LETO XVII. — številka 38 Ustanovitelji: občinski odbori S ZDI Jesenic«, Kras}, Radovljica, Skofji Loka to rržlč. Izdaja CF »Gorenjski tlak«. Ureluje urednlSkl odbor — odgovorni urednik KAREL MAKUC KRANJ — 31. JULIJA 1965 SOBOTA — CENA 30 DIN Usl Uhaja od oktobra 1947 kot tednik. 'J J L januarja 195» kot pol tednik, »d L januarja 1*60 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot pol tedni k. in sicer ob aiedab in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Od Obranee do Sloržiča V poletno jutro so odjeknili streli. Začelo se je. Zemlja je popila prvo kri branilcev in hkrati tudi sovražnikov svobode. Bilo je to prvega avgusta 1941. leta na Obranci in tudi pod Storžičem. Sledilo je četvero krvavih let in zatem že polnih dvajset let obnove in graditve. Borcem izpod Me-žaklje in Storžiča so se pridružili borci dela. Tovarniški dimniki so zakadili z večjo paro in ne-utrudljive roke ob strojih šo gibale z vse večjo spretnostjo. Steklo je novo življenje. Novi mostovi, asfaltirane ceste dognala v sleherno vas, nove $ole, zdravstveni domovi, lepe prodajalne, tisoče novih in svetlih stanovanj in podobno, vse so naredile pridne roke, proučili novi mladi strokovnjaki in prerešetali ljudje na raznih sestankih in sejah V okviru našega samoupravnega sistema, ki je temelj nove dobe in plod prvih strelov pred 24. leti. V počastitev omenjenih dogodkov 1. avgusta so občani Kranja in Jesenic razobesili zastave, organizirali prireditve, poklone padlim žrtvam in počastitve uspehom skupnega dvajsetletnega dela in napredka. V tej širini so odjeknili takratni streli, se razpletel boj in se danes razvija novo življenje. V tem smislu veljajo tudi današnje čestitke občanom Kranja in Jesenic k njihovemu občinskemu prazniku. Cene pred odborniki RADOVLJICA, 30 julija — Jutri se bosta sestala v Radovljici oba zbora skupščine občine zaradi obravnave in sprejemanja pomembnih odlokov Zanimiv je predlagani odlok o plačevanju akontacije na nove stanarine in najemnine na območju občine. Nosilci stanovanj bodo po predlaganem odloku morali plačevati od 1. avgusta 1965 dalje akontacijo na novo stanarino. Določila pa se bo tako, da se stanarina, ki jo je plačeval nosilec stanovanja na dan 1. julija 1965 ustrezno pomnoži. Za stanovanja, dograjena v letu 1959 naj bi veljala pomnožitev z 2,10, dograjena v letu 1960 z 1,90, v letih 1961 in 1962 z 1,70, v letu 1963 z 1,50 in za stanovanja dograjena v letu 1964 z 1,42. Za stanovanja dograjena v decembru 1964 je ugotovljena cena na 100.000 za m2 netto stanovanjske -površine in se določi postavka 1,00. Občinski skupščini je tudi predlagan odlok o pooblastitvi stanovanjskega sklada občine za izvršitev revalorizacije stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov na območju občine. Občane bo tudi zanimal odlok o določitvi maloprodajnih cen in marž v trgovini na drobno. Predlagano je, da bi cene beli moki bile 140, 190 in 240 din za kilogram, črni moki 130, 165 in 215 din, rženi moki 190 in 165 din. Beli kruh se bo prodajal po 205 in polbeli 170, črni 140 in rženi po 160 din za kilogram. Sladkor naj bi stal, kr>iistal 265 in kocke 295 din za kg. Olje (odprto) 475, steklenice 510. Goveje meso I. vrsta 1.300 din, II. vrsta 970 din. Telečje I. vrste 1.600 din, II. vrste 1.060 din. Svinjsko L vrste 1.100 in II. vrste 900 din za kg. Mleko v steklenicah en liter 145 din, pol litra 75 din. Marže nekaterim proizvodom pa se gibljejo od 16 do 23 «/<>. D. K. XV.jubilejni Gorenjski seem KRANJ, 30. julija — Danes dopoldne ob 10. uri je predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Drago Doiinšek odprl XV. jubilejni Gorenjski sejem. Na otvoritvi so bili tudi zvezni podsekretar za industrijo Vinko Hafner, podpredsednik Skupščine SRS Janko Rudolf, predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir, župan železne Kaplje iz Avstrije Josef Lubas, sekretar občinskega komiteja ZK Kranj Franc Puhar, predsednik občinskega odbora SZDL Kranj Vili Tomat, predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov itd. »Ze petnajsto poletje zapored odpiramo Gorenjski sejem, to pomembno shajališče proizvajalcev in potrošnikov, na katerem se srečujeta ponudba in povpraševanje po potrošnem blagu in kjer proizvajalne izkušnje, storitve in iznajdljivosti odpirajo in razširjajo pobude potrošnikov za nadaljnje prizadevanje proizvajalcev in za vskla- ditev njihovih proizvodnih programov z zahtevama tržišča.-« Tako je svoj kratek uvodni govor začel predsednik Gospodarske zbornice SRS Drago Doiinšek, ki je potem pohvalil sejem, češ da je v preteklih 15 letih dobro odigral svojo vlogo in mu zato lahko napovemo še mnogo uspešnih ponovitev. Pomen vsakoletnega Gorenj, sejma ni le ozko lokalnega značaja, ampak ima ournev tudi v širši domovini, razen tega pa sega tudi že preko državnih meja, saj mu je v preteklih letih uspelo pridobiti za sodelovanje mesti Oldham iz Anglije in Beljak iz sosednje Avstrije. Za letošnji sejem je značilna zelo močna udeležba lesne in clektroindrustrije pa obutvenih in gumenih izdelkov, razen tega pa bo v. najnovejšimi vzorci tkanin, dekorativnega blaga, konuvcci-je itd. vzbudila pri obiskovalcih veliko pozornost ludi tekstilna industrija. Mnogo obiskovalcev bodo zanimali domači in avstrijski kmetijski stroji, za motorizirana obiskovalce pa bo privlačna prenosna garaža za osebne avtomobile. Letošnji sejem pa ima še prav poseben pomen prav zaradi pravkar uveljavljenih gospodarskih ukrepov, ki bodo bistveno spremenili dosedanje odnose med bazično industrijo, kmetijstvom in prometom na eni strani ter predelovalno industrijo na drugi strani. S temi spremembami vzpostavljamo večjo izenačenost pogojev gospodarjenja med proizvajalci surovini energije in osnovnih kmetijskih prideMcov ter med predelovalci teh proizvodov. Drago Doiinšek je pouda« ril, da nove razmere v našem gospodarstvu postavljajo predvsem predelovalno industrijo pred posebne naloge. Ta je bila namreč doslej ob vsesplošnem velikem povpra- (nadal jevanje na 16. strani) OBIŠČITE JUBILEJNI VKRANJ° od 30. julij a£ XV: GORENJSKI SEJ EM Wm£ 99965 Ml IN SVE1 Janšov čebeljnjak bodo obnovil Čebelarsko društvo iz Radovljice bo skupno s čebelar-sko družino iz Breznice in Zavodom za spomeniško.varstvo Kranj obnovilo več kot 200 let star čebeljnjak v Brez-nici, ki ga je uporabljal prvi slovenski čebelar' strokovnjak Anton Jan?a, rojen V tej lepi gorenjski vasici. Čebeljnjak bo s tem postal kulturni spomenik, muzej na prostem. Slovesna otvoritev bo 15. avgusta. Razen čebelarjev iz Slovenije in drugih republik se bodo otvoritve udeležili tudi čebelarji iz Avstrije. 0 šolstvu na Jesenicah Na seji občinske skupščine Jesenice, ki je bila 26. julija, so razpravljali o poročilu sveta za šolstvo, o delovanju zavoda za prosvetno pedagoško službo v preteklem letu ln o programu dela letos. V predlogu o reorganizaciji dejavnosti Glasbene šole na Jesenicah je rečeno, da je šola nudila glasbeno vzgojo lc redkim gojencem na podlagi predpisane učne snovi. Zaže-ljeno je, da bi šola nudila pomoč pri glasbenem pouku tudi na osnovnih šolah in amaterskim glasbenim skupinam. Da bi lahko razširili svojo dejavnost, bodo v šolo sprejemali le glasbeno nadarjeno mladino, ki bo po končanem pouku lahko aktivno sodelovala v raznih ansamblih kulturno-prosvetnih organizacij. Nadalje je skupščina izdala garancijski izjavi planinskemu društvu Jesenice za najem posojila za nadaljnjo gradnjo Tičarjevega doma na Vršiču in Železarni za nadaljevanje rekonstrukcije. Sprejet je bil tudi odlok o proglasitvi Leskošek Franca -Luka za častnega občana občine Jesenice. Glede na predvideno reformo v stanovanjski politiki pa program stanovanjskega sklada ni bil obravnavan. — B. B. r Nekateri znaki govorijo, da bodo morda v kratkem času razvezal i zavozljan jemenski vozel, ki obstaja že nekaj let. Revolucija v Jemenu pred leti je sicer že davno končana, vendar pa v deželi še ni pravega miru. Na planinski meji najmlajše arabske republike prihaja od časa do časa do bojev, ki jih vodijo pristaši republike in pristaši bivšega jemenskega princa Mohameda el Badra. Prav ta mala\vojna v planinskih predelih je zahtevala, da je svoje vojake poslala na stražo v Jemen tudi ZAR. Videz pa je, da bi bila jemenska revolucija že odločena, če se proti njej ne bi zarotile tuje sile. Kot je znano je Saudska Arabija Jemenski vozel dala zatočišče vsem pristašem strmoglavljenega princa, ki ga tudi denarno podpirajo. Na ozemlju Saudske Arabije so nastala v bližini meje oporišča, vežbališča ln vojašnice za Jemenska plemena, ki so prisegla na prinčev meč. Roalistične sile so v Riadu in Amanu dobile širokogrudne zaščitnike. Z inter-vencionistiČnimi silami so Iz Saudske Arabije in Ade-na dušili mlado jemensko republiko, da bi tako ustvarjali zmedo v deželi, ki naj bi povzročila nezadovoljstvo ln odpor prebivalstva. Verldar iz te moke ni bilo kruha. Mnogokrat smo že slišali iz Riada obljube, da bodo opustili vmešavanje v jemenske zadeve. Bilo je tud] že več posredovanj arabske lige, vendar od obljub k dejanjem še vedno niso našli poti. Vsa posredovanja so se ratzdrla. šele zadnji glasovi, ki prihajajo iz arabskega sveta, prinašajo nekaj več upanja. Na pobudo Kuvvaita bi naj končno poravnali spor in na jemensko-saudski meji opustili malo vojno. Prvič po tolikih neuspešnih poskusih kaže Riad nekaj več pripravljenosti za odkrit dialog o ureditvi te zadeve. Morda so k temu pripo- ---^ mogle tudi odločne besede predsednika Naserja, ki je pred kratkim v govoru dejal, da je potrpežljivosti a egiptovske strani konec. Naser je za,prctil, da bodo bombardirali oporišča na ozemlju Saudske Arabije, če ne najdejo načina za sporazumevanje. To seveda ni prvi sporazum, ki so ga v tem delu arabskega sveta skleniH. Kmalu po zmagi revolucije v Sani so podpisali sporazum o premirju, ki je vseboval tri važne določbe. Vendar je praksa pokazala, da je bil sporazum večkrat kršen kot upoštevan. Kljub temu pa je sporazum • premirju pomagal vladi * Sani, da začne z gospodarskimi reformami ln da stabilizira razmere v Jemenu. V. J S seje skup&cine občine Kranj Določene maloprodajne cene in akontacije na nove stanarine Na zadnji seji skupščine občine Kranj, ki je bila v četrtek, 29. julija so odborniki med drugim sprejeli odlok o novih maloprodajnh cenah in o maržah v prometu na malo ter odlok o določitvi in plačevanju akontacije na nove stanarine ht najemnine na območju občine. V razpravi je bilo poudarjeno, da so pri izračunavanju novih maloprodajnih cen težih k temu, da cene na področju Gorenjske posameznim artiklom ne bi preveč od&topaile. Po sprejetem odloku o novih cenah in maržah je razvidno, da so nove cene v kranjski občini vskJa-jene tudi s cenami v Ljubljana m Mariboru ter v povprečju za nekatere artikle celo nižje. Mnenje je bilo, da se bo pravzaprav šele sčasoma pokazalo koliko so nove cene pravdne. Seveda bo skupščina pri posameznih artiklih, če se bo to v prihodnosti pokazalo za potrebno, nove cene tudi ^spreme-»ila; in to ne samo navzgor, ampak tudi navzdol. Nove cene stopijo v veljavo z objavo v Uradnem ves-tniku Gorenjske in so za nekatere artikle naslednje: beli kruh 204 din za kg, Črni 140 din, sladkor kristal 263 din za kg, olje rinfuzo 475 din liter, vsteddeničeno 510 din liter, goveje meso I. vrste 1440 din za kg, II. vrate 1100 din za kg, telečje meso I. vrste 1500 di,n za kg itd. Prav tako je skupščina sprejela odlok o določitvi in plačevanju akontacije na nove stanarine. Zakon o revalorizaciji stanovanjskih zgradb in stanovanj predpisuje, da se izvrši popravek vrednosti s 1. avgustom 1965. Nova vrednost stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov pa se ugotavlja na podlagi cene gradnje, ki je veljala 31. decembra 1964 na območju občine. Akontacija na nove stanarine pa se izračunava tako, da se sedanja stanarina pomnoži s koeficientom povečanja stanarine z ozirom na leto izgradnje in kategorije stanovanja. Razpon koeficientov je v Kranju od 1,0 za stanovanja grajena v decembru W64, lsk h otrok. To je druga varstvena ustanova v občini, ki ima organizrano tudi varstvo dojenčkov. Sprejema otroke staršev, ki so zaposleni v Tekstilindasu, kot tudi on.; katerih starši so zaposleni v drugih delovnih organizacijah. Cena je začasna in znaša za predšolske otroke 5.000 ddn, za dojenčke pa še ni postavljena, ker je treba napraviti še izračune, glede na to, da je režija pri varstvu dojenčka precej drugačna kot pri predšolskih otrocih. Seveda je sedanja rc.-lljv varstva otrok v Stražišču, pri kateri se je v veliki meri angažirala tudi krajevna skupnost, le delna, vendar, pomanjkanje sredstev za sedaj ne dopušča boljše rešitve. Ureditveni načrt Straž5šča VPRAŠANJE: Vedno se poudarja, da je Stražišče del mesta Kranja, vendar nima urejenih osnovnih komunalnih naprav kot je kanalizacija, ceste, razsvetljava itd. Zanima me, kdaj se bodo rešili ti problemi? ODGOVOR: Zavod za izgradnjo Kranja nam je posredoval naslednji odgovor: Kanalizacija v Stražišču, ki je v gradnji, bo letos priključena na glavni kanal, ki pelje iz tovarne Save v reko Savo. Izdelan je projekt za priključke kanalizacije po Seljakovi in šolski ulici ter Tel vadftlca zgrajena prihodnje Mo VPRAŠANJE: O telovadnici v Stražišču je bilo žc precej govora. Sklenjeno je bilo, da se objekt dogradi, vendar dela zelo počasi napredujejo. Kdaj je predvideno, da bo telovadnica dograjena? ODGOVOR: Na vprašanje nam je odgovoril podpredsednik občinske skupščine Vončina F.dgar: Prvi projekt telovadnice v Stražišču je bil izdelan že leta 1957, vendar se zaradi pomanjkanja finanč-ir.h sredstev z gradnjo ni pričelo. Sklad za šolstvo namreč ni mogel zagotoviti ustreznih sredstev, ker sta ^bili v gradnji šola na Planini in v Šenčurju. Sele v lanskem letu pa so bila za telovadnico v Stražišču zagotovljena sredstva v visinj 60 mliijonov dinarjev, vendar so ostala neizkoriščena. Telovadnico smo začeli graditi v avgustu lanskega leta. že takoj na začetku pa je izvajalec del SGP Projekt ugotovilo, da so načrti pomanjkljivi in je bila gradnja ustavljena. Projektantu je bilo naročeno, da načrte izpopolni in so bili letos spomladi gotovi. Tako se je z začetkom gradbene sezone ponovno pričelo z gradnjo in bo telovadnica gotova predvidoma v avgustu naslednjega leta. Priredila: Sonja S. Škofjeloške poletne prireditve A. Medved: Za pravdo in srce svobodnim Mesto ob Sori, čudovito malo srednjeveško mestece je v teh dneh dobilo živahnejši življenjski utrip. Pozna se mu vpliv kulturnih prireditev, prav to mu daje svojstven mik. Prireditev za prireditvijo — koncerti, predstave, recitacijski večeri, mitingi, gostovanje amaterskih družin ... ves mesec! V sredo zvečer prejšnji teden so na grad prišli gledalci, da si ogledajo »Partizanski miting«, ki so ga pripravili škofjeloški gimnazijci pod vodstvom režiserja Rada Jana. V soboto pa so pod reflektorji na gradu nastopili amaterji »Loškega gledališča«, ki so gledalcem predstavili osrednjo prireditev letošnjih Loških poletnih prireditev — Antona Medveda: ZA PRAVDO IN SRCE. Nekdo je že nekje zapisal, da je letošnja osrednja prireditev v Skofji Loki po tematiki taksna, da ne posega v okolje Škofje Loke same. Vsekakor to drži. Drži pa tudi, da je ljudska tragedija »►Za pravdo irr srce« tako specifično slovenska, da bi -jo lahko postavili na oder v kateremkoli kraju v Sloveniji, pa bi bila tudi tragedija tistega mesta. Obdobje puntarskih uporov v Sloveniji so nekateri pisci v preteklem stoletju že obdelovali, vendar le v pesmih. Veliko manj pa je takih stva- Kje so bili poslušalci Tretfi nastop na letošnjih škofjeloških poletnih prireditvah so pripravili pevci Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Zbor je pod vodstvom dirigenta Lojzeta Lebiča izvajal pester in sinkroniziran program, v katerem so bile Zastopane skladbe znanih mojstrov (Gallus, Briten, Soštakovič, Villa - Lobus Heitor, Szeligovvski, Pa-panciopulo, Lajovic, Uk-mar, Marolt, Pahor in drugi)- Izvajalci so izvajali koncert brezhibno, za kar jih je -občnistvo tudi nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. P>av gotovo pa se Škofja toka ne more pohvaliti s tem, da je tako kvaliteten arisambel poslušalo komaj toliko poslušalcev kot je bilo na-stopaioč'h pevcev. Čudno se zdi človeku, da ob prireditvah, ki so po kvaliteti morda le del tega, kar predstavi ja A kudemski pevski zbor, ne manjka obiskovalcev, medtem ko je temu kvalitetnemu programu prisostvovalo le malo ljudi. — Z. P. POLDE FOLENC je to pot že drugič prijel za Težisersko taktirko v Škoiji Loki. Pred tremi-leti je predstavil »Viso-ško kroniko«, letos pa Medvedovo tragedijo. Zdi se, da je ansambel Loškega gledališča po strukturi takšen, da režiserskim konceptom tega režiserja zelo ustreza. Le na tak način je lahko Polde po-lenc dosegel za amaterske razmere skoraj dobesedno vrh v gledališkem amaterizmu. Vse tisto, po čemer sodimo režijsko dognanost neke predstave, pa če začnemo pri mi-zansceni in končamo pri različnih efektih, ki dajejo predstavam poseben ton, mu je uspelo za pojme gledališkega amaterizma dati tak okvir, da bi se ga ne sramoval marsikdo, ki je za tako delo plačan. Letos je na Gorenjskem že nekaj amaterskih odrov pripravilo predstave na prostem, toda skoraj povsod imajo precejšnje probleme s terenom samim, na katerega menijo postaviti predstavo. Na loškem gradu teh problemov ni. Vse je tako, kot da bi že pred stoletji menili, da bodo prav na tem mestu leta 1965 gledališke predstave. In kaj lahko je v tak -ambient postaviti sceno, pravzaprav samo dopolniti je bilo treba nekaj stvari. Ne preveč, pa tudi ne premak). Marsikoga bi tak ambient zavedel pa bi postavil precej nepotrebne dekoracije tja, kjer je sploh ne bi bilo treba. Toda VIKTORJA MOLKE to ni zavedlo. Nasprotno! Njegova scena je kristalno čista, funkcionalna v vsakem pogledu. Redkokdaj se zgodi, da režiser ter scenograf najdeta tako skupen jezik, kot se je to zgodilo tokrat. Morda bi se v takšnih su-perlativih ne dalo govoriti o igralcih. Ce pa upoštevamo, da je igra na prostem neprimerno težja kot na odru in da so bili to pač le amaterski igralci, nam marsikak spodrsljaj postane bolj jasen, veliko manjši je kot prej. Ce bi posplošili, bi bila igra povprečna: ne briljantna in ne slaba. Gledalcev je bilo precej. Skoraj napolnili so velik prostor na gradu. Tudi prihodnje leto jih bo precej, prepričan sem v to. Kajti Škofjeloške poletne prireditve po-, stajajo tradicionalne in prav gotovo jih bo malo. ki bi tako zanimive in kvalitetne predstave zamudili. Božo Šprajc Planšarstvo v Bohinju izumira Ta teden je odšla v bohinjske planine, kjer kmetje iz Bohinja preko leta pasejo krave in pridelujejo, znani bohinjski sir, ekipa Gorenjskega muzeja v Kranju, ki bo skušala zbrati čim več gradiva o izumirajočem bohinjskem pastirskem polno-madizmu — planšarstvu. Vse več planin in vse več pastirskih stanov je v zadnjih letih že opuščenih, značilne zgradbe pristne ljudske arhitekture propadajo, navade in običaji planšarjev tonejo v pozabo — vse to pa je kulturna dediščina, ki jo je treba ohraniti zanamcem. Naloga etnografske ekipe Gorenjskega muzeja je prav v tem, da začne s sistematičnim zbiranjem gradiva o bohinjskem planšarstvu, da registrira sedanje stanje, da posname na filmski trak vse stare značilne stanove, orodja, delo planšarjev, njihovo življenje v planini in njihova preseljevanja itd. Ekipa bo na terenu deset dni in si bo ogledala planine, ki so v posesti vasi Zgornje bohinjske doline (Stara Fužina, Studor Srednja vas, Cešnjica, J*rMa) in Gorjuš, Koprivnika ter Podjelja. Te planine se raztezajo od Pokljuke (npr. planina Javor-nik) pa preko Triglavskega sredogorja skoraj tja do Sedmerih Triglavskih jezer (npr. planina Dedno polje). Vmes so nekatere planine, ki so v zadnjih letih postale že kar pomembne turistične postojanke (npr. Uskovnica) pa rov-ti (npr. Voje), ki so kot prehodna stopnja med nižino in višinskimi pašniki še posebno zanimivi. —t soočeni« v rimu V soboto zvečer, 24. julija (ne pa v sredo, 21. julija, kot smo pomoloma objavili v prejšnji sobotni številki Glasa), so se pri cerkvici sv. Jožefa v Tržiču začele letošnje Tržiške poletne igre, ki jih je priredilo Turistično društvo Tr/ič in Zveza kut (urno prosvetnih organizacij tržiške občine. Doslej so že dvakrat, v soboto in nedeljo, prikazali dramatizirano Finžgarjevo povest Pod svobodnim soncem, uprizorili pa jo bodo še drevi in jutri zvečer. Delo je režiral Dolfe Anderlt*, zahtevno sceno je dobro pripravil Franci Pogačar, glasbo med posameznimi slikami Oton Zazvonil, odlična razsvetljava je v rokah Jože'a Pogačarja, inspicient pa je Janko Hladnik. O igralcih — amaterjih le tole: nekateri so bili dobri ali celo odlični (iztok. Radovan, Teodora, evnuh), drugi pa so bili slabši ali celo zelo slabi. Prav zaradi neizenačenosti v ansamblu prihajajo te razlike še bolj do izraza, temu pa se seveda ni moč izogniti v kraju, kakršen je Tržič — brez poklicnega gledališča in 3 premajhnim številom kolikor toliko uigranih amaterskih igralcev. Malo drugače in v skromnejšem obsegu stopa Tržič 3 temi igrami (lani so pripravili Miklovo Zalo) po loških stopinjah. Prizorišče ob cerkvici sv. Jožefa, dvignjeno nekoliko nad razsvetljenim mestom spodaj v kotlini, nudi za prihodnja leta doslej še obilo neizrabljenih možnosti. In morda ne bi bilo napak, če bi nekoliko uredili tudi dohod! Pa še nekaj je prišlo na misel marsikateremu i?:med številnih obiskovalcev letošnjih trži*kih iger: kako škoda je, da to klasično delo slovenskega pripovedništva, ki govori o življenju in boju Slovencev v najzgodnejšem obdobju po naselitvi na tem ozemlju, še ni ekranizirano! -t Jeklo in ljudje I ri v besedi — in prav zato je Medvedova tragedija redkost. Anton Medved je svojo tragedijo napisal leta 1907. Obšla je veliko odrov, saj so takratne amaterske glediJiške družine dobesedno planiTeTla-njo. Ne, taborniki! To ni šotor za prijeten počitek v gozdu, marveč ponazoritev prvega skrivališča pred Nemci, ki si ga je uredil znani borec in organizator upora Jaka Bernard med vasjo Bodešče in Korltno pri Bledu. On, kakor mnogi drugi komunisti, se je umaknil v ilegalo že sredi maja 1941. Toda zvečer je prihajal med ljudi, vodil sestanke in pogovore v pripravah na upor. Ob takih prvih borcih in organizatorjih se je razplamtel boj z dokončno osvoboditvijo, ki jo ob letošnji dvajsetletnici upravičeno proslavljamo. Skico je izdelal po spominu očividcev Martin Prešeren, Gorenjski muzej Kran» Izšla je prva knjiga razkošno opremljenega in obsežnega (552 strani) jeseniškega zbornika z naslovom »Jeklo in ljudje«. Izdala ga je skupščina občine Jesenice v sodelovanju s tehniškim muzejem Železarne, s finančno pomočjo pa so pomagale gospodarske organizacije jeseniške občine. Zbornik bo izhajal vsako leto ob jeseniškem občinskem prazniku, 1. avgustu. Sklep o tem je 31. marca lani sprejela skupščina občine Jesenice na predlog odbora za zbiranje gradiva iz zgodovine delavskega gibanja in NOB pri tehniškem muzeju železarne Jesenice. Letošnji zbornik prinaša 20 tehtnih sestavkov, ki obravnavajo zgodovino železarne* razpad fužin in nastanek metalurške industrije, zgodovina delavskega gibanja in NOB, arheološke in etnografske zanimivosti itd. Podrobneje bomo o zborniku »Jeklo in ljudje« še poročali. Razmišljanje ob občinskem prazniku včeraj i danes Kranj po drugi svetovni vojni in Kranj danes — to je dvajset let razvoja nekega mesta, dvajset let ogromnega napredka in velikih sprememb, dvajset let uspehov in težav. Ko zdaj, po dvajsetih letih, skušamo obuditi sliko takratnega mesta, porušenega v vojni, vendar svobodnega in zato ponosnega malega mesteca na skali med Savo in Kokro, pa ko to sliko, že skoraj neresnično in zavito v pozabo časa, postavimo ob današnji Kranj, ob nova stanovanjska naselja, ob nebotičnik, ob avtomobile, ob vse tiste bolj ali manj vidne objekte, ki smo jih zgradili v zadnjih letih, pa ob standard ljudi, ki se je izboljševal z vrtoglavo naglico utripa življenja druge polovice 20. stoletja, ko primerjamo obe te dve sliki, lahko — pa če smo še taki pesimisti ali celo nergači — ugotovimo, da smo napravili velik korak naprej. — Ameriko v malem imamo pri nas, da boš vedel, zapomni si to! mi je enkrat pred meseci rekel mož, ki pomni še ranjko Avstrijo pa prvo svetovno vojno pa »ta staro« Jugoslavijo. — Morda smo res z nekoliko preveliko žlico zajemali v teh letih, zdaj bomo pa z malo manjšo pa se bo »zglihalo«. Ampak kar imamo, nam ne bo nihče vzel. Kljub vsem težavam in napakam in ponesrečenim poskusom smo se približali življenjski ravni najbolj razvitih držav na svetu. Kranjska občina, ki v teh dneh praznuje svoj občinski praznik, je menda med najbolj razvitimi ali celo najbolj razvita občina v Jugo-slaviji. Kranj kot središče te občine je postal pravo mesto, metropola celotne Gorenjske. V letih po vojni se je razvijal predvsem kot gospodarski, politični in kulturni center širšega teritorialnega področja, v katerega pa ne sodi le območje sedanje občine. Z obrobnimi naselji (Cirčiče, Drulovka, Gorenja Sava, Gorenje, Huje, Kalvarija, Klanec, Labore, Orehek, Primskovo, Rupa, Stražišče, Struževo, Šmarjetna gora in Zlato polje) je imel leta 1953 še 17.327 prebivalcev, konec marca letos pa že 24.323. Postal je glavno »pribežališče« migracijskega vala, ki se je po zadnji vojni vsul iz naših vasi. Razvijajoča se industrija je potrebovala veliko novih ljudi, ti so zahtevali stanovanja in tam, kjer so kmetje še pred desetimi leti sadili krompir, so zdaj nove stanovanjske soseske: Zlato polje, Vodovodni stolp, Planina ... Nekatere nekdanje vasi v neposredni okolici Kranja so že povsem postale sestavni del mesta, druge pa postajajo. Stari Kranj vse bolj izgublja značaj središča mesta, živi ob novem Kranju kot spomenik preteklosti, ki ga kot takšnega tudi skušamo ohraniti. Novi Kranj — to pa je, razen vsega ostalega seveda, 18 stanovanj v družbeni gradnji ".eta 1957, 60 leta 1958. leta 1959, 305 leta 1962, več kot 400 leta 1963 itd. Velik razmah je zavzela tudi individualna stanovanjska gradnja, za katero pa sta značilni dve težnji: čim bliže mestu — in obenem na vasi. Zelo ugodne prometne zveze, znatna pomoč domačih pri gradnji hiše, cenejše življenje, možnost dodatnega zaslužka pri kmetih, pomoč let, ko je bilo treba obnoviti porušeno in zgraditi novo, ko je bilo treba mnogo žuljev in znoja za uspehe, s katerimi se lahko ponašamo, ko ni bilo ne časa in ne pogojev pa zato tudi ne pravega smisla za estetske vrednote pokrajine kot celote ali posameznih hiš. Nova naselja, nove hiše, novi Kranj — vse to je samo rezultat zelo hitrega povojnega industrijskega razvoja, preobrazbe našega kmetijstva in močno spremenjene socialne strukture prebivalstva v občini. Od skupno 51.368 prebivalcev (24.110 moških in 27.258 žensk), kolikor jih je konec / marca letos bilo na področju občine, je kmečkih le še 5.678 (aktivnih 3.142, vzdrževanih 2.271 in preužitkarjev 265.). Samo od leta 1957 do Naklo, Cerklje kot najbolj izrazite in še nekatere druge) niso v dvajsetih letih po vojni preživele nič manjše preobrazbe kot Kranj sam. Odstotek kmečkega prebivalstva se je tu močno zmanjšal, vendar v primerjavi z drugimi vasmi, ki so ali manjše ali imajo slabše prometne zveze ali pa so celo zelo oddaljene od večjega središča, ne toliko zaradi zmanjšanja števila kmetij, ampak bolj zaradi hitrega povečanja števila prebivalcev, zaradi doseljevanja. Urbanistični načrti, ki so zdaj v pripravi za celotno občinsko območje, izhajajo prav iz teh naravnih tendenc, ki so se izoblikovale v zadnjih letih: samo uzakonili bodo nadaljnje širjenje tistih aglomeracij, ki so s širšega družbenega stališča interesantne, prepreči- Tak je novi del Kranja v smeri proti Rupi, če ga gledamo iz nebotičnika — Foto F. Perdan staršem v prostem času — vse to so vzroki, da so se (in se še) v kranjski industriji zaposleni delavci, ki izhajajo iz kmečkih družin, raje odločajo za novo hišo v domači vasi ali pa vsaj nekoliko ven iz mesta. Ob glavnih cestah, ki vodijo iz Kranja, so nastale dolge obcestne vasi, med kmetijami v vaseh v okolici Kranja so zrasle nove delavske hiše, v nekaterih večjih vaseh pa so zraven starega kmečkega jedra zrasla nova naselja delavskih hiš (v Šenčurju na primer). Mnogo nasilnih posegov v našo pokrajino je bilo zagrešenih v teh letih, precej izrazito gorenjskih pokrajinskih vrednot smo pokvarili ali celo uničili, toda vse to je bilo nujno, vse to bo ostalo kot rezultat nemirnih povojnih 1962 se je število kmečkega prebivalstva zmanjšalo za dobrih 34 % (od 9.740 na 6.418). Take spremembe v socialni strukturi pa ne gredo seveda le na račun povečanja števila prebivalstva v mestu Kranju, ampak v dobršni meri na rovaš širjenja in vsestranskega razvoja nekaterih večjih vasi v kranjski okolici, ki ne samo formalno (upravno), ampak tudi v resnici, zaradi potreb, postajajo centri novih krajevnih skupnosti, novih samoupravnih institucij, ki naj zadovoljujejo del potreb občanov, tiste najbolj osnovne in vsem skupne potrebe, ki so tako specifične za posamezne kraje, da jih komuna kot teritorialno širša družbeno-politična skupnost ne bi mogla zadovoljivo reševati. Prav to vasi (Šenčur, li pa bodo uveljavljanje različnih individualnih interesov, ki so z gradnjami povzročili krajevnim skupnostim že veliko težav, izgledu naše pokrajine pa napravili medvedjo uslugo. Ne govorimo tokrat o povečanju proizvodnje, o večjem narodnem dohodku, o večjih hektarskih donosih! To vemo — to vse pa je zaradi ljudi, ki so se v marsičem spremenili v tem času: nihče noče biti več starokopiten (kot je bil marsikdo — za marsikoga — še dolgo po vojni), v precejšnji meri smo opustili prejšnje navade —■ bolj v mestu, na vasi manj — ustvarjamo (ali prevzemamo) nove običaje in nove navade, boljše se hranimo kot včasih in boljše oblačimo, kmeta po obleki skoraj ne ločimo več od meščana, z avtomobili se vozimo na nedeljske izlete, vikend je po> stal pojem za standard, cilj, ki je še pred nami. .. Kmetje so prav v teh dneh poželi pšenico z vprežnimi ali motornimi kosilnicami in celo s traktorskimi, nič več le s koso in s srpom ... Teden ali štirinajst dni dopusta na morju — brez tega si velik del naših ljudi življenja že skoraj predstavljati ne zna ... Pa ne me napačno razumeti, ni to preveč, to je nujna posledica vseh naših dosedanjih prizadevanj, to je bil naš cilj, to smo hoteli. In — roko na srce — res smo veliko napravili v teh dvajsetih letih, več, kot smo pričakovali takrat, ko smo pričeli z obnovo porušene domovine. Kranjska občina je zaradi objektivnih pogojev v tem procesu hitre in intenzivne transformacije med prvimi daleč okoli, zato so bile nekatere spremembe tudi bolj boleče kot drugje, marsikaj smo zanemarili in na marsikaj kdaj tudi pozabili, ko smo menjavali način in ritem življenja, pa vendar je pozneje treba najti opravičilo za to v uspehih, ki se nedvomno kažejo na vseh področjih. Zadovoljni pa še vedno nismo, seveda. Pa tudi ne bi bilo prav, če bi bili. še tarejo stanovanjski problemi naše občane, vsi še nimamo televizijskih sprejemnikov in avtomobilov, vsi komunalni problemi tudi še niso urejeni, pa družabnega življenja mladi pogrešajo v Kranju ... še in še bi lahko našteval in še in šc bi se posamezniki lahko pritoževali nad tem in onim ... Ampak v dvajsetih •letih pa res ni mogoče narediti vsega! Zdaj, ko bomo z uveljavitvijo novih gospodarskih ukrepov v praksi prešli v novo obdobje našega razvoja, ko nam je bilanca dvajsetih let pokazala, kje so luknje s skritimi rezervami in kje tiste, skozi katere smo spuščali milijone pred našimi odprtimi očmi, zdaj ni čas za nerganje, zdaj je treba zavihati rokave in pljuniti v roke, pa bo slika Kranja čez nekaj let spet drugačna, lepša, naši ljudje pn srečnejši ob vsem tistem, česar danes še nimajo! A. TRILER KS BRITOF in organizacije proslavljajo v nedeljo, 1. avgusta ob 14. uri svbj krajevni praznik in 20. obletnico osvoboditve pri domu A. Kmeta s pestrim programom. Vabljeni! I. JULIJ 1965 * GLAS- Ob obisku tujih mladincev Oldham — Kranj — La Ciotat Dvajset novih ljubiteljev Slovenije - Kranj je čudovit Kljub morju ob katerem leži francosko mesto La Ciotat in malo hladnejšemu britanskemu podnebju v Oldhamu, se mladinci počutijo v Kranju zelo prijetno in so se hitro prilagodili naši klimi. Vodji obeh skupin pravita, da se Kranj iz leta v leto bolj spreminja. štirinajst dni oziroma tri tedne je petdesetim mladincem iz Oldhama in La Ciotaja drugi dom mesto Kranj. Pravzaprav jih čez dan bolj težko najdemo v Dijaškem domu. Program bivanja obeh skupin, ki ga^ je izdelal Občinski komite ZM Kranj, je namreč zelo pester. Za vse predstavljajo zanimivosti v Kranju in okolici, obiski v tovarnah in izleti po Gorenjski in Sloveniji veliko doživetje. Štirinajstdnevna sprememba hrane, načina življenja, drugačna klima in nova razgibana pokrajina pri nas je za mladince iz Oldhama kar precejšnja sprememba vendar pa zelo prijetna. Razumljivo, saj so mladi in vrhu tega še na počitnicah. Hitro so se prilagodili, navezali nova poznanstva jn prijateljstva in "za vse je kar prehitro mini-jo teh štirinajst dni. Pravijo, da ne bodo nikdar pozabili naših lepot, posebno Bohinja in žičnice na Vogel. Vsi bi se radi naslednje leto zopet vrnili- Morda bo posameznikom te uspelo in bodo obiskali svoje nove prijatelje, večina pa bo najbrž obujala spomine kar po slikah. Vsi so namreč zelo veliko fotografirali in marsikdo se bo še večkrat spomnil Logarske doline, Krvavca, Bleda, Kranjske gore in drugih lepot pri nas. Za vsakogar je bilo potovanje iz Oldhama v Kranj in letovanje pri nas nepozabno in velika nagrada. Gospod Robert VVatt, vodja oldhamske skupine, ki je tokrat že drugo leto v Kranju je povedal, da smo pridobili dvajset novih ljubiteljev Slovenije. -Veliko smo videli in od zadnjega obiska 1963. leta se je pri vas veliko spremenilo. Imate novo letališče, novo cesto k Ljubelju, bolnico in še vrsto drugih objektov. Zal letos ne moremo ostati pri vas tri tedne, ker smo prišli z avtobusom in bi se tako naše potovanje preveč zavleklo«. Na koncu se je gospod Watt zahvalil vsem, ki so jim omogočili tako prijetno bivanje v Kranju, posebno še Občinskemu komiteju mladine. U'9SPOd Itoux Gospod Robert VVatt Včeraj ro namreč mladinci odpotovali nazaj v Oldham. Potovali bodo skozi Avstrijo, Nemčijo, Belgijo in drugega avgusta prispeli domov. Gospod Roux, vodja francoske skupine iz La Ciotaja, pa je letošnje leto že četrtič v Kranju. Ze takoj na začetku je povedal: -Kranj je zame čudovito mesto. Kljub različni legi obeh mest in drugačni klimi (La Ciotat namreč leži ob ažurni obali, približno na sredini med Tou-lonom in Marseillem), sta si Kranj in La Ciotat precej podobna. Tako glede industrije kakor tudi na področju turizma; s to razliko, da je pri nas v sezoni dvakrat ali pa celo trikrat več prebivalcev kot sicer. Vsako leto je pri vas v Kranju nekaj novega. 2e od lani se je mesto precej spremenilo: nove ceste, restavracije itd.« Gospod Roux, ki se sicer precej zanima za gospodarstvo je povedal, da mu je pri nas predvsem všeč naš sistem samoupravljanja. »Do sedaj smo že videli nekaj vaših tovarn. Mislim, da imate bolje urejen delovni čas. Pri nas delajo delavci deljeno, dopoldan in popoldan, medtem ko pri vas na primer od 6. do 14. ure. Nadvse pa mi je všeč gradbena struktura mesta in vaši ljudje. Zato upam, da bom v naslednjem letu zopet imel priliko priti k vam.« Za mladince ipa bodo Kranj s svojimi zanimivostmi ter Bled, Kranjska gora, Vršič, Ljubelj in drugi še dolgo ostali nepozabni. »Škoda, da je srečanje z mladinci iz Tek-stilindusa in piknikovanje na Ljubelju tako hitro minilo«. Sploh dnevi prehitro tečejo. Zaradi novih znancev in prijateljev bo marsikomu ob odhodu zelo težko. Še nekaj dni, še nekaj izletov, skupnih srečanj in ostali bodo samo še lepi spomini. Vendar, nekateri že sedaj delajo načrte, da se drugo leto zopet vrnejo, seveda na privatne obiske. Sodelovanje mesta Kranj s pobratenima mestoma v Franciji in Angliji prav gotovo dosega svoj namen. Nova prijateljstva in sliki to prav gotovo potrjujejo. Zelja vseh pa je, da se sedanje sodelovanje še razširi.-tudi na druga področja. Ob zadnjih razgovorih pa se je takšen interes pokazal tudi med predstavniki vseh treh mest. A. Žalac Privatne turistične sobe Ob majhni zasedenosti privatnih turističnih prenočišč se je nekaterih privatnikov polotil že kar preplah ob diskusijah o realnosti vlaganj sredstev v preureditev sob. Vodilni turistični delavoi pa zagotavljajo, da je vsak dvom nepotreben in da se bo položaj kmalu popravil. Ce iščemo vzroke premajhne zasedenosti, se moramo seveda najprej ustaviti ob letošnjem izredno neugodnem vremenu. Prav gotovo je eden izmed največjih vzrokov prav vreme. Ce temu dodamo še poplave, ki so prizadele kraje v Vojvodini, nam je letošnja situacija še lažje razumljiva. Predvsem južni del Gorenjske je v precejšnji meri vezan na domače turiste iz okolice Zagreba in Vojvodine in se zaradi tega prav v tem delu njihova odsotnost tudi najbolj pozna. Drug vzrok premajhne zasedenosti je v tem, ker je Srbija v zadnjih letih zgradila veliko število letoviških krajev, ki poleg manjše oddaljenosti uspešno konkurirajo tudi z nižjimi cenami. Pri obisku inozemskih turistov v privatnih sobah sta pomembni predvsem dve dejstvi: napovedana gospodarska reforma in propaganda. Z novim tečajem turističnega dolarja so ugodnejši pogoji za inozemce, kar se pozna že v prvih dnevih po izvedbi reforme. Gostje so prišli do ugodnejših pogojev predvsem pri zaključenih pogodbah glede penz.ionov in je sedaj stvar samih privatnikov, da se bodo tudi oni držali dogovorjenih cen in tako zadržali interes gostov za sobe. Pri propagiranju privatnih turističnih sob smo verjetno med najzaostalejšimi državami. Pri nas predstavlja pojem privatae sobe primer zasilnega ležišča (vsaj po propagandi se dobi ta vtis). V inozemstvu gledajo na privatne sobe povsem z drugimi očmi. Veliko inozemcev želi prebivati prav v privatnih sobah. Na ta način se bolje spoznajo z domačim življenjem, niso vezani na hotelski režim in se tako počutijo veliko bolj sproščeno. Zanimiv je podatek, da.so se mnogi člani PEN kluba pred prihodom v Jugoslavijo v svojih domovinah zanimali za naše privatne sobe, vendar niso prišli do željenih informacij in ne do možnosti, da bi jih lahko rezervirali. Tako so bili prisilno usmerjeni v hotelske sobe in (po izjavi neke irske te!e>* vizijske delavke) odrezani od našega življenja. Naša družba vlaga v zadnjih letih veliko sredstev za ureditev turističnih sob, vendar pa pozabljamo na propagando. Slaba zasedenost sob daje kaj čudno sliko o 166 milijonih dinarjev, ki so bili na Gorenjskem vloženi za ureditev privatnih ležišč. P. Čolnar GRADBENO PODJETJE »SAVA« čestita vsem občanom k njihovemu prazniku Zavod Zel izgradnjo Kranja KRANJ čestita ob občinskem prazniku vsem občanom 226. »VVild VVest Shovv ne sme propasti,« je ljubeznivo dejal Bon-fils. »Zakaj se niste obrnili do naju? Tammen in jaz bi vam prav rada posodila ta znesek.« Bili ga je presenečen pogledal: »Kaj pravite? Vi bi mi zares hoteli posoditi denar?« Tammen je samo zamahnil z roko: »Tako slavnemu in sposobnemu človeku bi vsak Čas storil to uslugo.« — »Upam, da si do jutri ne bosta premislila,« je dostavil Bili. »Pridite jutri okoli enajste v urade Denver Posta, pa se boste prepričali, da bova držala besedo,« je dodal Bonfils. Bili je bil presrečen in ni opazil, kako sta se oba zmagoslavno spogledala. „ 227. V resnici lastnika časnika nista bila taka dobrotnika, kakor se je Billu zdelo. Nasprotno, pripadala sta vrsti brezobzirnih in častihlepnih ljudi in sta želela samo okrepiti svoje podjetje. Ko je BiH naslednjega dne ob določeni uri prišel v urade Denver Posta, je bilo že vse pripravljeno. Tammen je pripomnil: »Seveda morate podpisati obveznico, da boste plačali svoj dolg v šestih mesecih s šestodstotnimi obrestmi. Veste, taka je navada.« — »Seveda, seveda,« je rekel Bili, vzel list in ga podpisal, ne da bi vedel, kaj je podpisal. Ta list papirja ga je naredil za sužnja dveh brezvestnežev. To je uvidel mnogo kasneje. 228. Naslednjega dne, S. j Post poročilo z naslednje zabavnih podjetij je bil! Polkovnik W. F. Cody W Floto podpisal pogodbo1 združili; Buffalo Bili bo« ženem podjetju.« Bili « 1 stvar. Menil je, da je M hoče cirkus Sells Floto s* IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN LIP Bled in novi gospodarski ukrepi Aov market Misli Ponovna analiza tržišča ■» J*-**«11 Lesno industrijsko podjetje Bled ima zaposlenih 713 delavcev in to v naslednjih obratih: v Bohinjski Bistrici (Tomaž Godec in vzdrževalni obrat), v Rečici, Mojstrani in Podnartu. Povprečni osebni dohodki zaposlenih se gibljejo okoli 51.000 din. Se v prejšnjih pogojih gospodarjenja so v podjetju naredili podrobno analizo tržišča v slovenskem merilu. Čeprav za lesno industrijo še vedno ni znano pravo stanje tržišča, so v podjetju že pristopili k novemu proučevanju tržišča. V lanskem letu je bilo 47% sredstev v skladih, *a 53% jih je šlo za osebne dohodke. Prav v tem vidijo največjo rezervo v podjetju. Razen pregrupacije sredstev računajo tudi na večje izkoriščanje časa in delno tudi na fizični obseg proizvodnje (v lanskem letu so to izboljšali za 17 odnosno 4 odstotke). Podjetje mora upoštevati izredno konkurenco na zunanjem tržišču, v kateri so v slabšem položaju predvsem v odnosu do držav skupnega trga zaradi nižje carinske stopnje. Konkurenčnost je lahko uspešna edino z nizkimi cenami in kvaliteto izdelkov. Po novih pogojih so v finančno ugodnejši izvozni^ situaciji, a na drugi strani zopet računajo na podražitev surovin. Osebni dohodki se izplačujejo izključno na osnovi pro- duktivnosti, ki pa je v zimskem času naravno manjša. Zaradi tega je povpreček osebnih dohodkov v letošnjem letu še na isti ravni, kot je bil v lanskem letu. V osebnem dohodku so pod slovenskim povprečjem, vendar pa so v sami lesni industriji pod samim vrhom. 2c dve leti niso sprejemali novih delavcev in so povečevali proizvodnjo z istimi kapacitetami. Zaradi tega v podjetju ni bojazni, da bi prišlo do odpuščanja zaposlenih. P. Čolnar Podjetje Prehrana z r-nic je sklenilo, da zgradi samopostrežno trgovino ob ulici Franceta Prešerna. Izvajalec del je SGP »Sava« z Jesenic. Novi samopostrežni obrat podjetja bo imel 18 prostorov, in sicer večji prodajni prostor, mesnico, bife, kuhinjo itd. Na južni strani bo skladišče, severno pa bo z drevesi obdan prostor za postrežbo na odprtem prostoru. Pri vsem tem pa je zanimivo tudi to, da bo zgradba, ki so jo komaj pričeli graditi, dana v uporabo že v začetku meseca novembra. — B. B. 4 Peklu dajejo smisel obstojnosti t nik.. 0 Pri ljubezni odpove pravilo, °-■ 4 kvantiteta ustvarja kvaliteto. 1 Zanimivo^ da v začetku ljubeči 4 škega odr. >sa odkrivamo samo vrlir,v 4 pozneje pa le še napake. 4 Družba je kot mozaik, ki daje 00 $ da'.cć videz enotnosti, od bjizu pa t 4 le množica posamc/.nih kamenčkov. 4 Ljubezen je nekaj, kar lahko Fu ( določeno občutiš, a kljub temu ta -čulek težko razložiš. Turistično meteorološki bilten Gradnja na Vršiču Poleg starega gradi Planinsko društvo Jesenice nov Ti-čarjev dom na Vršiču. Z deli so pričeli že maja 1963. leta. Za dograditev so vložili 11 milijonov laatnih sredstev, za 1,4 milijona .so opravili dela člani društva, 20 milijonov pa -so prejeli dotacije iz sklada za negospodarske investicije SRS. Po predračunu je predvideno, da bodo za dokončanje potrebovali še 26 milijo- nov dinarjev. Zato je društvo sestavilo investicijski elaborat in ga predložilo splošni gospodarski banki. Upravni odbor te banke je že odobril zaprošeni kredit z rokom vračila 15 let in pogojem, da skupščina občine Jesenice da poroštveno izjavo, katero so odborniki izglasovali na seji 26. julija. Z odobritvijo potrebnih sredstev, bo omogočena pospešena gradnja tega doma. — B. B. Slovenija, ki je s svojimi bogatimi prirodnimi lepotami zelo ugodno turistično področje, dobiva predvsem v zadnjih letih močne obrise sodobnega mednarodnega turističnega območja. V sestavu elementov, ki so posebno važni za moderni turizem, se vedno močneje poudarjajo klimatski in meteorološki podatki, ki pa se pri nas iz turističnega vidika premalo obravnavajo. Sodobni turizem se ne zanima samo za oro-grafsko in historično lepoto kraja, ampak želi nuditi tudi realno klimatsko sliko, da turist lahko ugotovi ali mu kraj ustreza z ozirom na nje- gove zdravstvene in druge pogoje. Iz teh razlogov se je turistično društvo na Jesenicah odločilo za nabavo in postavitev vremenske hišice. Vse potrebne aparate je društvo že nabavilo, vremenska hišica, k* jo bodo postavili nasproti železniške postaje, pa bo tudi že letos stala. Dokler vremenske hišice še ni pa se turistično društvo Jesenice poslužuje Turistično meteorološkega biltena, ki ga izdaja Hidrometeorološki zavod SRS v Ljubljani. Bilten izhaja V6ak petek, razobešen pa je v izložbi Kompasa na Jesenicah. — U. »Videti je, da gospod stotnik ne r je v vojašnici!« »Marš!« »Imeli boste opravka z organi/v za stotnika in spravi edini odtis svoj«fl »Ne drznite se še kdaj pojaviti i opravka z orožniki!« »To bomo še videli!« V jezi, ki je popadla Franca, se ne-' Sei bo v Obervvarth. List bo dal wH tiskarni. Svojega življenjskega dela S si ne bo pustil iztrgati iz rok. Stotnik N njal bo sam sebe. ko bo spoznal, da je Ko bo zvedel za Francov uspeh, mu bo > z njim in sklenil družabništva. Ko v zapravil, bi ne videl v njem navadnega '• več Človeka, ki bi ga moral napraviti a mu pridružiti kot solastnik pri časopisu priložnost. Zato naj bo kaznovan s kes1 spoznal, kakšnega človeka je zapodil. ŠPORT 0 ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPO narja 1913, Je objavil časnik Denver Aino: »Največji sporazum v zgodovini Ipisan pred nekaj dnevi v Denverju. ilo BiH) je z lastnikoma cirkusa Seliš kateri se bosta obe podjetji leta 1914 Ive leti nastopal s svojo revijo v zdru-čudil, Se vedno ni razumel, v čem je »ičajno časniško pretiravanje in da se i poslužiti njegovega imena za reklamo. Zakaj bi morali imenovati dojenč-a za začetek in starca za konec živ-ienja. saj se vendar pri slednjem novo Ivljenje zopet začenja. Najdražje v življenju ti je skoraj edno tudi najbolj oddaljeno. Samomor je pogum, obrnjen v napačno smer. Predaja v ljubezni je žrtev, ki pa je ahko bogato poplačana. Spomini so prirejene resnice pre-eklosti- Najlepši spomeniki niso tisti iz bro-a ali železa, ampak tisti, ki jih imeli jerno bolnišnice, šole, zavodi... Egoizem je napačno pojmovanje in-ividualizma. Gorenjska plavalna liga Prvi nastop Blejčanov V sredo je bil v Kranju prvi troboj v okviru Gorenjske plavalne lige. Dve ekipi Triglava sta se pomerili z Blcj-čani. Rezultati posameznih srečanj: Triglav II : Triglav III 69:64, Triglav II : Bled 77:52 in Triglav III : Bled 81:48. Na tekmovanju je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Pri domačinih so se najbolj odlikovali Šilcrjeva (popravila 9 let stari pionirski rekord Kranja na 100 m hrbtno), Rupnikova, Pečja-kova, Boncelj in Slavec, a pri Blejčanih so nadvse ugod- Waterpolisti Triglava tretji Na Reki jo bil II. turnir moštev druge zvezne vvaterpo-lo lige. Kranjski Triglav je tudi na tem turnirju premagal Bečej, tokrat s 4:1 in s tem obdržal tretje mesto v severni skupini II. zvezne vva-terpolo lige. Zmagal je po pričakovanju Medveščak, ki bo skupno s Primorjem sodeloval na finalnem turnirju za prvaka in novega člana prve zvezne lige. Triglav in Bečej pa bosta nastopila na turnirju štirih moštev, ki bo v Zadru ali Bečeju. Zadnji iz tega turnirja pa se bo moral posloviti iz konkurence zveznih ligašev. Upamo, da bo kranjski Triglav nabral do tega odločilnega turnirja dovolj moči in odšel solidno pripravljen ter si s tem zagotovil še nadaljnje nastopanje v tej ligi v prihodnji sezoni. — J. J. no presenetili Ažmanova, Ma-roltova, Sfiligojeva in Ko-kalj. Rezultati — moški — 100 m prosto: 1. Nadižar (T) 1:02.0, 2. Balderman (T) 1:10.0, 3. Drnovšek (T) 1:11.6, 200 m prsno: 1. Boncelj (T) 3:09.8, 2. Sajn (T) 3:18.0, 3. Horjak (T) 3:20.2, 100 m metulj: 1. Kokalj (B) 1:24,4, 2. Polajnar (T) 1:29.2, 3. Milovanovič (T) 1:32.4, 400 m prosto: 1. Slavec (T) 5:33.4, 2. Klemenčič (T) 5:39.0, 3. Milovanovič (T) 5:58.2, 100 m hrbtno: 1. Ko-rinšek (T) 1:19.4, 2. Drnovšek (T) 1:20.3, 3. Kokalj (B) 1:26.7, 4 X 50 m mešano: 1. Triglav II 2:24.8. Ženske — 50 m metulj: 1. Rupnik (T) 44.2, 2. Virnik (T) 48,4, 3. Smid (T) 48.4, 100 m hrbtno: 1. Kopač (T) 1:46.3, 2. Ažman (B) 1:47.0, 3. Kraljic (T) 1:52.8, 100 m prosto: 1. Marolt (B) 1:25.3, 2. Virnik (T) 1:29.0, 3. Pečjak (T) 1:29.1, (Siler - T izven konkurence 1:28.7), 100 m prsno: 1. Rupnik (T) 1:35.5, 2. Sfiligoj (B) 1:42.6, 3. Pavlin (T) 1:42.6, 4 X 50 m prosto: 1. Triglav III 2:44.1. Zanimivo je, da je tekmi prisostvovalo čez 600 gledalcev, ki so bili zadovoljni z organizacijo in borbami 55 mladih plavalcev. P. Čolnar Intervju tedna Čuk: premalo tekem Kranjčan Janez Čuk, študent fakultete za tekstilno tehnologijo, je praktično še vedno edini skakalec v vodo. Kljub prizadevanju trenerja Dejana Sinka, da bi vzgojil v Kranju vsaj nekaj novih moči, zaenkrat rezultatov še ni videti. Minuli torek je Cuk nastopil na tradicionalnem tekmovanju za Ziherlov memorial v Zagrebu in zasedel odlično drugo mesto. V letošnji sezoni je na "Sporedu le še državno prvenstvo in tekmovanj v skokih v vodo bo s tem konec. »Res škoda, da imamo skakalci v vodo praktično celo poletno sezono samo troje tekmovanj. V Zagrebu bo prihodnji mesec le še državno prvenstvo in s tem bo konec naše sezone,« nam je pred dnevi potožil Janez Cuk. »Na kakšno uvrstitev računate na državnem prvenstvu?« »Lani sem osvojil četrto mesto in upam, da bom to mesto tudi letos obdržal.« Njegov trener Dejan Sink pa je ob koncu razgovora še pripomnil, da bi Janez glede na njegove zmožnosti lahko na tekmovanjih dosegel še več kot sicer beleži. Pokazati bi moral več sproščenosti in odločnosti, to pa bi si pridobil lahko le na tekmovanjih, katerih pa je žal malo.— J. Javornik .J Mednarodni slalom za Češko kočo V počastitev kranjskega občinskega praznika, I. avgusta, bo tudi letos.SK Triglav organiziral tradicionalni mednarodni slalom nad Češko kočo. Tekmovanje bo v ne- deljo, 1. avgusta ob 11. uri. Kot smo zvedeli, bodo na tem tekmovanju nastopili skoraj vsi najboljši alpski vozači, poleg tega pa še nekaj Avstrijcev in Italijanov. Organizator bo sprejemal. prijave na dan tekmovanja do 9. ure, svečana razglasitev rezultatov pa bo ob 17. uri v Domu na Jezerskem. — J. J.' MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA '-akonov! Ali pa misli, da *Pod,« se Franc ne zmeni dopisa v žep. Uarni, če nočete imeti 'a, da je doživel propad. • natisniti v tamkajšnji Pustil uničiti. Bogastva j^alu strmel. In prekli-1 n. ;ako in se prenaglil. *er se ni raje pogovoril W, kakšno bogast\o je barskega delavca, mar-^vnika tiskarne in se % stotnik je zapravil k ponižanjem, ko* bo h». V takih mislih mu minevajo kilometri do Obenvartha. Ni vedel, da bodo v Obervvarthu zahtevali dovoljenje, ki naj si ga priskrbi od vlade v Budimpešti. V nekaj mesecih bi ga morda lahko dobil. »V nekaj mesecih?« se mu temni pred očmi. »Mogoče prej? Odpeljite se sami v Budimpšto in če imate v Budimpešti vplivnega človeka, mogoče ...« Budimpešta je daleč. V duhu zagleda mesto ob bregovih Donave, kakršnega pozna po fotografijah. Peljal se bo tja! Tako sklene. Toda, ko se vrne domov, najde Stefi v solzah. »Za boga, zakaj jočeš?« Stefi mu pove, da že ves dan prihajajo ljudje in odpovedujejo časopis. Udarcev je preveč, da bi jih lahko prenesel. Pri srcu ga je stisnilo. Zakričal je od bolečine. Živci so mu popustili. Soba mu je zaplesala pred očmi. Zrak se je drobil v težke kvadre. Padali so nanj. Vrgel se je na tla, tulil in se zvijal. Doživel je živčni zlom. »To je smrt! To je smrt! To je konec! Ubil se bom!« Zgrabil se je za srce, planil kvišku, kakor da bi ga odstrelili od tal, a nato omahnil. Stefi je morala poslati po zdravnika. Gospa Torokova je odnesla Slavka, ki je prestrašen jokal ob očetu. Gospod Tdrok je prvi zvedel, kaj se je zgodilo in zakaj so ljudje hodili odpovedovat časopis. Povedal mu je knjigarnar Rosenstein, ki bi rad, da bi sodni uradnik postavil Franca na cesto. Odpovedi časopisa so bile Rosensteinovo maščevanje. Povsod je ščuval proti časopisu in Francu. Pri nižjem sodnem uradniku Tčiroku je naletel na gluha ušesa. Se več! Zapravil je Torokovo prijateljstvo. Zadnja je za celotno katastrofo zvedela Stefi. Prebledela je, a je uničojočo novico sprejela molče. Nihče ni vedel, kaj se je dogajalo v njeni notranjosti. Pa ni trpela nič manj kakor Franc.1 Naslednje dni so hartberški "meščani zbijali šale na Francov račun. Franc ni vedel zanje. Vse dni je nemo sedel v sobi in grebel vase. Navdajale so ga samomorilske misli. Življenje ga je postavilo na slepi tir kakor izrabljeno, zarjavelo lokomotivo. Rjavela bo, dokler je nekega dne ne bodo odpeljali kot staro železo in jo pokopali v ognjeni grob martinovih peči. Tako je z njim, če ne še slabše. Zarjavelo železo ima še vedno bodočnost. Pretopili ga bodo in ga v ognju prerodih v mlado, svetlobleščeče se jeklo. A kaj bo z njim? V sebi čuti praznino, neznosno praznino, ki jo razbije lahko samo smrt. Vzel bi vrv, a čuti, da nima poguma. Slabič je. Boji se poslednjega dejanja^ čeprav vidi v njem edino rešitev. Stefi ga zaskrbljeno opazuje. Tudi njej ni lahko. Toda na samo-mor ne misli. Misli na otroka. In misli tudi na moža. Smili se ji; Njegova potrtost se ji zdi sumljiva. Čuti, da potrebuje mož njeno opore. Bodri ga. V šestindvajsetem letu je šele. In pri'-šestindvaj^ setih letih človek še ne sme obupati nad življenjem. Nista sama* ki ničesar nimata. Oba sta delavca. Zato morata ostati z delavcu Pravzaprav sta oba pozabila na to. Hotela sta se zriniti med bogataše. Morda je njun polom opomin, da se na pošten način v scda> nji družbi ne da obogateti. Tudi v Hermannsdorferja ne verjame, da je obogatel samo s štednjo in delom in se povzpel med največjo bogataše v Trstu. Tudi Hermannsdorferja je obogatilo delo drugih. Povzpel se je z izkoriščanjem in špekulacijami. Delavci lahko računamo samo nase. Samo v skupnem boju in solidarnosti se bomo prebili iz revščine. Samo solidarni smo lahko močni. ^67836247335 LO ZA VSAKOGAR NEKAJ 31. JULIJ 1965 * GLAS Ob vsklajevanju osebnih prejemkov občanov s povečanimi življenjskimi stroški Kakšne bodo pokojnine? 50.000 19 9.500 59.500 60.000 18 10.800 70.800 70.000 17 11.900 81.900 80.000 16 12.800 92.800 itd. Sredi tega tedna je zasedala v Ljubljani skupščina republiške j?cupnostj socialnega zavarovanja. Ponovno je znižala prispevne stopnje za invalidsko zavarovanje in za pokojninsko zavarovanje, nakazala naloge zdravstvenega zavarovanja v novih gospodarskih pogojih ter določila lestvico za povečanje pokojnin, da se te vskladi s povečanimi življenjskimi stroški. Kakor vemo, je sprejela zvezna skupščina minuli teden sklep, da se z uveljavitvijo gospodarske reforme povečajo osebne, invalidske in družinske pokojnine v povprečju za 23 odstotkov. 2e takrat pa je razprava v soci-alno-zdravstvenem zboru pokazala, da se večina poslancev ogreva za degresivno, ne pa za linearno povečanje pokojnin, in da se pri tem ne poruši načel, ki jih postavlja nov pokojninski sistem. Na osnovi takšnih priporočil je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja v Ljubljani po daljši razpravi sklenila, naj se pokojnine, ki znašajo same ali z varstvenim dodatkom do 25.000 dinarjev na mesec, povečajo za 25 odstotkov ali za 5.000 dinarjev. Za ostale kategorije pa naj se po sklepu skupfcine republiške skupnosti socialnega zavarovanja povečanje pokojnin ustrezno znižuje tako, da bi se pokojnine, ki so večje kot 80.000 dinarjev, povečale samo za 15 odstotkov. Zaradi boljše razumljivosti objavljamo lestvico, ki ponazarja za našo republiko sprejete poraste pokojnin. Prvi stolpec prikazuje sedanje pokojnino, drugi povišanje v odstotkih, tretji stolpec povijanje v dinarjih in zadnji stolpec končne nove pokojnine. 20.000 25 5.000 25.000 80.000 23 6.900 36.900 40.000 21 8.400 46.400 V razpravi so posamezni govorniki predlagali, naj bi se upokojencem z najnižjimi pokojninami zagotovilo nekoliko večje povečanje kot je bilo kasneje sprejeto, tistim z najvišjimi pa nekoliko manj. To je razumljivo, saj je največji delež tistih upokojencev, ki dobivajo najnižje pokojnine — do 25.000 dinarjev na mesec. V Sloveniji jih je kar 46,44 odstotka ali 62.707! Zaradi enotnih jugo- Hudo se je motil tisti, ki je upal, da bo nekaj časa mir pred mano bodisi zaradi počitnic ali gospodarske reforme. Bila je samo krajša gospodinjska reforma doma. Marjana me je namreč dvignila na pololaj »nabavnega«. In prav v Um času! Kaj vse sem spoznal, doiivet, videl in slišal! Pa ne bom pisal o tem, ker urednik... Tovariš C. R. mi je pisal dolgo in iolčno pismo čez avtobusni vozni red na Golniku. S Kriške gore se je v slovanskih kriterijev pri povečanju pokojnin pa tega sedaj ni bilo mogoče sprejeti. Na skupščini so poudarili, da bo treba ob letnih revalorizacijah pokojnin skrbno pre-analizirati uspešnost sedanjega pokojninskega sistema, sedanjega povečanja pokojnin, porasta življenjskih stroškov ter ponovno razpravljati o varstvenem dodatku, življenjskem minimumu in pokojnine ustrezno revalorizirati. Na skupščini republiške skupnosti socialnega zavarovanja v Ljubljani so sklenili, da velja povišanje pokojnin za vse tiste upravičence, ki so se upokojili do 31. julija letos, pokojnine pa se povečajo s 1. avgustom. Prvi povečani obrok za mesec avgust bodo zavodi za socialno zavarovanje izplačali hkrati s povečano pokojnino za mesec september. Rebolj nedeljo spustil v Golnik do avtobusa. Toda na tabli je prebral, da bo zveza preko Trtica za Kranj in Ljubljano šele ob 19.10. Prav v njegovem obupu ga je našel domačin in /mu dejal: »Zakaj verjameš tablam. Imaš kranjski avtobus ob 6. in 7. uri zvečer direktno za Kranj.* Teh ni nikjer napisanih. To baje potniki bolj cenijo, ker po razočaranjih dolivljajo presenečenja. V okviru radovljiškega občinskega praznika so menda letos preimenovali tudi dosedanjo Kamno gorico v Jamno gorico. Tako je ondan trdil nekdo. Ne vem, če je res. Novo ime je namreč najbolj primerno za cesto, ki pelje tam mimo skozi Lipnico. Pro- izvod za izgradnjo Kranja v Kranju objavlja, da je skupščina občine Kranj na seji dne 29. 7.1965 sprejela odlok o določitvi in plačevanju AKONTACIJE NA NOVE STANARINE IN NAJEMNINE na območju občine Kranj Na podlagi tega odloka določijo akontacije: 1. Za družbena stanovanja: hišni sveti ki so za izračun akontacij '^rejVi posebna navodila. V kohkor posa;r.ezne ':■'> z nimajo izvoljenih hišnih svetov, se mora eder, cci : tanoval-cev zglasiti pri Zavodu za izgradnju Kranja zaradi prevzema navodil. Hišni sveti morajo izračune akontacij na nove stanarine predložiti Zavod.; i. u izgradnjo Kranja najkasneje do ft.8.1963. 2. Za najernniška stanovanja v zasebni (privatni) lastnin; določa akontacijo r- novo stanarino lastnik siano\anja Akontacija se izračuni tako, da se znesek sedanje neto stanarine pomnoži s koeficientom 2.1 Tako dobljeni zneseV. v*.»adstav-Ija akontacijo na novo stanarino. 3. Akontacije na nove stanarine se plačujejo od 1.8. 1965 dalje. Potrebna pojasnila lahko dobite pri Zavodu za izgradnjo v Kranju, Cesta JL\ 6/V, telefon št. 218-75. ZAVOD ZA IZGRADNJO KRANJA KRANJ vijo, da to ni več stvar cest' nega podjetja, marveč društva jamarjev. V servisni delavnici na Lahora h v Kranju pa so me razočarali. Da bi mi podma-zali avto, sem prosil. »Vajenci so na oroinih vajah, mi p« tega ne delamo,« so mi zabrusili. In nič- jim ni bilo nerodno, da so s tem pokazali, kaj tam pomenijo vajenci. Kadar jih ni, šele vidijo. V Hrušicl nad Jesenicami so pa vsi veseli, ker je končno odpovedalo vse projektiranje njihove avtobusne postaje in bodo vendar lahko gradili »prosto po Prešernu«. Vsaka šola nekaj stane. , V Kranjski gori sd se pa 'jezili- Vse zaradi nekega le- senega plotu proti železniški postaji, češ da je ves polon> Ijen in trhlen. Pa sem jim povedal, da so prav podrt* ograje mikavne za turiste in obenem simbol naše svobodne poti v prihodnost. Dosti več iniciative pa ima jo Jezerjani z njihovim ptan-Šarskim jezerom. Njihov bife v leseni stavbi na koleh so (verjetno le za te pasje dni) »opremili« s stoterimi špranjami in luknjami, da piha Z vseh strani. Prav tako so »opremljeni« čolni, tako da voda lahko steče tudi ven. Gostje se seveda kregajo, to* da nimajo prav, ker ne upoštevajo pozitivnih strani. Lepo vas pozdravlja BODIC AR V zadovoljstvo potrošnikov _ . . . • ^ »_____l__—:~„ ~-4 rpncnp in lene soominke. No- stor Dred trsovino w» *n <,., Prizadeven kolektiv trgovskega podjetja »Špecerija« Bled dosega zares zavidljive uspehe. Letos je podjetje od- prlo prvo sodobno in vzorno urejeno samopostrežno trgovino na Bledu, ki jo upravičeno uvrščamo med najmo- dernejše tovrstne trgovine pri nas. Razen bogate izbire živilskega blaga, posode, stekla, galanterije in raznovrstnega perila, prodajajo tudi cenene in lepe spominke. Nova samopostrežna trgovina se odlikuje tudi po hitri in solidni postrežbi. Omeniti moramo tudi velik parkirni pro- stor pred trgovino, ki so ga sami uredili. Vse to razumljivo privablja številne domače in tuje goste, ki radi vedno znova obiščejo samopostrežno trgovino »Špeceri-jo« na Bledu. Rezultat tega pa je občuten porast prometa, -kar daje trgovskemu podjetju jamstvo za nadaljnji razvoj in napredek. Omenjeno trgovsko podjetje ima tudi v Radovljici samopostrežno trgovino, ki posluje že nad leto dni v splošno zadovoljstvo potrošnikov. Naslednje leto pa nameravajo zgraditi samopostrežno trgovino tudi v Podnarvu. Trgovsko podjetje «*Spece-rija« Bled se tako uspešno vključuje v splošne napore za solidnejšo in sodobnejšo prodajo. 31. JTJLT.T -X- GLAS RADIO - TV SPOREDI 11 RADIJSKI SPORED VELJA OD 24. JULIJA DO 30. JULIJA 19G5. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. bi 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. SOBOTA — 31. julija 8.05 Domače pesmi in na-pevi; 8.25 Od romance do rapsodije; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu; 9.30 Koncert pihalne godbe Ljudske milice; 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Arije iz oper; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Prek sončnih dobrav; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Malo pri mlajših, malo pri starejših mojstrih; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni inter-rnezzo; 15.30 Pojeta pevska zbora iz Trbovelj; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Chopin na baletnem odru; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Melodije tega tedna; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Sobotni poletni večeri v plesu; 20.30 Obe plati postave; 21.10 »Glasba ne pozna meja«; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Plesna glasba. NEDELJA — 1. avgusta 7.15 Zaljubilo se je sonce; 8.05 Mladinska radijska igra; 8.45 Iz albuma skladb za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — L; 10.00 Se pomnite, tovariši; 10.20 Partizanske pesmi; 10.40 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.30 Za našo vas; 13.45 Pred domačo hišo; 14.00 Za vsakogar nekaj; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 peset minut z majhnimi zabavnimi ansambli; 16.00 Nedeljsko športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mojstrske partiture; 21.00 Športna poročila; 21.10 Melodije raznih narodov; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Za lahko noč. PONEDELJEK — 2. avgusta 8.05 Ansambel Mihe Dov-žana in Trio Slavka Avse-nika; 8.50 Pol ure z majhni- mi zabavnimi ansambli; 9.00 Za mlade radovedneže; 9.15 Pesmi, ki ste jih peli v preteklem šolskem letu; 9.30 Mali jutranji koncert; 10.15 Dvajset minut za pesem; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Trije sovjetski violinisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 S poti po deželah onstran Atlantika; 15.20 Zabavni interme-zzo; 15.30 Poje mariborski komorni zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.15 »Signali«; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 RTV Beograd poslušal- cem rtv Ljubljana; 20.35 Lepe melodije; 20.50 Simfonični koncert orkestra Slo- venske filharmonije; 22.10 Popevke se vrstijo; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Po svetu jazza. TOREK — 3. avgusta 8.05 Od melodije do melodije; 8.33 Jeftejeva prisega; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Počitniški pozdravi; 10.15 Iz opere Faust; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Suita za mali orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib in dol; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Franz Liszt v pesmih in klavirskih skladbah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 V torek na svidenje; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Slovenski vokalni solisti, orkestri in ansambli zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Majhen recital violončelista Otona Bajdeta; 20.20 Radijska igra; 21.30 Serenadni večer; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Iz domačega repertoarja simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. SREDA — 4. avgusta 8.05 V valčkovem ritmu; 8.25 Jutranji divertimento; 9.15 Pojo mladinski pevski zbori; 9.30 Pol ure z domačimi orkestri in ansambli; 10.15 Poje francoski tenorist; 10.30 Človek in zdravje; 10.40 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Iz opere »Madamc Butter-fly« 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Iz koncertov in simfonij; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Mali koncert; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Iz fono-teke radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Jenufa — opera; 22.10 Od popevke do popevke; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba. ČETRTEK, — 5. avgusta 8.05 Dopoldanski domači pele-mele; 8.25 Lahka glasba,; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Instrumentalna glasba za mladino; 9.30 Zabavni zvoki; 10.15 Iz repertoarja ansambla ljubljanske opere; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Boter petelin — baletna suita; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez zeleno trato; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Križem po slovenski glasbi; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Koncert pihalne godbe Ljudske milice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Turistična oddaja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Nočni akordi; 23.05 Iz sodobne ruske in poljske glasbe. petek — 6. avgusta 8.05 Zabavni zvoki; 0.35 Francoska solistična glasba; 9.00 Pionirski tednik; 9.30 Iz narodne zakladnice; 10.15 Lahka glasba; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Slovenski in drugi jugoslovanski samospevi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skozi vas; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Odmevi naših krajev; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Zabavni intermezzo; 15.30 Kolednica mladinskih brigad; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Revija slovenskih vokalnih solistov; 18.45 Kulturni globus; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Zborovske skladbe Blaža Arniča; 21.00 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Druga koncer-tantna simfonija. PLAVALNE ŠOLE V OBČINI RADOVLJICA Občinska zveza za telesno kulturo Radovljica prireja plavalne šole v Grajskem kopališču na Bledu, na kopališču v Radovljici in na Šobcu v Lescah. Pouk se bo pričel v torek, 3. avgusta 1965 ob 9. uri in bo trajal deset delovnih dni. Vpisnina znaša 200.— din za mladino do 18 let in 1.000.— din za odrasle. V šolo so vabljeni vsi otroci od 6. leta starosti dalje in odrasli, ki ne znajo plavati ali bi znanje radi izpopolnili. TELEVIZIJA SOBOTA — 31. julija Evrovizija 16.00 Atletsko srečanje SZ:ZDA RTV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Zgode in nezgodo 19.30 Vsako soboto 19.45 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 30.30 Glasbeni kotiček RTV Ljubljana 20.<3 Sprehod skozi Čas 21.10 Rio de Janciro — 400 let 22.00 TV obzornik 22.15 Zgodbe za vas NEDELJA — 1. avgusta RTV Ljubljana 9.00 Kljukec in luna RTV Zagreb 9.30 Kmetijska oddaja Evrovizija 14.00 Atletika SZ : ZDA RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Skopje 20.30 Solidarno srečanje RTV Beograd 22.15 Poročila ponedeljek — 2. avgusta RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Beograd 18.45 Film za otroke 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.45 Kaleidoskop RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Skopje 20.30 Solidarno srečanje RTV Ljubljana 22.00 TV obzornik 22.15 VI. jugoslovanski jazz festival na Bledu TOREK — 3. avgusta Ni sporeda! SREDA--4. avgusta RTV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Potujte z nama RTV Skopje 19.15 Glasbena oddaja rtv Ljubljana 19.45 Cik-cak rtv Beograd 20.00 tv dnevnik 20.30 Alanasijc Mladenovič rtv Ljubljana 20.40 Dane Kaye Show — film 21.30 tv obzornik 21.45 Grindl-film Četrtek — 5. avgusta RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Skopje 18.45 Reportaža RTV Zagreb RTV Ljubljana 19.45 TV pošta 19.15 Glasbena oddnja rtv Beograd 20.00 t V dnevnik rtv Zagreb 20.30 Glasbeni kotiček 20.40 Studio 13 rtv Ljubljana 21.40 tv obzornik PETEK — 6. avgusta rtv Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Nasveti za piknik 19.00 Britanska enciklopedij/ rtv Beograd 19.15 Oddaja narodne glasbe rtv Ljubljana 19.45 tv akcija rtv Beograd 20.00 tv dnevnik rtv Ljubljana 20.30 Celovečerni film 22.00 Gradovi ob francoskih rekab SPOREDI — OBJAVE 31. JULIJ 1905 * GLAS CENJENI POTROŠNIKI P Trgovsko podjetje Murka Lesce bo na Gorenjskem sejmu v Kranju razstavljalo in prodajalo kvalitetne izdelke sledečih renomiranih podjetij: MEBLO Nova Gorica KRASOPREMA Dutovlje MARLES Maribor Istok Miren pri Gorici 22. JULIJ Idrija PODGORJE Šentjernej GABER Stari trg TAPETNIŠTVO Rogaška Slatina TAPETDEKOR Ljubljana Mizar Volčja Draga JELOVICA škofja Loka GORENJKA — ŠUMI Lesce MERCATOR Ljubljana ozor Ogledali in nabavljali boste lahko vse vrste najkvalitetnejšega pohištva za opremo dnevnih sob, spalnic, pisarniških prostorov, motelov in vseh vrst ostalega tapecirane-ga pohištva. Po želj! vam kupljeno blago brzzfr.l.io dostavimo na doni! Razstavljali in prodajali bomo tudi vsakovrstno furnirano pohištvo, kvalitetne kompletne kuhinje ali po želji samo posamezne dele. Na razpolago Vam bo tudi prvovrstno stavbeno pohištvo, okna ln vrata z vgrajenimi roletami ali brez njih in drugo. nasvidenje v paviljonu MURKE na Gorenjskem sejmu Področje trgovskega podjetja Murka Lesce zajema vso Gorenjsko. Obiščite poslovalnice Murka v Lescah, na Bledu, v Radovljici in Kropi, povsod boste solidno in dobro postrežem! Poleg najsolidnejših vrst pohištva si lahko v poslovalnicah Murka izberete tudi galanterijsko blago, električne predmete, inštalacijski material, tekstilno blago, manufakturno blago in drugo. Vse dobite kvalitetno, hitro in po najnižjih dnevnih cenah. V Murki lahko dobite tudi kredit za nakup industrijskega blaga! Priporoča se LESCE KINO Kranj »CENTER« 31. julija amer. film KO SO DALTONOVI JEZDILI ob 16. uri, amer. barv. CS film PET TEDNOV V BALONU ob 18. uri, franc. CS film MELODIJE V PRITLIČJU ob 20. uri, premiera' franc. filma NEŽNA K02A ob 22. uri 1. avgusta amer. film KO SO DALTONOVI JEZDILI ob 10. in 15. uri, arner. barv. CS film PET TEDNOV V BALONU ob 17. uri, franc. CS film MELODIJE V PRITLIČJU ob 19 .uri, premiera češ. ban-, filma REVOLVERAS IZ ARIZONE ob 21. uri 2. avgusta franc. film NEŽNA KOŽA ob 16., 18. in 20. uri 3. avgusta Ral. barv. CS film KORZISKA BRATA ob 16. uri, francoski film NEŽNA K O? A ob 13. in 20. uri 4 avf&sta anior. film ZLATO SEDMIH GRIČEV ob lo. uri, francoski film NEŽNA KOŽA ob 18. in 20. uri - 5. avgusta jug. nem. barv. CS film VVINETOU II. DEL ob 16, 18. in 20. uri 6. avgusta ital. barv. CS flm TAROS, SIN ATILE ob 16. uri, češki barvni CS film REVOLVERAS IZ ARIZONE ob 18. in 20. uri Kranj »STORŽIC« 31. julija franc. CS film MELCTjIJE V PRITLIČJU ob 17. uri, za/p. nemški fdm PRED SONČNIM VZHODOM ob 19. uri. amer. film KO SO DALTONOVI JEZDILI ob 21. 1. avgusta amer. barv. CS film PET TEDNOV V BALONU ob 14. in 20. uri, franc. CS film MELODIJE V PRITLIČJU ob 16. uri, amer. film KO SO DALTONOVI JEZDILI ob 18. uri 2. avgusta zap. nem. barv. film PRI ČRNEM KONJIČKU ob 18. in 20.10 3 .avgusta italj. barvni CS Lim KORZISKA H RATA ob 16. in 20.10 4. avgusta amer. film ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 18. in 20.10 5. avgusta sovj. film DEVET DNI V ENEM LETU ob 18. in 20.10 6. avgusta ital. barv. CS film TAROS, SIN ATILE ob 18. in 20.10 Stražišče »SVOBODAc 31. julija amer. barv. CS film PET TEDNOV V BALONU ob 20.30 1. avgusta franc. film NEŽNA KOŽA ob 16. in 20. uri, vzh. nemški film PRED SONČNIM VZHODOM ob 18: uri Cerklje »KRVAVECc I. avgusta angl. ban*. CS film ZALIV TIHOTAPCEV ob 17. in 20. uri Kropa 31. juuja amer. barv film POSLEDNJI MRAK ob 20. uri 1. avgusta amer. barv. film FDSLEDNJI MRAK ob 17. uri, angl. barv. VV flm DOKTOR IN LJUBEZEN ob 20. uri Ljubno 1. avgusta amer. barv. VV film VOHUN NA POVELJE ob 18. uri Naklo 1. avgusta zap. nem. film 1000 OCI DR. MABUSSEA ob 18. uri Jesenice »RADIO« 31. julija do 1. avgusta angleški film ČLOVEK NA MESECU 2. avgusta španski barvni film MOJ POSLEDNJI TANGO 3. do 4. avgusta madžarski film LAŽNI DIPLOMAT 5. avgusta amer. barv. VV film GUSAR 6. avgusta francoski film NEPOZNANA VOJNA Jesenice »PLAVŽ« 31. julija madžarski film LAŽNI DIPLOMAT 1. avgusta šipanski barv. film MOJ POSLEDNJI TANGO 2. do 3. avgusta angleški film ČLOVEK NA mesecu 4. avgusta amer. barv. film GUSAR 5. do 6. avgusta ruski barv-CS film POEMA O MORJU Dovje-Mojstiana 31. julija ruski film BITKA ZA SEVASTOPOL 1. avgusta amer. VV t ' NAJLJUBŠI UČENEC 5. avgusta angleški fdm CIOVEK NA MESECU Koroška Bela 31. julija ruski ban-, CS film POEM\ O MORJU 1. avgusta ital. film ITALIJANKE IN LJUBEZEN 2. avgusta madžarski f-I"1 LAŽNI DIPLOMAT Kranjska gora 31. julija itatii. film ITALIJANKE IN LJUBEZEN 1. avgusta niski barv. CS film POEMA O MORJU 5. avgusta madžarski film LAŽNI DIPLOMAT •••■■■■■■*■■••■■•••■■■■••■••*■■■ Gorenjska oblačila Kranj Obiskovalci Gorenjskega sejma obiščite na razstavišču II. paviljon GORENJSKIH OBLAČIL KRANJ, kjer si lahko ogledate najnovejša izdelke za jesensko in zimsko sezono. Na razstavnem prostoru si lahko kupite po znatno znižanih cenah razne konfekcijske izdelke. Trgovsko r a n j * pa m| cd Sedež podjetja: Kranj, Trg revolucije 4 Tel. direktor 21-081, , računovodstvo 21-082 Št. žiro računa: 607-11-1-863 OBRATI: Kranj, Žanova ul. 3, tel. h. c 21-083, 21-085 Avtobusni promet Tovorni promet, servis: FAP, TAM, FAMOS, avtokaroserijski in avtoličarski ter servis Diesel tlačilk Rihard Benčič, vulkanizacija avtoplaščev itd. Kranj, Ljubljanska 22 (Labore), tel. 21-296 opravlja servise: Zastava, vozila proizvodnje SSSR, Mercedes, DKVV, Tomos in Pretiš, ter opravlja tehnične preglede vseh motornih vozil. Kmetijska mehanizacija Cerklje na Gorenjskem, tel. 73-124, servisi in remont vseh kmetijskih strojev, gozdarske in gradbene mehanizacije ter ostalih transportnih naprav — večja pogodbena strugarska dela. POSLOVALNICE: Kranj, Avtobusna postaja, tel. 21-084 Kranj, Koroška c 4, telefon 21-022 Tržič, Cesta JLA 2, telefon 71-268 Bled, telefon 77-234 Za nadaljnje koriščenje kvalitetnih delav-niških in prevozniških uslug se priporoča M "M "M m i i m m I i i CliS« 1 B gag m m 1 LM Kemična tovarna EX0TERM Kranj s svojimi zavodi: ZDRAVSTVENI DOM BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO 1 IN PORODNIŠTVO ZAVOD ZA DRAVSTVENO VARSTVO Vodna obvešča, da izdeluje betonske cevi raznih mer, cementno in žlindrino opeko ter druge cementne izdelke, opravlja gradbena dela, adaptacije, prevoze, mizarske storitve, polaga parket in tlake iz drugih plastičnih mas ter podobno Razpolaga s potrebno mehanizacijo za večje izkope in nakladanje. Si Gorenjski Kranj, c. Staneta Žagarja 30 ^954 4462 Kl si rjn ■ .i. na elegra eteioii KRANJ O W O O ti o Elektro Kranj S g » t 2 >0 i Kj K 15 s S * £ hI (tjandatd. Razstavljamo na Gorenjskem sejmu v Kranju, v prostoru desni trak, I. nadstropje. Oglejte si naše proizvode: STANDARD gornje in spodnje usnje VIST umetno penjeno usnje STANDIT politure, apreture, voski, čistila za čevljarsko industrijo ELASTIKA plasticiranje kovinskih predmetov za gospodinjstvo, trgovino in industrijo. Splošno gradbeno podjetje rojekt Trgovsko podjetje KURIVO Kranj kar eo na OBIŠČITE NAŠ PAVILJON NA GORENJSKEM SEJMU Lesna mdu strija Kranj Žagan les vseh vrst, zaboje, ladijski pod, rolete: lesene in plastificirane, platnene zavese in drobno kosovno pohištvo. Lesnina - Ljubljana Poslovalnica KRANJ Avto I m o t o 1 dru- j sivo I Kranj J razstavlja na letošnjem jubilejnem Gorenjskem sejmu v Kranju in prodaja vse vrste pohištva: spalnice, dnevne kombinirane sobe, klasične in sodobne kuhinje, raznovrstno kosovno pohištvo: kavči, fotelji, kombinirane omare, vitrine, ALG elemente za sodobno opremo dnevnih sob itd. OBISKOVALCI SEJMA, IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST NAKUPA. VELIKA IZBIRA —■ SEJEMSKE CENE — DOSTAVA NA DOM Za obisk se priporoča 391693593037^44^951994203713971^^^4894149416905489419357995192479350^845994196^^ 9999999999999999999999999999999904 Prodam lesene stopnice 4 metre dolge in glavna vrata, ter ena manjša. Predoslje 90, Kranj 3330 Prodam motorno kolo Puch 175 ccm. Peterman, Zg. Gorje 24 3362 Prodam 100 kom. 8 cm Po-rolit opeke in dobro ohranjeno otroško dvokolo, primerno za deklice. Nasl. v oglasnem oddelku 3363 Zarad, selitve prodam štedilnik »Plamen«. Ogled vsak dan. Kranj Stražiška 15 — Marin 3364 Prodam fotoaparat Praktika IV 1963 in električni šivalni stroj Bagat nov. Krulc, Kranj, Kajidiova 14 , 3365 Šivalni »troj, mizico iri dva fotelja prodam. Nasl. v ogl. oddelku 3366 Prodam 1450 kg cementa, 1300 kom. zidakov, 40 kom. salonitnih plošč, 100 kg betonskega železa, 400 kom. monta opeke, ter 5 smrekovih plohov. Stingel Silvo, Kranj, Kaj-uhova 14 3367 Magnetofon Grunding TK 23 L Dehiks avtomatik ugodno prodam. Stanko Lah, Vodice 42 nad Ljubljano 3368 Prodam kompletni nov hišni vodovod, (rezervar, črpalke in elektromotor) Naslov v oglasnem oddelku 3369 Ugodno prodam nov magnetofon »Grunding« TK 14. Vprašati vsak dan od 18. — 20. ure. Zupančičeva 37 — pritličje levo 3370 Prodam brzoparllnik 150 litrski. Naklo 47 3371 Prodam hlevski gnoj. Zg. Brnik 26, Cerklje 3372 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opravo ali samo kredenco. Sturm, Valjavčeva 9, Kranj 3373 Prodam hlevski gnoj ali zamenjam za krmo. Tupaliče 11, Preddvor 3374 Prodam pava samca, Če-pon, Jesenice, Zg. Plavž 3375 Prodam večjo količino gradbenega lesa. (punte in deske) Kranj pot na kolodvor 1 3376 Prodam moped Colibri v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 3385 Prodam dobro ohranjen moped na dve prestavi. Planina 11, Kranj 3386 Skoraj nov pralni slroj »Alba Signus« ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3387 VW poltovorni 1500 ccm ugodno prodam. Ilirska ulica 17, Podmežaklja, Jesenice 3388 Prodam dobro ohranjen motor roller »Tomos Puch-«. Lakner, Kokrica, Kranj 3389 Prodam rdečo semensko deteljo. Sp. Brnik 55, Cerklje 3390 Prodam skoraj nov kuhalnik na tri plošče. Kaltenekar, Oprešnikova 2, Kranj 3391 Prodam prašičke, 7 tednov stare. Suha 14, Kranj 3392 Prodam dva konja za vsa dela. Senk, Jezerska c. 24, Kranj 3393 Prodam prikolico za osebni avto. Sitar Jernej, Bin-kelj 18, Skofja Loka 3394 Prodam dobro ohranjen fiat 750. Ogled Luznarjeva 13, Kranj 3395 Prodam nekaj suhih trdih drva. Suha 29, Kranj 3402 Kupim kombiniran mizarski stroj ali posamezne stroje. M Ivan, Suha, blok 2/20, Sk. Loka 3377 Področni delavski svet EE »2ITO« Gorenjska — Kranj obvešča pridelovalce žit, da s 1. avgustom 1965 UKINJA KMEČKO MELJAVO v obratu BREG ln GLOBOKO. To uslugo bosta v bodoče vršili Kmetijska zadruga »Sloga« Kranj in Kmetijska zadruga »Jelovica« Radovljica v svojih zamenjalnicah pod ugodnejšimi pogoji. Točnejše informacije interesenti dobijo na upravah kmetijskih zadrug. 2ITO Kranj »Iskra« tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj obvešča delovne organizacije in zasebnike, da bomo 2.8.1.1. pričeli ; ODPRODAJO MATERIALA iz skladišča odvečnega materiala in ostankov. Na razpolago so polizdelki črne in barvaste metalurgije, elektro in izolacijski materiali ter kupljeni in lastni sestavni deli. Vabimo vas, da se zglasite v našem komercialno tehničnem oddelku, kjer boste prejeli vse potrebne podatke o materialu in pogojih prodaje. Kupim manjšo stanovanjsko hišo ali dvosobno stanovanje. Hiša je lahko starejša. Ponudbe poslati pod »Nujno« 3378 Kupim enosobno stanovanje ali veliko sobo. Ponudbe poslati pod »Denar takoj« 3396 Kupim gume za gumi voz 15-colski (balonarje). Kalan, Sp. Bitnje 1 3397 Kupim izpušno cev za T 12. Planina 11, Kranj 3398 Moški samski srednjih let išče sobo v Kranju, Naslov v oglasnem oddelku 3399 Gospodinjsko pomočnico lahko mlajša upokojenka, iščeta zakonca z enoletnim otrokom na Jesenicah. Ponudbe poslati dr. Lovro Kor-sič, Gosposvetska 8. Kranj ■1400 Dežnikar Alojz Jenko obvešča stranke, da bo delavnica zaprta od 10. avgusta do 11. septembra. Prosim, dvignite popravljene dežnike 3401 Podpisani Eržen Martin iz Kranja, c. JLA 11, preklicu-jem, da sem očital Dulac Francu iz Kranja, c. JLA ll tatvino krompirja. 3379 Gospodinjsko pomočnico, stalno, veščo samostojnega kuhanja sprejmemo k trem starejšim osebam. Ponudbe z Potrošniki! Prodajalna »Dekor« razstavlja na Gorenjskem sejmu v telovadnici Tekstilne šole razno stanovanjsko opremo spalnice, kuhinje, dnevne sobe, posamezne manjše kose pohištva, preproge in drugo dekorativno blago! Prodaja po posebnih sejemskih cenah! Izkoristite ngodno priložnost za nakup! navedbo dosedanjih zaposlitev poslati: Dr. Gaber, na Korošci 13, Ljubljana-Drav-lje 3380 Obveščam stranke, da bom imel čevljarsko delavnico od 10. 8. — 1. 9. 1965 zaprto. Prosim, tla dvignejo popravljene čevlje. Pfajfar Peter, Vodo-pivčeva 17, Kranj 3381 Nudim delo na dom šivilji za izdelovanje nedrčkov. Naslov v oglasnem oddelku 3382 Nujno rabim večjo vsoto denarja kot posojilo, za dograditev hiše. Pogoji po dogovoru. Ponudbe pod »visoke obresti« na oglasni oddelek 3383 Frizerko dobro, sprejme salon Mrak Radovljica. Za takoj ali po dogovoru. Plača 35.000 din. Stanovanje preskrbljeno 3384 Gospodinjsko pomočnico za moderno urejeno gospodinjstvo, brez pranja, sprejme 4-članska družina. Plača po dogovoru. Lastna soba s tekočo vodo. Ponudbe pošljite: živinozdravnik Vehovec^ Kranj, Stošičeva 3 3403 OBJAVE Prodaja gostinskega inventarja »CENTRAL« gostinsko in trgovsko podjetje Kranj proda odvisna osnovna sredstva (predvsem gostinski inventar). Poizve se na upravi, dne 6. 8. 1965 in 13. 0. 1965 od 7. —12. ure. Prednost nakupa imajo gospodarske organizacije. Po 10. uri pa zasebni sektor. Podjetje Koleks Tobus bo prevzemalo lubje na kranjski železniški postaji od 2. avgusta do 15. septembra vsak dan od 7. da 12. ure. Lubje naj bo suho in zdravo. Zahvala Ob težki izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre, tete in svakinje Marije Sitar roj. ŠKRJANC se zahvaljujemo vsem. ki so jo spremili na zadnji poti, posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, šenčurskemu kaplanu ter sosedom za pomoč, izkazano v težkih dneh. Žalujoči: mož Janez, sin Štefan, hčerka Marinka ter Stane in Jože z družinami Razpisna komisija pri Službi družbenega knjigovodstva podružnica Kranj razpisuje prosto delovno mesto ŠOFERJA Pogoji: Predpisan šoferski izpit za voznike osebnih avtomobilov Osebni dohodek po pravilniku o razporeditvi in razdelitvi sredstev za osebne dohodke v SDK Nastop službe takoj ali po dogovoru Razpis velja do zasedbe delovnega mesta Novo nagradno žrebanje VSAK VLAGATELJ ki je \ času od 1. aprila vložil na hranilno knjižico vsaj 50.000 din svojih prihrankov najmanj za dobo enega leta, ali pa bo to storil do 31. oktobra letos, bo lahko dobil lepo nagrado pri žrebu v novembru 1965. Vlagajte svoje prihranke pri medobčinski komunalni banki Kranj in njenih poslovnih enotah: na Jesenicah, v Radovljici, v Škof j i Loki in Tržiču! O cenah v Tržiču Priprave na Stolu Člani Planinskih društev Jesenice in Kranj ter obeh odborov zveze borcev so se odločili, da na Stolu obfiove »Prešernov dom«. Z akcijami in delom bo dom v tem lotu pod streho, prihodnje leto pa bo popolnoma gotov. V počastitev 20-letnice osvoboditve in v spomin na številne boje na Stolu in okolici, pa bodo 1. avgusta, ko občini Jesenice in Kranj slavita svoja občinska praznika, odkrili spominsko ploščo prvoborcu Jožetu Kodru, ki je padel v boju na Stolu. Pri slavnosti ob otvoritvi bosta sodelovala godba na pihala iz Žirovnice in zbor pevskega društva »France Prešeren« iz Kranja. Ta dan bo k novi koči, ki leži v obmejnem pasu, tudi Razgovori s proizvalalci o gospodarski reformi KRANJ, 30. julija — Zvedeli smo, da je imel z-1 ml podsekretar za industrijo Vinko Hafner, ki se zdaj mudi v Kranju, v preteklih dneh več razgovorov o novih ukrepih v jugoslovanskem gospodarstvu. O uveljavljanju gospodarske reforme se je pogovarjal z občinskim političnim aktivom, s predstavniki kranjskih podjetij Sava ter Iskra. prost dostop po poti mimo Valvazorjeve koče. — B. B. Tržič, 30. julija. Poročajo nam, da je bila včeraj seja občinske skupščine, na kateri so sprejeli več važnih odlokov. Omeniti moramo odlok o določitvi maloprodaj- nih cen živilom in o določitvi najvišje stopnje marže nekaterim izdelkom. Sprejeli so tudi odlok O odškodnini, ki jo plačujejo kmetijske in druge organiza- SRCE PTT GORENJSKE Ze od ponedeljka se mnogi jezijo ob telefonski slušalki predno dokličejo pravo številko. To je prehodnega značaja. Kmalu bodo odpadle prve motnje in telefonske zveze bodo omogočale neposreden oziroma avtomatičen stik s katerimikoli kraji na Gorenjskem in tudi v drugih krajih naše dežele. To so povedali predstavniki PTT v Kranju, ko so v sredo slovesno odprli novo avtomatično telefonsko centralo na Gregorčičevi cesti. Slovesnosti je prisostvoval podsekretar za industrijo pri ZIS Vinko Hafner, predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir, ki je stavbo odprl in jo predal v upravljanje kolektivu PTT, predstavniki vseh gorenjskih občinskih skupščin, predstavniki PTT iz Ljubljane in drugi. Celotna investicija tega objekta z opremo vred znaša okrog pol milijarde dinarjev. Poleg kolektiva PTT in banke so pri tem pomagale vse občine in nekateri večji ko- lektivi, kajti vsem bodo dobre telefonske zveze tudi koristile saj, kot so rekli na slovesnosti, je ta objekt srce telefonskega prometa na Gorenjskem. cije za zemljo, pridobljeno po odloku o ustanovitvi občinskega sklada za socialno in preživninsko varstvo kmetov. Odborniki so nadalje glasovali za spremembo odloka o upravnih taksah, o najvišji stopnji ekonomske amortizacije za zavezance prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti. Prebrano in sprejeto je bilo poročilo o stanju družbenega sektorja kmetijstva za I. polletje 1965 in o delu služb socialnega varstva. — D. K. Podvoz dograjen Na Jesenicah so zaključili z gradnjo enega največjih objektov, t. j. železniškega podvoza in njegovega priključka na Cesto maršala Tita na severni strani. Uredili so tudi okolico priključka in s tem v veliki meri pripomogli k lepšemu zunanjemu izgledu središča Jesenic. Podvoz bo trenutno usposobljen samo za pešce, ker še niso končana dela na južni strani. Tudi s temi deli bodo takoj nadaljevali. Največji objekt na južni strani pa predstavlja novi most čez Savo, za katerega imajo že projekte in vso potrebno dokumentacijo. Upajo, da bo novi most zgrajen še letos in da bo podvoz do konca leta usposobljen za ves promet. — U. Vogije v veliki nevarnosti V nedeljo popoldne okoli pol treh je Jf1ne^štempi^rJ1idaJre bil trenutno v gostilni v Voglj ah opazil požar ™Z0*%%r skem poslopju Janeza Zupanca, last kmeta ^iz va*i VogUe št. 38 pri Šenčurju. Materialno škodo cenijo na približno osem milijonov dinarjev. V času, ko je požar izbruhnil, so bili domači pri počit- 15. jubilejni gorenjski sejem (nadaljevanje s 1. strani) sevanju in ob močni družbeni podpori v privilegiranem položaju, pravi gospodar na domačem tržišču, zdaj pa se bo morala sprijazniti s tem, da so potrebe potrošnikov edino merilo njene dejavnosti. To pa pomeni, da bo morala prisluhniti zahtevam trga in določenim spremembam v strukturi povpraševanja. Drago Doiinšek je rekel, da je prav zato za proizvajalce v predelovalnih strokah zelo pomembno, da stopajo v neposredne stike s potrošniki na takih prireditvah, kot je Gorenjski sejem. Gostje so si potem ogledali letošnji jubilejni Gorenjski sejem, o katerem bomo v Glasu podrobneje še pisali. -t Popust na avtobusih Avioprometa Obiskovalce XV. jubilejnega Gor' "iskega se-ma bo zanimalo, da je podjetje Avto- promet Gorenjska Kranj odobrilo zanje 25% popust na vseh njihovih progah. Postopek za uveljavljanje popusta je takle: potnik plača za prihod v Kranj polno vozovnico, na sejmu pa mora na razstavišču I poiskati paviljon z napisom »Potrjevanje voznih kart«, kjer mu jo bodo žigosali. Tako potrjena vozovnica daje potniku pravico, da plača pri povratku samo 50% rodno prevozne cene za tisto relacijo, ki jo je koristil ob prihodu na sejem. NOVO TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE V KRANJU Poročali smo že, da namerava Planinsko društvo Kranj za sanacijo novega hotela na Krvavcu in nedograjenega hotela na Smarjetni gori ustanoviti turistično-gostinsko podjetje, ki naj bi prevzelo ta dva objekta. O tem je v četrtek razpravljala skupščina občine Kranj in sprejela sklep, da se to podjetje ustanovi. ku. Sosedje so takoj priskočili na pomoč. Rešili so živino in nekatere premičnine. Ogenj se je đz šupe za steljo hitro razisril po vsem prvem in za tem še na sosednje poslopje, last istega gospodarja. Sreča v nesreči je bila v tem, da je ogenj izbruhnil podnevi, kajti poslopje bi sredi gostega naselja lahko povzročilo v vasi katastrofalen požar. Kasneje je komisija ugotovila, da sta požar zanetila dva otroka ob igranju z vžigalicami. Petdeset milijonov škode V ponedeljek dopoldne ob osmi uri je izbruhnil požar v skladišču trgovskega podjetja »ŽIVILA« v Kranju. Skladiščni delavec je odvrgel gorečo vžigalico na tla, kjer je bilo razlito loščilo ln ob tem je nastal ogenj. Požar se je bliskovito razširil po vsem skladišču. V njem Je bilo okrog dvanajst ton masti, olja in drugih živil. Po prvih ocenitvah je nastala materialna škoda za približno petdeset milijonov dinarjev. Pri gašenju so se trije gasilci tudi telesno poškodovali. Zaradi gostega dima je bilo gašenje otežko-Čeno in je trajalo več kot štiri ure. Namesto v službo v smrt V torek zjutraj se je 59-letnl strojevodja Viktor Twr-dy napotil iz Hrušice na Jesenice v službo kot navadno. Toda po vsej verjetnosti se mu je tokrat mudilo na delo. Zato je ustavil avtomobil, ki je slučajno privo-zil mimo, in se z njim odpeljal proti Jesenicam. Voznik je pripeljal že iz Miinch-na in je bil verjetno precej utrujen. Kmalu zatem ga je .pričelo na blagem ovinku zanašati. Zapeljal je s ceste in vozilo se je pričelo prevračati po hribu. Med prevračanjem je padel iz avtomobila sopotnik voznika in pokojni Viktor Twrdy. Slednji je takoj obležal mrtev, voznik m sopotnik pa sta bila ranjena. Materialna škoda znaša 400 tisoč dinarjev. J.JARC .Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila VOLKSWAGEN, letnik 1965, prevoženih 3900 km. Izklicna cena 1,350.000 din Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 4. avgusta 1965. do 12. ure. Ogled je možen na Zavarovalnici Kranj. Zavarovalnica Kranj DEŽURNA SLUŽBA VETERINARJEV V AVGUSTU Od 31.7. do 7.8. Rus Jože, Cerklje, telefon 73115; od 7. do H. 8. Vehovec Srečko, Kranj. Stošičeva 3, telefon 21070; od 14. do 21.8. Bedina Anton, Kranj, Ješetova 29, telefon 21630; od 21. do 28.8. dr. Franc Rut ar, Kranj, Planina 4, telefon 21605; od 28.8. do 4.9. Rus Jože, Cerklje, telefon 73115. Veterinarska postaja, Kranj. Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj« Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 20, sobota 30 din. Mali oglasi ca naročnike 30, za nenaročnike 40 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo 43