13. Štev Pavialni fpanko ir državi SHS. II. leto Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. Uredništvo In upravništvo »Zarje« v Ljubljani, Breg štev. 12. Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo. ZARJA Socialistično glasilo. Posamna številka stane 1'25 D. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom 5 Din mesečno. Za Nemčijo 6 Din; za drugo inozemstvo in Ameriko 7 Din. Reklamacije so poštnine proste. Oglasi po dogovoru. ===== Proletarci vseh dežel, združite se! V Ljubljani, v soboto, 4» avgusta 1923. Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi! K obujenju. Po volitvah v narodno skupščino smo ustavili naš teidnik „Zarjo“ v najlepši nadi, da se pokret delavskega gibanja jame končno konsolidirati. V naše razočaranje pa so cepljenje in demoralizacijo v delavskem pokretu nadaljevali nekateri elementi po volitvah s prav enako demagogijo in satansko zlobo kakor prej že dve leti. Iz razvoja dogodkov lahko sklepamo z vso gotovostjo, da metode, ki se jih poslužujejo razne skupine delavskega razrednega pokreta v Sloveniji, še ne vodijo do trdne, sicer jako potrebne sloge in složnega idejnega dela za socializem. Iz tega glavnega razloga smo uvideli potrebo obnovitve tednika „Zarje“, da nadaljujemo delo, ki ga je „Zarja“ započela ob svojem prvem postanku. „Zarja“ bo tudi v bodoče priznavala temeljna načela Socialistične stranke Jugoslavije, nje program ter podpirala nje delovanje prav posebno v smeri konsolidacije onih skupin, ki ta program priznavajo ter imajo pred očmi skupno resno delo, ter načelno in taktično zbližani Predvsem pa moramo naglašati, da se bomo odločno upirali osebnemu boju in klikarskim intrigam, ker smatramo, da je osebni boj, „žaganje vej“, nasilno obglavljanje zaupnikov potom zahrbtnih bojev, ono zlo, ki jemlje čas in veselje do dela vsakemu poštenemu sodrugu, čeprav ima zmi-sel za idejno delo v delavskem pokretu. Sodrugi, ki imajo socialistično prepričanje in hočejo delati v gibanju, imajo vedno dovelj prostora poleg onih, ki že delajo; je pa zločin nad gibanjem, če se vodilni organi pričnejo baviti namesto s širjenjem ideje z osebnostmi, klafarskim blatenjem oseb in organizacij ter demago- gijo. Proti tem metodam smo bili in bomo tudi v bodoče. Naša in naloga vseh tistih socialistov, ki smatrajo delavski pokret za resno zadevo, je, da napovedo najskrajnejši boj v prvi vrsti tem metodam, ki so jih zanesli med proletari-jat neinteligentni, posuroveli in prismojeni demogogi. Zdi se nam, da je pričetek tega boja danes res glavna in prva skupna zadeva proletari-jata ter predpogoj za obnovitev idejnega dela. Ves čas obstoja „Zarje“ smo se zavzemali za enotno fronto proletariata. Očitali so nam, da je to fraza, prazna demagogija. Mi smo dokazovali, da ima ves proletarijat v glavnem enoten skupen interes razrednega boja. To razume vsak proletarec. Nočejo pa razumeti tega oni, ki hočejo proletarijat voditi, kar logično znači, da imajo pač druge interese kakor proletarijat, zakaj, če bi imeli iste interese, potem bi tudi čutili in delati v tem zmislu s proletarijatom za enotnost socialističnega pokreta. Naravno je seveda, da mora proletarijat gledati tudi na to, s kom se ujedini; prepričati se mora, če misli njegov tovariš, s katerim se hoče uje-diniti, tudi pošteno in odkrito ter resno zastopati interese razreda. Zaradi-tega je potrebno medsebojno spoznanje, duševno zbližanje, jasnost v načelih in taktiki. Vse te stvari se pa rešniejo od organizacije do organizacije in noben bivši poročnik ali nadooročnik ne more izdajati v teh zadevah povelj, ki bi se morda strinjala z njegovo mentaliteto, ne pa z glavnim interesom proletarijata. Vodilna misel pokreta mora biti razredni boj in končni cilj, ki ne more biti individualna politika posameznika ali njegovih ožjih interesov. LISTEK. Dr. Ši. Ž. Kritična študija o daaašnjem komunizmu. »Sine Ara et studio«. Splošna domneva, da je sedanji komunistični eksperiment v Rusiji brez vsake prispodobe v svetovni zgodovini, temelji na površnem poznavanju historijskih epoh. Celo v starem veku so že nastopali apostoli -komunizma in pripovedniki socialne pravičnosti družbe. Ideja koreni tako globoko v človeškem spoznanju nepopolnosti in krivičnosti osebne lastnine, da je dobila izraza v vseh dobah kulturnega razvoja. Običajno se smatra Platona kot prvega komunističnega pisatelja. Njegov sistem komunistične preobrazbe družbe, iznešen predvsem v »Politiki«, je sicer nekako aristo-kratično-filozofski, ampak v bistvu je zanikanje osebne lastnine isto kot pri poznejših teoretikih. Razen Platona se je pečala k tem vprašanjem cela vrsta grških mislecev, dasi je zavzelo njih naziranje nekoliko drugačno smer kot na primer Zeno, prvi kozmopolit. Pri Izraelcih so bili proiroki, predvsem Jezaja, provedniki pravične razdelitve zemlje. V 2. stoletju pr. Kr. je bil razširjen v Palestini asketični komu- nizem Esejcev, ki je vplival brez-dvomno v veliki meri na komunistične tendence prvih kristjanov. V srednjem veku je nastalo vse polno verskih sekt, ki iso se postavile na stališče skupne lastnine; vse je uničila neusmiljeno kaznujoča roka rimske hierarhije. Začetkom novega veka je dobilo komunistično gibanje v očigled težkemu socialnemu položaju v večini takratnih držav novega netiva, posebno v Nemčiji. Znana je večmesečna komunistična vlada v Minstru leta 1534., ki je končala z mukepol-no smrtjo njenih smelih privržencev. Pod vplivom humanizma in re-nesance se je pojavilo v tem čafsu nekoliko teoretičnih reformatorjev človeške dražbe. Najznamenitejši je pač Tomaž More, dolgoletni prvi minister angleškega krailja. Njegov spis »Utopija«, kjer slika avtor srečno življenje prebivalcev otoka Utopije, katerim je produkcija in konsum skupen, kjer ni verske nestrpnosti in samovolje vladajočih kast, — je še danes aktualen. Slične nazore zasleduje Campanella, priprosti kalabreški duhovnik v romanu »O soinčni državi«. V naslednjih stoletjih je izšlo na Angleškem in Francoskem mnogo del s slično vsebino kot Morejeva »Utopija«. Naj omenim samo nekatere avtorje: Winstainly, Everard, Vairasse, Restif de la Bretonne, V tem zmislu namerava „Zarja“ nadaljevati svoje delo. Vse bivše naročnike, prijatelje našega gibanja, prosi ob tej priliki uredništvo in upravništvo „Zarje“ za duševno in moralno podporo. Ako strnemo svoje sile, bodimo uverjeni, da doprinesemo vsaj kosec opeke k zgradbi močnega enotnega socialističnega delavskega pokreta v Sloveniji. V ljubljanski občini. Sedanji občinski svet ima z ozirom na povojne razmere ter z ozirom na nepozitivnost prejšnjih občinskih uprav jako malo zavidljivo dolžnost, da upravlja ljubljansko mesto. Zlasti je treba naglašati dejstvo, da bivša občinska uprava vobče_ ni dovolj skrbela za to, da občina ustvari lastne vire dohodkov, pridobi večje imetje, to je občinsko posest ali obsežnejša občinska podjetja. To, kar je bilo napravljenega v zadnjih letih pred vojno, je bilo že prav nujno. Toda tudi vse tisto, kar je prejšnja občina napravila, danes ne ustreza več potrebam. Vodovod, elektrarno, plinarno, klavnico, ledenico, preskrbo siromakov, vse to je treba ali povečati ali preurediti, modernizirati ter tudi ustvariti nova občinska podjetja. Za vse je treba dela in denarja. Prejšnja občinska uprava štirideset let ni skrbela za daljšo bodočnost mesta. V marsikaterem oziru je občinski svet že doslej napravil daleko-sežne sklepe in korake, kolikor dopuščajo sedanje razmere. Tako je uredil plače mestnih nameščencev in uslužbencev pri mestnih zavodih, izboljšal razmere v občinskih ubožnicah, uredil službeno razmerje z mestnim delavstvom, zgradil kopališče, nekaj stanovanjskih hiš, otvo-ril mestno mesnico, ki je vsaj deloma regulator mesnim oenam. Pride pa čimprej na vrsto mestna ledenica ter uvedba izdelave dvoplina v plinarni. Sedanjemu občinskemu svetu ovirajo delo v mar- sikaterem pogledu oni sovražni strankarji, ki imajo vpliv pri denarnih zavodih. Vrhutega organizira sedanja občinska uprava poseben socialno skrbstveni urad, ki je po vseh delavskih mestih ena najpotrebnejših ustanov. Nasprotniki občinskemu svetu kaj radi očitajo, da dela dolgove, ki jih bodo morali plačevati občani. K temu pripominjamo, da je vse, kar je napravila sedanja občinska uprava, za javnost eminentne važnosti. Občina bo res napravila dolgove, toda najete glavnice nalaga plodo-nosno tako, da 'bo splošnost imela dobiček od tega. Kot primer, ki jasno pokazuje gospodarski efekt politike sedanjega občinskega sveta, navedimo nameravano uvedbo izdelave dvoplina v plinarni. V Ljubljani primanjkuje električnega toka za razsvetljavo in obrt. Produkcija plina je draga, ker bi se moral rabiti za izdelovanje plina inozemski premog. Ako se uvede izdelovanje dvoplina z domačim premogom, se produkcija plina poceni in pomnoži tako, da se velik del elektrike la\i£o porabi v obrtne in razsvetljevalne svrhe. Kadar bo imela občina dp-volj plina, bo pa tudi prebivalstvo polagoma uvajalo plinove peči in štedilnike, pri čemer bo mnogo pri-štedilo na kurjavi in na čistoči v kuhinji ter v stanovanju, pa tudi na delu. Iz tega edinega primera je že povsem jasno razvidno, koliko lahko koristi pametna komunalna politika splošnosti. Gospodaski efekt racionelne ko- Meslier i. dr. A ne samo posamezniki so stremili za zboljšanjem socialnega zla, ampak oele skupine so zastopale stališče komunistične preureditve države. Za časa prve angleške revolucije so znani »Level-lers«, najradikalnejše krilo indipen-dentov, kot propagatorji komunizma. Velezanimiva je zgodovina 150 letne krščansko-komunistične dišave v Paragvaju med južnoameriškimi Indijanci. Jezuitom se je posrečil dokaz, da je mogoče vstvariti primitivno državo na podlagi skupne lastnine, čeprav pod nadzorstvom intelktualno in moralno visoko stoječih organizatorjev. Komunistične tendence so zado-bile novih poletov posebno v dobi francoskih revolucij. Ravno potek velikega prevrata 1789. nehote Rili k primerjanju z razvojem ruske boljševiške revolucije leta^ 1917. Sličnost akutno odigravajočih se dogodkov (kaotični položaj na znotraj, zmagovito vojevanje na zunaj, ugonobitev dinastij) je tako velika, da je pač vredno, ogledati si končni efekt družabnih perturbacij od leta 1789.—1796. Jasnih komunističnih ciljev impresariji francoske revolucije niso imeli in to niti njih najbolj levo krilo, jakobinci z Robspjerjem, vendar je zravnal prevrat zevajočo razliko med posameznimi razredi s konfisciranjem imetja bogatašev na korist malih kmetov in meščanov. Ekstremi so se zmivelirali, predvsem na kmetih, z odpravo zasebne lastnine pa se v večji meri ni niti poskušalo. Pariška revolucija 1. 1848. je pokazala že izrazitejše težnje po spremembi družabnega reda, z vehementno silo pa so buknile komuni-stično-prevratne ideje 1. 1871. na plan. Pod vplivom spisov Seisimo-na, Prudona, Marksa i. dr. je poskusil vsled vojne prevarani pariški proletariat dobiti popolno oblast v svoje roke. Prerano! Čas za tako temeljite reforme človeške družbe še davno ni dozorel in smeli revolucionarji so morali plačati svoj poskus z življenjem ali prognanstvom, kakor vsi njih predhodniki. Od 1. 1872. dalje se je gibal razvoj proletarskih mas v evolucionar-ni smeri. Socialistična misel je pognala na podlagi Marksovih osnovnih naukov globoke korenine v vseh industrijskih državah. A dočim je zapadni in srednjeevropski proletariat le malo prožet z revolucionarnim duhom ter mu ga niso mogla vdahniti niti vojna leta v oni meri kot je to za razmah mogočnega prevrata potrebno, je čakal ruski samo ugodne prilike, da zdrobi neznosni absolutizem. Ni pretirana trditev, da spominjajo raške socialne razmere do leta 1917. zelo na nezadovoljstvo širokih mas v Franciji 1. 1789. Vendar bi bila ostala ruska socialna revolucija munalne politike je torej ta, da se obrestna mera in amortizacija naložene glavnice v takih občekoristnih podjetjih dejansko zniža na minimum, ker se občanom v mnogo večji meri zmanjšajo drugi stroški, omogoči razvoj industrije in obrti ter odvzame mnogo nepotrebnega dela, prihrani pa čas za produktivnejše delo. Ugovori proti takim problemom komunalne politike so navadne fra- Za nedeljo dne 12. avgusta 1923. sklicuje glavni odbor Socialistične stranke Jugoslavije v Celje strankino konferenco za Slovenijo. Na konferenco so povabljene organizacije okolo ss. Korun, Uratnik, Brnot in mariborske oblastne organizacije. Ljubljanska organizacija Zarjanske skupine ni povabljena. Konferenca ima namen popraviti to, kar je zakrivil v prvi vrsti tajnik Brnot s svojo nespametno in dema-goško metodo, ki ni prav v nobeni zvezi! s socialističnem intencijami. Brnotovo delovanje je skrajno de-magoško in nesmotreno, brez jasne smeri, ki obstoja samo v sofizmu in sofiziranju po vsakokratnem položaju oziroma njegovem osebnem razpoloženju. V njegovem listu nai-demo skoro vsak dan druga, drugo drupo pobijajoča naziranja. Neresnost Brnotovih metod se pa vidi tudi v tem, da blati vse ono, kar se mu slepo ne pokori. Izgovarja se sicer, da je njegov ideal resnica in javnost, toda nikdar še ni sporočil javnosti, kakšne malomarnosti je zakrivil sam in kakšne napake ima. Kar se pa tiče njegove resnice, ki je res le ena, vemo, da smo mu očitali laži v „Napre-ju“, na kongresu, toda ni se opravičil in tudi jih ni preklical. Njegove metode torej, ki so neiskrene, demoralizirajo proletarsko javnost, jemljejo ugled pokretu in uničujejo zrnisel za idejno proletarsko borbo. Nedvomno bodo obračunale na celjski konferenci ostale organizacije z Brnotovimi metodami, dasi naj-brže ne pride sam na konferenco, ker nima poguma, da bi branil hero-stratsko delo. Konferenca je važen pojav. Ne vemo sicer še danes, kašne uspehe bo imela, vsekakor smo pa mnenja, da je bila taka konferenca že nujno potrebna. Boji.no se samo eno, in to je, je li ta konferenca tudi idejno dovelj pripravljena. Ako je idejno ustvarila predpogoje za preosnovo organizacije, potem smemo pričakovati od nje, da bo ustvarila podlago, to je prve temelje za razvoj pravega socialističnega pokreta, ako pa brez izgleda na uspeh, ako ne bi dolgotrajna vojna zrahljala državnih in družabnih temeljev in ako ne bi obstojalo pereče agrarno vprašanje. Ruski mužik je pripomogel bolj-ševiškemu prevratu do zmage, ker si je obetal le tem potom ugodne rešitve svojega posestnega stanja. S tem pa, da je boljševiška vlada mesto odprave zasebne lastnine priznala kmetom njih pravo na pola-Sčeno zemljo, je zadobila čista ideja komunizma usodno vrzel ter se omeji ves uspeh revolucije na agrarno zniveliranje. Pod čistim komunizmom razumevamo v splošnem popolno odpravo zasebne lastnine, vzajemnost produkcije in konsuma, enakost družabnih pravic in dolžnosti, popolno osebno in versko svobodo itd. Ako primerjamo boljševizem s temi temeljnimi idejami komunističnega programa, potem ga moremo smatrati za psevdokomunizem, ki je prevzel sicer mameči naslov, ne pa tudi fundamentainih pogojev. Kakor znano sta bila Marks in Engels ustanovitelja nazornega socializma, ki se razlikuje od komunizma kvantitativno računajoč z danimi činje-nicami. O mairksizmu kot takem pa niso bili njega tolmači nikdar enotnih misli niti v njegovih glavnih idejah, kar je povzročilo razkol socialističnega proletariata v mnogo frakcij že pred vojno. Inscenator bolj.ševiškega puča Ljenin-Uljanov ze, ki računajo z nevednostjo občinstva. Prepričani smo pa, da je ljubljansko občinstvo dovolj zrelo, da se bo takim očitkom le smejalo in jih smatralo za farbarije. Danes smo hoteli izpregovoriti vobče o nekaterih aktualnih vprašanjih mestne občine ljubljanske. V bodočih številkah pa posvetimo posameznim vprašanjem več pozornosti. . kongresu. priprava konference ni ustvarila idejne podlage, potem nas čaka še mnogo mnogo dela, preden preidemo sedanjo mrtvo točko v našem gibanju. Konferenca mora predvsem uspeti idejno, konferenca mora biti osnova za nadaljnje delovanje, nikakor pa ne aparat, s katerim se obglavlja „osebe“ zato, da se uveljavijo zopet osebe. Iz pripravljalnih del, kolikor jih poznamo, sklepamo sicer, da imajo priprave precej idejnosti, zaraditega ne izrekamo vnaprej nobene sodbe ali obsodbe, pač pa pričakujemo, da bodo na konferenci zmagala načela programa in taktike ter da bo konferenca tudi omogočila s svojimi sklepi, da se vse razrednoproletarske organizacije, pi priznavajo program Socialistične stranke Jugoslavije, lahko udejstvujejo s svojim sodelovanjem. Za sanacijo proletarskega pokreta v Sloveniji je to nujnost, ki je konferenca ne sme prezirati, ako hoče žeti uspehe za svoje delo. V tem zmislu pozdravljamo celjsko konferenco, dasi ne bomo zastopani na njej, ter ji želimo" najboljšega uspeha v interesu proletarijata v Sloveniji, ki ga je zavedlo v anarhijo demagoštvo ljudi, ki jim manjka vsaka iskrica iskrenosti ali pa pameti. Vse prijatelje, ki se mislijo naročiti na »Zarjo« prosimo, da to takoj store, ker bomo tiskali prihodnjo številko samo za naročnike. Kdor ne mara »Zarje«, naj jo vrne, ker ga bo uprava sicer smatrala za naročnika. Za vsakogar pa je jasno, da je »Zarja« danes potrebna kot organ, ki hoče sodelovati pri konsolidaciji socialističnega pokreta v Sloveniji in kot organ, v katereni poroča socialistični klub ljubljanskih občinskih svetnikov o svojem delovanju v občinskem svetu. Sodrugi, sodružlce! Naša dolžnost je, da podpiramo »Zarjo«! interpretira Marksa drugače, kot Kautskv in večina socialističnih teoretikov. Ne da se tajiti, da ima Ljeninova konsekventna 'logika mnogo zapeljivosti, toda v celoti napravi vse njegovo polemiziranje v knjigi »Država iin revolucija« vtis fanatičnega apologetika, ki zna obračati besede z advokatsko virtuoznostjo, toda mu manjka široko spoznanje historijskih in gospodarskih faktov. Kakor so ise pričkali nekdaj teleološki doktrdnarji o svetopisemskih resnicah, oklepajoč se praznih črk, a pozabljajoč Kristov nauk: »božje kraljestvo je v Vas«; tako se zdi razlaganje Marksovih interpretov le neplodno filozofiranje daleč od naravnih dejstev. Je svoje vrste tragika, da postanejo še tako lepi etični nauki idealnih reformatorjev religioznih kot socialnih, absurdni in človeštvu škodljivi, kakor hitro jih začno uvajati njih fanatični učenci v realno življenje. Idejno predstavlja ruski boljševizem potem takem ne komunizma v pravem pomenu besede, ampak kvečjemu na poseben način dognm-tiziran marksizem. Ali končno se v življenju ne sodi socialnega gibanja po imenu, pod katerim nastopa, ampak po plodih in pridobitvah, ki jih prinaša državljanom v obče in zao-ranim slojem še posebj. Toda tudi v tem oziru je rezultat v primeri s kritičnim razrušenjem osnovnih pogojev narodnega gospodarstva več Politična ‘Samoradikalna vlada je v zadnjem tromesečnem parlamentarnem zasedanju spravila pod streho nekaj zakonov, ki si jih stavijo vse najre-akcionarnejše evropske države .lahko za vzor, kajti mogoče bi bili menda edinole še v Romuniji. Zlasti se odlikuje v tem pogledu novi uradniški zakon, ki je pravi škandal za državo, ki hoče veljati za evropsko, toda prav nič boljši ni tudi n. pr. zakon o toči. Ti zakoni sami najlepše karakterizirajo značaj vlade, ki nas danes osrečuje. Zaključila je pa vlada parlamentarno zasedanje z afero, ki ji mora odvzeti tako doma, kakor tudi v inozemstvu prav vsak znak resnoisti. Mislimo tu na famozno »špijonsko« afero, ki jo je inisce-nirala vlada in o kateri so prinašali njeni »urn ali stični trabanti cele plahte senzacij, ki se je pa izkazala sedaj kot gola neistina. Tisti bel-grajski samodržci, 'ki se smatrajo za tako premetene politike, so bili toliko naivni, da so z vso gotovostjo pričakovali, da bodo pognali z njo svojega najnevarnejšega nasprotnika — Stipo Radiča v inozemstvo. V Nemčiji se bije v Porurju hud boj. Francozi so zasedli nemško Porurje, da izprešajo iz njega 52 milijard zlatih mark kot vojno odškodnino za v vojni porušene kraje, Nemci kažejo silno odpornost, tako da vse francoske drakonične odredbe in obsodbe ne zaležejo mnogo. Vrše se pogajanja. Anglija indirektno posreduje, da bi se v tem vprašanju dosegel sporazum med Nemčijo in prizadetima državama Francijo in Belgijo. Z ozirom na razmere je pričakovati, da pride dt» sporazuma. Za nas ta boj ni boj dveh narodov ali dveh družabnih razredov. Boj, ki ga vodita Francija in Nenv čija med seboj, je boj kapitala, boj med kapitalom zmagovalcev in premagancev. V tem boju je kapitalizem popolnoma uničil vrednost marke ter spravil nemško državo v ogromno škodo, prebivalstvo pa v grozovito bedo. Tu gospodarski proces kapitalistične družbe tepe absolutno neimovite sloje, nasprotno pa restavrira kapitalistično buržo-azijo, ki ohrani svojo posest na drugi strani pa izroča državljane tujemu kapitalu v neobzirno izkorišča-jije. V tem primeru je napovedal nemški kapitalizem insolvenco ter skuša doseči poravnovo, potem pa najeti inozemsko državno posojilo, kot malenkosten. Kaj iona končno mužik od tega, ako je pridobil 1 ali 2 desjatini zemlje brez odškodnine, ako je pa zgubil zato v posledici kaotičnih razmer večji del živine in v mnogih slučajih svoje življenje vsled vladajočih kug ali lakote. Tako poroča boljševiški gospodarski organ »Ekonomičeskaja žižn« od 15. julija 1922, da je ostalo v samar-ski guberniji komaj 10 procentov celokupnega števila vseh domačih živali, podrastek in svinje so se zmanjšale za 99 procentov. Slično katastrofalno padanje živine in s tem vse kmečke produkcije imajo zaznamovati tudi ostale južno-vzhodne gubernije. A tudi severne in zapadne pokrajine so zgubile vsled silne razširjenosti živalskih kug približno polovico normalnega stanja in še vedno ni gotovo, če je dosežena že najnižja točka. Racio-nelnega poljedelstva pa si brez zadostnega števila vprežne živine ni mogoče misliti. S tem je ogrožena tudi prehrana mest in industrijal-nili središč. Ker predstavlja ravno v Rusiji živina in poljedeski produkti edini dohodek kmeta, je zmanjšana s padanjem teh dveh osnovnih narodno ekonomskih faktorjev tudi kupna sila podeželskega prebivalstva, kar povzroča obratno stagnacijo v industriji. Ako se pomisli, da so razrušene ali saj ledi-rane tudi vse ostale panoge narodnega bogastva, potem je evidentno, situacija. Baje mu je vlada celo svetovala in mu ponudila denarno podporo, da bi pobegnil, toda -Stipica je ostal doma, »špijonska« afera se je razblinila v nič, vlada si je pa nakopala doma in v tujini blamažo. Sedaj parlamentarno delo počiva. Pašič je imenoval nekaj novih ministrov in ves državni upravni aparat z vse paro služi radikalom za »primerno« izvedbo občinskih volitev v Srbiji, ki se vrše še ta mesec. Kako bo pa z jesensko parlamentarno kampa-nijo, se za danes še ne 've. Vse kaže, da je sedanja politična situacija nevzdržna in kreniti bo moral ves voz na desno ali na levo. Kam, tega pač danes ne more trditi še nihče, ker je to morda odvisno največ od Radiča, njegova politična taktika je pa ne-preračunljiva. Gotovo je pa, da bodo odločevali v veliki meri tudi zunanje politični momenti in ti postajajo dosedanjemu našemu notranje političnemu kurzu vedno bolj neugodni. Pričakovati imamo torej za jesen precej dalekosežnih političnih dogodkov. :ne klešče. kakor je napravila Avstrija ali izročiti nemški narod eksploataciji tujega kapitala. Ta metoda kapitalističnega boja ali .kooperacije svetovnega kapitala torej ni nič drugega, kot sanacijski boj med centralno Evropo in takozvano veliko antanto. Z izvedbo sanacijske akcije, ki jo potrebuje Nemčija, prehaja večji del Evrope polagoma v eksploatacijske sfere zahodnjega kapitala, in v kakih desetih ietih bomo lahko govorili o svetovnem kapitalizmu, ki vlada svet, če pojde tako dalje. Imamo pa v Evropi še nekaj premaganih držav, ki sladkosti tega gospodarskega procesa niso okusile do dna 'kupe. Če pa pregledujemo valutno gibanje Poljske, Ce-hoslovaške, Mažanske in celo Jugoslavije, opazimo, da imajo vse te valute tendenco padanja, in sicer nekatere bolj nekatere manj. Valuta v vseh teh deželah je nestanovitna ter bo doživela katastrofalen padec, kadar bodo zahodne države končno nastavile vijak za izterjanje vojnih odškodnin in drugih dolgov. Ta proces 'kapitalizem potrebuje, ker se mu s tem omogoča nalaganje svojega kapitala in izdatno ter zanesljivo obrestovan je vrednosti, ki daleč presega dejansko založeni kapital in dobiček, če bi države pa da je mogoča obnova le s pomočjo zapadnega kapitala, kar pa skriva v sebi nevarnost, da postane Rusija kolonija velikega kapitala. Vsekakor malo razveseljiva perspektiva za psevdokomunistični eksperiment, plačan s tako ogromnimi ljudskimi in materielnimi žrtvami, ki je škodoval s svojimi pretiranimi metodami neizmerno uspešnemu razvoju socialistične misli. Prvotni čar in privlačnost boljševizma na ostali svetovni proletariat sta se umaknila tekom let treznejšemu opazovanju in instinktivnem čutu, da čas in generacija še nista dozorela za bistveno preobrazbo današnjega družabnega sistema ter da je treba nadaljevati socialistično delo v evolucionarni smeri. Tako je razumeti, da se organizacije moskovske internacionale manjšajo na korist socialističnim in bur-žuaznim organizacijam. Ako pa umira boljševizem počasne, a gotove smrti, ni mrtva ,s tem ideja onega komunizma, ki je tlel v srcih idealnih in zatiranih narod ljubečih mož vseh vekov. Človeštvo ima končno prehoditi še tako dolgo pot, da bo realiziralo v kolikor bo to še sploh potrebno tudi vprašanje družabnega reda. Za tako veliko delo pa je treba novih generacij z višjo etično vzgojo. »Naši Zapiski«. plačale kapitalizmu redno svoje dolgove. Srednja Evropa je na tej poti. Ni nobene pomoči v kapitalistični družbi. Poleg premaganih dežel in državic potegne ta gospodarski vr- Sociaina Pregled socialnega zavarovanje v inozemstvu po najnovejšem stanju. »Radnička Zaštita«, uradno glasilo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, poroča v št. 6 z dne 30. jun. 1923: V Belgiji je izpremenjen in izpopolnjen zakon z dne 21. decembra 1903 o izplačevanju podpor ponesrečencem za slučaj nezgode po zakonih z dne 27. avgusta 1919 in 7. avgusta 1921. Izplačevanje pokojnine za slučaj starosti se osnuje s posebnim zakonom. Zakon z dne 10. maja 1900 daje premije onim osebam, ki so plačevale prispevke blagajnam za rente v slučaju starosti. Izboljšanje nudi zakon z dne 20. avgusta 1920, ki priznava vsem 56 let starim ubogim osebam brez predhodnega plačevanja prispevkov rente za slučaj starosti, katerih višina znaša 600, 660 in 720 frankov letno v razredu, ki je vanj uvrščena občina, v kateri vpokojenec biva. Veljavnost tega zakona je podaljšana za tri leta; po preteku tega roka mora poslanska zbornica sprejeti zakonski osnutek, ki ga ji je predložila vlada dne 28. novembra 1922. Po tem osnutku so zavezani vsi delavci, plačevati prispevke, v kolikor ne presega njihov dohodek določene višine; za gotove panoge prebivalstva je predvideno tudi prostovoljno zavarovanje. Poleg tega je predvidena za 65 let stare siromašne osebe brezplačna podpora, ako si niso .mogle pridobiti podpore iz kakega drugega naslova. V Danski je obnovljeni zakon iz leta 1915. o bolniških blagajnah precej izpremenjen z zakonoma od 6.'maja 1921 in 20. junija 1921; razglašen je v novi stilizaciji; zavarovanje za slučaj nezgode je predpisano z zakonom z dne 6 .julija 1916 ter izpopolnjeno z zakonom z dne 28. junija 1920, z zakonom od 6. maja 1921 je uvedeno zavarovanje za slučaj onemoglosti. Zakon z dne 13. maja 1908 o podeljevanju podpor siromašnim ostarelim, je nadomeščen z zakonom od 7. avgusta 1922 o pokojnini za slučaj starosti. Po tem zakonu ima vsak na Danskem stanujoči ali na danski ladji zaposleni pripadnik danske države pravico do starostne pokojnine po dovršenem 65. letu starosti. Ako so podane posebne okolnosti, morejo občinska oblastva z odobrenjem ministrstva notranjih zadev dovoliti starostno pokojnino že po dovršenem 60. letu. Osebe med 62. in 65. letom starosti, katerih pridobitnost se je 'zmanjšala najmanj za dve tretjini, se prištevajo k 65. let starim, ako ne prejemajo rente na podlagi zavarovanja za slučaj onemoglosti. Renta za slučaj starosti obstoja iz letne vsote ter rodbinskih doklad. Tako znaša na primer v Koda«ju letna renta za oženjene, ki so dopolnili 65. leto starosti, 1008 danskih kron, za samskega starčka 552 in za starko-samioo 504 danske krone. V slučaju obolenja morajo občinske oblasti skrbeti na podlagi zdravniškega izpričevala za oskrbo siromašnega v bolnici, za zdravila itd. Dodatek renti, ki je odvisen od draginje življenskih potrebščin, se izračunava na isti način kot draginjske doklade javnim nameščencem, običajno znaša za oženjene 132, za samce 66 danskih kron. Vpokojenec, ki ima poleg pokojnine tudi druge dohodke, ima pravico do polne pokojnine samo v tem slučaju, ako ostali dohodki ne prekoračijo polovice letne pokojnine za 100 danskih kron; v (nasprotnem slučaju se odgovarjajoči zneski odbijejo. V Franciji je raztegnjena veljavnost zakona o zavarovanju za slučaj nezgode z zakonom z dne 25. oktobra 1919 na različne bolezni, ki se posebno pojavljajo v posa- tinec bolj ali manj občutno s seboj ; tudi nekatere druge države, zlasti i našo in Italijo. Zaraditega se nam še ni treba i nadejati tako kmalu boljših življem- i skih razmer. politika. meznih strokah delavstva, z zakonom z dne 15. decembra 1922 na delavce in pomožne moči v poljedelstvu, izvzemši hišne posle. Sedaj se razpravlja v poslanski zbornici o obsežnem zakonskem osnutku o socialnem 'zavarovanju, ki predvideva obvezno zavarovanje za slučaj bolezni, starosti, onemoglosti, materinstva, smrti in povečanja števila družinski!] članov, nadalje obsega vladini predlog izboljšanje zavarovanja za slučaj starosti in onemoglosti radarjev. Na Angleškem je izmenjan National Insurance Act iz leta 1911. v letih 1913., 1917., 1918. in 1921. Najnovejši zakon z dne 10. novembra 1921 (11 H 12 George V, Chap 66) podaljšuje dobo, na podlagi katere morejo ostati nezaposleni v zmislu odredb National Insurance Acta zavarovani (za dobo 12 mesecev po prestanku zaposlen j a) začasno do 31. decembra 1922, fo je do konca trajanja veljavnosti zakona. Glasom novele k zakonu o pokojnini za slučaj starosti z dne 23. decembra 1919 znaša tedenska pokojnina pri letnem dohodku rentnika: do 26 L 5 š 10 š od 26 „ 5 * do 31 L 10 š 8 „ n 31 * I« „ „ 36 y> 15 „ 6 „ y> 36 „ 15 „ . 42 v 4 „ » 42 „ r> „ 47 Y) 5 „ 2 * r> 47 „ 5 „ * 49 n 17 „ 1 * Pri višjem dohodku se pokojnina ne izplačuje. Pri določanju dohodkov se pri-računava vrednost imovine dotične osebe, izvzemši imovino, katero sama izkorišča, in sicer: a) prvih 25 L kapitalne vrednosti imetja ne pride v poštev; b) pri letni vrednosti 373 L se vračuna ena dvajsetina kapitalne vrednosti; pri letni vrednosti cele imovine, katera prekorača znesek 400 L, se vračuna ena desetina kapitalne vrednosti. Pri izračunavanju dohodka, katerega ima rentnik, se ne vračuna vsota, katero prejema rentnik ali njegova žena za dobo največ treh mesecev na podlagi zdravniškega izpričevala pri zavarovanju za slučaj bolezni od zavarovalnega društva, osnovanega na principu vzajemnosti, od strokovne organizacije ali na podlagi zakona o ljudskem zavarovanju iz leta 1911. Istotako se ne vzame v račun vrednost pohištva in osebnih efektov rentnika brez oizra na vrednost. Ako je rentnik sodnijsko ločen od svoje žene, se enako ne vračunajo alimentacije, katere prejema ločeni zakonski drag. Zavarovancu, ki potrebuje zdravniško ali kirargično nego v zavodu, urejenem na osnovi zakona o ubogih, se ne more za dobo treh mesecev tskratiti pokojnina, četudi je še nadalje potreben negovanja. Odredba zakona o zavarovanju rente za slučaj starosti iz leta 1908., da je oseba, katera je bila diskvalificirana za prejemanje rente za slučaj starosti, ako je s svojimi sposobnostmi mogla skrbeti za prehrano ozir. preživljanje sebe in draži-ne, je z novim zakonom ukinjena. Enako so ukinjene odredbe prejšnjih zakonov, po katerih se je vsaka oseba izključila od prejemanja rente za dobo 6 mesecev, ako je bila obsojena radi izvršenega prestopka s kaznijo zapora, ter osebe, ki so bile obsojene radi javnega pijančevanja, pa so po določilih starega zakona izgubile pravico do pokojnine za dobo šestih mesecev po razsodbi. V Nizozemski je stopil v veljavo dne 3. decembra 1919 zakon z dne 4. novembra 1919 o zavarovanju za slučaj starosti in zakon z. dne 1. novembra 1919 o izpremembi zakon? I za slučaj onemoglosti, a v letu 1920. i zakon o zavarovanju za slučaj bolezni. Zakon o zavarovanju za slu-i čaj nezgode iz leta 1901. je doživel | z zakoni z dne 14. jan. 1918, 11. apri- POLITIČNI Radič. Narodna skupščina je izročila med drugimi poslanci tudi Štefana Radiča sodnemu preganjanju. Še preden je skupščina napravila ta sklep, je bila vsa žurnalija polna groženj, da stojimo tik pred aretacijo Štefana Radiča. Pri vse tem pa nismo opažali med političnimi strankami nobene nervoznosti, pa tudi Radiča radikalna vlada ni dala aretirati, ker smatra Radičevo a