega gledališi^
skratka. Prireditev, ki je kt
nalašč za tuje selektorje, t
pridejo in si ogledajo cvet sJi
venske gledališke produkcij
In si mislijo, da v tej deie
zares ne »štima«.
Hočem skratka povedati, <
je koncept, kakršnega ii
Borštnikovo srečanje, pope
noma neprimeren in za slove,
sko gledališče že kar hudo i
Ijiv. Kot da bi bilo Mestno gj
dališče ljubljansko vodih
gledališka institucija na SI
venskem. Še več, kot da sj
vensko gledališče ne bi inn
Damirja Zlatarja Freya, Di
gana Živadinova, Matjaža I
grajca, Tomaža Štrucla, Em
Hrvatina, Marka Peljhana, II
ta Tauferja, Edvarda Mili
j a... Kot da bi se žirija Andi
ja Inkreta odločila, da
Borštnikovo srečanje rezer
rano za tiste, ki nimajo mt
nosti nastopati na tujih /esi
valih. Jim po svojih moa
omogočiti, da malce pokuka,
na drugo stran meje tudi kak
ni Šedlbauerji.
Če bi bila Slovenija recii
normalna država, bi bil to \
lik kulturni škandal, zan
katerega bi moral minister
kulturo nemudoma in nepi
klicno odstopiti. Pa nič. J\
grade na Borštnikovem sret
nju so razdeljene in podelje
Slovensko gledališče pa i
gre lepo k vragu. Pomembne
le to, da so nagrade dobili tu
ki v normalnih razmerah, če
bila selekcija torej popoh
nanje nikoli niti pomislili
bi. Ampak kaj, ko živil
v Sloveniji. \
Estetika skupine Ml
y Celju razstavlja šest Mariborčanov
Prejšnji teden so v Likov-
nem salonu v Celju odprli no-
vo razstavo, na kateri so pri-
kazana dela umetniška dela
skupine MI iz Maribora.
Skupino sestavlja šest mla-
dih akademskih umetnikov, ki
jim je skupno, da izhajajo iz
enega prostora. Doma so iz
Maribora, povezani so genera-
cijsko, kajti vsi so rojeni v prvi
polovici šestdesetih let. V svoji
programski usmeritvi nimajo
osrednjega, zavezujočega kon-
cepta,    temveč    umetniško
ustvarjalnost pojmujejo indi-
vidualno in vsak član skupine
razvija svojo avtorsko obliko-
vano estetiko. Doslej so pri-
pravili že tri skupne razstave,
tokratna predstavitev v Celju
pa sodi v sklop potujoče raz-
stave po slovenskih mestih, saj
je bila pred tem v ljubljan-
skem ŠKUC-u, postavljena pa
še bo v Piranu, Murski Soboti
in Mariboru.
Kiparka Irena Čuk za osno-
vo svojih skulptur uporablja
les, katerega grobo oblikovane
površine so sestavljene v ra-
zlične enote, posamezne
ploskve pa so dopolnjene s ko-
vinskimi elementi. Tudi Darko
Golija je kipar, njegov objekt
spodbuja razne asociacije,
predstavlja pa tudi zanimivo
formalno izvedbo zaobljenih
oblik in z vertikalnim poudar-
kom vgrajenih železnih cevi.
Grafike Samuela Grajfonerja
določajo močni kontrasti med
svetlimi in temnimi površina-
mi, iz katerih razvija dinamič-
ne abstraktne like. Zdravko
Jerkovič je kipar, ki v svoji
imietnosti izhaja iz univerzal-
nih in starodavnih arhetipov
kot tudi iz znakov sodobne in-
dustrijske družbe ter jih veže
v svojevrstno umetniško celo-
to. V slikah Sama Pajka se
odraža avtorjev selektiven od-
nos do barv in oblik, tovrstni
minimalizem pa mu omogoča
osredotočanje na najbistvenej-
še likovne principe. Oto Rime-
le razvija drugo vrsto slikar-
stva, kjer je tudi prisotna re-
dukcija form, vendar daje
močnejši poudarek barvam za
katere je značilna izčiščenost
ter intenzivnost.
BORIS GORUPIČ
Zanimiv šmarski abonma
Na Kozjanskem Je veliko gleUallškega občinstva
šmarski gledališki abonma
obstaja že približno dve deset-
letji. V zadnjih letih ponujajo
v občinski Zvezi kulturnih or-
ganizacij predstave najrazlič-
nejših slovenskih gledaliških
hiš, zato je zanj veliko zanima-
nje. Med abonenti je tudi pre-
cej občanov iz šentjiirske, ko-
njiške ter celo iz celjske ob-
čine.
Z letošnjo šmarsko gledali-
ško sezono so začeli v začetku
oktobra, ko so igralci Mestne-
ga gledališča ljubljanskega
predstavili komedijo Marca
Camolettija Pridi gola na ve-
čerjo. V šmarskem Domu kul-
ture bo naslednja predstava
v torek 6. decembra, ko bo
ljubljanska Drama predstavila
Prvo klaso Alda Nicolaia in to
z Jurijem Součkom, Danilom
Benedičičem ter Ivo Zupančič.
Za tretji obisk v Domu kultu-
re, 5. januarja, pa so izbrali
predstavo kranjskega Prešer-
novega gledališča in sicer
Mortimerjevo ter Cookeyevo
Kadar mačke ni doma.
V šmarski ZKO so letošnjim
abonentom ponudili vsega
skupaj pet predstav, med temi
pa preostali dve izbirajo iz
programa različnih slovenskih
gledaliških hiš.
Za pet abonmajskih gledali-
ških predstav so abonenti od-
šteli 6 tisoč tolarjev, dijaki.
študenti ter upokojenci pa
5 tisoč. Na razpolago je le še
nekaj abonmajskih vstopnic,
ponujajo pa tudi obročno pla-
čilo. Abonenti imajo v Domu
kulture stalni sedež, nekateri
celo že dolga leta. Vse podatke
o napovedanih predstavah jim
pošiljajo na dom, pri tem pa so
v Šmarju zadovoljni, ker spoz-
navajo gleda
Na Rečici razstavljalo ljubitelji
Rečica ob Savinji v teh dneh
živi v znamenju ljubiteljske
umetnosti, saj je v osnovni šoli
na ogled razstava Ljubiteljska
umetnost Zgornje Savinjske
doline.
Na razstavi se predstavlja
17 avtorjev, za večino pa je to
prvi stik z umetniško javnost-
jo. Razstavo sta pripravila Tu-
ristično društvo Rečica in Za-
vod za kultvu-o občine Mozirje,
na tak način pa poskušata pri-
bliževati kulturo navadnim,
preprostim ljudem. Za stro-
kovno ureditev razstave je po-
skrbela akademska slikarka
Terezija Bastelj, ki je v uvod-
nem nagovoru poudarila, da
gre razstavljavcem čestitati za
pogum, ker so svoja dela pred-
stavili javnosti. Med razstav-
ljavci je precejšnja razlika
v tehniki in kakovosti, vendar
pa je, po besedah Terezije Ba-
stelj, naloga na obiskovalcih,
da ločijo zrnje od plev.
Na razstavi se s svojim deli
predstavljajo Sabina Bastl,
Miran Cerar, Alojz Fužir, Edo
Jedlovčnik, Lizika Kosmač,
Ksenija Krefl, Franc Lesjak,"
Franc Pustoslemšek, Anka Ra-
kun, Anton Rakun, Milan Ri-
ga, Dragica Rogelšek, Jože Ro-
zoničnik, Branko Rupnik, Mil-
ka Terbovšek, Anton Venek in
Marjana Verbuč. Med številni-
mi gosti, ki so prisostvovali
odprtju razstave, je bilo sliša-
V večnamenskem prostoru re-
čičke osnovne šole se sedaj
predstavljata dve umetniški
smeri, saj je poleg razstave
Ljubiteljska umetnost Zgornje
Savinjske doline stalno na
ogled tudi razstava priznanih
umetnikov iz mozirske občine.
ti, da Zgornja Savinjska doli
na potrebuje še več takšnil
razstav, vunetniki pa še več po
dobnih priložnosti. V kultur
nem programu so sodeloval
Šenrtanelski pavri in ljudski
godca z okolice Rečice. Raz;
stava Ljubiteljska umetn«
Zgornje Savinjske doline
v večnamenskem prostoru oi
novne šole na Rečici na og\^
od ponedeljka, 6. novembra.
US
Foto: CIRIL SEl
KINO UNION:
16.. 18.30 IN 21.00
Oskarjev nagrajenec
TOM HANKS
je
FORREST GUMP
v filmu režiserja
Roberta Zemecitisa
(Vnine¥ v prihodnost
Kdo le zašil Rogerfa Zajca)
SKUPŠČINA OBČINE CELJE
KOMISIJA ZA OBČINSKA PRIZNANJA IN
ODLIKOVANJA
razpisuje priznanje
»ZLATI CELJSKI GRB«
ZA LETO 1995
Skladno z odlokom o priznanjih občine Celje (Ur. list RS št.
1/1-1992)
podeljuje Skupščina občine Celje
ZLATI CELJSKI GRB
- za Izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe
in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled obči-
ne Celje,
»Zlati celjski grb« lahko dobi:
- posameznik
- skupina posameznikov
- podjetje ali zavod
- druga organizacija in skupnost
- društvo.
Pobude za podelitev »Zlatega celjskega grba« morajo vsebo-
vati:
- podatke o pobudniku
- podatke o kandidatu
- natančno utemeljitev predloga s predložitvijo strokovnega
elaborata s področja, na katerega se pobuda nanaša
- podatke o osebah ali ustanovah, ki podpirajo pobudo
- datum pobude.
Komisija bo sprejemala pobude za podelitev »Zlatega celj-
skega grba« za leto 1995 do vključno 2. 12. 1994 na naslov:
Skupščina občine Celje, Komisija za občinska priznanja
in odlikovanja, Trg Celjskih knezov 9, 63000 Celje.
Št. 44 - 3. november 1994


piva la musica
Mgovor z ravnateljem glasbene šole v Celju, prof. Vitlom
garcenom
poglavitni cilj celjske glas-
ype šole je bil že od vsega
jjfctka doseči oziroma preseči
.publiško povprečje tako po
pvilu vpisanih otrok kot ka-
^vosti dela. V Sloveniji naj bi
) v glasbene šole vključenih
feko 8 odstotkov osnovnošol-
cih otrok, kar je celjska glas-
bena šola po besedah ravnate-
lj prof. Vida Marcena vseka-
ir dosegla in celo presegla.
Ljudje smo bitja, ki živijo
[, svetu glasbe, pa naj bo to
, soul, klasika, ročk, coun-
E, narodna in zabavna glas-
Vsakdo ima v sebi kanček
zikaličnosti, nekdo pač več,
ijrugi manj. Med nami pa je
jiidi precej takšnih, ki bi jim
jlasba ob ustrezni izobrazbi in
vzpodbudi lahko postala kruh.
Vendar pa je takšne talente
včasih tudi težko odkriti. K te-
mu lahko mnogo pripomorejo
jiedvsem starši in vzgojitelji,
M najbolje poznajo otrokove
[sposobnosti in želje, še posebej
pa je to naloga glasbenih šol.
Pravočasna izbira
Glasbena šola vsako leto
najprej opravi sprejemni pre-
izkus otrok in s tem selekcijo
še pred začetkom novega šol-
skega leta. »Letošnji preizkus
je bil že v juniju, ker smo želeli
imeti okvirne številke vpisa-
nih še pred začetkom. Ker je
bilo na tem preizkusu nekoli-
ko manj učencev, kot smo pri-
čakovali, smo se odločili za
ponoven preizkus še v mesecu
Kptembru, da so se lahko pri-
javili tudi zamudniki,« je po-
»edal prof. Marčen in pouda-
Eda je povpraševanje vsako
3 veliko, mest na osnovni
pnji (mžji GŠ) pa je že ne-
bj let približno 650. Tega ob-
tga GS ne sme povečati, zato
o sprejme vedno le toliko
novih učencev, kolikor jih iz-
stopi.
»Na sprejemnem preizkusu,
kjer je prisotna komisija, s po-
govorom in ustreznimi stro-
kovnimi metodami dela na ne-
prisiljen način ugotovimo
otrokove predispozicije, smi-
sel za ritem, posluh ter celo
vrsto drugih elementov, kot je
otrokova sposobnost prilaga-
janja, ali prehiteva ali zaostaja
v siceršnjem razvoju in podob-
no. Tudi fiziološke posebnosti
ne smemo zanemarjati, saj so
včasih zelo pomembne pri
sprejemu v GŠ. Tako laWco
kljub otrokovim željam le-te
onemogočijo otroku, da bi
igral želeni instrument,« je po-
jasnil prof. Marčen.
Najraje iciavir In
l(itaro
Na osnovni stopnji lahko
učenci izbirajo med pihali
(flavto, oboo, klarinetom), tro-
bili (rogom, trobento, pozavno
in drugimi trobili), tolkali,
brenkali (klasično kitaro), go-
dali (violino, violo, violonče-
lom, kontrabasom) in instru-
menti s klaviaturo (klavirjem
in klavirsko harmoniko). Naj-
večje povpraševanje je navad-
no po klavirju in kitari, letoš-
nje leto pa je vpisanih izjemno
veliko število učencev tudi na
oddelek za godala. Ta šteje 50
godalcev, kar je po besedah
prof. Marcena dokaj veliko in
kaže na vedno večjo popular-
nost teh instrumentov.
Na osnovni stopnji so ob-
vezni trije predmeti: teorija
glasbe s solfeggiom (prepeva-
nje po notah), instnmient, ki
se ga otrok uči in kot tretje
orkester oz. zbor. Na šoli delu-
jejo kar štirje orkestri: pihalni,
godalni, harmonikarsld in ki-
tarski orkester ter otroški
zbor, ki so ob začetku leta se-
stavni del produkcij, ali pa se
predstavijo samostojno.
»Produkcije načrtuje vsaka
šola posebej,« je dejal ravna-
telj in dodal, da sta v njihovem
osnutku letnega delovnega na-
črta dve produkciji mesečno.
Produkcije so že vnaprej dolo-
čene in potekajo vse do meseca
jimija, ko se zaključi šolsko le-
to. Šola prireja tudi številne
interne produkcije posamez-
nih oddelkov in omenjene
koncerte orkestrov. Tu so še
koncerti nekaterih izbranih
učencev, ki se že usmerjajo
v študij glasbe. Že tradicional-
no pa je vsakoletni koncert pe-
dagogov GŠ Celje, ki se lahko
tako predstavijo javnosti tudi
kot koncertantje.
Učenci GŠ Celje redno sode-
lujejo na tekmovanjih, kjer že
leta dosegajo odlične rezulta-
te. Lani se je tekmovemja go-
dalcev in kitaristov s celjske
glasbene šole uspešno udeleži-
lo 11 učencev (štiri nagrade so
prejeli violinisti, štiri pa kita-
^risti).
Srednja giasbena
šoia
»o odprtju srednje GŠ v Ce-
lju smo razmišljali že precej
časa, vendar smo te načrte
s trdim delom in prizadevanji
lahko uresničili šele lansko le-
to, ko smo od Ministrstva za
šolstvo in šport dobili koncesi-
jo za delovanje,« je povedal
prof. Marčen. »Na srednji
stopnji poučujemo skoraj vse
instrumente, razen tistih, za
katere ni kandidatov. Letos
tudi prvič odpiramo oddelek
za solo petje in tako postopo-
ma dopolnjujemo predmetnik.
Trudimo se, da bi tudi srednja
šola dosegla kakovosten nivo,
zlasti z ustrezno organizacij-
sko in kadrovsko izpeljavo.
Tako je večina kadrov na tej
stopnji iz Ljubljane in Mari-
bora. To so pedagogi z dolgo-
letnimi izkušnjami. Veliko
imamo tudi lastnega kadra, saj
ima več kot polovica zaposle- .
nih na naši šoli visoko izo-
brazbo. Da bi bilo to število še
večje, našim obetajočim dija-
kom pomagamo pri šolanju na
različne načine: z usmerja-
njem in štipendiranjem, daja-
njem priporočil, evidentira-
njem njihovega napredovanja
in podobno,« je pojasnil prof.
Marčen in poudaril, da je prav
zato srednja GŠ za Celje izred-
no pomembna pridobitev, ki se
je morda celo premalo zaveda-
mo. Srednja šola za mlade,
glasbenike ne pomeni le kora-
ka naprej v glasbenem šolstvu
in kulturi, ampak tudi v ka-
drovskem smislu, saj bo Celje
tako usmerilo v študij nmogo
svojih nadarjenih dijakov,
s tem pa tudi v regiji ne bomo
več toliko odvisni od tujih ka-
drov.
Z otvoritvijo srednje GŠ so
se pojavili manjši prostorski
problemi, ki jih bodo rešili
s pomočjo republiških in ob-
činskih sredstev (šolski tolar).
Tako naj bi prostorsko stisko
rešili najkasneje v dveh letih,
s pridobitvijo novih podstreš-
nih kabinetov.
Kaj pa nadgradnja srednji
stopnji? »Času je treba dati
čas,« pravi prof. Marčen,
»srednjo stopnjo je potrebno
najprej >vsidrati<, se kadrov-
sko okrepiti ter pridobiti nove
-izkušnje. Šele takrat bomo
lahko krenili dalje.«
Vsaka nova pridobitev je še
kako koristna, vendar ne za
vsako ceno in ne zaradi presti-
ža. Seveda pa si vsi želimo, da
si Celje tudi na glasbenem po-
dročju utrdi status tretjega
slovenskega mesta.
BOJANA JANČIČ
ABITURA
Podjetje za izobraževanfe
V sodelovanju s Srednjo trgovsko šolo Celje
RAZPISUJE SEMINARJE
za pripravo kandidatov na preizkus strokovne
usposobljenosti za opravljanje trgovinske
dejavnosti (Ur. I. št.28/93)
ZA TRGOVCE (so uo
IN POSLOVODJE (120 ur)
PRIJAVE SPREJEMA Srednja trgovska šola
Celje, Kosovelova ul. 4, Celje.
tel.: 21 930
Pričetek seminarja bo 15. novembra 1994
ob 16h na Srednji trgovski šoli.
NACEusKiH Platnih
Nevarna ženska, ZDA, 1993
drama
Režija: Stephen Gyllenhaal, vloge: Debra Winger, Bar-
bara Hershey, Gabriel Byme
Vse od otroštva je bila
Martha Horgan drugačna,
nikoli razumljena, outsi-
der. Pravična do krivic in
lačna ljubezni je v svet po-
šiljala signale, ki jih je bilo
težko brati. Frances, Mart-
hina teta, je, čeprav le ne-
kaj starejša od nje, skrbela
zanjo dolga leta bivanja na
velikem posestvu ob robu
podeželskega mesteca. Ta-
ko za eno kot za drugo ni
bilo lahko. Mlada in pri-
vlačna, toda utrujena od
skrbi za Martho, je Frances
ostajala zaprta v svoje ne-
zadovoljno življenje.
Ko se Frances, ki se je
zapletla v brezizhodno afe-
ro z okrajnim politikom
Stevom Bellom, odloči, da
bo zbrala denar za njegovo
kampanjo, ju splet dogod-
kov postavi pred odločitve,
ki jim nobena ni kos. V na-
valu besa Steveova žena
Anita uniči verando ob
Francesini in Marthini hiši,
da bi preprečila Frencesin
načrt. Kljub temu Frances
Vztraja in najame zapito in
nemirno dušo Colina Mac-
keyja, da ji popravi veran-
do in še kaj postori v zane-
marjeni hiši. Colin spreme-
ni ne samo njeno ampak
predvsem Marthino živ-
ljenje.
V čistilnici, kjer je zapo-
slena s svojo prijateljico
Birdy, jo lastnik obtoži
kraje, čeprav Martha ve, da
krade   Birdyjin   prijatelj
Getso. Trdno prepričan, da
ji nihče ne bo verjel, jo Get-
so še naprej ponižuje in tr-
pinči. Martha ostane brez
službe čeprav Frances daje
denar za njeno plačo. Ob
enem razočaranju za dru-
gim je Marthi prijazni Co-
lin edini svetel žarek v nje-
nem bednem življenju. Na
zabavi, ki jo organizira
Frances ob Steveovem
rojstnem dnevu, Martha
v svoji najlepši obleki in
polepšana samo žanj, pleše
s Colinom in prvič doživi
telesno ljubezen z moškim.
Anita ljubosumna pride na
zabavo in jo imiči, hkrati
pa razgali Frances, na kako
trhlih temeljih je gradila
svoj odnos s Steveom. Ko jo
pozno ponoči pijano in ra-
zočarano najde Colin, med
njima vzplamti nevzdržna
strast, ki pa sčasoma pre-
raste v ljubezen. Martha to
opazi in v njej se zbudi sil-
no Ijubosimije do tete
Frances. V želji, da bi se
pogovorila z Birdy, jo išče
in naleti na Getsa. Ta jo
spet nadleguje, toda tokrat
Martha udari nazaj...
Tragedija spremeni živ-
ljenje vseh treh. Martha je
noseča in le ona in Colin
vesta, kdo je oče. Ko jo ho-
če prepričati, da bi na so-
dišču lagala, spozna vso
njeno nedotaknjeno pošte-
nost. Sprevidi, da bo moral
Frances povedati resnico,
pa naj bo še tako boleča.
Ponatis Siave Vojvodine Kranjsice
Pri Mladinski knjigi so pred
kratkim izdali znamenito Sla-
vo Vojvodine Kranjske, ki jo je
pred več kot tristo leti napisal
polihistor baron Janez Vaj-
kard Valvasor.
Valvasor, ki je živel v se-
denmajstem stoletju, med leti
1641 in 1693, ima zelo po-
membno mesto v slovenski
kulturni zgodovini. V svojem
času je napisal in uredil več
del, Id prikazujejo posamezne
slovenske dežele, ta gradiva pa
so preučevalci in literarni po-
pisovalci te dobe še v nasled-
njih generacijah in celo v dvaj-
setem stoletju uporabljali kot
neprecenljiv vir različnih po-
datkov.
Ključno delo v Valvasorje-
vem opusu je Slava Vojvodine
Kranjske, ki je v nemškem je-
ziku izšla leta 1689. V izvirni-
ku je bila sestavljana iz štirih
obsežnih knjig. Poleg besedila
je vsebovala še 533 bakrore-
zov. Na njih so upodobljeni ra-
zlični prizori z ljudskimi šega-
mi, motivi iz gospodarskega
življenja posameznega okolja,
vedute krajev in mest ter zem-
ljevidi, med katerimi so posa-
mezne ilustracije tudi z visoko
vunetniško vrednostjo.
Letošnja izdaja Valvasorja
je natisnjena v slovenskem
prevodu Mirka Rupla in teme-
lji na izdajah, ki so pri isti
založbi izšle že pred desetletji.
Gradivo je zbrano v eni obsež-
ni knjigi, urednik pa se je tudi
odločil za omejitev glede na
izvirnik, tako da so nekatera
manj pomembna poglavja iz-
puščena. Valvasorjevi opisi, ki
se nanašajo na ozemlje nekda-
nje Kranjske, zajemajo večji
del geografskega prostora da-
našnje Slovenije, poleg same
Kranjske še Ljubljano z okoli-
co. Dolenjsko, Notranjsko ter
posebnosti nekaterih obmej-
nih dežel s karseda celovitimi
zgodovinskimi, etnološkimi in
geografskimi pregledi, ki jih
odlikuje za tisti čas povsem
znanstven pristop ter poljuden
in živ literarni slog.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v soboto ob
20.30 na Odrupododrom V. odigrali predstavo Prikrita opolz-
kost vsakdana režiserja Sama Strelca. V nedeljo ob 20.30 pa bo
za izven s svojo avtorsko predstavo Igralec je... igralec je ...
igralec nastopil Zijah Sokolovič.
OMCERTI
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v ponedeljek ob 20. uri
koncert vokalne skupine Canticimi z dirigentom Jožetom Fur-
stom.
V skupščinski dvorani Narodnega doma v Celju bo drevi ob 18.
uri večer spiritualne Indije in koncert meditativne glasbe.
V jedilnici Zdravilišča Laško bo drevi ob 20. uri koncert meša-
nega pevskega zbora iz Zreč.
V kavami Korona v Žalcu je vsak petek koncert dua Brinet, ki
ga sestavljata vokaUst Miha Alujevič in pianistka Brina Zu-
pančič-Rogelj.
A.ZSTA.VE
V Galeriji Mozaik bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo umetni-
ške fotografije in barvnih diapozitivov Milana Gorjanca in
Igorja Rosine.
V laškem dvorcu bo do 10. novembra odprta razstava Ukovnih
del akademske slikarke Darinke Pavletič-Lorenčak.
V galeriji Mozaik v Celju je na ogled razstava del, ki jih je
ustvarila Eva Gerkman Scagnetti.
V galeriji sodobne umetnosti v Celju je na ogled pregledna
razstava slikarskih del Emerika Bernarda.
V šentjurski knjižnici razstavlja kolaže akademski slikar Karli
Plemenitaš. Razstava nosi naslovo Štirje letni časi.
V galeriji trgovine Radeče papir bo do 14. novembra razstavljal
svoja dela akademski slikar Franc Kosec - Karaš.
V galeriji kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju razstav-
lja slike Tugomir Šušnik. Na ogled bodo do 9. novembra.
V celjskem KLjUBU razstavlja plakate na temo otrokovih pra-
vic Amnesty International. Plakati bodo na ogled do 21. no-
vembra.
V butiku Steklar v Ozki ulici v Celju si lahko ogledate samo-
stojno razstavo likovnih del Alice Javšnik.
V hotelu Evropa razstavlja likovna dela Vlado-Ver Renčelj.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bodo v ponede-
ljek ob 19. uri odprli novo razstavo, krajši nastop pa bodo
pripravili učenci Glasbene šole Rogaška Slatina.
V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavlja akvarele
Draga Soklič z Bleda. Razstava bo na ogled do 18. novembra.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na ogled
mednarodna likovna razstava z naslovom Zapiski potovanja.
V Cafe galeriji v Celju si lahko ogledate razstavo ilustracij
Marka Derganca-Dergija.
V n. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju je odprta razstava
z naslovom Slovenske starosvetnosti.
I     M    O
Union od 3. do 9. li. ob 16., 18.30 in 21. uri - ameriški film
Forest gumb; Mali Union od 3. do 9.11. ob 20. uri ameriški film
Zravsal sem Emesta Hemingwaya; Metropol od 3. do 9.11. ob
16.30 ameriški film Palčiča, ob 18.30 in 20.30 pa ameriški film
Pobeg iz Absoloma; Dom od 3. do 9. novembra ob 18. uri
ameriški film Nevarna ženska, ob 20.15 pa angleški film Štiri
poroke in pogreb.
Kino Žalec 4.11. ob 16. uri ameriški film Piko in Kolumb, 4.11.
ob 20. uri ter 5. in 6.11. ob 18. in 20. uri ameriški film Hitrost.
Kino Rogaška Slatina 5.11. ob 19. uri ter 6.11. ob 17. in 19.30
ameriški fibn Dežela senc.
Kino Mozirje 5.11. ob 20. uri in 6.11. ob 17. uri euneriški film
Kremenčkovi.
T A L O
V okviru Univerze za HI. življenjsko obdobje lahko v ponedeljek ]
ob 16. uri pred cerkvijo na Slomškovem trgu prisluhnete dr.;
Ivanu Stoparju. ;
Knjižnica Laško vabi jutri, v petek, ob 18. uri na predstavitev]
dveh novih publikacij o pesniku Antonu Aškercu. Avtorja prof-
. Božena Orožen in Andrej Pintar jih bosta predstavila v osnovni \
šoli Rimske Toplice. -i
Št. 44 - 3. november 1994
10
mesto, kot ga vidijo nalmlalši
Zanimiva razstava vrtcev VVZ Tončke Čečeve
Do petka, 4. novembra, bo
v Muzeju novejše zgodovine
v Celju še na ogled zanimiva
razstava z naslovom Mesto Ce-
lje v očeh najmlajših. Gre za
predstavitev ustvarjalnosti
otrok, ki obiskujejo enote VVZ
Tončke Čečeve v Kocenovi in
Aškerčevi ulici ter na Kreko-
vem trgu in ki so v različnih
likovnih tehnikah pokazali,
kako vidijo staro mestno jedro
z njegovimi detajli.
Razstava bo marsikoga nav-
dušila, pa tudi presenetila, saj
so nekateri izdelki tako ime-
nitni, da kar ne moreš verjeti,
da so nastali v vrtcu. Gre za
zaključek dveletnega vzgojne-
ga projekta v omenjenih vrt-
cih, ki je nastal z namenom, da
bi vzgojiteljice, otroci in starši
spoznali celjsko staro mestno
jedro in znali bolj ceniti njego-
ve lepote. Lani so si vzgojite-
ljice pod vodstvom Roka Vide-
ča najprej ogledale mesto. Po-
kazal jim je najlepše dele sta-
rega jedra z vsemi detajli,
vzgojiteljice pa so nato vsaika
v svoji skupini začrtale nekaj
aktivnosti, povezanih s spoz-
navanjem mesta. Svoje varo-
vance so peljale na Stari grad,
kjer so slikali mesto in njegove
steehe, v parku so risali Savi-
njo, v cerkvi vitraže, ogledova-
li so si zanimive portale, stara
vrata in ključavnice, ki so jih
tudi sami zbirali, proučili so
kanmito tlakovanje, ograje...
Likovni izdelki so nastajali
več kot leto dni ob različnih
priložnostih in v vseh možnih
tehnikah, otroci pa so imeli za
to na razpolago ustrezen ma-
terial za slikanje. Izdelke so
razstavili v vrtcih že ob zak-
ljučku lanskega šolskega leta,
tokrat pa so izbrali najlepše in
jih v Muzeju novejše zgodovi-
ne predstavili še Celjanom.
T. CVIRN
Foto: SHERPA
Gasliice na Dobrni
Gasilska zveza Slovenije je
ob zaključku meseca požarne
varnosti pripravila tudi tradi-
cionalni posvet članic-gasilk
iz 61-tih občinskih gasilskih
zvez Slovenije.
Dvodnevni posvet je bil na
Dobrni, začel pa se je s poz-
dravnim nagovorom predsed-
nika Gasilske zveze Slovenije
Emesta Eoryja ter otvoritvijo
razstave »Gasilka-vistvarjal-
ka«. Povsem delovna je bila
sobota, ko so vodilni predstav-
niki GZS govorili o delovanju
gasilskih organizacij po spre-
jetju zakonoidaje, operativnih
nalogah članic v gasilskih dru-
štvih in zvezah in organizira-
nju mladih v gasilski organi-
zaciji, medtem ko se je kot edi-
na med moškimi rapravljalci
pojavila podpredsednica GZS
Marinka Cempre-Turk, ki je
predstavila vlogo članic pri iz-
vajanju društvene dejavnosti.
Na posvetu so poskrbeli tudi
za zanimivo temo predavate-
ljice dr. Marije Makarovič, ki
je govorila o življenju sloven-
ske družine, kar je še posebej
aktualno letos.
Posvet je uspel in je še en-
krat dokazal, da je ženska po-
memben člen gasilske organi-
zacije, vendar so še mnoge
možnosti za še večjo aktivnost •
in prisotnost tudi tam, kjer
imajo nepisano domeno moški
predstavniki gasilske organi-
zacije.
TV
V Špitaliču
zalcljučujelo nov
vodovoii
v krajevni skupnosti Špita-
lič v teh dneh izvajajo sklepna
dela pri gradnji nove vodovod-
ne napeljave, ki poteka od iz-
vira Zidani studenec pri Žički
kartuziji do Špitaliča in Sked-
nja. Vodovod bo oskrboval
s pitno vodo nad šestdeset go-
spodinjstev vzdolž doline in
obrobnega hribovja. Po pre-
dračunskih podatkih naj bi bi-
la celotna investicija vredna
okrog 15 milijonov tolarjev.
Kot je povedal predsednik KS
Špitalič Karel Zidanšek, so
kar 70 odstotkov te vrednosti
z delom in materialom prispe-
vali krajani sami. Krajevna
skupnost in občinski proračim
sta tako morala pokriti stroške
v višini štiri milijone tolarjev
in pol.
B. Z.
Hitijo s sanacijo
šlcode
v žalski občini hitijo s sana-
cijo škode, ki jo je povzročilo
poletno neurje v krajevnih
skupnostih Vransko in Tabor.
Tako so že sklenili pogodbe
za izgradnjo osmih mostov,
sredstva pa bodo črpali iz soli-
darnostni, prejeli pa bodo tudi
179 milijonov tolarjev iz sred-
' stev za odpravo posledic ne-
urij s poplavo in točo. Z njimi
bodo najverjetneje sanirali ce-
sto Vransko- Zaplanina, ki jo
je neurje dobesedno odneslo.
Traso ceste bo potrebno pre-
staviti, urediti pa morajo tudi
strugo Zaplanščice. Zadnjo
besedo o tem bodo rekli
v Ljubljani, kamor mora ob-
činska komisija poslati sana-
cijski načrt.
T. T.
700 ton
sladkorne pese
V Savinjski dolini so nekoč
že pridelovali sladkorno peso.
Sedaj so jo po 45 letih ponovno
posejali na 32 hektarjih, od te-
ga večino v družbenem sektor-
ju. Letos bodo po predvideva-
njih pridelali 700 ton sladkor-
ne pese, ki jo bo odkupila to-
varna sladkorja v Ormožu.
T. T.
Zaščita želodca
Na zadnji seji mozirskega
izvršnega sveta so člani spre-
jeli Odlok o zaščiti porekla
zgmnjesavinjskega želodca.
Postopek zaščite se vleče že
približno dve leti, v tem času
so na Biotehniški fakiilteti iz-
delali elaborat, v mozirski ob-
čini pa so ustanovili interesno
zdniženje izdelovalcev želod-
cev, ki pa ni uradno registrira-
no. Zaradi več težav, ki sprem-
ljajo postopek zaščite, so se
v izvršnon svetu odločili, da
bodo namesto konzorcija ime-
novali 5-članski odbor, ki bo
poskrbel za vse potrebno, pa-
toitnemu uradu pa bodo poleg
na skupščini sprejetega odloka
posredovali še pravilnik o iz-
delavi želodcev. Po predvide-
vanjih Lojzeta Plaznika iz Za-
druge Mozirje naj bi geograf-
sko poreklo zgomjesavinjske-
ga želodca zaščitili še v letoš-
njem letu.
Člane mozirske vlade so sez-
nanili še s sredstvi, pridoblje-
nimi na osnovi razpisa za de-
mografsko ogrožena območja.
V republiškem ministrstvu za
kmetijstvo so za razvoj tiui-
stičnih kmetij odobrili 10 mili-
jonov tolarjev, za razvoj obrti
800 tisoč SIT, za infrastruktu-
ro pa so namenili nekaj več kot
24 milijonov tolarjev.
Osebnost meseca
Zmagovalec ie Jožef Hrastnik
No, pa smo zaključili tudi
z mesecem oktobrom in že smo
pri predzadnjem mesecu v letu
in s tem tudi bliže tekmovanju
za osebnost leta 94.
Značilno za oktober je bilo
manjše število kuponov kot
običajno, pa vendar to ni bi-
stveno spremenilo prvih dese-
tih mest. Tako se v prvi desete-
rici pojavljajo imena, znana že
skozi vso akcijo, razen na sed-
mem mestu, kamor so se prvič
uvrstili interventi Prosignala,
ki varujejo naše objekte.
Mi pa smo med vsemi, ki ste
glasovali, ponovno izžrebali
deset srečnežev, ki boste pre-
jeli našo nagrado - kapo in ma-
jico. To so: Vanda FRIC, Lo-
krovec 47, 63000 Celje, Matjaž
PIKL, Sp. Rečica 47, 63270
Laško, Vera CINTAUER, Se-
nožete l/a, 63272 Rimske To-
plice, Mira NAHBAR, Parižlje
56, 63314 Braslovče, Tomež
RAMŠAK, Rožni vrh 7/b,
Šmartno v Rožni dolini. Dra-
gica KORUŽNJAK, Teharska
84, 63000 Celje, Tea BOROJE-
VIČ, Milčinskega 5, 63000 Ce-
lje, Milka DEBELJAK, Tru-
barjeva 71, 63000 Celje, An-
drejka JAZBEC, Vrtna ulica
36, 63220 Štore in Boštjan
HRIBERNIK, Pepehio 12,
63201 Šmartno v Rožni dolini.
Sicer pa si vse uvrščene lah-
ko ogledate v razpredelnici, mi
vas pozivamo le, da čimprej
pošljete prve nove kupone za
osebnost meseca novembra.
MOJCA MAROT
OSEBNOST OKTOBRA
1. Jožef Hrastnik,
Šofer Izletnikovega avtobusa,
za prijaznost, vzornost
in točnost.
87 glasov
2. Vinko Lavrinc,
predsednik Strelske družine
Rečica, za požrtvovalno delo
in dosežke v strelstvu.
54 glasov
3. Anton RateJ,
duhovnik, bolniški kurat,
za tolažbo ljudem v stiski.
52 glasov
4. Zvone Štorman
gostinec iz Šempetra,
za urejen lokal in odlično
postrežbo ter prijazno
vedenje do zaposlenih.
39 glasov
5. Vinko Skale,
fotograf, za mednarodno
priznane fotografije.
37 glasov
6. Anton Domik,
Šofer Izletnikovega avtobusa,
za vljudnost do potnikov.
30 glasov
7. Interventi Prosignala,
varuhi naSih objektov,
za skrbno varovanje.
22 glasov
8. Vida Zupane,
višja medicinska sestra,
za nesebično pomoč vsem
v Koronarnem klubu.
20 glasov
9. Jelko Vidmar,
dobrotnik,
za pomoč revnim.
17 glasov
10. dr. Peter LipovSek,
zdravnik specialist,
za prijaznost in iskrenost.
16 glasov
Glasove so prejeli še: 15 dr. Boris Kramžar, 12 BoštjaJ"
Strašek, 10 Rudi Rutar, po 8 Gregor Cankar in Brane BUJ'
po 7: Jure Krašovec, Rolando Pušnik in Luka Simšič'
6 glasov je zbral dr. Matej Strahovnik, 4 Matjaž Bratina
Edi Stepišnik, po 3: Marika Kardinar, Rolando Kresnikj"
Silva Mikuž, po 2: Ivan Jasnič, Marko Lamovšek in d|
Janez Tasič, po enega pa: Emilija Pešec, Matija Jurko>^*^
Jože Horvat, dr. Stevan Dordevič, Matjaž Zakonjšek,^
Dušan Polimac, Miha Jurički, Bojem Romih, Lado Gol^
Ida Brečko, dr. Biljana Buhanec in dr. Andrej ŽmavC
Št. 44 - 3. november 1994
11'
Najstarejša v Lold pri Žusmu
Bralci nas večkrat opozorijo
pa visoke življenjske jubileje
jvojih sokrajanov, sorodnikov,
pitancev. Dandanašnji je
v Sloveniji kar štiri tisoč ljudi,
|(i so častitljivo obletnico, 90
let življenja, že praznovali.
^ič posebnega torej, bi lahko
rekli, življenjska doba se pač
daljša. Kako pa živi najstarej-
ša krajanka KS Loka pri Žu-
jmu, odmaknjenega kraja
v šentjurski občini? Ženska, ki
prav pod vrhom Žusma in
1(1 smo jo pretekli teden obi-
skali?
V ponedeljek je praznovala
90. rojstni dan. Razmeroma
zdrava je še. V odmaknjeni
Dobrini, kraju, kjer naj bi ne-
koč razvili Dobrinske toplice,
so nam pokazali pot. Vodila
nas je strmo navkreber. Na pol
poti do vrha Žusma smo se
ustavili pri Dračevih, kot je
staro hišno ime, in pozdravili
Marijo Lipovšek, Dračevo
Micko po domače, najstarejšo
krajanko KS Loka in celotne
žusemske fare.
Marijo Lipovšek smo našli
v kuhinji, skupaj s hčerko Te-
rezijo. Včasih ji še lahko po-
maga pri gospodinjstvu, lupi
krompir, pripravlja solato,
lušči fižol... »Rada sem dela-
la, dokler sem mogla,« pove
razočarano. »Skuha hči, saj
pojem pa lahko!« ji ne zmanj-
ka dobre volje, ki jo je vedno
držala pokonci. Le za delom,
ki ga ne more več opravljati,
neskončno žaluje.
Rada se spominja mladosti.
Nekaj let sta gospodarili sami
z materjo. Takrat je lahko de-
lala, opraviti je morala vsako,
tudi najtežavnejše opravilo,
najraje od vsega pa je kosila.
Ročno, seveda. In svojega po-
klica kmečke gospodinje
— kmetovalke ne bi zamenjala
za ničesar na tem svetu.
Kdaj ji je bilo najlepše, nas
je tudi zanimalo. Takrat, ko je
lahko še delala, je spet potar-
nala. Po delu pa je rada prepe-
vala v žusemskem cerkvenem
pevskem zboru, rada je bila
dobre volje. »Nikoli ni bilo hu-
do,« se spominja svojega
skromnega, težkega življenja
na skopi zemlji. Eden od otrok
ji je umrl še v nežnih letih.
Danes z njo živi hči Terezija,
v soseščini pa je poročena hči
Mimika. Trda, kamnita žu-
semska zemlja je Dračevo
Micko utrdila, prizadele so jo
le smrti njenih najdražjih.
Pred dvema desetletjema ji je
umrl mož Jakob, pred nekaj
leti je v prometni nesreči izgu-
bila hčer Ivanko, letos pa še
sina Janeza, ki je živel doma.
Razveseli pa se vsake dobre
vesti o svojih osmih vnukih, ki
živijo večinoma na Celjskem,
ter desetih pravnukih. Vesela
je tudi, ker ostaja razmeroma
zdrava: le pri hoji si mora po-
magati s palico, sogovornik pa
mora zadnja leta govoriti glas-
neje. Drugih težav z zdravjem
nima. Morda jo je je ohranilo,
okrepilo, prav tistih domačih
šest hektarov zemlje, kjer je
bilo vedno zadosti le kamenja,
trpljenja in davkov.
Z Dračevo Micko smo se po-
govarjali tudi o njeni 90-letm-
ci, ki jo nameravajo obeležiti
v družinskem krogu. Doma, na
skromni kmetiji, kjer živi z ov-
dovelo in bolehno hčerko Te-
rezijo ter vnukoma Martinom
in Milanom. Izobilje, kot ga
poznajo v bogatejših krajih,
jim je tukaj zares tuje. In kaj ji
v tem, tretjem življenjskem
obdobju, pomeni največ? »Mo-
litev,« je odgovorila.
BRANE JERANKO
^..^.^^Jmo: EDIMAJSNEC
Takoj, ko je Marijo Jerman računalnik izžrebal kot dobitnico
super Bingo nagrade, so ji podelili velik paket, ki je tehtal...
Naslednjo super Bingo nagrado bodo podelili 11. novembra
v Prodajnem centru Lena. Časa za nakup v Žani in Leni je torej
še dovolj, toda vseeno pohitite.
Žana praznuje, vi prihranite
V Trgovskem podjetju Žana
Žalec s pestrim dogajanjem,
akcijskimi cenami in super na-
gradno igro označujejo osem-
najsto obletnico Veleblagovni-
ce Žana Žalec in trinajsto
obletnico Prodajnega centra
Lena Leveč.
Kot popolno novost so pri-
pravili nagradno igro Bingo.
Računalnik med kupci, ki so
kupili blago v vrednosti več
kot dva tisoč tolarjev, vsak
dan izbere več nagrajencev.
Nagradijo jih z lepim praktič-
nim darilom ali tradicional-
nim Žaninim izletom v nezna-
no. Vsak teden računalnik iz-'
žreba tudi super Bingo nagra-
do. Minulo sredo se je sreča
nasmehnila Mariji Jerman iz
Žalca, ki ji je podjetje Magi-
strat Intemacional iz Ljublja-
ne podarilo res atraktivno na-
grado: dobila je toliko kilogra-
mov odličnih testenin Barilla,
sladkega in slanega peciva
Bahlsen in čokoladnih izdel-
kov Alpia, kolikor tehta. Go-
spa Marija, ki resnično že vr-
sto let kupuje v žalski Žani, je
bila seveda prijetnega prese-
nečenja zelo vesela. Le kdo ga
ne bi bil! EP„
Mladostne vezi
Srečanje prve povojne generacije
ceijsliili maturantov
Dve paralelki, 8. a in 8. c ra-
zred celjskih gimnazijcev, sta
svojo 45-obletnico mature
proslavili 21. oktobra 1994
v Laškem.
Sešli so se v prijaznem hote-
lu Hum. Svoje jubilejno sreča-
nje so nekdanji gimnazijci pri-
čeli z ogledom gradu Tabor in
Pivovarne Laško, kjer so jih
gostoljubno sprejeli. Nekdanji
sošolci in sošolke so veselo
razpoloženi ob 16. uri pričeli
Uradni del slavja. Udeležil se
ga je tudi njihov najbolj pri-
ljubljeni profesor, gospod Jože_
Rotar. V svojem govoru je po-
udaril, da je na prvo povojno
generacijo celjskih maturan-
tov še posebej navezan, saj je
bila prva, ki jo je kot mlad
profesor poučeval. Tanja Pre-
dan-Knez, njegova dijakinja
in hkrati dolgoletna gimnazij-
ska kolegica, je v svoji pesmi,
napisani njemu na čast, med
drugim dejala:
»Bili ste blagostrog, bili ste
naš najboljši pedagog, zaradi
vas smo prirodopis vzljubili,
zaradi vas smo se ga tako radi
učili.«
Slavistka Marjana Rakuš-
Debeljak pa je v svojem to-
plem nagovoru sošolcem izre-
kla globoko misel: »Mi smo
družba, v katero se ne more
nihče vključiti, izstopiti pa bo-
mo morali nekega dne vsi.«
Jubilejno srečanje prve po-
vojne generacije celjskih ma-
turantov je minevalo v prijet-
nem razpoloženju, ob obuja-
nju spominov na mladost. Pri-
srčnost ob slovesu pa je bila
najlepši dokaz, da njihovo ge-
slo izpred 25 let - »Mladostna
skupnost je močnejša od naših
let« - ni le prazno besedičenje,
marveč osrečujoče spoznanje,
da mladostnih vezi ne moreta
zrahljati ne razdalja in ne čas.
PR
Veseii december v Žaicu
Prejšnji teden se je sestal odbor predsednikov krajevnih
društev prijateljev mladine občine Žalec.
Prisotne so seznanili z odločitvijo sveta občinske zveze
DPM, da centralne prireditve v okviru veselega decembra
letos ne bo. Sredstva, okrog 500 tisoč tolarjev, se bodo
porazdelila po krajevnih skupnostih. Prireditve veselega
decembra se bodo pričela 5. in bodo trajale do 23. decem-
bra. Ker denarja ni veliko, bodo obdarili le otroke med
drugim in sedmim letom starosti. Teh je v žalski občini
približno 2600. Obiskali jih bodo v vzgojno-varstvenih
ustanovah, za tiste, ki niso vključeni vanje, pa bodo
poskrbela krajevna društva DPM.
Na seji so se seznanili tudi s humanitarno akcijo zbira-
nja šolskih potrebščin, ki jo je začel odbor republiške
organizacije »Slovenija otrokom Bosne in Hercegovine«.
V žalski občini bo akcija trajala od 14. do 18. novembra.
T. TAVČAR
Čudoviti svet barv
Svoja notranja občutja lah-
ko izrazimo na več načinov.
Paleta barv nam omogoča, da
izpovemo veselje, žalost, tes-
nobo, radost in še mnoga dru-
ga čustvena stanja, ki v posa-
meznem trenutku obvladujejo
naše razpoloženje. Tudi meh-
koba ali ostrina linij nekaj po-
vesta: smo dovolj odločni,
morda negotovi, ali se celo če-
sa bojimo?
Likovno ustvarjanje poma-
ga pri premagovanju in sproš-
čanju notranjih napetosti.
Prav zato ga vzgojiteljice
predšolskih oddelkov in učite-
ljici bolnišnične šole tako po-
gosto vključujemo v svoje pro-
grame. Od razpoloženja vsa--
kega posameznika je odvisno, _
kaj se bo prikazalo na listu
papirja. Nekatere pri delu vo-
dijo izkušnje, drugi rišejo ali
slikajo po opazovanju, tretji
pa samo igrivo packajo z bar-
vami in ustvarjajo prave moj-
strovine. Eno pa je prav goto-
vo skupno vsem: pri delu uži-
vajo, sproščeno komunicirajo
z drugimi ustvarjalci in za tre-
nutek morda celo pozabijo, da
so bolni ter da so v bolnišnici.
V veliki ustvarjalni vnemi
včasih dopolnijo tudi vzorce
na svojih pižamah, saj so po-
nekod od pogostega pranja že
kar slabo vidni. Zdravstveni
delavci, ki poznajo želje in po-
trebe otrok, se ob tem ne hu-
dujejo. Svoje male bolnike
preoblečejo in rezultati
ustvarjanja so poslej vidni le
še na risbicah.
Izdelke mladih talentov smo
razstavili v spodnji avli poli-
klinike celjske bolnišnice. Ta-
ko je ta prostor dobil zanimi-
vejšo podobo in marsikateri
mimoidoči si je za trenutek
spočil oko in se morda v mislih
povrnil v obdobje svojega
otroštva. Tudi zdravstvenim
delavcem je bežen pogled na
barvno razigranost vsaj malce
popestril njihov naporen in
odgovoren vsakdan.
Razstavo pa so si ob poslu-
šanju prijetnih skladbic, ki so
jih zaigrali učenci I. osnovne
šole, ob koncu preteklega ted-
na ogledali tudi učitelji vseh
slovenskih bolnišničnih šol.
ALENKA LAPTOŠ
Foto: VLADO TURK
O sušenju mesa
Tudi letošnjo zimo bo v Sa-
^'injski dolini vrsta predavanj za
kmete in kmečke žene, ki jih pri-
pravlja Kmetijska svetovalna
služba Žalec. V balkonski sejni
sobi HKS KZ Savinjska dolina
bo drugo sredo v novembru o su-
šenju mesa domačih živali pre-
"laval Stanko Renčelj, priznani
strokovnjak *na tem področju.
Sušeno meso, ki ga pripravljamo
različne načine, je v Savinjski
dolini še vedno pomembna se-
stavina v prehrani, saj ga uživa-
pri raznih opravilih, ob praz-
l^ikih in drugih priložnostih. Da
tako meso tudi zares dobro, je
l^eba vedeti veliko stvari, zato
za mnoge, ki o tem niso prav
"lobro podkovani, predavanje
^lo koristno.
T. TAVČAR
Praznično
v Vrbju
Krajevna skupnost Vrbje je
najmlajša krajevna skupnost
v žalski občini, saj je 1. no-
vembra minilo 15 let, odkar so
se krajani na referendumu od-
ločili, da bodo imeli lastno
krajevno skupnost. Letošnje
praznovanje bo potekalo od
ponedeljka, 7., do sobote, 12.
novembra.
Jože Meh, predsednik kra-
jevne skupnosti Vrbje, je pove-
dal, da so bili od lanskega do
letošnjega praznika delovni
predvsem na komunalnem po-
dročju. Asfaltirali so 1 km ce-
ste ob igrišču in parkirišče,
uredili športno igrišče, 1,5 km
makadamskih cest, dobili so
50 novih telefonskih priključ-
kov, uredili prometno signali-
zacijo, pričeli gradnjo kabel-
ske televizije, pridobili načrt
za gradnjo kanalizacije, za
večjo požarno varnost so ure-
dili 4 nadzemne hidrante in
opravili še več vzdrževalnih
del.
Prireditve se bodo pričele
v ponedeljek, 7. novembra, ob
16. uri. V Domu krajanov bodo
imeli turnir v namiznem teni-
su, naslednji dan ob isti uri pa
bo gasilsko društvo izvedlo
taktično vajo gašenja. V sredo,
9. novembra, se bodo ob 17.30
srečali starejši krajani, na-
slednji dan pa bo ob 19. uri še
zbor krajanov. V petek, 11. no-
vembra, se bo ob 19. uri v Vrb-
ju predstavil Polde Bibič z mo-
nodramo Pavla Lužana Živelo
življenje Luka De. Slavnostna
seja krajevne skupnosti bo
v soboto, 12. novembra, ob 17.
uri. Na seji bodo podelili tudi
priznanja in plakete, sledila
bo zabavna prireditev in mar-
tinovanje.
T. TAVČAR
Št. 44 - 3. november 1994
12
Tri življenjske
postaje Karle Čakš
Rojena Je bila v Franciji, najbolj pa ljubi Šmarje In ZIbIko
Naša zvesta naročnica Kar-
la Čakš je videla veliko sveta,
največ pa ji pomenita njen
dom v Korpulah nad Šmarjem
pri Jelšah ter Zibika. Predšol-
ska leta je preživela na Fran-
coskem, z možem sta si ogle-
dala več kot pol Evrope, naj-
bolj pa ceni domače kraje. Ne
zaman, kajti tako lepi kraji,
kot so njene Korpule, kjer smo
jo obiskali, so redki. Z doma-
čega balkona se v jasnem vre-
menu širi pogled od Donačke
gore na hrvaški meji do zim-
sko posrebrenih Savinjskih
Alp proti avstrijski strani.
Z enega konca države do dru-
gega ...
Domačija Karle in Franca
Čakša stoji tik nad Šmarjem,
nedaleč od nekdanje, žal raz-
padajoče graščine celjskih
grofov. Ko smo se pred dnevi
oglasili, so se na domačem
travniku pasle njune krave.
Težko je najti besede, s kateri-
mi bi lahko opisali lepoto tega
kotička, kjer Karla Čakš sreč-
no živi z možem Francem ter
drugimi najbližjimi, ki jo vsak
dan obiskujejo. V soseščini si
je svoj dom ustvarila hči Ma-
rinka, obrtnica, ki slika čudo-
vite turistične spominke, v tr-
gu pa živi hči Breda, učiteljica
v šoli pri Sv. Štefanu. Oba
Čakševa sta najbolj srečna,
kadar prideta domov tudi hče-
ri s svojima družinama. Prav
vnuki najbolj razumejo vse ve-
selje, ki ga ima njihova »ma-
ma« s kravami, pujsi, kokošjo
jato, psičkom in mačko. Karla
Čakš je namreč velika ljubite-
ljica živali, in to ne le zaradi
gole gospodarske koristi. Naj-
rajši pa je v vinogradu, kjer
spremlja skrivnosti narave, ti-
sto čudovito spreminjanje od
spomladi do jeseni. Veseli se
raznolikega dela. Tudi pozimi
ji ni dolgčas - takrat se lUcvarja
z ročnimi deli.
Hrepenenje po Zibiki
življenjska zgodba Karle
Čakš je zanimiva, ne čisto
vsakdanja. Rodila se je sloven-
skim staršem v Franciji, v Sti-
ring wendlu, kjer še vedno ži-
vijo potomci nekoč številnih
slovenskih rudarjev. Njena
rojstna hiša je komaj petdeset
metrov stran od francosko-
nemške državne meje, zato se
je v predšolskih letih naučila
tudi nemškega jezika. Njena
mati je bila iz Zibike na Koz-
janskem, oče pa iz Trbovelj.
Med vihro prve svetovne
vojne se je njen oče znašel
v ruskem ujetništvu, nato pa je
v Sovjetski zvezi, v beloru-
skem Minsku, preživel kar se-
dem let. V tistem času se je
prvič poročil, v zakonu pa sta
se rodila dva otroka. Potem
mu je uspelo oditi v Francijo,
kjer si je našel delo v rudnikih.
Prva žena mu je tam umrla,
V družinskem albumu Karle in Franca Čakša so tudi prijetni
spomini na zanimiva popotovanja.
s pomočjo časopisnega oglasa
pa je spoznal svojo drugo ženo,
doma iz Zibike.
V tej zakonski zvezi se je
rodila Karla, ki ima na Franci-
jo lepe spomine, toda domovi-
na je ena sama. Njena mama je
imela v rudarskem Stiring
wendlu izjemno domotožje.
Mali Karli je venomer pripo-
vedovala o lepoti Slovenije,
kozjanske pokrajine, Zibi-
ke... Ko sta se vrnili, je Karla
ugotovila, da je imela prav.
Dobro ima v spominu tisti ču-
doviti dan iz leta 1946, ko je
mama zagledala zibiško do-
mačijo ter zajokala: »Hvala
bogu, da sem doživela ta dan.
Nikoli več je ne bom zapusti-
la!« Vrnili sta se pred očetom,
saj je morala Karla v prvi ra-
zred slovenske šole, oče pa je
delal v Franciji še nekaj let.
Iz Zibike se je nato napotila
v nižjo gimnazijo v Šmarje pri
Jelšah. Ta romantični kraj je
pozneje postal njen novi dom,
tretja življenjska postaja. Od-
ločila se je za marljivega Fran-
ca Čakša, s Šerovega pri
Šmarju, nato pa sta si ustvari-
la družino. Med najsrečnejšimi
trenutki njtmega življenja so
tisti, ko sta prišli na svet Ma-
rinka ter Breda, pozneje pa
vnuki. Pet jih je, Ciril in Me-
tod, Anja, Domen ter Aljoša.
Najlepše je seveda, kadar sta
skupaj z njimi. Radi prihajajo
v njun dom na Korpvdah.
Vmes pa so bili tudi hudi
trenutki, predvsem takrat, ko
je življenje njune male Brede
viselo na nitki. Pri sankanju se
je namreč hudo poškodovala
in zdravje se ji je le počasi vra-
čalo.}
Povabilo v Kanado
Karla Čakš je rada v Šmarju
pri Jelšah, v Korpulah, veliko-
krat pa se vrača v Zibiko, po
kateri so hrepeneli, ko so bili
še v Franciji. Tam imajo tudi
nekaj zemlje. Pravi, da ima
Šmarje ter Zibiko enako rada.
Tudi v rojstnem Stiring wend-
lu, v Franciji, je bila pozneje še
dvakrat, skupaj z možem in
mamo. Prvič se je vrnila
v rojstni kraj pred dvema de-
setletjema, nato pa znova čez
deset let. Njena rojstna hiša še
stoji, najbolj vesela pa so bila
prisrčna srečanja s sorodniki.
To pa ni bilo edino srečanje
kmečke gospodinje ter nekda-
njega uspešnega obrtnika
z daljnimi kraji. Oba z možem
rada spoznavata druge dežele
in njihove zanimivosti. Zadnja
leta potujeta manj, prej pa sta
si ogledala več kot pol Evrope.
V družinskem albumu in
v spominih ostajajo čudovita
srečemja s Francijo, Nizozem-
sko, Španijo, Rusijo, Grčijo,
Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Švi-
co, Finsko, Madžarsko in Če-
ško. Karli Čakš je ostala v naj-
lepšem spominu Nizozemska,
z vsem svojim cvetjem ter
skrbno obdelano zemljo, med
mesti pa živžav Pariza, pre-
stolnice njene Francije. Se po-
sebno rada se spominja en-
kratnega Tcizgleda z Eifflovega
stolpa. Povsod se je zelo rada
ustavljala v muzejih ter galeri-
jah, njen soprog pa si je najra-
je ogledoval čudovite gradnje.
Na tihomorski obali Kana-
de, kamor ju vabi Karlina se-
stra Lidija, pa še nista bila.
Lidija ju je lani obiskala, na
Korpulah se je ustavila med
svojim potepanjem po Evropi.
Skupaj s prijateljico madžar-
skega rodu sta obredli kar pol
stare celine, seveda z avtomo-
bilom, kot se za Kanadčanki
spodobi, pri čemer njenih 73
let ni predstavljalo nobene
ovire. V Nemčiji je najprej obi-
skala hčer, v Franciji sina, čez
Italijo se je napotila k sorodni-
_ kom v domači Sloveniji, s pri-
jateljico pa sta nadaljevali pot
še v njeno rojstno Madžarsko.
Nič posebnega, saj je leto dni
pred obiskom v Evropi kar dva
_ meseca potovala tudi po daljni
Kitajski!
Veliko zanimivega je še po-
vedala naša zvesta naročnica
Karla Čakš. Vajena je tako ve-
likega sveta kot majhnih, pri-
kupnih kozjanskih krajev in
ljudi. Te ima seveda najraje,
nikjer ni srečala lepše pokraji-
ne, boljših ljudi. O njih pa ra-
da bere tudi na straneh Nove-
ga tednika, časopisa, ki mu je
zvesta že dobrih dvajset let.
BRANE JERANKO
Otroški parlament v Žalcu
Prihodnjo sredo, 9. novembra, bodo v skupščinsko dvo-
rano v Žalcu sedli malce drugačni poslanci, kot so jih sicer
vajeni v občinski stavbi. Ob 10. uri se bo namreč začelo
zasedanje otroškega parlamenta. Parlamentarno srečanje
učencev osnovnih šol bo podobno kot drugod po Sloveniji
potekalo na temo Moč prijazne besede, pokrovitelj pa bo
žalski župan prof. Milan Dobnik.
m
Tretjič na maraton v New Yorl(
Letošnji 25. maraton v New
¥orku, ki po številu z več kot
25.000 maratonci iz sto udele-
ženih držav sodi med največje
tovrstne predstave na svetu,
bo v nedeljo, 6. novembra.
Z doslej največjo organizirano
skupino iz Slovenije bodo tret-
jič zapored sodelovali tudi čla-
ni tekaškega teama Gorenje.
Privlačni ponudbi Gorenja
Turizem in preizkušeni orga-
nizaciji Gorenjevih tekačev ter
Kompasovi poslovalnici v Go-
renju in newyorški agenciji
Slovenia Travel se je zaupalo
skupaj kar 66 udeležencev iz
celotne Slovenije.
Vsakršno sodelovanje šport-
nikov na velikih mednarodnih
prireditvah je izrednega po-
mena za Slovenijo in to Gore-
nj evim organizatorjem prizna-
vajo vsi po vrsti. Država ne
odklanja pomoči v obliki ra-
zličnega promocijskega mate-
riala, žal pa ni denarja za krit-
je kakšnih drugih stroškov
skupnega pomena. Toda vse-
eno bodo letos naši tekači na
slavnostni otvoritvi v družbi
8.000 tekačev iz več kot sto
držav pred palačo Združenih
narodov oblečeni v zeleno-be-
le vetrovke, z všito slovensko
trobojnico in napisom Slove-
nija - 25. NYC Marathon 1994.
Za izdelavo teh vetrovk so se
dogovorili s Srednjo šolo na
Muti, kjer so z zanimanjem
sprejeli to naročilo in se odpo-
vedali zaslužku, saj bodo teka-
čem zaračunali v glavnem le
materialne stroške.
Vsako sodelovanje na tako
veliki mednarodni športni ma-
nifestaciji je v prvi vrsti zade-
va posameznika, toda doseda-
^nje udeležbe Slovencev, orga-
niziranih preko tekačev Gore-
nja, so se izkazale za eno
uspešnejših promocij sloven-
ske države. Res je, da organi-
zatorji namenjajo pozornost
tujim tekačem na vsakem ko-
raku. Toda Slovencem še pose-
bej, saj so poskrbeli za urad-
nega prevajalca, na otvoritve-
ni slovesnosti je pozdrav Slo-
vencem v slovenščini že kar
običaj, prav tako pa je moč
slišati veliko splošnih obvestil
~ tudi že v slovenščini. »Do star-
ta še dve minuti...« se je slišg,
lo lani iz zvočnikov in nato
reka 26.000 tekačev iz sto dveh
držav začela svojo 42 km jj^
195 m dolgo maratonsko
od Staten Islanda, najjužnej.
šega okrožja New Yorka, prg,
ko Brooklyna in Queensa, p^l
Prvi aveniji  Mahhattna
Bronxa in nazaj v central
park. Letos, 6. novembra, (
10.50 po lokalnem času, se \
slika ponovila. Le da bo let
sodelovalo 45 slovenskih
ratoncev iz skupine, organij
rane preko Gorenja Turizei
po nepopolnih podatkih pa 1
tako ali drugače organiziran
tekačev iz Slovenije še ;
kakšnih ducat več. Toda mi
tremi milijoni ljudmi, kolik(
neposredno spremlja newyor.
ški maraton, bo tudi 20 udele-
žencev Gorenjeve skupine,
bodo po svojih močeh poskr.
beli za dodatno razpoloženj«
ob progi in tik pred ciljem,
kajti vsaj za slovenske zastave
slovenski  maratonci  nimajo
težav. Tudi letos jih bodo imel
dovolj.
HINKO JERČK
Po Levstikovi poti
Na Martinovo soboto, 12.
novembra, bo že 8. množični
pohod po Levstikovi poti od
Litije do Čateža. Start bo med
7. in 9. uro v Litiji, cilj bo
odprt do 18. ure na Veliki Lo-
ki, pohod pa bo v vsakem vre-
menu.
Pohod je v teh letih doživel
nekaj sprememb, letos bo ne-
koliko daljši. Kot v prejšnjih
letih se bo pričel v Litiji, druga
kontrolna točka bo pri Resni-
kovi koči v Moravčah, na Ča-
težu bo tretja kontrolna točka,
četrta pa bo na Veliki Loki ob
železniški postaji. Tako bo le-
tošnji pohod dolg 25 kilome-
trov, kar pomeni približno
5 do 6 ur hoje. Osrednja prire-
ditev, ki bo potekala v zname-
nju mednarodnega leta turiz-
ma, se bo pričela ob 14. uri na
Veliki Loki.
Celjsko Društvo maratoncev
in pohodnikov bo tudi letos za
udeležence pohoda po Levsti-
kovi poti organiziralo avto-
busni prevoz v Litijo. Cena
prevoza je 900 tolarjev, štart-
nino v višini 300 tolarjev bodo
udeleženci poravnali na star-
tu. Avtobus bo v soboto, 12.
novembra, ob 6. uri odpeljal
s parkirišča na Glaziji, prijave
pa sprejema ZŠAM na Slom-
škovem trgu 1, tudi po telefo-
nu 441-621.
US
Trije orelii za tri
vnuke
Mitja Moškotevc iz Cel
nam je prinesel pokazat
drobno pest debel oreh, ki
zrasel na domačiji njegov
starih staršev v Reki pri Ij
škem. Oreh debelušček je ed«
od treh plodov, ki so dozo«
na sedem let starem dreves
ki je letos prvikrat rodilo. Za'
so ti trije plodovi spominsi
orehi, ki jih je stari oče Frai
razdelil trem svojim vnukor
In ker je Mitja najstarej
vnuk, mu je pripadel najdebi
lejši oreh.
U
Asfalt na Čreto
Po dolgih letih so asfaltno cesto dočakali prebivalci Črete
v žalski občini, obeta pa se tudi asfaltna povezava med žalsko in
trboveljsko občino.
F*ribližno 4 kilometre ceste na Čreto so minuli mesec asfalti-
rali delavci Cestnega podjetja Celje. To je zadnji odsek v tem
delu Savinjske doline, ki se je financiral iz sredstev za demo-
grafsko ogrožena območja. Naložba je vredna 26 milijonov
tolarjev. Asfaltna povezava se obeta tudi med žalsko in trbo-
veljsko občino, morda že v prihodnjem letu. V Trbovljah so se
namreč pred kratkim sestali predstavniki Republiške uprave za
ceste ter trboveljski in žalski župan. Dogovorili so se, da se bo
količenje pričelo še letos, spomladi pa naj bi asfaltirali regi-
onalno cesto še od zgornjega Prebolda skozi Marija Reko do
Podvrha oziroma do začetka asfalta na trboveljski strani.
IB
Jesen na poljili
Polja se počasi pripravljajo na zimski počitek in kmetje pospravljajo zadnje pridelke,
njimi je tudi korenje, ki ga nekateri še vedno sejejo kot odlično krmno rastlino za prašiče.'
posnetku vidimo Rakunove iz Založ pri puljenju korenja, za katerega pravijo, da je bolj drob
kot bi lahko bilo.
T. TAVC
Št. 44 - 3. november 1994
13
Bauter na štiri smuke
naši naWoUšl smučarji včeraj oUpotovall na zaključne priprave v ZDA - Na sobotni
iivotlnl tekmi svetovnega pokala bo štartal samo Jure Košir
s paralelnima slalomoma se
^ v nedeljo na ledeniku Saas
fee začela nova smučarska se-
zona, od naših pa bo na startu
jamo Jure Košir. Drugi so vče-
raj odpotovali na zaključne
priprave v ZDA, saj bodo prve
,prave« tekme zadnji novem-
lirski konec tedna v Sestriere-
0 r.a moške in Park Cityu za
^nske, vrhunec sezone pa fe-
|,ruarja 1995 s svetovnim pr-
venstvom v Sierra Nevadi.
Slovenski nacionalni ponos
je imel pred dnevi tradicional-
no predstavitev, osnovno vodi-
lo pa je vsaj približno ponoviti
rezultate in uspehe minule zi-
me, ki je navrgla tri olimpijske
kolajne. »Po ena zmaga v mo-
škem in ženskem delu svetov-
nega pokala ter kolajna s sve-
tovnega prvenstva, to bi bil
super uspeh,« je bil jedrnat di-
rektor Tone Vogrinec, medtem
ko sta bila glavna trenerja To-
maž Cerkovnik in Jaro Kalan
različno zadovoljna s potekom
priprav.
»Doslej je vse teklo idealno.
Praktično ni bilo nobenih od-
stopanj, nekaj dni pa je zaradi
virusne gripe še v Cilu izgubil
Mitja Kune,« ni skrival zado-
voljstva moški šef Cerkovnik,
njegov »ženski« kolega Jaro
Kalan pa je ob 80 odstotni re-~
alizaciji treningov izpostavil
zaostanek pri hitrih disci-
plinah.
Ženski del reprezentance
naj bi bil izenačen bolj kot
kdajkoli poprej. Presenečenje-
sezone bi lahko bila Bokalova,
ki je del poletja poškodovano
koleno zdravila in krepila pri
dr.Sajevicu v Celju, Pretnarje-
va je bolj samozavestna tudi
zaradi zamenjave čevljev
(Rossignol namesto Alpine),
Hrovatova, Dovžanova in Ko-
tenova pa so lani že zmagovale
la tekmah svetovnega pokala.
Pri moških na kontrolnih
merjenjih Košir in Kimc bi-
stveno ne izstopata, primerja-
ve z drugimi reprezentancami
jlg so nžtši v prid. »V hitrih;
disciplinah je še vedno pred
vsemi Miran Rauter in Velenj-
čanu bomo omogočili start na
tistih smukih, ki jih bo pri-
pravljen maksimalno odpeljati
Kranjskogorski tekmi SP bo-
sta 21. in 22.decembra, mari-
borski pa 25. in 26.februarja.
Smučarke bodo na dveh slalo-
mih za evropski pokal znova
štartale na Rogli, termina pa
sta 12. in IS.januar 1995.
in bo imel realno možnost za
osvojitev točk,« je Cerkovnik
razložil načrt, ki najbolj nepo-
sredno zadeva reprezentanta
z našega konca.
Rauter: »Občutki so
pravi«
»Klasični smuki so zame še
vedno prezahtevni. Po prvot-
nem načrtu bom štartal
v Val'd Iseru (3.12.), Whistler-
ju (18.2.), Aspnu (4.3.) in na
olimpijski progi v Kviftjellu
(11.3). Moj osnovni cilj ostaja
nastop v vseh štirih discipli-
nah. V slalomu in še zlasti ve-
leslalomu sem veliko pridobil,
V sezoni 1994/95 je v moški
C reprezentanci David de Go-
sta (Velenje), v enaki ženski
Barbara Koštomaj (Unior),
v mladinski skakalni Robi Ko-
pušar in Tomaž Murko (oba
Ljubno), v članski reprezen-
tanci nordijskih kombinator-
cev Igor Jelen in v mladinski
Rolando Kaligaro (oba Vele-
nje), v akrobatski pa Jože Iva-
čič (Celje).
smuk pa sem nekaj malega
treniral v Čilu in Saas Feeju.
Oktobrski trening s Finci je
zaradi slabega vremena pro-
padel in morda se bom zdaj
v Vailu priključil naši ženski
reprezentanci,« ocenjuje pri-
pravljalno obdobje Miran Ra-
uter, ki je poleti opravil vse
izpite za vpis v 3.letnik Fakul-
tete za šport. _
Lani je svojo prvo sezono
v svetovnem pokalu z osmimi
točkami iz Lecha končal na
128.mestu (v posebni superve-
leslalomski razvrstitvi je zase-
del 40.mesto), olimpijske iz-
kušnje iz Lillehammerja (11.
v kombinaciji, 22. v supervele-
slalomu in 35. v smuku) pa mi-
sli seveda usmerjajo k svetov-
nemu prvenstvu v Španiji.
»Norme bodo enake kot lani,
toda ena uvrstitev med dobit-
nike točk ne bo dovolj. Vsi smo
napredovali, kljub ostri selek-
ciji pa seveda računam na no-
vo veliko tekmovanje,« je opti-
mist najhitrejši Slovenec na
smučeh, ki ostaja pri enaki
opremi kot lani.
Bo Miran Rauter, ki bo v na-
slednjih dneh dobil osebnega
pokrovitelja, tudi Slovenec,
s smukaškimi točkami svetov-
nega pokala? »Da, to je eden
glavnih ciljev nove sezone,« je
zadovoljno spregovoril. »V Či-
lu sprva nisem mogel iz svoje
kože. Nekajkrat sem moral da-
leč skočiti in šele potem sem
lahko začel dirkati. Elan je
Miran Rauter bo od konca no-
vembra naprej vsak teden
v Novem tedniku beležil doga-
janja v zakulisju belega cirku-
sa in pogovore z drugimi od-
ličnimi alpskimi smučarji.
razvil nove smuči za superve-
leslalom, ki so boljše kot lan-
ske in občutki so pravi. Ne sa-
mo v hitrih disciplinah, mar-
več tudi v drugih,« je pogovor
pred odhohom v Colorado
zaključil Miran Rauter.
ŽELJKO ZULE
Po ekipnem še posamični SP
Konec tedna bo v Traminu
pri Bolzanu 5. svetovni pokal
v kegljanju za posameznike,
na katerem bosta našo državo
zastopala Marika Kardinar
(Emo Etema) in Albin Juvan-
čič (Triglav). Prijavljenih je 14
kegljavk, ki bodo v vsakem
krogu izvedle po 2x40 lučaj av
(15 polno + 25 čiščenje).
Uvodni nastop bo klasičen,'
od četrtfinala naprej pa dvo-
boji na izpadanje. »Glede na
pravila bo dvodnevno tekmo-
vanje prava tombola. Veliko
bo odvisno od žreba in trenut-
nega razpoloženja, saj je pri
malem številu lučajev lahko
usoden že en zgrešeni met. No-
ga bi morala zdržati, čeprav
bo oba dneva mogoče potreb-
no izvesti tudi blizu 200 luča-
jev,« napoveduje naša prva-
kinja.
Tramin bo tretji celjski na-
stop na posamičnem SP. Pred-
lani je Biserka Petak v Tomasz
Mazowieckem osvojila brona-
sto kolajno, Marta Zupane pa
je lani v Zagrebu zasedla"
4. mesto.
Jurak
v ZDA
Ukrajinski plavalni stro-
kovnjak Vladimir Vorona se je
po dveh letih delih v Neptunu
vrnil v domovino, skrb za naj-
boljše pa je zdaj prevzel Mijo
Zorko. Edini celjski reprezen-
tant Goran Jurak še naprej
igra tudi košarko, vendar se bo
v naslednjih mesecih do Eo
povsem posvetil plavanju in
bo kmalu odšel na trimesečni
trening v ZDA.
Nedisciplinirani nogometaši
v vseh treh slovenskih ligah so med najbolj neobrzdanimi
nogometaši s Celjskega. V točkovanju za fair-play (seštevki
rumenih in rdečih kartonov, disciplinskih prijav in ravni orga-
nizacije tekme) je velenjski Rudar četrti, Publiktun pa s 14.
mestom povsem na drugi. V drugi ligi je stanje še bolj porazno.
Steklar je peti, med ekipami z najbolj negativnim prizvokom pa
11. Era Šmartno, 14. Radeče in na zadnjem, 16. mestu Dravinja.
Neslavno minevajo tudi nastopi Šentjurja, ki je med tretjeUgaši
prav tako na zadnjem, 13. mestu.
NA KRATKO
Lizbona: na evropskem po-
kalu prvakinj v squashu je Pe-
tra Vihar (Velenje) v konku-
renci igralk iz 18 držav zased-
la 10. mesto, kar je doslej naj-
boljša slovenska uvrstitev.
Ljutomer: na prvi kvalifika-
cijski tekme za EP odbojkaric
so proti Belgiji igrale tudi Šik-
manova (Celje), Kislingerjeva
in Mihalinčeva (obe Zg. Sa-
vinjska).
Rim: na mednarodnem tur-
nirju v taekwondou je za re-
prezentanco Slovenije nasto-
pil tudi Frederik Kolenc (Ahac
Store).
Celje: prve tekme osmine-fi-
nala pokala za rokometaše: P.
Laško-Fructal 30:14 (16:6;
Šerbec, Jeršič, Tomšič, Puc 5,
Franc 3, Šafarič, Begovič,
Pungartnik 2, Ivandija 1), Go-
renje-Sežana 32:18 (18:6), Go-
renje veterani-Jadran 18:30
(8:12).
Idrija: na zadnjem četrtfi-
nalnem turnirju pokala za ko-
šarkarje je zmagal BWC, že
prej pa so se v finalni del uvr-
stili Olimpija, Kovinotehna in
Postojna.
Zreče: v derbiju 4. kroga
C košarkarske lige Rogla-Ru-
dar 69:85. Vrstni red: Rudar 8,
BP 6, Lenart, Ptuj, Rogla 5,
Hrastnik 4, Kungota 3.
Podčetrtek: v 3. krogu D ko-
šarkarske lige Koroška-Pod-
četrtek 61:83. Vrstni red: Pod-
četrtek, Radenci 6, Ješovnik 5,
Pragersko 4, Koroška, Lindau
3.
Celje: v 4. krogu II. ženske
kegljaške lige Krško-Emo
Etema 2:6, Komcelj-Kočevje
2:6. Vrstni red: Emo Etema 6,
Krško. MTT, Kočevje 5, Norik
II, Slovan, Izola 4, Tekstina 3,
Komcelj, Proteus 2.
Griže: na 24-urnem šahov-
skem maratonu je vsak izmed
58 udeležencev iz treh držav
odigral 116 partij. Zmagal je
Lončarič (Zg), Črepan iz Pe-
trovč pa je bil šesti.
Celje: v namiznoteniškem
tekmovanju športnih iger je
zmagala Kovinotehna, v šahu
pa Slovenske železnice.
Vaš intervju: Lulca Simšič
V naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjal hokejski vratar Luka
Simšič, ki je član celjskega
Inntala in tudi stalni repre-
zentant.
Med predlogi so bili še atle-
tinji Nataša Erjavec in Anja
Valant, kolesar Iztok Melan-
šek, košarkarja Matjaž Cizej
in Boris Gorenc, nogometaši
Gregor Blatnik, Novica Nikče-
vič in Robert Pevnik, rokome-
taša Iztok Puc in Uroš Šerbec,
smučarski direktor Tone Vo-
grinec, teniški igralec Iztok
Božič ter nekdanja atleta Ro-
man Lešek in Stanko Lorger.
Za ponovni pogovor v Petici
ste še enkrat predlagali Britto
Bilač, Katjo Koren in Jureta
Koširja.
\ Med bralce, ki so svoje vgr^-^
sanje zastavih nogometašu
Rolandu NToku, smo razdelili
tri darilne bone v skupni vred-
nosti 6000 tolarjev. Nagrajen-
ci: Marta Dolenc iz Celje, Rudi
Mustajbašič iz Celja in Jožica
Osolnik iz Celja.
raI^rama
Nogomet
Liiga
12. krog: Publikum-Primor-
je 1:0 (0:0); Bauman (60, 11-
m); Gorica-Rudar 3:1 (2:0);
Komar (58) je bil premalo za
nadaljevanje serije zmag; Bel-
tinci - Maribor 1:1, Jadran - Izola
0:1, Vevče - Korotan 2:1, Želez-
ničar-Kočevje 5:2, Naklo-
-Olimpijal:2,Koper-Mura0:0,-
prekinjeno. Vrstni red: Olim-
pija 20, Maribor 19, Beltinci,
Publikum 17, Železničar (Lj)
15, Gorica, Mura (-) 14, Rudar
12, Korotan 11, Vevče-Izola 9,
Primorje, Koper, Kočevje 8,
Naklo 7, Jadran 1.
ii. iiga
12. krog: Era Šmartno-
Domžale 2:1 (1:1); po vodstvu
gostov Druškovič (42), Mašič
(81); Dravinja-Turnišče 5:2
(2:0); Hrovat (29, 64), Bičakčič
(45, 90), Bezenšek (77); Rade-
če-Rudar 1:3 (0:3); Kačičnik
(47) je samo ublažil poraz;
Mengeš-Steklar 1:0 (1:0); Naf-
ta-Elan 5:2, Zagorje-Slovan
8:0, Piran-Železničar 6:1, Bel-
trans-Drava 3:0. Vrstni red:
Zagorje 19, Era Šmartno 18,
Rudar (T) 17, Nafta 16, Piran
,15, Dravinja, Tumišče, Rade-
če, Mengeš, Slovan 12, Dom-
žale 11, Drava 10, Bel trans.
Železničar (Mb) 8, Steklar 7,
Elan 3.
lil. iiga
11. krog: Šent jur-Bakovci
1:1, Kungota-Impol 4:1, Cais-
sa-Renkovci 3:1, Svoboda-Sl.
Gradec 2:0, Starše-Pohorje
1:2, Kovinar-Pobrežje 3:0,
Dravograd prost. Vrstni red:
Caissa 17, Šentjur (tekma več)
15, Bakovci 14, Kimgota, Dra-
vograd 13, Impol, Pohorje 12,
Renkovci, Starše (tekma več)
8, Kovinar 7, SI. Gradec, Svo-
boda 4, Pobrežje 3.
MNZ Celje
10. krog: Kovinar-Tim La-
ško 3:3, Usnjar-Kiv Vransko
1:3, Krško-Unior 1:2. Vrstni
red po jesenskem delu: Unior
17, Tim Laško 15, Kovinar 10,
Usnjar 7, Kiv Vransko 6, Kr-
ško 5.
Košarka
A-1 iiga
Moški - 10. krog: Rogaška-
Kovinotehna 86:85 (47:45);
Sušin 30, Jurkovič 19, Petrovič
14, Novakovič 8, Tabak 6, Ni-
kitovič 5, Virant 4 za domače;
Petranovič 33, Zaletel 17, Ja-
godnik 14, Stavrov 9, Rovšnik,
Cizej 4, Tiller 3, Urbanija 1 za
goste. Vrstni red: Olimpija 19,
Kovinotehna 18, Satex, Tri-
glav 17, BWC 15, Litostroj, Ili-
rija, Postojna, Rogaška, Helios
12, Koper, K. zidar 11.
Ženske - 7. krog: Celje-Co-
met 70:73 (33:42); Polutnik 32,
Obrovnik 18, Jurak 8, Gterm 5,
Potočnik 4, Jug 3 za domače;
Skerbinjek 20, Račič 19, U.
Groleger 15, Temnik 12, Spo-
rar 5, Koželj 2; Zaostali tekmi:
Comet-Ilirija 47:66 (23:32),
Odeja-Comet 69:52 (36:23).
Vrstni red: Jezica 14, Maribor
13, Odeja 12, Ilirija, Comet,
Celje 10, Slovan 8, Jezica ml.
7.
A-2 iiga
10. krog: P. Laško-Ježica
77:75 (37:36), Loka-Comet
79:83 (70:70, 31:43), Gorica-
Elektra 78:64 (35:25). Vrstni
red: Interier, Litija 18, P. La-
ško 15, Idrija, Comet, Olimpija
ml, Loka 14, Jezica, Shvnica
13, Elektra, Gorica 12, Medvo-
de 11.
B iiga
Vzhod - 8. krog: Celje-Ke-
moplast 90:74, Ruše-Mik Pre-
bold 75:77, ŽKK Maribor-Bi-
strica  79:72,  Zagorje-Starše
80:61, SI. Gradec prost. Vrstni
red: Celje 14, Zagorje 13, Bi-
strica 12, Starše 11, ŽKK Ma-
ribor, Mik Prebold 10, Ruše,
Kemoplast (tekma več) 9, SI.
Gradec 8.
Rokomet:
1. liga
Moški - 6. krog: Drava-Pivo-
vama Laško 17:27 (7:15);
Ivandija 6, Tomšič 4, Šafarič,
Šerbec, Jeršič, Puc 3, Franc,
Leve 2, Begovič 1; Gorenj e-
Slovan 21:17 (12:9); Kimčenko
9, Čater, Krejan 3, German,
Ocvirk 2, Plaskan, Cvetko 1.
Vrstni red: P. Laško 12, Kode-
Ijevo 10, Jadran 8, Dobova,
Rudar, Litija 6, Prevent (-) 5,
Slovan, Drava 4, Gorenje (-),
Fructal, Inles 3.
Ženske - 6. krog: Olimpija-
Žalec 33:17 (17:10); V. Dolar 6,
Popovič 4, Drečar 3, Kline 2,
T. Dolar, Randl 1; Bakovci-
Velenje 17:26 (11:11); Medar 8,
Vujovič 6, Stevanovič 4, Ibra-
lič 3, Karaman, Kranjc 2, To-
pič 1. Vrstni red: Olimpija 11,
Krim, Burja 10, Mlinotest, Ža-
lec 8, Branik 7, Velenje 6, Ko-
čevje, Izola 4, Piran, Bakovci
2, Kranj 0.
II. iiga
Moški - 6. krog: Celje-Sevni-
ca 24:25 (12:12); Bon 5, Burdi-
an 4, Pinter, Pajovič, Honig-
man, Buhanec 3, Santl 2, Božič
1. Vrstni red: Krško, Radeče
10, Pomurka, V. Nedelja, Sev-
nica 8, Polet, Dol 7, Ormož,
Celje 6, Krog 4, Brežice, Mla-
dinec 0.
Kegljanje
Liiga
Moški - 4. krog: MDL-Kon-
struktor 0:8 (5188:5442), Ža-
lec-Triglav 2:6 (5062:5232).
Vrstni red: Konstruktor, Tri-
glav 8, Tekstina, Gradiš 6,
Proteus, MDL 4, Fužinar, Ru-
dar 2, Brest, Žalec 0.
Ženske - 4. krog: Emo Eter-
na-Konstruktor 5:3
(2462:2427; po vodstvu gostij
0:3 zmagale: Grobehiik 400,
Kardinar 427, Petak 432; izgu-
bile: Tkalčič 403, Zupane 394,
Šeško 409). Vrstni red: Emo
Etema, Norik 8, Triglav, Ru-
dar 5, Gorica, Adria 4, Kam-
nik, SI. Gradec 2, Konstruk-
tor, Korotan 0.
Hokej
I. iiga
5. krog: Olimpija-Inntal 6:2
(2:0, 4:2, 0:0); Povečerovski 2.
Vrstni red: Olimpija, Jesenice
8, Bled, Inntal 6, Maribor 2,
Triglav, Slavija 0.
Mati nogomet
MNZ Ceije
9. krog: Štraus-Juventus
1:5, Goldhom-Sportklub 3:7,
Aranžerji-Behar 12:3, D. že-
Ija-Rebus 6:0, Goldhorn-Alo
Alo 3:1; zaostala tekma:
Sportklub-Štraus 7:1. Vrstni
red po jesenskem delu: Sport-
klub, Juventus 17, D. želja 11,
Alo Alo, Aranžerji 9, Goldhom
7, Galero 6, Rebus 5, Štraus,
Behar 4.
Občinske lige
Šentjur - 9. krog: Maco-Ma-
ratonik 11:2, Črički-M. Dobje
9:1, Loka-Tratna 4:1, Dram-
Ije-Jakob 5:1, Slivnica-Gre-
mlini 5:3. Vrstni red po jesen-
skem delu: Loka 15, Dramlje
15,Maco(-) 13, Črički(-) 11 itd.
SI. Konjice - 8. krog: Loče-
Stranice 3:3, Mineral-D. vas
1:5, Oplotnica-Blato 3:5, Do-
brava-Vitanje 3:0, Zlakova-
Bazar 2:1, Nirvana-Ecotip 4:3.
Vrstni red: D. vas 14, Vitanje
11, Oplotnica, Blato 10, Eco-
tip, Mineral, Nirvana (-) 9 itd.
Št. 44 - 3. november 1994
14
Preživeli bomo anonimnost
Tone Turnšek o Izpatiu Iz pokala prvakov, oHslovItvI trenerja Šolata, ŠerbčevI
ponudbi Iz Essna, parketu v Golovcu...
Po izpadu iz pokala prvakov
in zamenjavi trenerja so se
strasti končno polegle, roko-
metaši Celja Pivovarne Laško
pa s štirimi zaporednimi zma-
gami (Litija, Kodeljevo, Fruc-
tal, Drava) z »dogovorjeno«
razliko desetih golov napove-
dali izhod iz rahle krize.
»Veliko je bilo škodoželjne-
žev, a bomo preživeli in se
dvignili iz dna močvirja,« je
zagrenjeno začel pogovor
predsednik Tone Turnšek, ki
je s Pivovarno Laško ekipo
prevzel v II. jugoslovanski ligi
in jo v štirih letih pripeljal
v evropski vrh. »Nikakor ne
želim opravičevati igralcev in
trenerja Šojata, toda del kriv-
de je posredno mogoče tudi pri
meni. Ustvarjali smo vzdušje,
da je Fotex amaterska ekipa,
bili smo odmaknjeni od real-
nosti in zato je izpad nekoliko
bolj boleč.«
Minili so že skoraj trije ted-
ni. Kakšne so trezne presoje
položaja?
Večino razlogov za izpad
smo že našli; tako pri igralcih
in stroki, kot tudi upravi.
Klubsko disciplino smo že za-
ostrili na vseh ravneh, ukrepi
so že nekaj časa znani in poča-
si se pobiramo iz dna močvir-
ja. Nismo grobarji slovenskega
in celjskega rokometa. V slo-
venski državi smo osvojili vse
naslove, ki so osnova za naj-
bolj elitno evropsko tekmova-
nje in so dani le redkim klu-
bom. Domača konkurenca je
neupravičeno devalvirana, naš
cilj pa je sezono končati brez
poraza in fantje so tudi po Fo-
texu prepričljivi.
S Sojatom ste se razšli. Je
bila najbolj skrajna poteza
nujna?
Da. Bili smo premalo pozor-
ni na zakonitost, da je tretja
sezona za trenerja v istem klu-
bu kritična. Naj bo dober ali
slab - za Šojata velja prva oce-
na - nujno pride do medseboj-
ne zasičenosti. Lani se nismo
z nikomer drugim pogovarjali,
toda zdaj je najlažje pameto-
vati.
Toda Šojat je še naprej na
klopi, novega trenerja Požuna
pa še nekaj časa ne bo. Kombi-
nacija je vse prej kot logična?
Drži. Zamenjave res nismo
izpeljali najbolj posrečeno,
a smo želeli vse dobro. Požun
je naša edina logična in pa-
metna odločitev, Šojat pa je
z razumnim dogovorom tudi
pokazal svojo veličino. Gore-
nje je bilo zelo korektno in ni
zaostrovalo položaja, Požim
pa bo prvo moštvo vodil do
konca sezono, za naprej pa se
bomo dogovorili. V vsakem.
primeru bo ostal v klubu in
z njim smo veliko pridobili.
Serbca po poškodbi Tučkina
vabi Essen.
Predčasno nas nihče ne bo
zapustil. Bilo bi nekorektno do
drugih igralcev, ki so z izpa-
dom iz Evrope največ izgubili.
Zdaj igrajo le za golo plačo in
dodatek v primeru zmage z več
kot desetimi goli. Premiji sta
predvideni samo za osvojitev
obeh domačih naslovov. Šer-
bec bo z ustrezno odškodnino
lahko odšel poleti, ko bo prost
igralec, čeprav ga bomo skuša-
li zadržati.
V drugih klubih je veliko
celjskih upov. Lahko računajo
na vrnitev?
Konkurenca je ostra, zato
smo jih posodili in drugod
imajo ustrezno minutažo. Naši
strokovnjaki spremljajo njiho-
ve igre, ki bodo najboljše pri-
poročilo za vrnitev. Lapajne je
bil najboljši vratar lanskega
prvenstva, zdaj pa je žrtev am-
bicij kluba, ki so vedno prisot-
ne. Njegova vrnitev morda ni
bila najbolj modra poteza in
zato bomo morali biti v pri-
hodnje še bolj previdni.
Parket v Golovcu?
Bo in mora biti. Nismo ga
želeli zaradi evropske lige,
marveč zaradi vsakodnevnih
treningov, tekem in skrbi za
zdravje vseh naših igralcev.
Do zamude je prišlo na občini,
ki še ni podpisal pogodbe in
najkasneje konec januarja bo
v Golovcu nova podlaga.
Kako naprej?
Dobili smo povabilo za veli-
ki turnir v Franciji, kar je do-
brih iger v ligi prvakov in ne-
nazadnje trenerskega dela Jo-
sipa Šojata. Pravim ljubite-
ljem našem kluba in pokrovi-
teljem se opravičujem za razo-
čaranje. Klub ostaja trden, po-
krovitelj se ne bo umaknil. Tu-
di v anonimnosti bomo preži-
veli, nov vzpon pa bodo
spremljale suverene zmage
v državnem prvenstvu.
ŽELJKO ZULE
Mesec dni za reprezentanco
Prvi del košarkarskega prvenstva le že skoral na polovici
— y sredo z Latvilo v kvallfikacilah za EP
Zaradi reprezentančnih
kvalifikacij za EP in turneje
mlade selekcije po ZDA, bo
prvenstvo v obeh najboljših
moških košarkarskih ligah
prekinjeno do 3. decembra,
v evropskih pokalih pa bo dru-
ge polovice novembra.
Reprezentanti se bodo na
pripravah za tekme z Latvijo,
Litvo in Estonijo jutri zbrali
v Slovenskih Konjicah, med
njimi pa ne bo kapetana Jure-
ta Zdovca. Tokrat ni posredi
njegovo omahovanje glede iz-
brane vrste, marveč Grki kot
prireditelji in neposredni ude-
leženci EP 95 svojega prven-
stva ne prekinjajo in tako Ko-
njičan ne more v domovino.
»Slovenske Konjice so naš
stalni center za priprave, saj-
ob odličnih vadbenih razme-"
rah vselej naletimo na dober
sprejem, domači Comet pa je
izredno sposoben organizator.
Latvijo smo v gosteh premaga-
li s 100:78, vendar bodo zdaj
igrali z vsemi najboljšimi in ne
Z mlado reprezentanco bosta
na turneji po ZDA od 9. do 22.
novembra tudi Miloš Šporar
(Comet) in Goran Jagodnik
(KS Polzela).
bo nam lahko,« pravi selektor
Zmago Sagadin.
Tekma z Latvijo bo v sredo
ob 20. uri, prireditelji pa želijo
pod isto streho zbrati vse šta-
jerske navijaške skupine: Re-
sarje, Green Botlese, Hmelj.
Boyse in Viole. Pri vstopu bo-
do imeli nekaj popusta;
v predprodaji so vstopnice po
600 in 400 tolarjev, na dan
tekme pa bodo dražje.
Ž.Z.
Katastrofa
v Solunu
Polzelski košarkarji so po
pričakovanju izgubili tudi po-
vratno tekmo 3. kroga evrop-
skega pokala in izpadli. V So-
lunu so proti Iraklisu doživeli
pravo kastastrofo s 64:94
(34:52), koše pa so dosegli Pe-
tranovič 20, Tiller 16, Jagod-
nik 10, Zaletel 8, Cizej 5, Sta-
vrov 3, Rovšnik 2, pri zmago-
valcih pa največ Berry - 26.
I.Reya v finalu,
smola za
Sankalcu
Finalisti ekipnega državne-
ga prvenstva v judu so spet Ivo
Reya, Impol in Olimpija, mo-
štvo Sankaku pa se bo skupaj
s Slovenj Gradcem in Dravo
borilo za uvrstitev od 4. do 6.
mesta.
Ivo Reya je na domačih bla-
zinah zlahka opravilo s Slo-
venj Gradcem z 10:4 in Brani-
kom z 9:5, po daljši odsotnosti
pa je spet nastopil Cuk. Pravo
tragedijo pa je doživel Sanka-
■ ku z ruskima okrepitvama,
tretjim s svetovnega pokala
Bagirovim (do 60 kg) in petim
z EP Koljevim (do 65 kg).
V Slovenski Bistrici sta proti
Impolu oba zmagala, po uspe-
hu Pravneta pa je Sankaku že
vodil s 6:0, a vendarle izgubil
s 6:8 (30:37). Prvaki so dobih
naslednje štiri dvoboje, odlo-
čilna pa sta bila predvsem po-
raza veterana Fabjana in
v najtežji kategoriji Verdela,
ki je pol minute pred koncem
še vodil.
Preveč presenečeni
Pri rezultatih 9. kroga se nam je zapisala
napaka pri zadnjem paru (Emo Etema na SP),
saj je pravilen tip B. Po ponovnem pregledu
kuponov smo vendarle našli pravilno napoved,
ki jo je posredoval Damjan Škoflek iz Žalca.
Ker je šlo za začetni sklad, bo dobil 5.000
tolarjev, Rozika Škorjanc iz Celja pa za 10.
krog 15.000 tolarjev.
V minulem, 11. krogu med 89 kuponi ni bilo
nobene pravilne napovedi: Rogaška - Kovino-
tehna 1, Rogla - Rudar 2, Celje - Comet 2,
Gorenje - Slovan 1, Šentjur - Bakovci 0. Na-
gradni sklad se tako prenese v naslednji krog
in bo 20.000 tolarjev. Pri zadnjem paru napo-
vedujete uvrstitev Marike Kardinar na svetov-
nem pokalu; prvo (1.), drugo (2.) ali tretje in
slabše (3.) mesto.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 5.
novembra, ali če bodo najkasneje do 12. ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce-
lje, s pripisom Golding loto.
ŠWTNt
KOLEDAR
Petek, 4. .11.
Hokej
Bled: Bled-Inntal (7. krog
SHL, 19).
Košarka
Prebold: Mik Prebold-ŽKK
Maribor (9. krog B moške lige,
19).
Sobota, 5,11,
Kegljanje
Bolzano: svetovni pokal za
posemeznike z udeležbo Mari-
ke Kardinar (še jutri); Trbov-
lje: Rudar-MDL, Maribor:
Konstruktor-Žalec (5. krog I.
moške lige, obe 16); Celje:
Emo Etema II-Gradis II (13),
Ljubljana: Slovan-Komcelj (5.
krog II. ženske lige, 12).
Košarka
Celje: Celje-Slovan (19),
Ljubljana: Jezica mlade-Co-
met (8. krog ženske SKL, 17);
Maribor: Starše-Celje (9. krog
B moške lige, 15); Zreče: Ro-
gla-Lenart (5. krog C moške
lige); Podčetrtek: Podčetrtek-
Radenci (4. krog D moške lige,
obe 19).
Nogomet
Maribor: Železničar-Dravi-
nja (13. krog II. SNL); Ruše:
Pohorje-Šentjur (12. krog HI.
SNL, obe 13.30).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-J
dran, Ribnica: Inles-Goren
(8. krog moške SRL); Veleq
Velenje-Kočevje (vse 19), Z
lec: Zalec-Bakovci (7. kn
ženske SRL, 18); Murska S<
bota: Krog-Celje (7. krog i
moške SRL, 17).
Nedelja, 6,11,
Nogomet
Velenje: Rudar-Beltin(
Murska Sobota: Mura-Publ
kum (13. krog SNL); Rogašl
Slatina: Steklar-Era Šmartn
Domžale: Domžale-Rade
(13. krog II. SNL, vse 13.30).
Torek, 8,11,
Hokej
Maribor: Maribor-Inntal
krog SHL, 18).
Sreda, 9,11,
Košarka
Slovenske Konjice: Slov^
ja-Latvija (4. krog kvalifik
cijske skupine B za uvrstit
na EP, 20.15); Celje: CeljeJ
žica (9. krog ženske SK
19.30).
Rokomet
Ajdovščina: Fructal-Pi^
vama Laško, Sežana: Sež^|
Gorenje, Hrpelje: Jadran-<j|
renje veterani (povratne tekn
osmine-finala pokala za 1"*^
ške, vse 19).
Strel v prazno
Hokejisti Inntala kljub drugačnim napovedim vendarle vztra-
jajo v ckžavnem prvenstvu in so odigrali derbija z Olimpijo te
sinoči z Jesenicami. Finančni položaj se v zadnjem tednu prak
tično sploh ni spremenil, tako da je bil eden številnih klicev n
pomoč strel v prazno. Po drugi strani je tudi vprašanje, kaj se je
pravzaprav dogajalo znotraj kluba. Igralci so namreč vse dni
nemoteno trenirali, zveze nihče ni uradno obvestil o izstopu, po
nekaterih informacijah pa so pri bojkotu tekme z Olimpijo
vztrajali štirje ključni igralci. Prvotna izjava o izstopu je tudi
omiljenanajiadaljevanje sezone z mladinci...
Petelinšek med elito
Štefan Cuk, Marjan Fabjan, Stanko Anderle in drugi
odlični celjski judoisti so dobili novega naslednika. Tradi-
cijo odlične generacije osemdesetih let bo nadaljeval
Darko Petelinšek (Ivo Reya), ki bo v naslednjih dneh
nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu v Egiptu.
Petelinšek (do 95 kg) je edini slovenski udeleženec MSP,
potem ko je obveljalo mnenje, da ima med vsemi šestimi
z izpolnjeno normo največ možnosti za viden uspeh. »V
zadnjem obdobju je najbolj napredoval, za kolajno pa
objektivno nima praktično nobenih možnosti. Prvenstvo
v Kairu bo za Petelinška neke vrste tudi kvalifikacijsko,
saj bo si z dobrim nastopom priboril še udeležbo na
mladinskem EP v Lizboni,« je svojega varovanca ocenil
Štefan Cuk, ki je tudi trener mladinske reprezentance.
Normi za MSP in MEP ima tudi Rok Koši (Ivo Reya)
v kategoriji do 60 kg, a zaradi poškodbe rame že dlje časa
počiva.
Št. 44 - 3. november 1994
51
$ V petek dopoldne je Toni
jporočil, da ga je, zraven
pa še njegovega prijatelja
Simona, v Gosposki ulici
napadel mlajši moški. Tini
je fasal en focn in Simon
prav tako enega. Ker pa je
bil Toni bolj slab v opiso-
vanju napadalca, se zna
ugoditi, da le-ta ne bo ni-
koli dobil imena in pri-
imka.
• V petek okrog poldneva
je čuvaj na železniški po-
staji sp>oročil, da štirje »de-
molition men« popivajo in
razgrajajo v nekem želeni-
čarskem kombiju. Ko so
prišli na ogled policisti, je
bU kombi prazen in prav
nič ni bil demoliran.
V petek zvečer je na po-
licijsko postajo poklicala
Marička, ki je bila zaskrb-
ljena za svojo prijateljico
Romano. Klicala jo je na-
mreč in z vso močjo trkala
po njenih vratih, a se pimca
ni oglasila. Je naredila sa-
momor? Policisti so ugoto-
vili, da je Romanco v glo-
bok spanec položil gospod
Alko.
V petek zvečer je neka
ženska sporočila, da se pri
sosedih v bloku na Goriški
tepejo. Vinko P. je pretepal
vso družino M.
• Marija je v soboto prija-
vila, da ji soseda, bratca
Raj ko in Sandi, ne pustita
spati, ker imata prehrupno
muziko. Policisti so šli na
kraj donmevnega hrupa in
poslušali ter na koncu ugo-
tovili, da je bila Rajkova in
Sandijeva glasba naravna-
na na sobno jakost. Marija
pa je naslednjo noč spet
poklicala in se spet prito-
^vala nad glasno muziko
n policistom celo grdo za-
mgala, če ne bodo naredili
reda in miru. Policisti pa so
spet poslušali, spet nape-
njali ušesa in spet ugotovi-
li, da zvoki niso dosegli ti-
ste jakosti, ki bi ogrozila
mir in nočni spokoj v soseš-
čini.
• V nedeljo dopoldne je
pred hotelom Čeleia Miro-
slav D j. fizično napadel
Draga M., popoldne pa je
v bistroju Mozart Ivan Z.
lopnil Damjana V.
• V nedeljo zvečer je nek-
do sporočil, da pred Metro-
jem neznan mlajši moški
pretepa neko dekle. Ko je
očividec tega nepopisno
nekulturnega dejanja opo-
zoril storilca, naj tega ne
počenja, je bil tudi sam de-
ležen klufut in brc. Neznan
mlajši moški je kasneje do-
bil ime Naser. M.A.
S krvjo najpogosteje
zaznamovane ceste
Kateri so najpogostejši vzroki na najbolj nevarnih cestah?
Letošnji krvni davek na na-
ših cestah bo ob koncu leta, ko
bomo potegnili črto pod to
problematiko, hujši od lanske-
ga. Statistični podatki namreč
govorijo, da se je na območju
UNZ Celje povečalo predvsem
število hudih in najhujših pro-
metnih nesreč. Med vzroki za
nesreče v prometu je na prvem
mestu neprimerna hitrost. In
kje se v posameznih občinah
pripeti največ nesreč?
V občini Celje nezgode
v prometu izstopajo predvsem
v naseljenih krajih, kot so Ce-
lje, Štore, Dobrna, Bukovžlak,
Skofja vas, Teharje, Nova Cer-
kev, Socka in Vojnik, najpogo-
stejša vzroka nesreč pa sta iz-
siljevanje prednosti in nepri-
merna hitrost, to pa velja tudi
za magistralne vpadnice v me-
sto Celje. Med posameznimi
cestami izstopa (glede na šte-
vilo prometnih nesreč) regi-
onalna cesta Višnja vas-Dobr-
na, sledi pa ji lokalna cesta
Vojnik-Šmartno, kjer je naj-
pogostejši vzrok nesreč nepri-
merna hitrost.
V občini Laško je največ,
nezgod v naseljenih krajih La-
ško in Radeče, kjer sta najpo-
gostejša vzroka izsiljevanje
prednosti in neprimerna hi-
trost. Na magistralni cesti
M10-3 se zgodi največ nesreč
zaradi nepravilnega prehite-
vanja in neprimerne hitrosti,
po številu nezgod pa izstopata
še regionalna cesta Šmarjeta-
Jurklošter in Laško-Šentru-
pert. Na teh dveh cestah sta
najpogostejša vzroka neprila-
gojena hitrost in vožnja po levi
strani.
Po številu nezgod na Mozir-
skem izstopa regionalna cesta
Šentrupert-Logarska dolina,
kjer med vzroki prednjači ne-
pravilno prehitevanje, podob-
no nevarna pa je tudi regional-
na cesta Radmirje-Čmivec.
Med lokalnimi cestami izsto-
pata (po številu nezgod) cesti
Nazarje-Grušovlje in cesta
Nazarje-Gomji Grad, kjer je
največ nesreč zaradi nepri-
merne hitrosti.,
V naseljenih krajih na Ko-
njiškem se največ nezgod pri-
peti na območju Slovenskih
Konjic, kjer kot vzrok izstopa
izsiljevanje prednosti. Največ
nesreč se pripeti na magistral-
ki M-10, najpogostejši vzroki
nesreč pa so hitrost, izsiljeva-
nja prednosti in nepravilno
prehitevanje. Po številu nez-
god izstopajo tudi regionalna
cesta Dolič-Stranice, Sloven-
ske Konjice-Ložnica, Vitanie-
Socka, Slovenske Konjice-Ži-
če, Rogla-Zreče in Tepanje-
Žiče. Na teh cestah so najpo-
gostejši vzroki prometnih nez-
god neprimerna hitrost, vož-
nja po levi in nepravilno pre-
hitevanje.
V občini Šentjur po številu
nezgod bistveno izstopa cesta
MlO-8 (Celje-Rogatec), kjer do
nezgod najpogosteje prihaja
zaradi prekoračitev hitrosti,
vožnje po levi strani, izsiljeva-
nja prednosti in nepravilnega
prehitevanja. Med regionalni-
mi cestami izstopata cesti Ži-
če-Šentjur in Šentjur-Lesično.
Na teh cestah prihaja do ne-
sreč predvsem zaradi nepri-
merne hitrosti, izsiljevanja
prednosti, vožnje po levi in ne-
pravilnega prehitevanja. Med
lokalnimi cesti izstopata cesti
Proseniško-Ponikve (hitrost,
vožnja po levi, izsiljevanje
prednosti) in cesta Ponikva-
Sentvid (neprilagojena hitrost,
vožnja po levi).
Najbolj nevarna cesta na
Šmarskem je regionalna cesta
MlO-8, kjer so najpogostejši
vzroki prometnih nesreč ne-
prilagojena hitrost, izsiljeva-
nje prednosti in nepravilno
prehitevanje. Na regionalni
cesti Podplat-Bistrica ob Sotli
se je do konca avgusta pripeti-
lo 35 nezgod in kar devetind-
vajsetim je botrovala nepri-
merna hitrost. V naseljenih
krajih, kot sta Šmarje pri Jel-
šah in Rogaška Slatina, sta
najpogostejša vzroka nezgod
hitrost vozila in izsiljevanje
prednosti.
Na Velenjskem se je na ma-
gistralki M10-8 v osmih letoš-
njih mesecih pripetilo 93 ne-
sreč in večina se jih je pripetila
zaradi neprimerne hitrosti in
izsiljevanja prednosti ter del-
no zaradi nepravilnega prehi-
tevanja. V naseljenih krajih,
kot sta Velenje in Šoštanj, do
nezgod prihaja predvsem za-
radi izsUjevanja prednosti in
neprimerne hitrosti, z nezgo-
dami najbolj obremenjeni ce-
sti pa sta regionalna cesta Šo-
štanj-Pesje in Velenje-Sote-
ska, kjer do nezgod najpogo-
steje prihaja zaradi hitrosti,
izsiljevanja prednosti in vož-
nje po levi strani ceste.
V občini Žalec se kar tretji-
na nezgod pripeti na magi-
stralni cesti M-10, kjer so naj-
pogostejši vzroki nesreč hi-
trost vozil, neustrezna razda-
lja, izsiljevanje prednosti ter
nepravilno prehitevanje. Cesta
z najbolj tragičnimi posledica-
mi nezgod je regionalna cesta
Šentrupert-Soteska, kjer je
v letošnjih osmih mesecih v 28
nezgodjih izgubilo življenje
kar 7 oseb. Med regionalnimi
cestami izstopa še ceste Vele-
nje-Dobrteša vas (neprimerna
hitrost pri polovici nezgod).
Med lokalnimi cestami sta
prometno najbolj nevarni cesti
Zalec-Ložnica-Galicija (ne-
primerna hitrost) ter Žalec-
Griže (hitrost, izsiljevanje
prednosti, vožnja po levi).
V naseljenih krajih žalske ob-
čine so najpogostejši vzroki
neprimerna hitrost, izsiljeva-
nje prednosti in premik z vo-
zilom.
M.A.
PROMETNE NaZGODE
Povozil Otroka
Na regionalni cesti v Prista-
vi pri Mestinju se je, v petek,
28. oktobra dopoldne, pripeti-
la nezgoda v kateri je bila hu-
do ranjena petletna punčka.
Luciano D.(27) iz Cerovca je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Sodne vasi proti I*ristavi.
Ko je pripeljal v bližino križiš-
ča z lokalno cesto za Bukovje,
je iz skupine otrok stopila na
cesto in jo prečkala petletna
Natalija V. iz Pristave. Kljub
močnemu zaviranju, je voznik
trčil v otroka, ki je obležal ma
travi ob vozišču.
Ni upošteval znaka
Na regionalni cesti v Bezini
se je, v petek, 28. oktobra po-
poldne, pripetila nezgoda
v kateri je bila ena oseba hudo
ranjena, materialna škoda pa
znaša okoli 50 tisoč tolarjev.
Damjan K. (9) iz Bezine je
kolesaril po vaški cesti in pri-
peljal do križišča z regionalno
cesto ter zapeljal nanjo ne da
bi upošteval prometni znak.
Na prednostno cesto je zape-
ljal v trenutku, ko je po njej iz
smeri Slovenskih Konjic pri-
peljal voznik osebnega avto-
mobila, 33-letni Jože P. iz Slo-
venskih Konjic. V trčenju, ki je
sledilo, je kolesarja vrglo v ob-
cestni jarek, kjer je obležal
s hudimi telesnimi poškod-
bami.
Nesreča v križišču
v križišču r^onalne in lo-
kalne ceste zunaj naselja Pol-
zela se je, minulo soboto do-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
ranjena, gmotna škoda pa zna-
ša okoli 350 tisoč tolarjev.
Marijan T. (46) iz Radovljice
je vozil osebni avtomobil po
lokalni cesti iz smeri polzelske
tovarne nogavic proti križišču
z regionalno cesto. V križišču
je zapeljal naravnost proti
Orovi vasi, in to v trenutku, ko
je iz smeri Šempetra pripeljal
voznik tovornjaka, 35-letni
Janko D. iz Stopnika. V križiš-
ču sta vozili trčili, hude poško-
de pa je utrpela sopotnica
v vozilu Marjana T., 21-letna
Renata T. iz Dobriča.
Podrl ograjo, omaro
Na Cesti na Ostrožno v Ce-
lju se je, v petek, 28. oktobra
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmotna
škoda na vozilu in objektih pa
znaša okoli 300 tisoč tolarjev.
Darko P.(30) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz smeri Uli-
ce bratov Frecetov proti Lopa-
ti. Ko je pripeljal v Ostrožno,
je v ostrem levem ovinku zape-
ljal čez desni rob vozišča in
trčil v telefonsko omarico in
zidano vrtng.ograjo. Potem, ko
je oboje podrl, je ponovno za-
peljal na vozišče in tam obstal.
Voznik se je v nezgodi hudo
poškodoval.
Spet smrtna na
Mozirskem
Na regionalni cesti Moziije-
Nazarje se je, minuli petek ob
21. uri, pripetila nesreča, ki je
terjala še eno človeško živ-
ljenje.
Roman S.(21) iz Žalca je vo-
zil osebni avtomobil iz smeri
Mozirja proti Nazarju. Ko je
pripeljal v bližino Belejev^a
jezu, je prepozno opazil pešca,
63-letnega Mihaela Z. iz
Šmartnega ob Dreti, ki je ho-
dil po desni strani vozišča
v smeri proti Nazarju. Vozilo
je silovito trčilo v pešca, ki je
bil na mestu nu-tev.
Trčil v pešca
Na magistralni cesti Celje-
Rogatec se je, v soboto, 29. ok-
tobra popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo ranjena, škoda na vozilu
pa znaša okoli 50 tisoč to-
larjev.
Marko 0.(21) iz Pečovja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Celja proti Teharju. Ko je
pripeljal v nej>osredno bližino
stanovanjske hiše Slance št. 4,
je z njegove leve strani prečkal
vozišče 63-letni Franjo K., hr-
vaški državljan. Vozilo ga je
zadelo s sprednjim delom in ga
hudo telesno poškodovalo.
Nenadoma čez cesto
Na lokalni cesti v Breznem
se je, v nedeljo, 30. oktobra
malo pred eno uro, pripetila
nezgoda, v kateri se je ena ose-
ba hudo telesno poškodovala.
Dijana Ž.(26) iz Gračnice je
vozila osebni avtomobil iz
smeri Breznega proti Sp. Brez-
nemu. Ko je pripeljala v bliži-
no križišča lokalne ceste za
Brezno in Sedraž, je nenado-
ma prečkal vozišče pešec, 30-
letni Jože K. iz Brdc. Vozilo je
zadelo pešca, ki je bil v nesre-
ču hudo ranjen.
Zbil pešca
Na regionalni cesti v Šent-
jurju se je, minulo nedeljo po-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bil hudo telesno po-
škodovan pešec.
Jože U.(26) s Teharij je vozil
osebni avtomobil iz smeri
Dramelj proti Šentjurju. Ko je
pripeljal v naselje Šentjur, je
na Ulici Dušana Kvedra preč-
kal vozišče (zunaj prehoda za
pešce) 74-letni Vladimir K. iz
Šentjurja. Voznik je pešca za-
del in ga zbil po vozišču.
M.A.
GOREI^O JE
Vikend v piamj^nih
Minulo nedeljo okoli pol pe-
tih je nastal požar na lesenem
vikendu v Paki pri Velenju
- RTC Trebeliško. Zgorel je ves
leseni del objekta, Ivan F.iz
Velenja in AMD Šsdeška doli-
na pa sta oškodovana za okoli
1 milijon tolarjev. Vzrok poža-
ra policisti in kriminalisti še
raziskuje, po prvih ugotovi-
tvah pa gre za požig.
Kratek stik
v nedeljo popol<lne je iz-
bruhnil požar na stanovanjski
hiši Viktorja A. v Grobelcah.
Požar je povzročil kratek stik
na električni napeljavi, zgoreli
pa sta dve tretjini ostrešja in
lesen strop v celoti, poškodo-
vane pa je precej stanovanjske
opreme. Materialna škoda
znaša okoli 5 nulijonov tolar-
jev, ogenj pa so zelo hitro
ukrotili gasilci iz Loke pri Žu-
smu, Šmarja pri Jelšah in Sve-
tega Štefana.
M.A.
mini KRIMIČI
IVliadolettlika na
pločevini
v torek, 25. oktobra ponoči,
sta dva mladoletnika, Z.M. in
D.S., oba doma iz Celja, vrgla
koš za smeri na osebni avto-
mobil, ki je bil parkiran v Tru-
barjevi ulici v Celju. Ker jima
to še ni bilo dovolj za pravi
užitek, sta sta hodila in skaka-
la po pokrovu motorja in stre-
hi avtomobila ter ga tako pre-
cej poškodovala. Lastnik vozi-
la. Samo K., je oškodovan za
okoli 200 tisoč tolarjev.
Odsotni lastnik
v obdobju celega lanskega
leta do 25. oktobra letos, je
neznani storilec vloinil v nedo-
grajeno stanovanjsko hišo
v Pristavi pri Mestinju, last
Janeza P. iz Rogaške Slatine.
Ukradel je večjo količino
gradbenega materiala (vrata,
keramične ploščice, betonski
kvadri, bakreni žlebi, fit stika-
la itd.) in lastnika oškodoval
za okoli 800 tisoč tolarjev.
Okradel
samopostrežnico
v noči na 26. oktober je nek-
do vlomil v samopostrežno tr-
govino Merx Savinja v Rečici
ob Savinji. Iz bifeja in proda-
jalne je ukradel okoli 150 za-
vojčkov cigaret, tri ženske
bunde, dve otroški vetrovki,
15 tisoč tolarjev gotovine in
3 steklenice viskija. Skupna
materialna škoda znaša okrog
250 tisoč tolarjev.
Onečedil učilno
v noči na 27. oktober se je
nekdo spravil nad osnovno šo-
lo Ob Dravinji v Slovenskih
Konjicah. Šolsko pročelje je
skazil tako, da je po njem
s sprejem črne barve marsikaj
ušesom in očem grdega napi-
sal. S svojo neizvirno inovacijo
je šolo oškodoval za okoli 100
tisoč tolarjev.
Tudi v mrliško
vežico
Da vlomilcem in tatovom ni
nobeno mesto dovolj sveto, sta
minulo soboto pokazala tudi
19-letni Boštjan Z. iz Celja in
21-letni Davor L., prav tako
Celjan, ko sta poskušala vlo-
miti v mrliško vežico v Galici-
ji. Tam sta nameravala ukrasti
ojačevalec z zvočniki, pa so se
jima vrata vežice preveč upi-
rala. Z neuspelim vlamljanjem
sta na vratih povzročila za
okoli 4 tisoč tolarjev škode.
Pretep v Amadeusu
Minulo soboto zvečer so
v gostišče Amadeus v Petrov-
čah vstopili štirje neznani mo-
ški, tam pa se je nahajal tudi
37-letni Drago G. iz Gotovelj.
Peterica se je začela med sabo
prepirati, prepir se je sprevr-
gel v pretep, pretep pa se je
končal s hudo telesno poškod-
bo. Neznanci so Draga G. zbili
na tla, na tleh pa ga je eden
izmed četverice udaril s kozar-
cem po glavi.
Ukradeni nissan
v nedeljo, 30. oktobra okoli
13. ure, je neznani storilec od-
peljal v neznano osebni avto-
mobil znamke nissan sedan,
reg. št. CE 80-24L. Vozilo je
stalo na parkirišču gostišča
Ledenica na Ljubnem ob Savi-
nji. Storilec pa ni imel težkega
dela, sej je bil nissan odkle-
njen, kontaktni ključi pa so bi-
li v Idjučavnici. Niko je svoje-
ga jeklenega lepotca bržčas
zadel na loteriji, sicer se ne bi
do njega tako brezbrižno ob-
našal.
M. A.
Roparja hitro prijeta
v sredo, 26. oktobra med 2.
?> 3 uro, sta 43-letni Franc B.
2 29-letni Dušan G., oba iz
''aribora, preplezala balkon-
1^0 ograjo stanovanjske hiše
libaela J. iz Celja in v notra-
Wt vstopila s slabimi na-
^ni.
Ko sta stopila v dnevni pro-
^r, se je lastnik, ki je spal
Sosednji spalnici, prebudil,
^ ko sta neznanca to opazila,
ga, še v ležečem položaju,
Nela vezati in ga zvezala.
P* bi ju napadeni ne videl in
neje nemara prepoznal, sta
^ glavo prekrila s kosom
I. lačila, potem pa sta začela
Sfožnjami. Da se bo njemu in
.'^govim zgodilo najhujše, če
i^a ne bo povedal, kje ima
■^•^ar, kje zlatnino in kje klju-
^ od avtomobila, sta grozila.
y sta našla nekaj denarja in
^tiiine, sta oškodovanca za-
klenila, iz garaže pa sta se od-
peljala z ukradenim golfom.
Mihaelu J. se je čez čas
uspelo izmotati iz objema vrvi,
splazil se je na balkon, skočil
na tla in šel k sosedom ter od
tam okoli 3. ure o dogodku ob-
vestil UNZ Celje, operativno-
komimikacijski center.
Policijska akcija je hitro
stekla in bila uspešno končala
že pred 4. uro. Policisti PPP
Celje in PP Slovenske Konjice
so namreč na hitri cesti oba
osumljenca prijeli, oba pa so
še isto jutro s kazensko ovadbo
predali preiskovalnemu sodni-
ku TS Celje, ki je za oba odre-
dil pripor. Oškodovancu sta
povzročila za poldrugi milijon
tolarjev, med preiskovalnim
postopkom pa je bilo ugotov-
ljeno, da sta prijeta roparja in
tatova osumljena še vrste dru-
gih kfiznivih dejanj.
M. AGREŽ
Št. 44 - 3. november 1994
Trinajstica je
res nesrečna!
v Kovinarski ulici 13 v Cellu stanovalci zaman zahtevalo prenovo aotralane stavbe
Verjetno je bila pred deset-
letji hiša v Kovinarski ulici 13
v Celju še v dokaj dobrem sta-
nju, čeprav je bila že častitlji-
ve starosti. Sezidali so jo na-
mreč v Westnovih časih za de-
lavce v takratni tovarni emaj-
lirane posode in še danes živijo
v njej večinoma upokojenci
Ema ali pa tisti, ki so v njem še
vedno zaposleni. Vendar je po-
doba stavbe vse prej kot pri-
jazna in času primerna, stano-
valci ji pravijo kar hiša strahu
in groze. Že videz povsem do-
trajanega pročelja naredi ne-
prijeten vtis, kaj šele obisk
v notranjosti in na dvoriščni
strani. Pa vendar se devetnajst
strank v njej nima kam prese-
liti, zato bolj ali manj potrpež-
ljivo prenašajo neprijazno bi-
valno okolje. Ugotovili so na-
mreč, da so doslej njihove zah-
teve po ureditvi hiše naletele
na gluha ušesa.
Z baterijo do
stanovanja
Med stanovalci, ki najbolj
negodujejo, je gotovo Roman
Žlender, ki v hiši prebiva že
več kot štirideset let. Ko so mu
starši umrli, je ostal sam v sta-
novanju, v katerega pa skozi
dotrajana okna teče voda ob
vsakem večjem deževju. Odkar
stanuje v Kovinarski, naj bi po
njegovem spominu obnovili
samo žlebove in pozidali dim-
nik, medtem ko so na okoli-
ških stavbah urejali tudi mar-
sikaj drugega. Tako je razlika
v videzu še bolj očitna. Najhu-
je je na dvoriščni strani, kjer
se iz polnih greznic širi smrad,
pomešan z vonjem po vlagi iz
pritličnih drvarnic in kjer ni
priporočljivo odpirati prepe-
relih oken, na katerih gnezdijo
golobi.
Greta Šket živi v hiši že 19
let, vanjo se je preselila, ko sta
z možem dobila stanovanje od,
Ema, kjer sta bila oba zaposle-
na. »Notranjost smo si že ure-
dili, zimaj pa ne moremo sami.
Teče mi v drvarnico, tako da
Jožefa Čemiči
Jadranka Čižič
imam ves čas mokro kurjavo.
Ko sem odgovorne v Emu opo-
zorila na to, so mi rekli, da se
bodo drva do začetka kurjenja
že posušila. Greznice ne iz-
praznijo, sama pa tega tudi ne
morem plačati, saj sem trenut-
no brez službe, navsezadnje pa
stanovanje ni moje. Zanj red-
no plačujem 4.200 tolarjev na-
jemnine in iz tega denarja bi
že lahko kaj uredili«, je pre-
pričana Greta.
Podobnega mnenja so tudi
drugi stanovalci, ki kljub
skromnim prihodkom dokaj
redno plačujejo najemnino.
V jezi in obupu so nekateri
predlagali, da bi najemnino
nehali plačevati, dokler jim ne
uredijo osnovnih stvari, ven-
dar se starejši s tem niso stri-
njali. Bojijo se, da jih bodo po-
stavili na cesto, če ne bodo
plačevali. Tako se doslej ni nič
spremenilo, saj niso dokončali
niti napeljave elektrike na
hodniku, ki so jo začeli urejati
že lani. Stanovalci si tako sve-
tijo z baterijo, tisti, ki so že
leta notri, pa so vajeni poti in
se znajdejo v temi.
Ob deževjih zamaica
Hiša ima dokaj nenavadno
razporejene prostore in tisti,
ki se prvič znajde v njej, je kar
malo izgubljen. V pritličju so
drvarnice, v dveh nadstropjih
pa stanovanja, vendar sta do
njih dve stopnišči - do enega se
je treba prebiti v trdi temi. Tu-
di stanovanja so razdeljena ta-
ko, da ima vsak ločeni kuhinjo
in sobo, vmes pa je hodnik, ki
ga uporabljajo ostale stranke.
O kopalnicah lahko stanovalci
le sanjajo.
Da je hiša potrebna preno-
ve, pove tudi podatek, da
v zgornjih stanovanjih zama-
ka. Tako se je pritoževala Joži-
ca Koprive, ki živi sama z 88
let staro materjo. Po 33-ih le-
tih dela v Emu je dobila to
stanovanje, prej pa je bila še
na slabšem.
Tudi Jožefi Čemič, ki živi
"V hiši že 22 let, v sobi teče
s stropa. Kadar močneje dežu-
je, mora podstaviti posodo, da
nima poplave v stanovanju.
Nič bolje se ne godi Jadranki
Čižič in Gregorju Prahu, ki ži-
vita v kuhinji in s hodnikom
ločeni sobi. Milena Jerič, ki
dela v Topru in stanuje je
v Kovinarski 13 skupaj z mo-
žem, pa se je kar nekako vdala
v usodo, saj si v bližnji prihod-
nosti ne more obetati nič bolj-
šega.
Doigoletna
zanemarjenost
Za razmere, kakršne veljajo
v Kovinarski 13, pa ne gre kri-
viti zgolj Ema, ki upravlja
s stavbo šele od leta 1991, ko je
začel veljati stanovanjski za-
kon. Ta je je med drugim pri-
nesel to novost, da so podjetja
kot dotedanji upravičenci
uporabe družbenih stanovanj
in hiš postali njihovi lastniki,
medtem ko so prej za vzdrže-
vanje skrbeli v nekdanji sta-
novanjski skupnosti. Da se ta
v vseh minulih letih ni resneje
lotila prenove hiše, je danes
več kot očitno, kar pomeni, da
je Emo nasledil velik del starih
grehov. Poleg stavbe v Kovi-
narski 13 je dobil še vrsto dru-
gih, saj danes razpolaga
z okrog 300 stanovanjskimi
enotami, ki jih tudi upravlja.
Po besedah Jožeta Kluna, od-
govornega za stanovanjska
vprašanja v Emu, so vsi njiho-
vi stanovanjski objekti v sla-
bem stanju, zato se zbrana na-
jemnina porabi tam, kjer je
najbolj potrebno. Sicer pa naj
bi letos le dokončali napeljavo
elektrike v hodniku, lotili pa
se bodo tudi strehe, če bodo to
omogočale razmere v prihod-
njem letu.
Bolj slaba tolažba za stano-
valce, ki so prepričani, da bi
tudi v samem mestu morali ne-
kaj ukreniti, da bi se stavba
prenovila. Ravno čez cesto je
namreč velik parkirni prostor,
ki je v času sejmov poln obi-
skovalcev iz vse Slovenije. Ko
stopijo iz avta, jih najprej poz-
dravi razdrapana hiša na Ko-
vinarski 13, kar mestu nikakor
ne more biti v ponos.
Nenazadnje pa imajo stano-
valci nekaj pravic tudi po sta-
novanjskem zakonu, saj naj bi
zanje skrbel posebej ustanov-
ljeni svet za varstvo pravic na-
jemnikov, ki pa se bo te dni
sestal šele na prvi seji. Repu-
bliška stanovanjska inšpekcija
pa lahko z odločbo odredi rok
za izvedbo del, ki so nujna za
normalno rabo objekta. Se bo-
do morali v prihodnje najem-
niki stanovanj zatekati tudi
k takšnim metodam?
TATJANA CVIRN
Foto: EDI MASNEC
Roman Žlender na dvorišču stavbe v Kovinarski 13 v Celju.
Milena Jerič
Greta Šket pri edinem smetnjaku za dve hiši.
Jožica Koprive
Št. 44 - 3. november 1994
16,17
Novi tedniif Ji je
poicionil srečo
Tereza in Rudi Drame iz
Dobrine pri Žusmu imata
svoj »svet« med kamenjem
v hrib prislonjen in skozi
vse življenje jima kruh daje
ta košček hribovite zemlje.
Zadnje čase, ko so nekoliko
pošle delovne moči in se
okrog hiše paseta le še dve
kravi, Tereza veliko časa
porabi tudi za šivanje hlač
za sinove in vnuke, ki so si
svoj dom poiskali v bližini,
noben pa ni ostal doma.
Vendar se ne pritožujeta,
nasprotno, srečna sta kot
še nikoli.
Terezija pripoveduje:
»Zadnje čase nama je sreča
res naklonjena. Neverjetno
sva bila presenečena, ko
naju je sin za 40. letnico
poroke odpeljal v cerkev in
ko sva se vrnila, je bilo
v hiši vse spremenjeno. Pri-
čakalo naju je vseh pet
otrok z družinami, med
drugim imava tudi 15 vnu-
kov in pravnuka, mize so
napolnili z dobrotami in
veselje ter presenečenje je
bilo res neverjetno.
Z možem sva se toliko-
krat menila, da bi bilo do-
bro imeti v hiši TV aparat,
pa ni bilo nikoli zadosti de-
narja. Hčera nama je po-
klonila star črnobeli spre-
jemnik, ki je bil večkrat
v okvari, dokler nama sre-
ča letos poleti ni padla še
enkrat z neba. Na pobudo
otrok smo obiskali priredi-
tev Stranke šaljivcev No-
vega tednika, ki mi je sicer
že vseskozi življenjski
spremljevalec in bila tam
izžrebana kot 10.000 na-
ročnik. Prejela sem velik
TV sprejemnik z video re-
korderjem. Sedaj je tudi
zaradi tega v hiši vse polno
življenja, pozno v noč pa
mi urice krajša časopis No-
vi tednik, v katerem je veli-
ko zanimivih prispevkov,
ki zanimajo ljudi na pode-
želju, veliko je reportaž in
razvedrilnega branja.
Mogoče nama bo celo
uspelo še malo >na okol,<
zelo rada namreč potujeva,
tako da bi ob TV oz. videu
lahko rekla: »Glej, tudi jaz
sem bila tukaj!«
EDI MASNEC
Vsakdo mora smrtno čašo spit
Mela sem krancel lep
Triinodvajset let,
Zdej me pa hoče
Bog k sebi imet.
(ljudska iz Braslovč)
Kot se rojevamo, ljudje tudi
umiramo vsak dan. Umrlih, ki
smo jih imeli radi, ki so bili
naši bližnji, prijatelji, se naj-
brž pogosteje spominjamo in
jih hodimo obiskovat na njiho-
vo zadnje počivališče. Na mili-
jone lučk te dni plapola na
navjih, na pokopališčih in na
»božjih njivah«. Znanost
o razvoju človeške omike po-
stavlja mejo, ko smo se ljudje
»učlovečili«, ravno s tem, ko so
davni predniki vpeljali po-
grebni kult.
Ni brez soli rek, da še nikoli
niso pustili nikogar zgoraj.
O vseh svetih vemo, da je bil
pri krščanskih Rimljanih 13.
maj dan čaščenja mučencev,
ko jih je bilo že toliko, da niso
mogli vsakemu dati svojega
dne. A ker so na ta dan verniki
množično romali v Rim oprav-
ljat obred poklonitve in moli-
tve, hrane pa je v tem letnem
času primanjkovalo, je papež
Gregor prestavil praznik vseh
svetih na 1. november.
Pred vsesveti je bil zapove-
dan post, kot pred vsemi veli-
kimi prazniki. Rek iz celjske
okolice pravi, da kdor se dan
pred praznikom mrtvih ne po-
sti, se mora pred vsakim svet-
niškim godom. Niko Kuret
v svojem zapisu o izgledu po-
deželskih pokopališč omenja
skromno prisrčnost. Lepo so
očedili grob, ga obdali z ma-
hom in potaknili vanj jesensko
Cvetje. Prižgali so svečko, po-
molili ... »Ta lepa navada se
^zrašča danes v prazno baha-
Vost, kakor se tudi neokusni
kamniti nagrobniki čezdalje
holj šopirijo tudi na preprostih
podeželskih pokopališčih,«
zaključuje svojo zamero staro-
sta slovenskih narodopiscev
dr. Kuret pred tridesetimi leti.
Dostavlja še, da so davno prej
na vseh svetih dan jutranje in
večerno zvonenje podaljšali
»na tri štuke«, zvonili so po
celo uro.
V stare pogrebne šege okoli
večjih mest in krajev so naj-
bolj posegli odloki, po katerih
morajo svojci preminule pre-
peljati v mrtvašnice pokopa-
lišč nekaj vir pred pogrebno
svečanostjo. Včasih se je veli-
ko več dogajalo na domu umr-
lega.
Se pred 100 leti smo Sloven-
ci premogli nekaj sto obsmrt-
nic, žalnic, takih, ki so jih peli
na bedenju pri mrliču pa tudi
sicer, recimo kadar so hoteli
opominjati, češ minljivi smo.
Ce se posamični motivi ponav-
ljajo iz pokrajne v pokrajno, še
vedno ostane vsaj 100 izvirnih.
Zlasti pogoste so pesmi, ki
opevajo prezgodnjo smrt mla-
dih. Nekatere ljudske pesmi so
bile kakšni priljubljeni, spo-
štovani in znani osebi kot ne-
krolog.
Ljudje, ki dosežejo visoko
starost so tudi dandanes na
podeželju znani.  Prav tako
težko in dolgotrajno bolehni.
V mestih se dandanes tudi za
smrt v ulici ne zve. Nekoč so se
v v kmečkih farah poznali še
bolj, ko je bilo več medsosed-
skih stikov. Ko je zazvonilo
mrliču, so marsikdaj koga pre-
hitro proglasih za mrtvega,
kar je veljalo za dobro, češ, tak
bo še dolgo tlačil zemljo.
Komu zvoni? Ves krščanski
svet je poznal to turobno ozna-
nilo. Dandanes tako novico
ponesjo v svet osmrtnice radij-
skih valov in časopisov. Nekoč
je šla novica od ust do ust.
Naznanjalo jo je cingljanje
zvončka z zadnjo popotnico in'
mrazilo srca vaščanov ob poti.
Smrt je zbliževala razrahljane
vezi in odnose. Zapustiti svet
nespravljen, s spori, je bilo hu-
do breme. Neredko je umirajo-
či poslal po koga, s katerim je
bil skregan ali pa je dotični
prišel sam, da sta si segla roke.
Kot pri delovnih opravilih,
ob skupnih veselih dogodkih,
je tudi v smrtnih primerih ve-
ljala sosedska pomoč. Pogreb-
nih podjetij, ki opravijo malo-
ne vse potrebno, včasih ni bilo.
V nesreči spoznaš prijatelje.
Ta pregovor se je potrjeval
zlasti v takih trenutkih. Sose-
dje so pomagali pri postavitvi
mrtvaškega odra, skrbeli za
živino, šli po krsto, se dogovo-
rili za pogrebce, za nosce kr-
ste, križa, luči. Ženske so pri-
nesle rož, poribale in očedUe
hišo in jo preuredile za obiske,
ko so ljudje prihajali kropit.
K revnejšim so prinesli iz bo-
gatejših hiš pijačo in prigri-
zek, da je imela hiša s čim po-
streči. Botre in tete so prevzele
majhne otroke v oskrbo, do-
jenčke z materjo vred.
Ena trdnih navad je bila, da
je imirli poleg rožnega venca
dobil v roko svojo krstno sve-
čo. Poročene so oblekli v po-
ročna oblačila, zlasti ženske,
ki so navadno poročni gvant
po poroki shranile v skrinjo.
Ta šega je zaradi pomankanje
v zadnjih dveh svetovnih voj-
nah prenehala ker so babice in
mame svoja svatovska opravo
predelovale za hčere.
Čez čas, ko se je žalostna
novica razvedela, so prihajali
kropit. Največ jih je prišlo na
večer. Veliko jih je ostalo čez
noč. Temu so rekli, da gredo »k
mrliču bedet' ali 'čut«. Ta obi-
čaj je pomogel domačim, da so
se raztresU in če je šlo, tudi
malce zadremati. Po drugi
strani pa so svojci spet znova
in znova pripovedovali o zad-
njih besedah, dejanjih in do-
godkih. Med čuječimi pri po-
kojniku so se razvneli pogovo-
ri o znamenjih, ki da so napo-
vedovali žalostni dogodek,
o skovirju, ki so ga slišali sko-
vikati, o pseh, ki so žalostno
zavijali, o ostrešju, ki da je
čudno ječalo, stopnicah, ki so
škripale, posode, ki so pada-
le... Vrstniki so obujali spo-
mine na dogodke z umrlim,
zadnje misli, besede, ki jih je
izrekel in ki so izzvenele kot
slutnja, celo kot pomenljiva
zadnja želja. Nekoč obgrobni
govori, razen besede duhovni-
ka, niso bili potrebni.
Ko so bedeli pri mrliču, so
takšni priliki ustrezne pesmi.
Kam se je izgubila pesniška
nadarjenost naših prednikov,
ki so znali zložiti pesem nove
vsebine po starem vzorcu aU
pa zares kar novo pesem slove-
sa. Seveda so bile tožeče, solze
in žalost vzbujajoče, a tudi
vedno tolažeče z upanjem na
večno blaženost. Marsikdaj se
je »vahtarjem« potem, ko je
potovala majolka nekajkrat
naokrog, izmuznila tudi kakš-
na veselejša, zlasti taka, ki jo
je tudi rajnki rad slišal in pel.
Slovo od hiše, odhod po-
grebnega sprevoda, je v naših
krajih imel zakoreninjeno
obredje. Ko so krsto zaprli, so
jo pogrebci ponesli skozi hišna
vrata in jo postavili tako, da je
glava pokojnega bila še pod
nadstreškom. Besede slovesa,
ki jih je povedal kak dober so-
sed, so bile v navadi, še bolj pa
slovo s »šentjanževcem«. Po-
grebcem so razdelili kozarčke
z vinom, ki je bilo »žegnano«
na dan Janeza Evangelista po
Božiču. Ob druge vrste slove-
sih so jo peli, tokrat so pili
molče z mislijo na pokojnika.
Vsi so pesem poznali, tudi njen
refren:
Pijmo šentjanževca,
da bi rajža srečna bVa,
zdaj in na večno!
Št. 44 - 3. november 1994
18
odmevi
Načeloma že,
toda...
Novinarka Marjela Agrež je
v članku »Hiralnica razočara-
nih trgovcev« zapisala med
ostalim tudi trditev predstav-
nikov Suprastana: »Mi smo
naredili 95 odstotkov tistega,
kar smo obljubili«.
Načeloma taki trditvi ne gre
oporekati, hudič se skriva
v ostalih petih odstotkih.
»Še pred podpisom pogodb
so najemniki vedeli za ceno
najema in stroškov«, pravita
gospoda. Načeloma to drži, to-
da v predpogodbi z dne,
14.4.1993 ni omenjenih 6,54
fimkcionalnih prostorov, ki se
pojavijo v pogodbi z dne,
24.8.1993. Pri lokalu nekaj
nad 30 m^ to pomeni 20 odstot-
no povišanje, pri manjših in
teh je večina, pa znatno več.
Seveda podnajemnikom ni
bUo treba podpisati pogodbe,
toda prvi denar, vplačan že ju-
nija, bi šel po vodi...
»Zato smo Aeru že decem-
bra lemi napovedali možnost
odstopa pogodbe,« pravita go-
spoda. Dejstvo, da je vsak
podnajenmik do decembra
vplačcd stroške za spremembo
namembnosti, gradbene stro-
ške, opremo lokala, nabavil tr-
govsko blago, onadva pa nista
uspela priskrbeti niti tisoč li-
trov olja za ogrevanje, pa po-
zabita.
»Vedeli so, da direktnih te-
lefonskih linij v kratkem času
ne bo mogoče zagotoviti« pra-
vita. Na razpis (oglas štev.
127770 v NT) pa sta zapisala:
»Zagotovljeno je določeno
število telefonskih linij preko
telefonske centrale in določe-
no število direktnih telefon-
skih linij.«
Načeloma je morda res, da
so podnajemniki imeli mož-
nost odpreti lokale že oktobra
1993 in da je vso odgovornost
glede sankcij prevzel lastnik
objekta, vendar objekt ni bil
ogrevan do 16. novembra
1993! Telefonska centrala je
začela obratovati šele 22. no-
vembra, čiščenje skupnih pro-
storov pa so gosjKjdje po šte-
vilnih pritožbah organizirali
šele po novem letu. Podnajem-
nike pa na sodišču tožijo za
plačilo obratovalnih stroškov
za oktober.
Načd<Hna Suprastanu in
Aeru seveda ni kaj očitati, ob-
našali so se podjetniško in po-
izkušali za^užiti s kar naj-
manj vlaganja. Imeli so ne-
srečno r(Ao pri izboru podna-
jemnikov, tuijti kaže, da je
pravšnje težko najti, saj v stro-
gem coitru sameva lepo števi-
lo manjših lokalov, nekateri že
več mesecev.
VIKTOR MASTNAK,
Celje
PREJELI
Spomin na drzno
delanje v Starem
piskru je še živ
Dne, 25.10.94 je novinar g.
Drago Hribar v časopisu Delo,
v rubriki »Po Sloveniji« obja-
vil sestavek z gornjim naslo-
vom. V sestavku opisuje hra-
bro dejanje šestih partizanov,
ki so leta 1944 izpustili 127
zapornikov Starega piskra.
Dejanje je tudi obeleženo
s spominsko ploščo na zima-
njem zidu Starega piskra.
V dobro resnici o revoluciji
in NOB bi rad javno in argu-
mentirano razjasnil govorico,
ki kroži po Celju in ima dru-
gačno vsebino. Vsebina govo-
rice je sledeča: V Celju v Sta-
rem piskru je bil tisti čas zaprt
tudi visok nemški oficir, ki je
sodeloval pri atentatu na Hit-
lerja. Njegovi prijatelji v Ge-
stapu so ga skušali rešiti. V ta
namen so se povezali s parti-
zani ter na tak način najboljše
prikrili sebe in svoje namere.
Oblastni in politični organi ta-
kratne partizanske pokrajine,
so temu nasprotovali z argu-
mentom, da bi pri tem dejanju
iz Starega piskra bilo izpušče-
nih preveliko število zaporni-
kov, katerim partizani ne bi
mogli ponuditi niti zaščite pri
begu niti varovanje nadaljnje-
ga skrivanja.
Celjska skupina partizanov
se na tako mnenje pokrajine ni
ozirala in je dejanje izvršila.
Skupaj s 127 zaporniki je bil
izpuščen tudi visoki nemški
oficir.
G. Drago Hribar je dober
poznavalec revolucije in NOB
ter njenega ozadja, zato ga
osebno prosim, da mi v dobro-
bit resnici odgovori. Osebno
ga prosim zato, ker sta v tem
letu v Starem piskru Celje bila
zaprta tudi moja mati in oče
(bil je predviden za ustrelitev)
ter dve moji teti in sestrična.
JANEZ ČRNEJ,
Celje
Dve Janševi
neresnici
v skladu z Navodilom o na-
činu obveščanja javnosti o de-
lu Ministrstva za obrambo
(podpisal ga je minister Janez
Janša, št. 021/16, z dne,
15.02.1994) dajem naslednje
sporočilo za javnost:
Gospod Janez Janša je v od-
daji TV Intervju, 24.10. na 1.
programu TV Slovenije izrekel
najmanj dve neresnici o Mini-
strstvu za obrambo in Terito-
rialni obrambi Republike Slo-
venije.
1. Citat Janeza Janše: »Ko je
prišel novi obrambni minister,
in ko je prišel na obrambno
ministrstvo novi državni se-
kretar iz Policije sta rekla: od
zdaj naprej bo pa v tem mini-
strstvu veljal kriterij strokov-
nosti. Rekli so: prej so imeli
pomembne častniške položaje
ljudje s srednjo šolo, so rekli,
tako, zaničljivo, šlosarji so vo-
dili vojsko, zdaj pa bo to vodi-
la stroka. In nihče ne bo na-,
predoval, ki ne bo imel, ne
vem, sedmo stopnjo izo-
brazbe.«
Trditev je neresnična. V Te-
ritorialni obrambi RS spoštu-
jemo kriterije o napredovanju,
ki so opredeljeni v veljavnem
PravUniku o napredovanju iz
leta 1993. Ni res, da onemogo-
čamo napredovanje, res pa je,
da častnike Teritorialne
obrambe usmerjamo na dodat-
na strokovna izobraževanja
v Izobraževalnem centru,,
spodbujamo šolanje ob delu in
iz dela, nekaterim pa omogo-
čamo še dodatno izobraževa-
nje v tujini. Ureditev in praksa
temeljita na dejstvu, da je
strokovnost eden od temeljev
in predpogojev zagotavljanja
uspešne obrambe Republike
Slovenije.
2. Citat Janez Janše: »To,
kar se je zgodilo na vaji prod
nekaj tedni v Završnici... Eno
uro preden sta vajo obiskala
oziroma preden sta prišla na
ogled predsednik, gosp>od Ku-
čan in obrambni minister go-
spod Kacin so vsem častnikom
Slovenske vojske pobrali
osebno orožje - pištole.«
Trditev je zlonamerna laž.
Vaja Završnica 94, na kateri je
sodelovalo 550 izvajalcev, je
potekala v času od 3.10. do
8.10.94. V času priprave in
med vajo ni bil izdan ukaz, da
se razoroži katerikoli vojak,
podčastnik ali častnik Terito-
rialne obrambe RS. To je dej-
stvo.
Prva predstavitev vaje je bi-
la v četrtek, 6.10. in je bila
namenjena vojakom, častni-
kom in podčastnikom Terito-
rialne obrambe republike Slo-
venije. V petek, 7.10. pa je bila
vaja predstavljena vrhovnemu
poveljniku, ministru za
obrambo, predstavnikom Dr-
žavnega zbora, Državnega
sveta. Vlade, tujim vojaškim in
obrambnim atašejem, podse-
kretarju britanskega ministr-
stva za obrambo, slovenskim
in tujim novinarjem, predstav-
nikom gorenjskih občin...
(Ves čas vaje in tudi na ta dan
vojaška policija ni nikomur
odvzela orožja. Vaja Završnica
94 je potekala po predvidenem
načrtu in brez zapletov.
Po omenjenih izjavah Jane-
za Janše sem predsednika dr-
žave in obrambnega ministra
takoj pisno obvestil o obtož-
bah Janeza Janše in ju sezna-
nil z dejstvom, da so njegove
trditve neresnične.
Generalpolkovnik
ALBIN GUTMAN,
načelnik štaba
Pismo borcev
Slovenski krščanski demo-
krati - Glavnemu odboru
Zveza združenj borcev in
udeležencev NOB je nestran-
karska organizacija. Program-
ska usmeritev politične orga-
nizacije krščanskih demokra-
tov pa je izključno vaša pravi-
ca. Vanjo ne bi posegli, če ne bi
na kongresu, očitno po pole-
mični razpravi, sprejeli oceno
obdobja 1941-1945, kot ob-
dobje »krvave revolucije« in
ne narodnoosvobodilne vojne.
S tem ste grobo posegli v zgo-
dovino in jo podredili svoji po-,
litični, strankarski orientaciji.
Naj vam javno sporočimo,
da ste globoko užalili znaten
del članov naše organizacije.
Naše sodelovanje v oborože-
nem uporu zoper okupatorja
in njegove pomagače je resda
bilo krvavo. Takšna je pač voj-
na, ki nam je bila vsiljena prav
takšna, kot je bila. V njej so
bile žrtve partizani, padli
v neposrednem boju s sovraž-
niki ali bili, večinoma zaradi
izdajstva ujeti, zverinsko po-
biti, ustreljeni, obešeni, ob-
glavljeni. Mnogi Slovenci, med
njimi velika večina kmečkega
prebivalstva ter številni du-
hovniki, pa so bili izseljeni,
odpeljani nasilno v koncentra-
cijska taborišča smrti ali
ustreljeni kot talci, ker so so-
glašali z OF ali aktivno sode-
lovali v njej. In kolikor je bila
krvava, kot jo pojmujete vi, so
bili njene žrtve okupatorski
zavojevalci in zvečine kolabo-
racionalisti in izdajalci.
Tudi o revoluciji lahko go-
vorimo pritrdilno. Bila je!
Borci in udeleženci NOB smo
namreč verjeli predvsem v iz-
gon okupatorja in v življenje,
ki bo po končani vojni moralo
postati boljše, človeka vredno.
~ Oboje je globoko v sebi nosila
večina, ki je dobro vedela, kaj
sta jim nudila bivša kraljevina
Jugoslavija in kaj so ji nudili
protiljudski režimi, strankar-
ska razdvojenost in izdajstvo
njihovih vodilnih garnitur na
Slovenskem. Naj vam bo
končno jasno, da o revoluciji,
kakor jo pojmuje vaša stranka,
nismo (zopet v večini) razmi-^
sijali. Slutili pa smo, da bo po
porazu nacizma nastopilo ob-
dobje drugačne, boljše vlada-
vine. In to je hrabrilo našo mi-
sel o boljšem življenju p>o voj-
ni, ko združeni z zavezniki za-
nesljivo zmagamo.
Zato predlagamo, svetuje-
mo! Ne žalite in ne sramotite
vsaj tistega dela borcev in
udeležencev NOB, ki so bili
verni, se udeleževali cerkvenih
obredov, kakor in kjer je bilo
to v vojnih razmerah mogoče,
in ki so tudi danes člani ali
somišljeniki vaše stranke. Vsi
pa smo bili borci in udeleženci
narodnoosvobodilne vojne in
ne »krvave revolucije.«
S takšno programsko usme-
ritvijo vaše stranke, kakršno
ste sprejeli, zanesljivo ne pri-
spevate k narodni spravi.
Očitno vam je potrebna le
v nekdanji »ljubljanski pokra-
jini«. Pri nas na Štajerskem
takšne sprave ne potrebujemo.
In prav zato odklanjamo vaše
ravnanje, saj po stari logiki
političnega mešetarjenja, po-
skuša vnesti in vnaša razdor in
mržnjo do drugače mislečih
v slovenskem narodu. Bližnje
volitve vam bodo to obilo po-
vrnile. Glasov »krvavih revo-
lucionarjev,« njihovih potom-
cev in somišljenikov, najbrž ne
boste dobili.
Predsednik Združenja
borcev in udeležencev NOB
Celje
RISTO GAJŠEK
V Marija Reki so
grobovi!
Na dan mrtvih je naš spo-
min posvečen preminulim.
Grobovi na pokopališčih so
urejeni, polni jesenskega cvet-
ja. Kot znak minljivosti življe-
nja dogorevajo sveče.
Vojna, ki prinaša nasilno
smrt, zapušča znane in prikri-
te - neznane grobove. V naši
deželi jih je zadnja svetovna
morija zapustila, predvsem po
gozdovih, veliko.
Veličina in poštenje človeka
se pokaže v hudih časih, pred-
vsem v vojni vihri in ni niko-
mur izgovor, da se pač v voj-
nem času marsikaj dogodi.
BU je polstoletni čas, ko se
o nekaterih grobovih ni smelo
govoriti, na njih ni bilo cvetja
in sveč. Nekatera grobišča so
prerasli gozdovi. Iz trupel po-
bitih so črpale korenine nila-
dih dreves novo rast. V zemlji
še trohnijo kosti otrok, žena in
mož, ki so bili določeni za
smrt.
Ob molitvi, odpuščanju in
prošnji za notranji mir storil-
cev, se smejo v zadnjih letih
zbirati svojci in prijatelji po-
bitih na teh žalostnih krajih.
Njihov namen ni preštevanje
kosti. Kdo bi jih lahko preštel?
Preveč jih je! Njihovo vodilo
so Kristusove besede na križu:
»Oče odpusti jim«.
Ob cesti v Marija Reki, na
meji med žalsko in trboveljsko
občino, je med majem in avgu-
stom 1945 prenehalo življenje
nekaj tisoč otrok, žena in mož.
Tu je bila v nedeljo, 30. okto-
bra letos, žalna spominska
maša za vse žrtve druge sve-
tovne vojne.
IVAN DOLINAR,
Celje
Oicrogia miza
o družini
Leto družine, ki ji je Organi-
zacija združenih narodov po-
vsem upravičeno posvetila
prednostno svetovno pozor-
nost, se sicer izteka. Vendar to
ne pomeni, da bomo reševanje
njene problematike po tem
odrinili na rob. Nasprotno,
prav sedaj, ko smo se vanjo
družbeno globlje zazrli se nam
odpira vedno več vprašanj in
nalog.
V prostoru in času, polnem
nasprotij in zmede, družina
kljub svoji notranji socialni in
ekonomski zaokroženosti ne
more biti samozadostna, sa-
mostojna in neodvisna. Vpeta
je v različne ugodne in ne-
ugodne razmere, v katerih živi
kot klasična, tradicionalna ali |
sodobna, modema skupnost.
Za vse še tako različne oblike
bivanja in sožitja v njej, je
izhodišče otrok. Prav zaradi~
svoje biološke in eksistenčne
nujnosti, bo kljub črnogledim |
napovedim nekaterih družbo-
slovcev o njenem razpadu pre-
živela kot sleherne družbene |
skupnosti, preko katere se raz-
vija in ohranja. Živimo krizno
obdobje, ki izpostavlja tako
posameznikovo kot družbeno
eksistenco. Majhen narod, ka-
kor je slovenski, je lahko še
bolj zaskrbljen, če se z narav-
nim rodnim prirastkom ne
»reproducira« in je v njem
vedno več starih, tako ali dru-
gače »neproduktivnih« pri-
padnikov. To dejstvo zastavlja
vprašanje, kako je naša sicer
mlada država pripravljena
v prihodnosti reševati svojo
nacionalno politiko. Katere
institucije v njej morajo druži-
ni pomagati? Vrtci so v svoji
dosedanji funkciji gotovo po-
trdili vlogo pomembnega
družbenega dejavnika, ki nudi
družini pomoč, jo v marsičem
razbremenjuje in dopolnjuje.
Vzgojitelji in vsi delavci v njih
se zavedamo, kako življenjsko
pomembno je ravno najzgod-
nejše otroštvo, kje in kako ga
otroci preživijo. Zato ponuja-
mo v vrtcih različne oblike so-
delovanja z družino, na katere
se starši odzivajo v okviru svo-
jih (otrokovih) potreb in priča-
kovanj.
Še z večjim poudcU-kom na
aktivnostih ob letu družine
smo Vrtec Anice Čemejeve
v Celju prijavili na razpis Na-
cionalnega odbora ob medna-
rodnem letu družine in bomo
v okviru tega izvedU okroglo
mizo na temo: Sedanjost in
prihodnost (moje, naše) druži-
ne. Potekala bo v veliki dvora-
ni Narodnega doma v četrtek,
dne 10. novembra ob petih po-
poldne. Znani strokovnjaki: g-
Andreji Čmak Meglic, dr.
Ludvik Horvat in psihologinja
Marija Strojin, nam bodo po-
nudili v dialog spoznanja iz
psihološke prakse, kaj mlado
družino najbolj zadeva, zani-
ma in zaskrbljuje. Kako izpol-
njujemo razvojne potrebe in
pričakovanja svojih otrok? Ve-
mo, za kaj smo starši najbolj
odgovorni? Kaj pa družba? Za-
kaj so otroci vzgojno proble;
matični? Kakšni so vedenjski
vzorci družinskih članov?
Vsem dobro znan in cenjen
strokovnjak, naš starosta, dr
Anton Trstenjak, trdi da je
družina žarišče vseh vrednot.
Ljubezen pa je žarišče druži-
ne. Pri njej se vse začne in '
konča. In prav ljubezni je ved-
no premalo!
Št. 44 - 3. november 1994
19
v srečanju za okroglo mizo
jtroci neposredno ne bodo so-
delovali, čeprav bo v bistvu
prav njim namenjeno naše
fjzmišljanje. Njihova občute-
Ijja družine bomo lahko raz-
tjrali iz družinskih izp>ovedi, ki
jo jih zapisale vzgojiteljice,
Dfii pa so jih prelili v risbe in
slike, ki bodo razstavljene ob
tej priložnosti prav tako v Na-
lodnem domu.
Ravnateljica vrtca
Anice Čemejeve Celje,
ANA ČETKOVIC
VODOVNIK
Krvavi polcoi
psov na Visolcem
pri Kranju
Kot članica DPMŽ v Mari-
boru in kot velika ljubiteljica
in borka proti mučenju živali,
v imenu vseh prizadetih in
ogorčenih ostro protestiram
zoper zločinski poboj nedolž-
nih, nič krivih in zavrženih
psov na Visokem pri Kranju.
Poboj živali je bil izvršen
pred svetovnim dnevom živali,
icar je v posmeh vsem ljubite-
ljem živali, o čemer bo sezna-
njena širša javnost, tako v Slo-
veniji kot v tujini. To se je zgo-
dilo kljub zagotovilom inšpek-
cijskih služb, da do tega ne bo
prišlo, v kolikor bo ga. Milena
Močivnik azil izpraznila in ži-
vali odpeljala drugam. Torej je
bil poboj izvršen na grozovit
in zahrbten način, to je v od-
Isotnosti ge. Močivnikove, ki je
prav takrat prevažala živcdi
v varno zatočišče na Vrhniko.
Se bolj grozovito pa je to, da se
> pokol opravil ob prisotnosti
malih otrok, velikih ljubiteljev
živali, kar bo gotovo zapustilo
pri njih daljnosežne posledice
na psihi. In nenazadnje pokol
se je zgodil na tuji posesti, s či-
mer so storilci prekoračili vsa
pooblastila in s tem storili huj-
šo kaznivo dejanje.
Zato glede na to, ker za stor-
jeno ni opravičila, predlagam
pristojnim službam Občine
Kranj, kjer je ga. Smiljana
Verbič zaposlena kot inšpek-
torica, suspenz le-te, zaradi
utemeljenega smna storitve
kaznivega dejanja, storjenega ~
s tem, da je s svojimi pomočni-
ki (lovci, policijo in drugimi)
izvedla pokol psov na grozovit
in nehuman način na tuji po-
sesti.
Prav tako predlagam, da
v bodoče občina namešča na
taka delovna mesta primerne
delavce, to je delavce, ki ne
bodo samo administrativni ro-
boti, ampak predvsem ljudje
s srčno kulturo. Take ljudi pa
bo morala naša družba šele
vzgojiti. _
Za ostale pa, ki so prav tako
sodelovali v tem pokolu, pa
upam, da jih bo doletela roka
pravice, za kar bodo gotovo
poskrbeli prizadeti v tej vuna-
zani in krvavi drami.
Predlagam tudi, da bi bilo
prav, ko bi za to pristojni or-
gani pričeli preganjati in iska-
ti tiste ljudi, ki so zavrgli svoje
nekdanje ljubljence - živali in
jih na milost in nemilost pre-
pustili zli usodi. Hvala bogu,
da se še najde nekdo, ki nese-
bično zanje poskrbi, zato si ga.
Milena Močivnik zasluži vso
priznanje in pohvalo, ne pa da
se ji meče polena pod noge in
se ji ubija živali ter se nanjo
vršijo psihični pritiski.
Svoje pisanje zaključujem
z rekom, ki govori, da človek,
ki seje smrt in trpljenje med
živalmi, ne more žeti razume-
vanja in radosti med ljudmi.
KRISTINA FERLIC,
Maribor
Upolcojenci in
sprenevedanje
Tak naj bi bil zadosten na-
slov članka g. Trude Kirinič iz
Ljubljane. Popolnoma se stri-
njam z njenimi ugotovitvami
navedenimi v članku, ki bi jih
dopolnil še z nekaterimi bole-
čimi dejstvi. Pod vodstvom g.
Globačnika je bUa izvršena
združitev v ZL ter pri tem niso
bili zaščiteni interesi upoko-
jencev. Po mojem izračunu je
stranka upokojencev prispe-
vala najmanj 50 odstotkov
prejetih glasov ZL na volitvah
1992. ZL pa je upokojencem
- stranki milostno odredila
enega poslanca v DZ. Pravično
pa bi bilo najmanj 6-7. Mini-
strica za delo in socialno poli-
tiko iz vrst ZL pa si je skupno
s kolegom Gasparijem stalno
prizadevala za zmanjšanje
pravic upokojencev. Poudar-
jam, da so vse te pravice upo-
kojencev določene z zakoni
katere sprejema DZ, zato je
ideja za samostojni nastop na
volitvah v občinske svete in
župane popolnoma sanjska
(utopija). Edini namen tega je,
kako s ponovno prevaro odv-
zeti na občinskih volitvah čim
več glasov strankam, ki se de-
jansko zavzemajo za demokra-
cijo in pravico delavcev in
upokojencev. Tu mislim pred-
vsem na SDSS (Janševo, da ne
bo ugibanja ali pomote) in
druge iz sporazmna o skup-
nem nastopu na obč. volitvah.
Po končanih volitvah bo g.
Globačnik verjetno zagovarjal
ponovno vračilo v ZL. Poglejte
si občinska vodstva vaše
stranke upokojencev pa boste
videli, da vodstva pretežno se-
stavljajo prelevitelji ali osebe
z višjimi pokoj runami od pov-
prečja. Oznako SD sem pri ZL
namerno izpustil. Ni mi ra-
zvunljivo odkod oznaka social-
demokratska za stranko kate-
re člani so pretežno delavci
poslovodnih struktur dejansko
pa delodajalci. Kakšen odnos
do velikega števila upokojen-
cev (preko 70 odstotkov) se vi-
di iz dopolnilnega zavarova-
nja. Strošek tega znaša pri po-
prečni pokojnini (izračun za-
četkom leta 94-3 odstotke me-
sečno. Ta odstotek se močno
znižuje čim višja je pokojnina,
tako, da pri visokih pokojni-
nah znaša samo še 0,5 odstot-
ka. Kaj je stranka upokojen-
cev naredila. Jaz sem o tem
javno pisal g. Gaspariju, a le
redki časopisi so pismo objavi-
li. Upokojenski časopis ga ni.
Zato upokojenci, temeljito
razmislite na prihodnjih voli-
tvah.
CIRIL KNEZ,
Laško
Spreiiod po
neurejenem
Golovcu
Po krajšem odmoru se je
ekipa oddaje Poglej in zadeni
zopet vrnila v Celje. Marsikdo
se je odpravil v Golovec z na-
mero, da bi kupil karto za
ogled te priljubljene oddaje.
Tu pa se vse zatakne! Kje ku-
piti karte? To je sedaj res veli-
ko vprašanje!
Čisto po naključju se odpra-
viš v avlo bazena. Toda na kaj
naletiš! Na velik kup nereda,
na zaklenjene pisarne in praz-
no recepcijo. Kaj sedaj, se
sprašujejo prihajajoči kupci?
Marsikdo zavije po stopnicah
do bifeja, kjer vpraša za karto
prijazno točajko. Ta pove, da
niste edini, ki iščete karte, da
pa ona ne ve, kje bi jih lahko
dobili! Pošlje vas naprej do
naslednje recepcije. In ko pri-
dete do nje (če jo najdete, seve-
da), končno pridete tudi do
kart. Marsikdo pa je zopet ra-
zočaran - kajti karte niso ošte-
vilčene. Zanima me, zakaj ne?
Lansko sezono so bile. Ob tako
slabi organiziranosti in proda-
ji kart se gospodu Stojanu Au-
erju ni treba čuditi, zakaj
v Celju ni nikoli tako polne
dvorane kot drugod po Slove-
niji!
Če bi bila jaz na njegovem,
mestu (kar pa seveda nisem),
bi si bržkone izbrala kakšno
drugo dvorano v Celju ali oko-
lici za izvedbo oddaje!
ALENKA TURNŠEK,
Petrovče
zahvale,!
pohvale^
»Društvu za
Ifarate iz Celja
- hvala«
Toplo, res toplo je pri srcu
materi, ko vidi, da njen pokoj-
ni sin ni pozabljen. Za to se
želim zahvaliti Društvu za ka-
rate iz Celja. Redno se spomni-
jo na mojega sina in name in
me vabijo na njihove svečane
turnirje in družabna srečanja
po njih. Letos sem se na tur-
nirju ob njihovi 25-letnici zelo
lepo počutila in trenutki pre-
živeti v njihovi družbi mi bodo
ostali še dolgo v spominu. Lani
so turnir posvetili tudi spomi-
nu na mojega sina Petra Pave-
liča, kljub temu pa je minilo
šest let od njegove smrti, ved-
no znova opažam, da je mnogo
svojega časa preživel v družbi
velikih prijateljev in dobrih
športnikov, marljivih in kar
me posebej veseli, predvsem
mladih ljudi.
Celotnemu društvu zares en
velik hvala za vso pozornost
v želji, da bi našli, ob svojih
dobrih športnih uspehih več
sponzorjev, ki bi uspeli Dru-
štvu, kakor tudi razvoju kara-
teja v celoti, pomagati bolj iz-
datno.
VERA ZUPANC,
Celje
Zahvala za
pomoč
Zahvala za izvedbo medna-
rodnega humanitarnega kon-
certa: »Dobro jutro, beli dan«
v Ljutomeru in Kranju 20.10.-
21.10.1994 v letu družine
UNESCO.
Izkupiček od obeh priredi-
tev je bil namenjen nakupu
glasbil ULWILA za pomoč du-
ševno prizadetim otrokom
Slovenije.
Podjetje Humanitar se zah-
valjuje vsem sponzorjem za
pomoč pri izvedbi dveh hiuna-
nitamih koncertov.
Sodelovali so: Ministrstvo
za delo, socialne zadeve in
družino. Cvetka in Rajko Ja-
godic, Austria Bank Ljublja-
na, Safe invest Maribor, Ljud-
ska banka Celje, Nova kredit-
na banka Maribor, M&M Tu-,
rist Ljubljana, CASINO Roga-
ška Slatina, Steklarska šola
Rogaška Slatina, Dr. Šolman
Ptuj, Eurodentes center d.o.o.
Maribor, Intertrade ITA Ljub-
ljana, CBH d.o.o. Celje, EM-
KOR d.o.o. Rogatec, Svet knji-
ge Ljubljana, Časopisno po-
djetje DELO, Ljubljana, Go-
spodarski vestnik Ljubljana,
-Večer Maribor, Šentjurske
Novice, Novi tednik Celje,
Slovenske novice, Potrošnik
Celje, Zlatarna Celje, Rogaška
menjalnica »Srečko«, Špes
K.P.U. Slov. Konjice., Zastav-
ljalnica Ljubljana d.d., Hohler
Tepanje, TBP lenart, Nova
kreditna banka Maribor, Nova
kreditna banka Maribor Ptuj,
Banex d.o.o. Slov. Konjice,
Morana d.o.o. Braslovče, DA
- Trade d.o.o. Ljubljana, Hen-
kel Zlatorog Maribor, Pekama
Težak Žan Zreče, Posrednik
d.o.o. Zreče, Bori Ljubljana,
Interspar Ljubljana, MIP Ptuj,
Mesarija Valant Loče, Fingušt
- Mesarija Pragersko, Libela
Standard d.o.o.
Vsem se iskreno zahvalju-
jemo!
CVETKA JAGODIC
Prekrasna
Planinsica roža
Gledališče »Žarek« iz Žalca
je v Žalcu že devetič uprizorilo
opereto Radovana Gobca Pla-
ninska roža. Preizkušen reži-
ser. Iztok Valič, je k sodelova-
nju povabil izvajalce, ki so
Planinsko rožo že igrali, med
njimi odlična pevka Andreja
Zakonjšek - planinska roža, ki
je s svojim glasom navdušila
občinstvo, prav tako njen »za-
ročenec« Jože Grobler. Tudi
vsi ostali igralci, celjski orke-
ster (pod taktirko dirigenta
prof. Franca Rizmala) plesna
šola Bolero, mešani pevski
zbor Žalec so odlično pripo-
mogli k prekrasni izvedbi ope-
rete. Gledalci smo bili navdu-
šeni, da kar nismo mogli kon-
čati s ploskanjem na koncu
predstave. Presenetila je tudi
gospa, ki je spekla kruh v obli-
ki srca in ga podarila planin-
ski roži Andreji. Sama je to
opereto pela pred 41 leti. Na-
zadnje je v dvorani tudi zapela
z njimi. Bil je res prelep, nepo-
zaben večer. Iskrena hvala
vsem igralcem, saj ste nam po-
lepšali naš vsakdan, ki je veli-
kokrat preveč turoben. Še ve-
liko uspehov in še več takšnih
predstav.
^_.^ALmSAmVQfiNIK_.
Št. 44 - 3. november 1994
20
Peugeot: z ionom v prilioiinost
Francoski Peugeot se je
avtomobilske prihodnosti,
za katero je dokaj težko reči,
kakšna bo, lotil tudi s študij-
skim avtomobilom po imenu
ion. Gre za komaj 323 centi-
metrov dolg avtomobil po-
vsem sodobne oblike, pa
s prostorom za štiri ljudi in
električnim motorjem. Sled-
nji zmore 20 kW pri nekako
1500 vrtljajih v minuti (naj-
večji navor je 127 Nm pri
1500 vrtljajih), pri čemer to-
varna napoveduje najvišjo
hitrost 105 km/h ter doseg
od 110 do 150 kilometrov.
Peugeot ion (na sliki) je se-
veda še vedno prototip, s ka-
terim se francoska avtomo-
bilska tovarna pridružuje
množici podobnih avtomobi-
lov. Seveda pa je tudi za Pe-
ugeot značilno to, da še niso
rešili osnovnega vprašanja:
avtomobili z električnim
motorjem so ekološko spre-
jemljivi, saj ni škodljivega
izpuha, vendar še ni ustrez-
no urejeno vprašanje dosega,
posredno pa tudi ekologije.
Mercedes Benz, prva evrop-
ska avtomobilska tovarna, ki
pripravlja avtomobil z elek-
tričnim motorjem, trdi, da
v zadnjih dvajsetih letih ni
bU narejen bistven korak na-
prej. Električni avtomobili
imajo še vedno zelo težke in
okorne akumulatorje, ki za
polnjenje z energijo potrebu-
jejo več časa. Akumulatorje
je treba napolniti, kar pome-
ni, da je spet obremenjen ob-
stoječ sistem pridobivanja
električne energije. V tem
začaranem krogu se trenut-
no vrtijo vsi avtomobili in
vsi načrti za električni po-
gon. Po svoje je to tudi ra-
zumljivo, kajti avtomobilske
tovarne so v sedanje motorje
z notranjim izgorevanjem
vložile preveč denarja, da bi
se sedaj kar čez noč preu-
smerile v dokaj negotovo
proizvodnjo avtomobilov
z električnimi motorji.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju j«
tokrat potekal v nekoliko manjšem obsegu, saj so slabo vreme ir^
prazniki botrovali manjšemu obisku sejma. Po izračunih organizator-
jev se je obisk zmanjšal za 35 odstotkov. Na prodaj je bilo 480 vozji,
izdali pa so 9 tablic za preizkušnjo vožnje.
Citroen xanae: samo avtomobilsica teorija?
Letošnji pariški avtomo-
bilski salon, ki je seveda že
skoraj pozabljena zgodovi-
na, je bil izjemna predstava
različnih prototipnih avto-
mobilov. Francoski Citroen
se je pojavil s študijo xanae,
avtomobila 21. stoletja.
Xanae ponuja futuristično
podobo avtomobila s precej
okni oziroma dokaj velikimi
steklenimi površinami, po-
udarjajo, da gre v tem pri-
meru za hišo na kolesih. Za
xanae so razvili posebno
barvo, vstop v avtomobil pa
so olajšali z dvojnimi vrati
na desni strani (odpirajo se
navzven). Tudi notranjost je
primerno futuristična, avto-
mobilu pa med drugim na-
menjajo motor z gibno pro--
stomino   2,0-litra,   štirimi
ventili na valj in 97,4 kW/
135 KM pri 5500 vrtljajih
v minuti. Dodali so še avto-
matski menjalnik. Vendar ni
nobenega   dvoma:   citroen
xanae je poskus pogleda
v avtomobilsko prihodnost,
ki pa utegne biti bistveno
drugačna od sedanjih pred-
stav. Na sliki: citroen xanae.
Seilal tuili
maruti 800 ilx
city star
Globus Motors Internati-
onal, uradni zastopnik indij-
ske tovarne Maruti Udyog, je
začel ponujati maruti 800 dx
city star.
Gre za nekoliko bolje
opremljeno izvedenko maruti-
ja 800 (pravzaprav suzuki alto
v stari karoserijski podobi), ki
je na voljo za 11.390 mark. Av-
tomobil je serijsko opremljen
z uravnavanim kata]izator-
jem, zadnji sedež je deljiv ozi-
roma zložljiv, zadaj so tudi
varnostni pasovi, na armaturi
digitalna ura, za doplačilo pa
si je moč omisliti tudi klimat-
sko napravo. Prodaja teh
majhnih indijskih avtomobi-
lov pa je na slovenskem trgu
razmeroma uspešna, kajti le-
tos se je zanje odločilo že 800
kupcev.
Peugeot 306 limuzina
Francoski Peugeot se je pri
avtomobilu z oznako 306 lotil
dokaj svojevrstnega predstav-
ljanja izvedenk. Najprej je po-
stavil na ogled kombilimuzino
s petimi vrati, nato še kabri-
olet. Le-ta je od limuzine dalj-
ši za dobrih 24 centimetrov,
skupaj ga je v dolžino 423 cen-
timetrov. Prav na osnovi ka-
brioleta pa bo francoska to-
varna čez mesec dni ponudila
limuzinsko izvedenko peuge-
ota 306.
Bistvena razlika je seveda
v zunanji obliki in podobi,
precej večji bo prtljažnik, ki
bo ponujal 463 litrov. S tem se
bo peugeot 306, sicer v nižjem
delu srednjega razreda, precej
približal peugeotu 405, ki ima
v zadku 470-litrski prtljažni
prostor. Ampak to ne more biti
posebna zadrega, kajti peuge-
ot 405 se počasi, toda zaneslji-
vo pelje v pokoj, medtem ko se
peugeot 306 šele uveljavlja na
avtomobilskem trgu. Peugeot
306 limuzina bo naprodaj s še-
stimi motorji (z močjo od naj-
manj 68 do največ 121 KM), od
tega "bosta dva dizelska, in
s tremi različnimi vrstami
opreme. Za slovenski avtomo-
bilski prostor cene še niso zna-
ne, v Nemčiji pa bo najcenejša
različica peugeota 306 v limu-
zinski podobi stala približno
24, najdražja pa 35 tisoč mark.
Na sliki: peugeot 306 limu-
zina.
Najmočnelšl je bentlev turbo S
Britanski RoUs Royce, av-
tomobilsko ime, ki je povsem
primerna prispodoba za
ugled in prestiž najvišje vr-
ste, je obogatil ponudbo pri
bentleyjih. Turbo S (na sliki^
je nova in predvsem najz-
mogijivejša izvedenka, kajti
pod motornim pokrovom je
nameščen 6,75-litrski ben-
cinski V8 motor.
S tem motornim agrega-
tom zmore bentley turbo
S približno 280 km/h, do 100
km/h pa pospeši v ugodno ~
hitrih in kratkih 5,8 sekim-
de. Ker je tradicija pač tra-
dicija, ni znano, koliko KM
zmore osemvaljnik, domne-
vajo pa, da med 270 in 320.
Osemvaljnik je ob tem
opremljen z novim elektron-
skim oziroma motornim me-
nedžmentom, vzetim iz for-
mule 1, na kolesih (17-palč-
nih) se vrtijo gume dimenzij
255/55WR17, avtomobil je
serijsko opremljen z napra-
vo, ki preprečuje zdrs po-
gonskih koles, serijsko doda-
jajo zračni blazini tako za
voznika kot so voznika, oba
pa sedita v pravih športnih
sedežih. Bentley turbo S se
ob tem pohvali tudi z viskoz-
no zaporo zadnjega diferen-
ciala, pa seveda s prestavno
avtomatiko, kajti še tako
izurjen voznik bi lahko kdaj
preveč odločno pritisnil na
pedal za plin, s tem pa škodil
motornemu agregatu. Po se-
danjih napovedih naj bi to-
varna izdelala vsega 100
bentleyjev turbo S, kar po-
meni, da je že skrajni čas za
odločitev o nakupu. Avto-
mobil so prvič postavili na
ogled na nedavnem pari-.
škem avtomobilskem salonu
in morebitnih kupcev je bilo
menda že tam dovolj.
Št. 44 - 3. november 1994
21
Srebro za Radio Celje
peil festival zaruženla ratlllsklh postal povsem uspel
čeprav smo v hiši NT&RC
j0 še posebej v Radiu Celje
gajbolj veseli srebrnega festi-
valskega odličja v skupni uvr-
stitvi med vsemi tekmujočimi
slovenskimi radijci - zlati od-
Ijčji smo dobili za glasbeno
gddajo in EPP spot - pa smo
(elo zadovoljni, da smo po
pinenju udeležencev izvrstno
pripravili festival in ga vse dni
tudi brezhibno vodili. Pod po-
lu^oviteljstvom celjskega Iz-
vršnega sveta in njegovega
predsednika Jožeta Zimska in
ob pomoči poslovnih partner-
jev, med njimi Banke Celje,
Eurodas,Miroteks,Petrol, STC
Celje in Pivovarne Laško smo
v medijski hiši NTRC uresniči-
li zahteven projekt festivala,
Id je bil predvsem tudi jubilej-
no obarvan s 40-letnico Radia
pije.
Povsem logično je, da je bila
teža izvedbe festivala na radij-
skem kolektivu in na Agenciji
NT&RC, medtem , ko se je No-
vi tednik izkazal z izdajo po-
sebne radijske Petice. K uspe-
hu festivala je nedvomno bi-
stveno pripomogla tudi novi-
narska, voditelj ska in tehnič-
na posadka, ki je skrbela za
redni program in še za poseb-
nega nočnega, saj smo
z osemdnevnim non-stop ra-
dijskim programom dokazali
vsaj izdržljivost, če ob stran
damo pestrejšo programsko
ponudbo.
Skupščini  Združenja  prvi
Mojca Vočko je za zaslužna za
zlato odličje Radia Celje v ka-
tegoriji glasbenih oddaj. Ton-
ski tehnik je bil Matjaž Marin-
ček, tekst je brala Maja Šumej,
naslov oddaje pa je Portret Ve-
ronike.
diskretni šarm odličii: Mitja Umnik prejema iz rok Bogdane Herman prvo izmed odličij, ob njem
^ta voditelja Jožica Skorja in Kamilo LorencL
Žirija je bila nadvse resna pri svojem delu in nič ji ni ušlo. Z leve proti desni: Jože Jagonik,
Bogdana Herman in Tone Partljič. Oba moška žiranta sta bila razpeta med festivalom, poslan-
stvom v državnem zboru in Borštnikovim srečanjem.
dan festivala sicer ni uspelo na
dnevni red postaviti vseh ak-
tualnih vprašanj , zlasti s po-
dročja odnosov med RTV Od-
dajniki in zveze in radijskimi.
Dnevno informativne oddaje:
1. Radio Kranj, 2. Radio Mur-
ski val, 3. RGL Ljubljana /Ra-
dio Celje je zasedel nehvaležno
4. mesto/ Komentar: 1. Radio
Triglav Jesenice, 2. RGL Ljub-
ljana, 3. Radio Murski val/Ra-
dio Celje je bil spet četrti/;
Kontaktne oddaje: 1. Radio
Murski val, 2. Radio Triglav
Jesenice, 3. Radio Trbovlje/
Radio Celje je zasedel 7. me-
sto/; Radijske reportaže: 1.
Radio Murski val, 2. Radio Ve-
lenje, 3. Radio Radlje ob Dravi
/ za Radio Celje 5. mesto/;
Glasbene oddaje: 1.Radio Ce-
lje, 2. Radio Murski val, 3. Ra-
dio Žiri/radijska postaja za
občino Škof ja Loka/; Humori-
stično-satirična oddaje: 1. Ra-
dio Sraka Novo mesto, 2. Ko-
roški radio Slovenj Gradec, 3.
RGL Ljubljana; EPP produk-
cija spotov: LRadio Celje, 2.
Radio MARŠ Maribor, 3. Ra-
dio Posavje studio Brežice;
Samoreklamni spoti: 1. Radio
MARŠ, 2. Radio Kranj, 3. Ra-
dio Sevnica;
Zlato odličje v skupni razvr-
stitvi in naziv NAJ RADIO
1994 je prejel Radio Murski
val Murska Sobota, srebrno
odličje si je prislužil Radio Ce-
lje, bronasto pa Radio Kranj,
medtem ko sta se na četrtem in
petem mestu znašla RGL
Ljubljana in Radio Sraka No-
vo mesto.
Pozornost pa so nam kot orga-
nizatorju in jubilejniku izka-
zali tudi kolegi Murskega vala.
Direktorica Podjetja za infor-
mativno dejavnost Irma Benko
nam je namenila velikansko
steklenico zlate radgonske pc-
nine s posvetilom, »da ne za-
upajo nobenim izpod 40 let«.
Steklenica je zaenkrat še ved-
no na varnem v zaklenjeni
urednikovi pisarni, odprli pa
jo bodo radijci skupaj s tedni-
kovci za zaključek jubilejnega
leta 1994.
lokalci ter se pogovoriti še
z odgovornimi predstavniki
republiške uprave za teleko-
munikacije Za pogajanje s Sa-
zasom glede avtorskih pravic
in plačevanja pa so pooblastili
posebno komisijo. Več o tej
aktualni temi bodo morali
spregovoriti radijci na nasled-
nji skupščini v novembru ali
decembru ter še posebej o pre-
Radio Celje je bil s strani RGL
Ljubljana deležen za svoj jubi-
lej še posebne pozornosti, saj
smo prejeli posebno plaketo,
ki jo je podelil direktor RGL
Stojan Krebelj.
oblikovanju Združenja v dru-
gačno poslovno interesno
skupnost po zgledu Združenja
lokalnih in kabelskih televizij-
skih postaj.
Med spremljajoči posveto-
vanji moramo omeniti še zelo
uspelo srečanje vseh radijskih
tehnikov in manj uspešen — za-
»Pa ga imamo. Cisto srebro za
Radio Celje!«
radi slabše udeležbe - pogovor
s predstavniki BBC in založni-
ka Rokus o prevzemanju neka-
Žirijo, ki je ocenjevala glasbe-
ne in satirično-humoristične
oddaje ter spote so sestavljali
Bogdana Herman - predsedni-
ca. Tone Partljič in Jože Ja-
godnik, medtem ko je žirijo za
ocenjevanje komentarjev,
dnevno informativnih oddaj,
reportaž in kontaktnih oddaj
vodil Tadej Labernik, asistira-
la pa sta mu Silvo Teršek in
Jože Jerman.
terih jezikovnih tečajev in
drugih programov iz ponudbe
BBC.
Za popestritev smo organi-
zatorji zadnji dan ponudili
udeležencem še obisk rimske
nekropole v Šempetru v Sa-
vinjski dolini in obisk jame
Pekel, prvi dan pa so bili gost-
je laških pivovarjev.
Največji obisk je osrednje
prizorišče - celjski Hotel Evro-
pa doživelo na zaključni prire-
ditvi v petek zvečer, saj se ga
je udeležilo 120 radijcev in go-
stov. Program slavnostne pri-
reditve in podelitve vseh festi-
valskih o<iičij sta povezovala
Jožica Skorja in Kamilo Lo-
renci, v programu ob ansam-
blu Oliver Twist pa sta sodelo-
Seveda je bil festival med 26.
in 28. oziroma 29. oktobrom
priložnost za mnoga neformal-
na srečanja, pogovore in izme-
njavo izkušenj, saj so se ga le-
tos prvič udeležili tudi nekate-
ri predstavniki novih in ko-
mercialnih radijskih postaj, ki
jih je v slovenskem radijskem
etru vsak dan več.
Poslova skupnost za vinograd-
ništvo in vinarstvo Slovenije
s sedežem v Celju je drugi dan
festivala pripravila izjemno
prijetno degustacijo jubilejnih
polnitev ob 25-letnici zaščitne
znamke slovenskih vin. Pro-
mocija je bila na visoki stro-
kovni ravni, udeležil pa se je je
tudi predsednik države Milan
Kučan.
vala še Plesna šola Urška in
Kurja koža.
Za   slavnostno   podelitev
priznanj in odličij je izšel še
poseben festivalski bilten, ki
ga je uredil Franček Punger-
čič, v njem pa so bili povzetki
festivalskih dogodkov in urad-
ni rezultati tekmovalnega dela
festivala Združenja radijskih
postaj Slovenije, ki jih objav-
ljamo v posebnem okvirju.
Sicer pa naj velja: naj živi 6.
festival Združenja radijskih
postaj, čeprav še ni določeno,
kje naj bi bil.
MITJA UMNIK
Foto: SHERPA
radijski spored
od 3. do 9. novembra
RADIO CELJE
četrtek, 3.11.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo
OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje,
13.45 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express,
16.30 Kronika, 17.00 Kronika 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00
Poročila. 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa.
Petek, 4.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila. 8.25 Poro-
čilo OKC Celje. 8.45 Kam danes. 9.00 Predstavitev programa. 10.00
Novice. 10.30 Petkove štengce. 12.00 BBC novice. 12.10 Tečajnica,
13.00 Novice. 13.05 Napovednik. 14.00 Jack Pot. 15.00 Obvestila. 15.05
Šport ob koncu tedna. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo). 16.00
Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin
(Nada Kumer), 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.10 Evropa
v enem tednu (BBC). 20.00 Zaključek programa.
Sobota, 511.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS. 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska,
8.05 Poročila. 8.15 Obvestila. 8.45 Kam danes. 9.05 Predstavitev pro-
grama. 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novrce. 12.10
Teen val. 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje. 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo). 16.00 Podalpski biser, 16.05 Čestitke
in pozdravi. 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20,19.00-24.00 Večerno-nočni
športno zabavni program ^^.^ j^^^^^.. p^^^^^
Začetek programa. 8.05 Poročila. 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi,
9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.30 Iz domačih
logov Uure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna,
13.10 Čestitke in pozdravi, 14.15 Nedeljsko športno popoldne. Nadalje-
vanje čestitk in pozdravov. Pribl. 19.00 Zaključek programa.
Ponedeljek, 7.11.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska. 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila. 8.45 Kam danes. 9.00 Predstavitev
programa. 10.00 Novice. 10.30 Športno dopoldne. 11.30 Športni kviz.
12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica. 13.00 Novice, 14.00 Jack pot. 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo). 16.00 Podalpski biser. 17.00 Kronika,
18.00 Podalpski pop. 19.00 Poročila. 19.05 Deutsche VVelle. 20.00
Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa
Torek, 8.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop. 7.00 Druga jutranja kronika. 7.15 Pregled
tiska. 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 9.00
Predstavitev programa. 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3,
Tri, III.&AS. 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05
Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila,
15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Poročila, 19.05
Deutsche VVelle, 22.00 Zaključek programa.
Sreda, 9.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa. 10.00
Novice. 10.15 S knjižnega trga. 12.00 BBC novice. 12.10 Tečajnica,
13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot,
15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalp-
ski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto,
19.00 Poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC. 21.00
Zaključek programa.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00. ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz   stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax: 441-032.
Studio: 441-310. 441-510.
Št. 44 - 3. november 1994
2!
Namesto na Luno
v Halo Tivoli
Prihaja Spin Doctors, newyorška hlues-rock-funk atrakcija
v ušesih mnogih še odme-
vajo takti hita »Two prin-
ces«, enega prvih velikih hi-
tov skupine SPIN DOC-
TORS, ki je zaslovel tudi
s pomočjo neumornega pred-
vajanja video spota na MTV.
7. novembra pa bo »v živo«
odmeval tudi v ljubljanski
Hali Tivoli.
Ljubljana seveda ni po-
vsem običajna postaja na
turnejah vročih zvezdnikov
s svetovnih hit lestvic, zato
je udeležba še toliko bolj
nujna. Spin Doctors so deni-
mo poleti zavrnili ponudbo,
da bi gostovali na ameriški
turneji Rolling Stonesov, ker
so bili preveč zasedeni...
Pevec Christopher Barron
ima namreč precej bolj ne-
konvencionalne želje: »Rad
bi igral na Limi. To bi bilo
super...« Precej entuziastič-
no za 26-letnega glasbenika,
ki je sicer prepričan, da se na
turnejah hitreje stara, saj je
tretjino življenja prebil v av-
tobusih pri 120 km na uro.
Ko so ga pred 9 leti v šoli
vprašali, kaj bi rad dosegel
v življenju, je odgovoril:
»Smešno vprašanje za se-
demnajstletnika. Rad bi bil
ročk zvezdnik.«
Želja se mu je seveda ures-
ničila, čeprav se leta 1991,
ko so Cris, Eric Schenkman,
Mark White in Aaron Co-
mess objavili albimi Pocket
P\ill Of Kryptonite, nihče ni
pretirano zmenil zanje. V le-
tu dni je Kryptonit skupino
vseeno pognal iz newyorške
klubske scene v vrhove sve-
tovnih lestvic. Single »Miss
can't be wrong« je postal hit.
Skoraj leto in pol po izidu je
album postal platinast, pravi
pospešek pa je pomenil na
začetku omenjeni hit o dveh
princeskah, saj je prišel na
lestvice povsod po svetu. Le-
tos je skupina izstrelila svoj
drugi studijski album Turn
It Upside Down, ki jim je
prinesel hit Cleopatra's Cat.
In doživela prvo večjo ka-
drovsko spremembo; zapu-
stil jih je eden od ustanovi-
tvenih članov, Eric Shenk-
man, zamenjal pa ga je An-
tony Križan. To je menda
storil zaradi drugačnih po-
gledov na glasbo in prihod-
nost benda.
Veliko dni v zadnjih dveh
letih so fantje prebili na
koncertih, ta ponedeljek pa
bodo svojo partijo, po zaslu-
gi Škuc Ropota, odigrali še
v Ljubljani.
SŠ
RAD!0,5,,CELJE
Na angleški lestvici malih
plošč je že šesti teden na vrhu
pevka WHIGF1ELD s koma-
dom »Saturday Night«, tik za
njo pa so se uvrstili TAKE
THAT s »Sure«. Na tretjem
mestu so BON JOVI (na sliki)
in njihova skladba »Always«.
Na drugi strani Atlantika se-
najbolje prodaja soul balada
»lil Make Love To You« pev-
skega kvarteta BOYZ D MEN,
ki je pr\'i tudi na lestvici veli-
kih plošč s svojim drugim al-
bumom. V Veliki Britaniji pa
so ta teden največ LP prodali
R.E.M., sledi pa jim najnovejši
izdelek skupine THE CRAN-
BERRIES »No Need To Ar-
guee«.
Kalifornijske metalce
GUNS & ROSES je zapustil
kitarist Gilby Clarke (na sliki).
Axl Rose je na njegovo mesto
povabil svojega prijatelja Pa-
ula Huga, Gilbv pa bo nadalje-
val glasbeno kariero kot solist.
V začetku oktobra je že izšel
njegov prvi solo projekt, al-
bum »Pavm Shop Guitars«, na
katerem je poleg nekaterih
članov Guns & Roses sodelo-
val tudi Franc Black. Izid svo-
jega prvega samostojnega pro-
jekta v kratkem pričakuje tudi
Slash, ki je k sodelovanju po-
vabil basista skupine Alice In
Chains Mikea Ineza, kitarista
in pevca zasedbe Jellyfish Eri-
ca Doverja ter bobnarja Matta
Soruma.
Trenutno najbolj cenjeno
angleško tehno zasedbo THE
ORB je zapustil Kris Weston,
ki bo z omenjenim bendom so-
deloval le še v studiih. Name-
sto njega je vskočil Andrew
Hugues, ki je z The Orb že na-
stopil na letošnjem koncert-
nem spektaklu Woodstock 2.
Kar nekaj sto tisoč dolarjev
je stalo firmo Levi's, ker je lani
v enem izmed svojih reklam-
nih spotov neavtorizirano
uporabila skladbo »Heartat-
tack & Wine« TOMA WAIT-
SA. Nič bolje se ne bo godilo
tudi verigi restavracij hitro
pripravljenih jedi Frito Lay,
ker je v reklamnih sporočilih
uporabila nekega Waitsovega
imitatorja.
Konec novembra pa lahko prj,
čakujemo tudi nov izdelek se,
altleških PEARL JAM. Gre z,
album z naslovom »Vitalogy,
Pearl-jamovci pa so tako prel
pričani vanj, da ga bodo na
poslali brez podpore singi^
plošč in videospotov. Pr^^
kratkim odpuščenega bobnar,
ja Davea Abbruzzesea je zg.
časno nadomestil Jack Iro^s
nekdanji tolkalist kalifornii!
skih Red Hot Chilli Peppers.
V ponedeljek, 31. oktobr^
se je zgodila promocija Cti
plošče Peter:Paracelsus. PI^^l
ča je izšla pri ljubljanski ^
ložbi Nika, ustvarili pa so j«,
člani Laibachove divizije 30|)
000 Verschidene Krawall,
v sodelovanju s Petrom Mla.
karjem. Po besedah avtorjev
gre za čisto novo zvrst glasbe,
imenovane satanictehno, kai
v tehnološkem smislu pomeni,
da je možno v »enotni teoriji
polja« tudi elektrokemično
podlago psihičnih kvali^
prevesti na magnetni zapisldj
Ameriški neo-hipijski bend THE BLACK CROWES je končni
le objavil svoj dolgo napovedovani tretji album. Plošča z naslo-
vom »Amorica« je izšla v ponedeljek, člani »Črnih vran« pa ji
bodo za začetek promovirali po nekaterih manjših angleški]
klubih.
Št. 44 - 3. november 1994
Gorenjski kavboj ANDREJ ŠIFRER je svojo zadnjo studijsk'
ploščo »Hiti počasi« posnel pred dobrimi štirimi leti v Nash'
villu. Po precej neuspelem projektu, v živo posneti kaseti »Ok
ole, ole« pa se je Andrej na snemanje svoje nove plošče odpravi
kar na Irsko, kjer bo poskušal svoj gorenjski country melo'
združiti z irskim poskočnim folk rockom.
STANE ŠPEGEI-
23
Pojoči vedeževalec
Verjetno ga ni med nami, Id
ga ne bi zanimalo, kaj neki se
mu bo pripetilo v prihodnosti,
2ato so napovedovalci prihod-
nosti bili in bodo iskani ljudje.
Z našim sobotnim gostom,
vedeževalcem Danilom Furla-
nom, se bova pogovarjala
v glavnem o glasbeni prihod-
nosti, namignil nam bo tudi,
kakšna kariera čaka Heleno
Blagne, pa Madonno...
Danilo Furlan pa ni kar na-
vaden vedeževalec, ampak je
pojoči vedeževalec, saj je pos-
nel že kar nekaj svojih »ko-
madov«.
Zlati glcis Slovenije je še
vedno Alfi Nipič, nevarno se
mu približuje Helena Blagne,
Jože Potrebuješ je trenutno
tretji, za njim Adi Smolar, pa
Oto Pestner. Na vstop med pr-
vo peterico pa čakajo: Irena
Vrčkovnik, Vlado KresUn, Iz-
tok Mlakar, Ivan Hudnik in
Vili Resnik. Naša nagradna
akcija bo potekala še dober
mesec in še je čas, da s svojimi
glasovnicami vplivate na vrst-
ni red pevcev, ki nas najbolj
razveseljujejo
Mara Cvek iz Grahovega ob
Bači bo prejela bon za 5000
tolarjev, vnovčljiv v eni izmed
prodajaln Emona Merkur, ma-
jico in čepico pa bomo poslali
Štefki Drolc iz Kamnika ter
Miranu Gorišku iz Izlak.
Vi sprašujete, strokovnjak
Petrolovega pouka pametnega
prometa - PPPP - odgovarja:
»Velecenjeni strokovnjak! Ka-
darkoli svojo katrco poženem
na 150 km na uro, mi v motor-
ju začne nekaj ropotati. Kot da
bi nekdo trkal. Kaj, menite, bi
lahko to bilo?«
»Po mojem trka vaš angel
varuh!«
SIMONA H2O
Prihaja IVIr.
Penso Positivo
Jovanottl se bo na evropski turneil
ustavil tuUI v Hali TIvoU
v soboto, 5. novembra, se bo
Jovanotti, seveda s skupino, ki
ga je spremljala tudi na ne-
davnem koncertu v Zagrebu,
kjer je navdušil prisotne
z energičnim in duhovitim ita-
lo-funkom, pojavil na odru
v Hali Tivoli. Jovanotti je vse-
kakor eden vodilnih italijan-
skih glasbenikov mlajše gene-
racije in eden redkih, ki si je
s petjem v materinem jeziku
pripel evropsko slavo.
Rodil se je 27. septembra le-
ta 1966 kot Lorenzo Cherubini
v Rimu, mladost pa je preživel
v toskanski vasici Cotroni. Kot
najstnik se je uspešno spopri-
jemal z DJ-jevstvom, leta 1988
pa izdal prvo uspešno ploščo
Jovanotti for President. Na
drugi plošči La Mia Moto, ki je
izšla leta 1990, je začel peti
v italjanščini. Na naslednji Gi-
ovanotti Jovanotti so se spre-
membe nadaljevale, elektoni-
ko so zamenjali glasbeniki, be-
sedila pa so presegla navadne
plesne skovanke.
Potem ga je spet zanimal
rap, kar je povedal s četrto
ploščo Uno Tribu Che Balla,
tej pa sta sledili še Lorenzo
1992 in Lorenzo 1994. Slednja
je govoto ena njegovih najbolj-
ših stvaritev, že prvi single
Penso Positivo je bil evropska
uspešnica, sledila sta ji še hita
Serenata Rap in Voglio Dio.
Nekaj jih še ima v rokavu,
morda jih boste zaznali prav
v Hali Tivoli...
SŠ
Parni valjale - tokrat zares!
Kajak-kanu klub Nivo Celje, ki je koncert hrvaške
skupine Parni valjak v minulih dveh letih organiziral kar
šestkrat, je vsakič, ko je bil ta koncert na Špici napove-
dan, dodobra namočilo. Zaradi slabega vremena je kon-
cert namreč vsakič odpadel.
Celjski kajakaši so se sedaj odločili, da bodo prestopili
vsa trupla indijanskih vračev in so nehali plesati za dež.
Premagali so ga; koncert Parnega valjka bo nanu^ jutri,
v petek, 4. novembra, v veliki (zaprti) dvorani hale Golo-
vec v Celju. Obljubljajo dober koncert, pri čemer jih, kot
je povedal organizator Dušan Konda, ne bo oviralo nič
več. Torej: četudi se bo jutri nad streho Golovca trgalo
nebo: koncert Parnega valjka ne bo odpadel! Zato ga ne
zamudite!
N.-M. S.
Pepel na glavi,
pepelnilc na zabavi
Ja, seveda mi je žal, kako mi
ne bi bilo! Ampak ne samo za-
to, ker sem zamudil koncertne
dogodke, ki so razgibali okto-
brske sobote v Kljubu, meni je
žal še zaradi marsičesa, kar se
tam dogaja ali se pač ne, am-
pak pustimo to zapisano v ro-
potarnicah zgodovine, saj se
tudi meni že dolgo ne da več
kuhati ledrastih gojzerjev do
nezavesti, ni govora. Zato sem
Vasji od srca hvaležen za bo-
drilno pismo v predpraznični
številki in moram reči, da sem
lahko prav ponosen, da imam
tudi bralce s svojim podkova-
nim mnenjem, ki ne začnejo
kar počez težiti in blatiti, am-
pak mi prijateljsko svetujejo
naj se rajši »uzdam u se'
i u svoje kljuse,« namesto da
stojim za mnenji drugih, brez
da bi stvar temeljito preveril.
In mi je nerodno, malo že priz-
nam, še bolj pa mi je žal, če
sem s tem res komu napravil
krivico, kar bi v tem primeru
lahko bili tako Kljub kot nje-
govo občinstvo, v prvi vrsti pa
seveda Fancy Lazy, za katere
sem recimo še januarja pravil-
no napisal, da so iz Rijeke, do
oktobra pa seveda že čisto za-
bluzil in fafljal o njihovem
puljskem domicilu. E, moj
E>oz! V odgovor Vasji lahko
zapišem samo: »Hvala! Vidi-
mo se kajpak!« Na Anesthesio,
ki mu je bila vedno všeč, ne
morem priti, ker bomo isti ve-
čer z The Schmidfs razganjali
dolenjsko meglo in z medve-
djim apetitom tamanili fižolo-
vo župo, zato pa imam na piki
kakšno od prihodnjih sobot
v Kljubu. Tudi Barfljm bo tre-
ba nameniti kakšen večer,
v ostale bonboniere pa tako ne
mislim zaiti. Tako hudo pa
spet ni!
Pravzaprav je na svetu zelo
krasno! Cvetejo krizanteme in
jesenski dežek redno spira cin-
kamiške dimčke v žemljico
blagorodno, iz katere bo spo-
mladi pokukala mlada in
hrustljava zelenjavica. Ljudje
pa, ti so bili vedno nekaj po-
sebnega, se sploh ne sprašujejo
več, od česa bodo živeli, saj
imajo v tem času preveč dru-
gih obveznic, pardon, obvez-
nosti. Sveti dnevi so, ko je bilo
treba ozaljšati življenjske raz-
mere na družinskih grobovih,
posaditi mačehe, opuliti zel, ki
tam po ljudskem okusu nima
kaj iskati, prižgati nemara
kakšno večno lučko, da bodo
večeri najlepši prav tam, ka-
mor sicer ljudje sila neradi za-
hajajo — na britofih. Smo se vi-
deU!
Še enkrat pa gremo na pija-
čo! Kje bi se še lahko videli?
Razmišljam! Mnjamnjam
brrm dnjams... No ja, mogoče
na avtoodpadu, ne, morda na
hribu ob avtocesti, kjer z Bučo
predirkama tiste prepotrebne
kilometre, brez katerih ni živ-
ljenja v garsonjeri poželenja,
tudi malo verjetno. Pa že kje
no, da ne dolgovlačim. Ko se
zagledamo, se vidimo in potem
lahko gremo tudi na pijačo, če
bo žeja in žeja je na Štajer-
skem tako večna, zatorej se ni-
mamo česa bati. Spoklon!

Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb. Za
skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
,^.11.1994. Nagrada za pravilno napoved, ki jo podaja
sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris MASH, je vredna
6000 SIT.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Št. 44-3. november 1994
24
Preko
Da ljubiš, lahko ugotoviš takrat, ko ne čutiš nobene
pregrade več. Ko bi si pred tistim, za katerega ti ni vseeno,
lahko delal frajerja, pa se ne. Ko mu odkriješ tudi vse
svoje slabe točke, svojo žalost, vse strahove, tudi vse tisto,
česar, na primer, ne sliši rad...
Včasih je občutek, da se lahko nekomu odkriješ do dna
duše, čudovit. Včasih lahko ravno zaradi odkritosti
v odnosu nastane kakšen zid.
Ampak, tako globoki odnosi prerastejo vse. Tudi to.
NINAM.
Pozdravlienal
Najprej en lep pozdrav iz
daljnega Tinskega. Prebiram
pismo obupane Mojce in čutim
z njo. Vem, kako je, ko ti prija-
teljica obrne hrbet, izblebeta
vse tiste majhne skrivnosti, ki
potem to pač niso več. Težko ti
je pri srcu, ko vidiš, da v tre-
nutku vsi vse vedo o tebi in se
na tvoj račun lepo zabavajo.
Težko je, a vendar pride čas,
ko pozabiš na vse tiste hude
čase in spet si srečen. Najdeš si
nove prijatelje in lahko rečem,
da si jih tokrat izbereš bolj
previdno in ta prijateljstva
trajajo še potem, ko se poti
vseh teh ljudi razcepijo, a ven-
dar si večkrat najdeš čas za
prijatelja, on/ona zate in tako
se najlepše čustvo ohrani. Po-
zabiš na vse tiste laži in spre-
nevedanja, ki si jih doživel in
uživaš v trenutni sreči.
Ne bom pisala o svoji (ne)
prijateljici, ker tega pač ne že-
lim. Nekoč sem to že storila,
a vendar ta zgodba še počiva
v mapi. Morda vam jo bom ne-
koč poslala, danes pa le kratko
pesmico z naslovom Kje je pri-
jateljstvo?
Pohvalim naj še Vrtiljak,
ker mi je v tej obliki zelo všeč
in upam, da bo takšen tudi
ostal. Vsem sodelavcem in te-
bi, Nina, pa želim še oblilo
uspeha in sreče pri ustvarjanju
Vrtiljaka, še več pa v življenju.
Še enkrat lep pozdrav in
Hasta la vista
STANY
Stany, ves!
Prav imaš. Ampak, a lahko
verjameš, da ti včasih celo pri-
jatelj, ki mu »javnost« nikoli
ne bi pripisala kaj takšnega,
lahko nikoli ne obrne hrbta?
Nikoli ničesar ne izblebeta?
Da si mogoče včasih, pa če-
prav prepričan, da je v odnosu
vse narobe zaradi nekoga dru-
gega, v bistvu kriv kriv sam?
In to razumeš, ko preteče
mnogo mnogo vode. Za to je
potrebno toliko časa, da se že
celo kamni v Savinji obrusijo
tako, da niso več grobi...
In potem je (če se prijatelj-
stvo obdrži), le-to še veliko,
veliko lepše. In včasih razmi-
šljaš, kaj bi se zgodilo, če bi se
odnos razrušil. Ugotoviš, da si
tega sploh ne moreš več pred-
stavljati. In da se nima smisla
ukvarjati s smislom in se v vse
skupaj preveč poglabljati.
Včasih je enostavno najboljše
tako, kot je. In takrat, kot pra-
vi Parni valjak: »Ptisti dok
traje. Vse dok traje, dobro
je...«. Piši še kaj in srečno!
NINA M.
Malem princu
»Prosim otroke, naj mi
oproste, da sem to knjigo po-
svetil odraslemu. Imam tehtno
opravičilo: ta odrasli je moj
najboljši prijatelj na svetu.
Imam še eno opravičilo: ta
odrasli razume vse, celo knjige
za otroke. Imam še tretje opra-
vičilo: ta odrasli živi v Franciji
in je lačen in zebe ga. Močno
potrebuje tolažbe. Ce vsa ta
opravičila ne zadoščajo, po-
svečam to knjigo otroku, kar je
ta odrasli nekdaj bil. Vsi odra-
sli so bili najprej otroci. (Toda
le redki od njih se tega spomi-
njajo.). Torej bom posvetilo
napisal takole:
LEONU WERTHU
ko je bil še majhen«
Tako je Antoine de Saint-
Exupery, oče Malega princa,
ki se je rodil v začetku našega
stoletja v Lyonu v Franciji,
svojo najbolj znano, eno naj-
lepših knjig svetovne literatu-
re, ki jo danes radi prebirajo
tako otroci kot odrasli, pričel.
Saint-Exupery je bil že kot
deček nenavaden, po končani
srednji šoli in odsluženi mor-
narici pa je postal poklicni pi-
lot. Nekoč se je, na poletu pro-
ti Indokini, njegovo letalo zru-
šilo v libijsko puščavo. Po ne-
kaj dneh hude žeje so ga sreč-
no našli. Ta doživljaj mu je
pozneje dal nekaj snovi za Ma-
lega princa.
Pisatelju se pokvari letalo in
zasilno pristane sredi puščave,'
kjer ga skuša popraviti. Tam
ga nekega jutra zbudi Mali
princ, ki pride na zemljo s svo-
jega daljnega planetoida. Po
osmih dneh, ko pisatelj letalo
popravi, se Mali princ vrne
k svoji roži, ki jo je zapustil, pa
vendar ljubil. In ravno zato je
bila dragocena...
Dragocena pa je tudi knjiga
o Malem princu. V bistvu je
v vsakomur (tudi na naši Zem-
lji), ki se še spominja, da je bil
nekoč otrok, delček Malega
princa. Kdor je pozabil, naj
prebere pripoved o njem.
V Vrtiljaku pa smo si izpo-
sodili nekaj lepih odlomkov.
...»Mali se je spet od srca
zasmejal: »Kam pa naj bi šel?«
»Vseeno, kam. Kar narav-
nost ...«
Tedaj se je Mali princ zres-
nil: »Nič ne de. Saj pri meni je
vse tako majhno.« In je še,
morda malce otožno, pripom-
nil: »Ne pride daleč, kdor gre
kar naravnost..«
»Četudi odraslim rečete: >Da
je Mali princ v resnici živel,
dokazuje tole: bil je ljubek,
smejal se je in hotel je imeti
backa. To, da kdo hoče backa,
dokazuje, da živi, da je tu.. .<
bodo skomignili z rameni in
vas imeli za otročaja.
Če pa jim rečete: >Prišel je
z astreoida B 612,< ste jim za-
mašili usta in pustili vas bodo
pri miru z vprašanji. Taki so
pač. Ni jim treba zameriti.
Otroci morajo z odraslimi pre-
cej potrpeti.«
»Ah! Mali princ, počasi
spoznavam tvoje majhno,
otožno življenje. Razen sladke
miline sončnih zahodov dolgo
nisi imel ničesar, kar bi te raz-
vedrilo. To novo podrobnost
sem zvedel četrtega dne zju-
traj, ko si mi dejal: >Zelo rad
imam sončne zahode. Dajva,
oglejva si sončni zahod.< Neke-
ga dne sem videl sončni zahod
štiriinštiridesetkrat.
In čez čas je dejal: >Veš...
kadar je človek žalosten, rad
gleda sončne zahode.. .<
>V enem samem dnevu si bil
torej štiriinštiridesetkrat žalo-
sten?<
Toda Mali princ ni odgo-
voril.«
»Če kdo ljubi cvetico, ki je
edina med milijoni in milijoni
zvezd, je srečen, da le oči upre
v zvezde. Misli si: Tam nekje je
moja cvetica... Če pa bi jo ba-
cek pojedel, bi mu bilo, ko da
so vse zvezde naenkrat ugasni-
le. In to ni resno, kaj!« Nič več
ni mogel. Bruhnil je v jok.
Spustila se je noč. Odvrgel sem
orodje. Kaj mi mar kladivo,
kaj mi mar vijak, žeja in smrt?
Na neki zvezdi, na nekem pla-
netu, na mojem, na Zemlji je
bil majhen princ, ki ga je bilo
treba potolažiti.«
»In zaupal mi je še tole:
>Vidim, da nisem ničesar ra-
zumel! Moral bi jo bil soditi po
dejanjih, ne po besedah. Diša-
la mi je in mi cvetela. Nikoli bi
ne smel pobegniti! Za temi ne-
dolžnimi zvijačicami bi moral
slutiti skrito nežnost. Cvetice
so tako neuravnovešene! Toda,
bil sem premlad, da bi znal
ljubiti.«
»Lepe ste, ampak prazne,«
je nadaljeval vrtnicam. »Zara-
di vas nihče ne bi šel v smrt.
Seveda, navaden popotnik bi
mislil, da ni razlike med vami
in mojo vrtnico. Toda, imenit-
nejša je, kot ve vse skupaj, za-
kaj ona je tista, ki sem jo zali-
val, ona je tista, ki sem jo po-
krival, ona, ki sem jo varoval
pred vetrom. Zakaj ona je ti-
sta, zaradi katere sem uničil
gosenice (razen dveh ali treh,
da bi se iz njih razvili metulji.)
Zato, ker je ona tista, ki sem jo
čul pritoževati se ali se bahati,
včasih pa tudi molčati. Drago-
cena je zato, ker je moja.«
»Ko se boš potolažil (to pri-
de samo po sebi), boš zadovo-
ljen, da si me spoznal. Za ved-
no boš moj prijatelj. Želel si
boš, da bi se skupaj smejala. In
včasih boš kar tako odprl
okno... In tvoji prijatelji se
bodo čudili, ko bodo videli, da
gledaš v nebo in se smehljaš.
Ti pa jim boš rekel: Da, zvezde
mi vselej privabijo smehljaj.
Oni pa te bodo imeli za čuda-
ka. Mislim, da sem ti jo lepo
zagodel...«
Individuum v svoji tesnobi
ni kriv kot bitje; kriv po.
stane, ko preneha biti bitje,
(Soren KirkegaarA
Vse zaradi tebe        j
Nenadoma se prebujam v svetlejša jutra
in čutim čaroben njih vonj
zaznavam prijetne skrivnosti
v otroških očeh
in mavrice deških nasmehov
slutim roke, ki se mi ponujajo v oporo
in samoto, ki ne boli.
Ne bežim več in nič me ni strah.
Končno sem srečna
zaradi tebe.
Ne bom te zadrževala
ko boš hotel oditi
pa čeprav za vedno
niti glave ne bom obrnila
za teboj
pogled bom srepo usmerila
-v tla
Prisilila se bom
In šele ko bom sama
bom jokala
kaj bi ti naprtila še mojo bolest?
Ne bom te zadrževala...
Najino leto bom zapisala
med blagodejne sanje
GRETA
Na svetu nisi sam
(Aleksander Mežek)
Ko propadejo načrti,
- tragedija na vsej črti,
v tvoji duši vse se ruši
in več ne veš, kako in kam.
Ko življenje brez pomena
te prisili na kolena,
spomni se:
Na svetu nisi sam!
Še bo glasba, še bo petje,
še pomlad, ljubezen, cvetje,
tvoja sreča bo rodila
tisoč drobnih zvezd.
In če ti kdo lahko pomaga,
da preskočiš ta prepad,
vedi:
jaz sem tisti, ki ima te rad!
Ko se ura dneva vleče,
kakor kaplja voska s sveče,
tvoje misli - zanke vislic
te lovijo dan na dan.
Ko je vsaka pot na bolje
preizkušnja tvoje volje,
spomni se:
Na svetu nisi sam!
Še bo glasba, še bo petje
še pomlad, ljubezen, cvetje,
tvoja sreča bo rodila
tisoč drobnih zvezd.
In če ti kdo lahko pomaga,
da preskočiš ta prepad,
vedi:
Jaz sem tisti, ki ima te rad!
Št. 44 - 3. november 1994
št. 44 - 3. november 1994
26
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK     .
Skrivni gost, ki smo ga sku-
paj z iBodiio svetovalko Vlasto
Cah-Žcravnik napovedovali
za radtisko vrtinčenje, je bil
tokrat KS precej skrivnosten.
Verjetno je prijetna skladba
skupine Mtmroe zavedla po-
slušialke in poslušalce, saj je
šele Janja Tovornik iz Dobja
pri Planini ugotovila, da je
Vlastin gost Stojan Auer. Ja-
nja bo za svojo prizadevnost
prejela unikatno ročno pleteno
tuniko, Stojan Auer pa je iz-
med precejšnjega števila odgo-
vorov izžrebal še dve nagra-
jenki. Ročno poslikano svileno
kravato bo prejela Anita Ce-
glec iz Laškega, modni nakit
trgovine Iva pa Marta Šumra-
da iz Šentjurja. Nagrajenkam
iskreno čestitamo, vse skupaj
pa vabimo, da se posvetimo
modnim dodatkom, kar bo te-
ma v naših novembrskih dru-
ženjih.
Uredništvo
Krzno kot
modni dodatek
Naj še tako modrujemo
o novih Unijah in sp>ektakular-
nih novostih, sleherna »prava«
moda potrjuje nič kolikokrat
premleto dejstvo: kot pri hrani
začimbe, so pri estetskem
oblačenju {aka na i sveži po-
udarid, di^jli in modni do-
datki. Zato bomo naša novem-
brska druženja posvetiti prav
njim.
Pa TgJTnimo pri najbolj pre-
stižnem etementu letošnje mo-
de — krznu. Kot kaže, se je kon-
čala n^aj let trajajoča idila
med varstveniki okolja in Iju-
bitdji krzna, saj se je sporen
matoial z nonšalantno samo-
zavestjo vrnil v svet mode.
Najbfdj cenjena je nizka dla-
ka, razne dolgodlake lisice pa
se največkrat pojavljajo
v oUiki detajlov oziroma
obrob. No, pa smo tu - pri
obrobah, ki po novem ne kra-
sijo le zapestja ali ovratnikov,
temveč tudi pletene tunike,
puloverje, mini krilca, robove
šalov, pončev in pletov, roka-
vic, Idobukov, čepic, škor-
njev ...
Seveda si velja ob tem za-
pomniti :brez pretiravanja!
Takšno krzneno »robljenje«
vsevprek namreč mimogrede
popelje čez rob dobrega okusa.
Moda vam ne bo prav nič za-
merila, če bodo te obrobe
»ekološke«, torej iz vmietnega
krzna, saj povsem raziraie, da
se po domačih kotih običajno
ne valja dragocena soboljevina
in čaka, da jo razrežete, nav-
dihnjeni z novimi idejami.
Sla*atka, če je vaša življenj-
ska filozofija naklonjena krz-
neni nečimrnosti, si jo kar pri-
voščite - od glave do škornjev
ali pa le v obliki efektnih de-
tajlov. VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca novembra: i
KATERI MODNI DODATEK ZIME 94/95 VAM JE NAJBOLJ^
VŠEČ?
a) Starinski volneni plet s franžami,
b) kapa s cofom ali astrahanska kučma,
c) s l^zn<»n podložene in obrobljene rokavice, ]
d) gamaše oziroma pletene nadkolenke. j
zdravilne rastline

Boris Jagodic
Cikorija ali navadni potroš-
nik (Cichorium intybus L.) je
do 1 m visoka trajnica iz dru-
žine košaric. V zemlji ima dol-
go, do palca debelo koželjasto
koreniko, ki je poraščena
s tankimi vlakni ali pa je tudi
močno razvejana.
Iz nje poganja visoko, dla-
kavo steblo, ki se že pri tleh
razrašča na dolge razvejane
veje. Steblo je običajno robato,
vegasto in zeleno ali rdečkasto
ali samo rdeče progasto in li-
sasto. Pritlični listi so škrbina-
sti, stebeljni pa sedijo preme-
njalno po steblu in vejah. Ti
Usti so podolgasto suUčasti in
s širokim dnom objemajo
steblo.
Lepi, modri, včasih beU cve-
tovi so združeni v košku ter so
jezičasti in pri cikoriji vedno
manjkajo cevasti cvetovi. Vsak
cvet ima na jezičku pet zobcev.
Značilno za te cvetove je, da se
odpirajo zjutraj in zapirajo
popoldne, naslednjega jutra
pa se odpro novi cvetovi. To se
ponavlja ves čas, ko rastlina
cveti. Korenine, steblo in Usti
vsebujejo posebne mlečne žle-
ze, ki so med seboj povezane in
so polne mlečnega soka.
Cikorija je pri nas močno
razširjen plevel in raste ob po-
teh in cestah, po travnikih,
pašnikih, poljskih mejah, po
nasipih, po starih zidovih in
podobnih mestih ter cveti od
julija do oktobra.
Pri cikoriji nabiramo celo
rastlino. Koreniko, ki vsebuje
največ zdravilnih snovi, kop-
ljemo ptozno jeseni aU zgodaj
spomladi, liste, steblo in cve-
tove pa poleti. Koreniko dobro
očistimo in jo razrežemo na
manjše koščke ter posušimo
v sušilruku. Ostale dele pa
v senci na prepihu.
Cikorija vsebuje grenke
snovi cikorin, laktoin in inti-
bin, sladkor inulin, beljakovi-
ne, čreslovine, pektine Ln rud-
ninske soU.
Zaradi grenkih snovi cikori-
ja spodbuja delovanje prebav-
nih žlez, jača apetit, spodbuja
prebavo in izločanje žolča in
seča. Zato njeno uporabo pri-
poroča ljudsko zdravilstvo pri
jetrnih boleznih in boleznih
vranice. Čaj iz cvetov, listov in
korenike zelo sp>odbuja izloča-
nje žolča. Čisti kri in s tem
tudi razstruplja. Poleg tega pa
ta čaj lajša težave pri katarju
prebavil, zlasti vodo. Zato
uspešno pomaga pri zaprtju,
zastajanju urina, pri p>esku in
putiki. Iz korenike lahko stis-
nemo sok, ki spodbuja izloča-
nje prebavnih sokov. Prav ta-
ko lahko uporabimo mlade
sveže liste in jih uporabimo
kot solato.
Pri motnjah v delovanju je-
ter in prebavil, vzamemo eno
veliko žUco zdrobljene koreni-
ke aU posušenih cvetov in jih
preUjemo s pol Utra vrele vo-
de, pokrijemo in pustimo, da
se vse ohladi. Nato precedimo
in pijemo grenko tekočino več-
krat na dan pred jedjo.
Pest drobno zrezanih cve-
tov, listov in korenike lahko
namočimo v domače žganje in
dobro zaprto steklenico pKista-
vimo na sonce za 14 dni. Nato
precedimo in tinkturo uporab-
ljamo, seveda primemo ra-
zredčeno, za zdravljenje neči-
ste kože in tvorov.
FRANCOSK
KUHINJA
Predjed
Po aperitivu pride na vrsto
predjed in za to imajo Franco-
zi veliko domisUc in dobrih
pripomočkov. Radi postrežejo
z oUvami, jajčnimi jedrni,
z morskimi sadeži, gosjimi je-
tri, pljučno pečenko in še in še
bi lahko našteval. Zato rajši
kar poskusimo nekaj dobrot.
Pljučna pečenica
v testu
Potrebujemo: 1 kg pljučne
pečenke, 100 g slanine za pre-
tikanje, zavitek Ustnatega te-
sta, 1 liter madeirine žolče in
eno jajce.
Naprej pripravimo žolco.
Potrebujemo 2 litra in pol
močne juhe, 150 g mlete puste
govedine, 2 beljaka, 100 g na
kolesca narezanega p>ora in 40
lističev želattne.
Govedino, beljak, por in na-
močeno ter ožeto želatino pre-
lijemo s pol Utra mrzle juhe in
dobro premešamo. Preostalo
juho močno segrejemo in jo
počasi dodajamo k mešanici
med neprestanim mešanjem.
Potem juho segrejemo, tako da
počasi zavre. Ko zavre, ne me-
šamo več. Žolča naj se zelo po-
časi kuha naprej, dokler ne
postane popolnoma bistra.
Odstavimo jo, pokrijemo in
pustimo, da se nekoUko ohla-
di. Nato jo precedimo in pret-
lačimo skozi gost prtič. Tekočo
žolco začinimo z madeiro: na
Uter žolče lahko dodamo le
1 del madeire aU portskega vi-
na aU serija aU šampanjca.
Dobro premešamo in ohla-
dimo.
Med tem pljučno pečenko
v kosu pretaknemo s slanino,
dobro začinimo in v srednje
vroči pečici pečemo 20 minut.
Nekoliko ohlajeno zavijemo
v razvaljano listnato testo in
premažemo s stepenim jajcem.
Pečemo še pol ure in nato vse
skupaj dobro ohladimo. V sre-
dini na zgornji strani naredi-
mo v pečeno testo luknjo in
skozi njo vlijemo ohlajeno žol-
co. Vse skupaj damo v zelo
hladen hladUnik, da se žolča
strdi. Ko se je jed v hladilniku
temeljito ohladila, razrežemo
štruco z ostrim nožem na rezi-
ne, potem pa jih na pladnju,
pokritem s prtičkom, spet zlo-
žimo v štruco. Zraven ponudi-
mo zelene ali črne olive, rdeč
radič v solati in kozarec črne-
ga vina.
Pogodbeno delo in možnost zelo
stimulativnega zaslužka
ponujamo komunikativnim ljudem urejene zunanjo-
sti, z lastnim prevozom in telefonom!
Začetnikom zagotavljamo strokovno pomoč!
Informacije dobite vsak ponedeljek in sredo po 16. uri,
telefon: 062/812-037!
Št. 44 - 3. november 1994
št. 44 - 3. november 1994
št. 44 - 3. november 1994
št. 44 - 3. november 1994
št. 44 - 3. november 1994
št. 44 - 3. november 1994
32i
An ban, pet
podgan...
Na Skalni kleti mrzlično
iščejo knjigo z izštevanko.
Novega kapetana bodo v pri-
hodnje po ukazu trenerja
Jarca določali sproti glede
na njegove zasluge med ted-
nom. V nedeljo je bil na vrsti
Pevnik zaradi pokrovitelj-
stva nad izborom miss Spod-
nje Štajerske, sredi tekme ga
je zamenjal Bauman zaradi
zmagovitega gola iz enajst-
metrovke, za Žilnika pa še
iščemo utemeljitev.
Kaj se ne bo nikoli
zgodilo?
Dve stvari, ki se v Celju ne
bosta nikoli zgodili, sta kon-
cert Parnega valjka na Špici
in skupščina odbojkaric Ce-
lja. Prvega so prestavili
v Golovec, z drugim pa bo
očitno težje. Prej bo verjetno
prišlo do samoukinitve, saj
je v ekipi še samo šest igralk.
Delo pred koncem
Mozirski skupščinski po-
slanci so vse bolj podobni re-
publiškim. Ni jim dovolj, da
morajo nenehno govoriti
o aferah, sedaj so se poslužili
celo izrednega zasedanja.
Razlaga je precej preprosta:
ostaja jim le še mesec dni in
v tem času je treba še marsi-
kaj postoriti.
Preroki brez bajalice
Po vseh poročilih so na
Gol teh odkrili precejšnje za-
loge vode, ki jo tako nujno
potrebujejo za umetno zas-
neževanje prog. »Voda je, pa
če ne drugje, v kuhinji goto-
vo,« se ob tem pridušajo
brezvestni (predvsem pri-
voščljivi) Zgomjesavinjčani.
Redovalnica na
nogometu
Celjskim nogometašem se
v prihodnje ne obeta nič do-
brega. Ana Vovk-Pezdir je
na zadnja tekmo prišla z re-
dovalnico in dnevnikom ter
nenehno nekaj beležila. Zdaj
so v skrbeh nogometaši in
njeni Škorci, saj nam ni
uspelo izvedeti, koga je oce-
njevala.
Na zdravje Iz pokala
Na festival radijskih postaj Slovenije je prišel tudi celjski izvršnik Jože Zimšek. Pa ne
avtorski honorar za svoje reklamne storitve (glej tračnico iz prejšnje številke), pač pa je
nazdravil radijcem za uspehe. In to kar z glavnim pokalom!
Ohcet Je bila sama trgovina
»Se mi tile mladi fantje, muzikantje kar
smilijo, ko morajo s sabo vlačit toVk ene
krame. Nekaj ur prej morajo od doma, da
vse skupaj postavijo. Včas je bilo fajn, ko ni
bilo ozvočenja. Enostavno si ven vzel in-
strument in kar sredi ceste >zašpilu<. Nobe-
nih pogodb nismo pisali. Tul'k kolikor nam
je uspelo od svatov izvleč, največ se je seve-
da igralo po ohcetih, toFk smo pa zaslužili.
Vsak je nekaj dal, bolj smo jih animirali, več
je bilo,« pripoveduje Andrej Hudobreznik,
ki je svojo glasbeno pot pričel na domačiji
v Belih vodah, tik pod Smrekovcem.
Njegov stric je dobro igral harmoniko in
oče ga je poprosil, če bi hotel tudi Andreja
malo v roke vzeti. »Pa naj pride,« je rekel in
že na prvi uri je najprej poslušal »malega,«
nato še sam zaigral in rekel. »Vidiš, tako se
igra. Pokazal sem ti, zdaj se pa doma uči.«
Takrat se mu je to zdelo nemogoče, zgubil
je vse veselje in šele po nekaj tednih je spet
vzel harmoniko na pašo, kjer je ugotovil, da
mu kar dobro gre in da se celo krave rajši
pasejo. Tako se je začelo, predno je padel
prvi denar v žep.
»Pri povštr tancu se je največ nabralo. Se
mi je tisti, plačevah so seveda sami moški,
ki je bil luštkan in so ga punce rade izbirale,
kar smilu, ko je moral največkrat na plesiš-
če in seveda v klobuk plačati za muzko.
Larme so bile nekaj običajnega in sploh so
bile gostije ena sama trgovina. Tudi meso
smo prodajali - to pa ni bilo meso, ampak
razsekane >cajne< (pletene košare). Čim bolj
mi je letel jezik, tem več je bilo veselje in
denarja. Če mi je le preveč dobro šlo so imeli
svat je pripravljen >protiudarec< v obliki
uganke. In če nisem vedel odgovora sem se
znašel tako, da sem pač ponudil denar na-
zaj, če tudi sami eno uganejo. Za rokavom
sem imel namreč uganko, katero mi je kot
resnično zgodbo še iz časov grofov, pripove-
dovala mati. Zaradi nesrečne ljubezni, ver-
jetno je bil obsojen kmečki sin s smrtjo.
Grof mu je obljubil prostost, če reši uganko,
za premislek pa je sin lahko odšel za teden
dni domov. Uganka pa je bila: ni rojeno, ni
oddojeno, kuhano, pečeno, pod brinovim
grmom pojedeno.
In kako se je sin rešil smrti. Doma so
zaklali svinjo, izrezali pujska, skuhali in
spekli, fant si je za klobuk vtaknil brinja,
splezal na smreko in vse skupaj pojedel.
Te uganke ni vedel nihče in tako je denar
vedno ostal v mojem žepu.
v starih časih sta bolj kot muzikanti, vo-
dila ves protokol camer in družica. To sta
bila najboljša prijatelja ženina in neveste,
ki sta bila oba še ledik, ampak sta se potem
v največ primerih tudi ona dva vzela. Pred
ohcetjo sta morala postoriti vse priprave,
tudi sicer sta poskrbela, da se je nevesti
krancl dol vzel, da sta dala znak, da končno
lahko zaplešeta tudi ženin in nevesta — do
polnoči nista smela, da sta odgovarjala na
zdravičke, ipd.
Med igricami, ki smo jih pripravljali, smo
se nekaterim zelo nasmejali. Ena izmed njih
Ena Iz Andrejevega rokava
Kmet je stopil naravnost v ordinacijo >
doktorja, ki je bil zatopljen v kartoteko.
»Kar slecite se,« je rekel in kmet si.
slekel plašč.
»Gosp...«
»Slecite se!« ni pustil do beseda ubogei
kmetu, ki se je slačil še naprej.
»Gospod doktor...«
»Slecite se, sem rekel...« dokler ni vid
da kmet stoji pred njim v samih gatah.
»No, kaj bo dobrega?«
»Gospod doktor. Drva, ki ste mi jih
telefonu naročili, sem pripeljal«
je bila tista, ko je moral igralec z jezikom
pobrati kovanec iz lavorja napolnjenega
z vodo. Če je preveč stegnil jezik, je popil
veliko vode.
Ali pa je bilo potrebno žlico s klopi pO'
brati z ustmi. Z glavo je bilo potrebno po**
klop, tal se ni smel dotakniti in še posebn"
zanimivo je bilo, če se je pri tem stegovala
kakšna deklina v obleki, ki je pri tem kaJ
preveč pokazala.
Štajeriš - ko se okol prsta vrtiš, žakl^
šivat, metlin ples, to so bili običajni plesi, ^.
so se pri nas plesali na izbrano glasbo. ^\
vsakem običaju, tudi ko smo se poslavljaj^'
so bile točno določene pesmi, ki smo jil"
seveda vsi dobro poznali. Sčasoma se
pozabila vloga camra in družice, tudi našt^'
te plese so opuščali, pa zdravičke in tako
prišlo neko drugo obdobje, v katerem sai"
ne sodelujem več toliko. Sem pa vesel, ^a
sem nekaj veselja prenesel na svoje tri otrc
ke, ki vsi igrajo v godbi.«
EDI MASNE;^
O zdravju največkrat razmišljamo takrat, ko
nam zmanjka zdrave pameti.
Četudi si nataknemo povsem ista očala, ima
vsak svoje videnje.
V šolah učencem diktirajo narek. Kako naj
potem verjamejo državi, da diktature ni več?
Ljudstvo potrebuje bogove, da lahko v besu
začne pljuvati po njih. Očitno jih Slovenci
nimamo, saj pljuvamo kar vsevprek.
Zakaj ima javnost tako poostreno oko za sle-
herni uspeh zasebnika?
Ledino je mogoče orati le ob polni meri znoja.
Gorje bolnikom v taki deželi, kjer bolna poli-
tika kroji usodo zdravnikov.
Slovenec rad trpi. A nekako lažje mu je pri
srcu, če bolj od njega trpi vsaj še najbližji
sosed.
Pri odkrivanju afer nikoli ne dobimo celotne
slike. Kot da ne znamo razviti negativa.
Dandanes ljudje več delajo. A le neumnosti.
Za zaščito državljanov ni dovolj le to, da jim
ponudimo kondome.
FRANCI ČEČ
Heleni Malgaj iz Pristave pri Mestinju 29
je uspelo prepričati naše bralce, da so posla-
li za Ubogo vdovo večino glasov. Žreb pa je
določil, da prejme enakovredno nagrado
Metka Žurej iz Javorja 32, Gorica pri SUv-
nici.
Šala tedna
Uboga vdova!
žena vsa obupana stopi
k zdravniku s prošnjo, naj ji
ozdravi moža.
Zdravnik vzame stvar res-
no, predpiše recepte s čajem
pa kakšno juhico in jajčka
na oko.
Po štirinajstih dneh sreča
ženo v črnem. Presenečen že-
li izvedeti za vzrok.
»Veste, zdravnik, čaji so bili super, samo
jajčk nisem dobila dlje kot do popka!«
Paziti mora
Mož pride domov. Precej narazen hodi,
zato ga žena vpraša: »Ja, kako pa ti hodiš?
Kaj ti pa je?«
»Veš, sem bil pri zdravniku in je ugotovil,
da imam holesterol. Strogo mi je naročil, da
se ja ne bom kakšnega jajca dotaknil.«
»Ne A, B!^
Moški stopi v lekarno in se postavi v vr-
sto. Ko pride na vrsto, ga prijazni lekarnar
ogovori: »Želite, prosim?«
Moški: »Dva del krvi, prosim!«
Lekarnar nekoliko zmedeno: »Aaaaaa?«
Moški: »Ne A, B prosim.«
Dobri stari časi
»Saj si oženjen, pa imaš samo en gumb na
obleki?!«
»Ja, pa še ta je iz časov, ko sem bil še ledik
in fraj.«
Mož In žena
Mož pride domov in zagleda nad posteljo
velik list, na katerem je bilo napisano
TOZD.
»Kaj to pomeni?« vpraša ženo.
»To je kratica za stavek >Tukaj Opravljaj
Zakonske Dolžnosti!«
Naslednji večer zagleda žena na istem li-
stu še enkrat napisano kratico TOZD in
vpraša moža: »Kaj pa to pomeni?«
Mož pojasni: »To Opravljam Zdaj
Drugje.«
Žena utihne, čez kak teden pa je na listu
napisano TOZD še tretjič.
Zdaj zanima moža: »In kaj pomeni to?«
Žena pojasni: »Tisto Opravljajo Zdaj
Drugi!«
¥ gostilni
Očka, mama in Mihec pridejo v gostilno.
»Dva vrčka piva, prosim!« naroči oče.
Mali Miha ga vprašujoče pogleda: »Kaj bo
pa mama?«
Žeja
Popotnik pride do neke hiše in pove go-
spodinji, da je žejen. Gospodinja mu prinese
vode. Popotnik pravi: »Rekel sem vam, da
sem žejen in ne umazan.«
Šale so prispevali: Slavica PLANKO iz Laške-
ga, Zlatka BUDNA iz Dobja pri PlaninL Vik-
torija TOVORNIK iz Dobja pri Planini, Štefka
KRAJNC s Kozjega, David KOLAR s Polzele
in Marjan FERLIC iz Lesičnega.
Št. 44 - 3. november 1994